[N«jT«2ji almnaki daraik ▼ Združenih drimh Velja sa nt leto . . . $6.00 Za pol leto.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00 TXIJUTON: 00RTLAKDT 387« GLAS Tke largest Slovenian Daily m tke United Stales« list čfoTCitaldhdcl&Vce* T Ameriki Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Estsrsd as Baeomd Glass MaUar, Beptombw 81, 1909, ft* the PoatOfflee at Hew York, IT. Y., Aet of NO. 211. — fiTBV. 211. «.1879 NEW YORK, 8ATURDAY, SEPTEMBER 8, 1928. — SOBOTA, 8. SEPTEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNXX XXXVL Konec ameriške izolacijee AMERIKA MORA ZAŠČITITI SVOJ KAPITAL V INOZEMSTVU Predsednik Coolidge bo najbrž povedal senatu, da involvira zadnja pogodba ameriško pomoč v evropskih sporih. — Na to odločitev je vplivalo investiranje ameriškega kapitala v inozemstvu. — Kelloggov pakt sili Združene države, cLa pomagajo pri vzdržan ju miru. WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Ko bo predsednik Coolidge predložil senatu v odobrenje Kelloggovo proti-vojno pogodbo, bo najbrž naslovil tudi poslanico, ki bo pomenjala konec slovite a-meriške izolacijske politike. Kljub svarilu državnega tajnika Kellogga, da ne sme rabiti te pogodbe za pritegnitev Združenih držav v evropske spore, se vendar domneva, da se bod o smatrale Združene države moralno obveznim, da se pridružijo Evropi pri poskusih za vzdržanje miru ?n preprečitev vojne. V tem oziru bodo Združene države še zanaprej vztrajale pri svoji politiki ter se dlrždle vstran od Evrope. Drugačna pa je stvar, kadar se vpošteva ameriški kapital, investiran v Evropi in drugod. Vsaka evropska vojna pa bi brez dvoma ogrozila tozadevne interese. Ce bi se mirovni napori izjalovili, bi si Združene države pridržale pravico, da vprizore svojo lastno akcijo, katero smatrajo za potrebno Tak sklep pa bi ne bil obvezen kot bi naprimer moral biti, če bi bile Združene države v Ligi narodov. Predsednik ne bo omenil v svoji poslanici Lige narodov, ker se v Washingtonu boje, da bi tako omenitev razlagali v Evropi kot poskus, da se Zdru -žene države pridružijo Ligi. Na krovu Leviathana, 7. septembra. — Državni tajnik Kellogg je bil danes zelo vznemirjen glede kovčega, v katerem se nahaja ameriški osnutek proti vojnega pakta. Tajnik ima kovčeg neprestano v svoji bližini in če gre na krov, mu ga nosi kak spremljevalec za njim. BERLIN, Nemčija, 7. septembra. — Jurij Ciče-tin, sovjetski minister za zunanje zadeve, se mudi v Berlinu na počitnicah, da okreva od zadnje bolezni, a v političnih krogih izjavljajo, da skuša stopiti v stik z nem. zunanjim ministrom Stresemannom Potom takega sestanka bi se jako izboljšali ru-ško-nemški odnosa ji, kajti sicer bi obisk Cičerina minul brez vsakih posledic. Prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo je naraščalo v vedno bolj, čimbolj so postajale napete razmere med Nemčijo, Francijo in Anglijo. Pogovori kanclerja Muellerja z zunanjim ministrom Briandom v Ženevi so bili vse prej kot zadovoljivi in zastran-tega se bo Nemčija najbrž obrnila proti iztoku za trgovske in druge prednosti. V Berlinu bodo počakali na končni izid pogajanj z Anglijo in Francijo glede porenske evakuacije predno bodo dejanski otvorili pogajanja s sovjeti, ki bi gotovo zmanjšala upanja, da bo mogoče obdržati kordijalne razmere z Zapadom. MEHIŠKE VOLITVE Trevino je izgubil svoj vpliv y kongresu. — Gil, minister za notranje zadeve je postal zelo priljubljen pri Gomezo-vem bloku. MEXICO CITY Mehika, 7. sep-V zadnjih 24 urah so novi razvoji popolnoma izpremenili politični položaj v Mehiki ter so proizvedli radikalne izpremembe v stališču kongresa, ki mora izbrati naslednika predsedniku Callesu. Minister za notranje zadeve, Portez Gil, postaja vedno bolj priljubljen ter je mogoče, -da bo izvoljen za provizoričnega predsednika. * Mogočna stranka Obrregoncev se je razcepila v dve skupini, ko jih eno vodi poslanec Gomez, ki ima za -seboj 166 članov. Zanesljiva poročila pravijo, da se Gomezova skupina zavzema za Gila ikot najmočnejšega pristaša predsednika Callesa. Trevina podpira skupina fopete, ki vodi drugo 'krilo Obregonistov. Topete bi najbrž ne podpiral kandidata, ki je zelo priljubljen Cal-lesu. Calles 'je pred kratkim ozmerjal poslance, ki so se nespodobno vedli napram njemu kot glavnemu u-radni&u, ko je imel svoj govor v kongresu. S tem se je mnogim zameril. SMITH0VA VOLILNA KAMPANJA Governor Smith bo otvoril boj v Omaki, kjer bo govoril dne 18. septembra. — Pot ga bo vodila do Montane in obiskal bo Denver in Oklahoma City. California izpuščena iz njegovih sedanjih načrtov. ALBANY, N. Y.f 7. septembra. — Prve tri govore bo imel gdverner Smith v svoji narodni kampanji v Omaha City, dne 18. septembra; v Oklahoma City v četrtek, 20. septembra in v Denverju, v soboto dne 22. septembra. VLAK V SLUŽBI PROHIBICIJE Uprava nemških železnic je opremila celi železniški vlak za suhaško propagando. .— Predočiti hoče zla pijančevanja. Delavstvo v New Jersey za Smitha. ATLANTIC CITY. X. J., 7. sep., Konvencija DHavrfke Federacije za New Jersey bo glasovala glede resolucije, m katero .se -sprejema go. vernerja Smitba. ker je slednji baje stoodstotni delavski prijatelj. Državna Federacija je včeraj izjavila, da podpira vae kandidate, ki se savacmajo za modificiran je osemnajstega amendment*. V apložnem je opn&rt>i v državi New Jersey, da je večina naroda sa S in rt h h lafo velja tudi glede dr-4av Rhode Island in Mamaefeu-#tiA. Celo Zarota jproti japonskemu plertienitašu. SAX FKAXCISOO, Cal. 7. sep. Veeraj so razkrili v Oakland, Cal., zaroto, da se zastrupi pri ne a Co-noe. japonskega konzula v Seattle, Wa-ah. Aretiran je bil napadalec, ki je bil prej zaprt v ca i if orni jsk i boJ niči za iblaizne. Tnfcajgnji japonski podkoruRil je rekel, da je prestregel pretilna pisma m zastrupljeno hrano, po^wno princu Conoe. Napadalec bo deportiran na Ja-orpolnttmif vjsdrži vsakega zavživanja vsega alkohola. VI»k je bil v Shittgartu sestavljen in opremljen. Vozil bo od mesta do mesta ter bo namenjen uradnikom in uslužbencem železnice, -od snažilke pa do divrzijskega poslovodje. Kazi ič ni vagoni *o opremljeni kot predavalne sobe, d oči m vsebujejo drugi razkazovalni materijah Železničarji vseh mest in vasi, kamor bo dospel "suhaaki" vlak, morajo obiskati ralzstavo ter prisostvovati predavanjem. M00NEYB0 POMILOŠČEN Odvetnik Walsh iz New Yorka bo odšel v San Francisco prosit milosti za Mooneya. — Dokazi o Mooneyevi nedolžnosti. SAN FRANCISCO, Cal., 7. sep. Odvetnik Frank Walsh iz New Yorka je prišel v Californijo na svoje lastne stroške, da naprosi guvernerja Younga za porailišče-nje Mooneya in Billittgsa, o katerima je rekel, da sta 'bila povsem po krivem obsojena na dolgoletno ječo. Tom Mooney in Warren Billings se nahajata v 'državni jetnišnici že dvanajst let. Obsojena sta bila, ker sta »baje vrgia v ljudsko množico bombo. To se je zgodilo na Preparedness Day leta 1916. OdtaJkrat naprej se je izkazalo, da sta dve glavni državni priči po krivem prisegli, in tudi .pričevanja drugih državnih prič so bila laž-njrva. Za oba obsojenca se je '\ Curtiss napada mokrače. SALBM. Mass., 8. avgusta. — Senator Charles Curtiss, republikanski podpredsedniški nominira-nec je rekel včeraj v svojem zaključnem govoru v Massachusetts: Preklic prohibicije je nemogoč, ne glede na izvid novemberdkrh volitev. Ne dajte se voditi za nos ter ne mislite, da je imogoče odpraviti osemnajsti amendment. Dokler je kongres tako sestavljen kot je sedaj, ni mogoče ničesar izpremeniti na celi stvari. Mehikanci bodo dobili aeroplane. LAREDO, Tex., 7. septembra. — Šest St inson-Detroit aeroplanov, katere bodo rabili v mednarodni zračni shrifoi, 'ki -bo inavguriranna 15. septem!bra, bo izročenih danes] šestim avijatikom. ki bodo takoj poleteli iza polet iz Detroit« v Texas in na mejo Meliike. Naslednji govor bo v Helene, Mont., dne 24. septembra, nakar bo Smith odpotoval v Minneapolis. Zadnji govor v seriji tbo v Mil-waukeeju dne 29. septembra. Governer Smith je zopet potrdil svoj namen, da -bo dne 30. septembra v Rochestru, N. Y. na večer pred otvorjenjem demokratične državne konvencije, na kateri ne bo le pozval, naj izbere nominiran-ca za. governerja in senatorja, temveč bo imel tudi on sam otvorilni govor za državno kampanjo. Kot je sestavljen sedaj vozni red, ne bo šel na Pacifično obal, čeod vlado Turkov. Uspešen boj za neodvisnost se je pričel šele v tem stto-•letju. LONDON, Anglija, 7. septembra. — Kralj Zogu I. bo skušal odpravki v Albaniji breszkoristni strankarski boj potom svojega prvega oficijelnega dejanja. Zogu je izjavil, da je nad strankami ter da služi deželi -v splošnem. — Mi smo primitiven zaostal narod, ki je vajen starih principov Tako Francozi kot Nemci so bili po končani ko-y.frr^m-i zelo zdrzni in molčeči. V dobropouč^nih krogih pa se domneva, da se je razpravljalo o načrtu, v.-iled katerega bi se napravilo izpra>znenje Poren. ske odvisno od zmanjšanja francoskega vojnegj dolga v Ameriki in nadaljnjega plačevanja Nemčije za Francijo. Fra neozi so dali po konferenci razumeti, da ne more Francija sama odločati izpraznenja zasedenega nemškega ozemlja ob Renu in da bi bilo trebo pritegniti raizpra-vom glede, tega taidi druge sile. Anglija bi bila spravljena vsled nemško-francoske pogodbe proti Ameriki v zelo neprijeten položaj, kot se je trdrlo v tukajšnjih angleških krogih. Ni namreč v njenem interesu, da bi se Francija in Nemčija preblizu ozneje pri zaslišanju izjavili orožnikom, je prepir nastal radi ene same cigarete, ki si jo je Suljak .pridržal. Ranjenca so prepeljali domov, kjer je o-stal v domači oskrbi. Ker se mu je pa rana mfieiralia, so ga morali prepeljati v bolnico v Vinkovce. Te dni ga je obiskal v bolnici ibrat Marko in se razgovarjal z njim. Sredi pogovora pa je Ivan nenadoma onemel. Marko je mislil, da je brat izadremal in ga je stresel za ramo. Prestrašen je spoiznal, da je forat med pogovorom umrl. Na postelji pod mrtvecem je bila velika mlaka krvi in je Šuiijak o-čividno premaknil Obvezo, na!kar je pričela rama ponovno krvaveti in je ranjenec izkrvavel. Peter Zgaga so vpra- Dopis. Cuddy, Pa. ZAKAJ SO NAŠE PO&LJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? Kffi JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER Se NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! . UMkmU, U izviraj« iz poslovanj« v velikem obratu, pridejo našim strankam t korist. Naii stroški sa pwmmwnm nakazOa M ssanJM, nh sar sa cene pri nu nižje kot pri agenta ali zavoda, ki " " Vmim nakaznic« v izvrienje v New York. mjsfto ie tako dak* pni od Feiljite toral Vašo pofiUaier nam v SAKSER STATE BAJK vdali film celotnega Radicevega pog-reiba, so pričeli obiskovalci demonstrirati proti kinematografski upravi radi skioptičnih slik. češ, da jih je uprava ogoljufala z napačno napovedanim sporedom. Jled splošnim prerekanjem in vpitjem je stopil na stol neki moški, ki jc razburjeno občinstvo še bolj hujskal in i>odpihovai, češ da predstavljajo v .kanu "MusichaKu" celoten film Radicevega pogreba. Kinematografska uprava je možakarju vrnila denar za vstopnico, nakar se je razgrajač odstranil. Komaj pa so nadaljevali s predstavo, že se je vrnil prejšnji nezadovoljnež v družbi več mladeni-čev v kino, kjer je ponovno nastal veliik ropot in vphje. Ravnateljstvo kinematografa je •bilo prisiljeno, da je vsem obiskovalcem predstave vrnilo denar. Obenem je morala prenehati tudi godba. Odkrita komunistična organizacija. V 8reniski M it rov ic i je odkrila policija -široko zapleteno komunistično organizacijo. Aretiranih je »bilo več uglednih meščanov, o katerih se ni dalo niti od daleč sumiti, da fpripadajo prevratnim organizacijam. V njihovih stanovanjih je bila izvršena temeljita preiskava, ki je spravila na dan večje množine izredno obtežilnegra matenijala. Do aretacij je prišlo popolnoma Slučajno. Te dni zvečer so nenadoma vdrli v hišo tamkajšnjega uglednega trgovca Izidorja Grosa številni polieijski agenti ter brez nadaljnega aretirali njegovo mlajšo hčerko Melko Gros. Deklica je bila aretirana radi tesne zveze a komunisti v celi državi. Že delj časa se je govorilo, da opravlja Melka nekako službo posredovalca med komunisti, ki so zaprti v mitrovjški 'kaznilnici, in med raiznimi komunističnimi prvaki v Beogradu in v drudpora ni jyia^ala več kot $75. Kaj je to za družino osmih otrok, ki so vsi dobri za jesti, za delo pa premladi. Pripomniti moram, da je onim štrajkarjem. ki smo imeli kako domačijo, slo dosti slabše kot pa onim, ki niso imeli nič. Pri delitvi podpore so nam vedno očitali: Kaj boš ti prosil, saj ima« vendar domačijo! — Tega pa niso pomislili, kaj bi bilo z nami, če bo nas vrgl upniki na cesto. Toliko «rlede moje lastne osebe Drugi naj zase .skrbijo. Dvajset let sem .plačeval prispevke v unijo, varčeval ter trgal kruh od svojih in otročjih ust da sem priliranil za domačijo. Naenkrat je iz-(bruhnil št raj k. Delo, ;ki bi «;a bil zmožen delati, je bilo zaibranjeno drugega dela pa kot 60-leitni moška nisem dobil. Le pomislite: seilem-najst mesecev brez dela, velika dru-žina in tako malenkostna finančna podpora. Človek prkle v take finančne zadrege, da se vse življenje ne more iz njih izkopati. Torej še enkrat najlepša hvala Glasu Naroda, da se je zavzel za ■nas. Jaz sem že dvajset let naročnik tega lista in ga vsem najtople-je priporočam. Matthew Galičič. Library, Pa. Priloženo vam pošiljam Money Order za tri dolarje !kot naročni no za Glas Nairoda. Ta list ma je štelo priljubljen ter ga vedno rada čitam. Zahvaljujem se tudi za sprejeti ček za $20.00. Hvala v ime-mu cele moje družine za veliko požrtvovalnost newyorskih Sloven cev, ki so toliko darovali za uboga št-rajkarje. Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naroda. j>o vsej Ameriki. Pozdravljam tudi Petra Zgago, ki včasi kako dobro ipogrunta. U. Lipovšek. Ely, Minn. Tnfkaj imamo velike nalive dežja -skoraj sleherni dan. Krompir v nižinah je ves segnit. Tudi drugi pridelki niso uspelii vsled pre velike mokrote. Te dni je bila izi^očena materi zemlji mladenka Angela Plutt. hčerka pokojnega Ignatiz Plutta ter vdove Marija Matičič. Bolehala je že par let za sušieo, ki jo je pokopala v prerani grob. V 15 letih je to že deseti smrtni slučaj v tej nesrečni družini. •Naj ji sveti večna luč! J. J. P- — Slafbo in dobro. i — Kako je to ? — Povsem enostavno. Danes že ves dan nisein proda! več kot dva para čevljev. To je slabo. Jako rflabo. .Moj kon&irrent onstran ce-tJte pa niti enega para ni prodal. Vidite, to je pa dobro. * — Ah si šel na sestanek — Sva se zgrešila. — To je pa re.s smola. Kaj se ni*ta natančno domenila? — O, sva se, toda ona ni prišla. Neredno ali Bolestna Uriniranje olajiano SantalMidy Vspcino•nefckod- Ijlvo. Naprodaj Neki časnikar je naj)Lsal tole ne-j>ob>tno resnico: — Ce bi ])rodajali v Ameriki bele sslonc — en dolar na roko in ei dolar na teden — "bi si najmanj vsaka tretja ameriška družina nabavila (belega slona. V- — Ja — zdravja se pa res ne more plačati z denarjom — je mrmral labkoživec, ko je ponoči nc-opsženo pobeimil iz izdravilifeea. v katerem se je vse poletje zdrav*!. * Uradnik v poročnem uradxi /.a-mrmra ipar be?M'd. pa si poročen In ko si poročen, 'zamrmraš v spanju par besed, pa si ločen. Človek mora prestajati najrazličnejše bolečine — nekatere a« hujše, nekatere rahlejše; mila ni nobena. Najhujša bolečina je pa, če človeku zaslužek odrežejo. * Neika ženska v Arkansas je iz razdalje desetih čevljev triikrat streljala na svojega moža. pa ga je zgrešila. Kaj se hoče — nima vsak take žene. * Ilenry Ford je izjavil, da moški, ki so prekoračili starost petdeset iii let romajo svet. Jajz bi pa skoro rekel, da ga rn-najo ženske, ki še niso do-^gle tridesetega leta. * — Z možem, ki pretepa svojo ženo, bi jaiz ne imel nobenega usmiljenja — je rekel velik prijatelj žensk. Zakonski mož mu je pa odvrnil: — Zakonski mož, kateremu se dandanašnji posreči ženo ustraho-ati, ne jH>trebuje nobenega usmiljenja. * Prista !i Kristijanske Vede (Christian Science), ne priznajo nobene 'bolezni. Pravijo, da so v.-e bolezni domišljija in da je mogoče vse s trdno voljo ozdraviti. ObupaJia žena je prišla k pridigarju relkoč: — Saj ste poznali mojega moža. kaj ne, ki je bid hu-do bolan! — To se pravi. — je popravil pridigar, — zdelo se mu je. da je hudo bolan . . . — Da. — je nadaljevala žena. — Zdelo se mu je, da je hudo bolan. sedaj se n«i pa zdi, da je mrtev. * — Danes pa piše dnevnik o meni, — se je postavljal skromen možic. — O tebi piše? Kje pa? — so se čudili. — I, tukaj. Pravi, da ima Amerika stopetnajst milijonov prebivali ee v. Jaz sem vendar edrta med njimi. * Za letos prerokujejo jako hudo zimo. Se 'bo ipa treba s čim preskrbeti v kleti, da nas ne bo eeblo. Tri <*tvari so potrebne: drva, premog in vino. No. pa če drv ni, si človek že na kak način pomaga. Da je le pre-mog m vino. Tn če navsezadnje tudi premoga ni, — da je le vino — ni tretoa v mrazu prezebati. Bolj žaltova je, če ni vina, pa ma>gari da je premoga in drv polna Met. MP GLAS NAHODA, 8. 6BtP. 1928. Monarh, id m we briga za prestol AJ.KKSAXDER DUMAS: Moja mati mi je dovolila iti na lov poil pogcjem, d« me g. Devio-laini- no ;*ptiAti iz oči. On ji je to obljubil. Postavili &o me zraven njega in mi ukazali, da naj se držim ve« čas tza velikim hraatom. Niti dcuet minut ni preteklo, pa ji* bil vsak na avojem prostoru. Kmalu je odjeknil glas psa gosp. Nhovona polno in se ponavljal. Naznanjal je prihod živali. Zagledal aem neko stvar, toda pred no »em mogel dvigniti svojo puško k ramenu, je .stvar izginila. Gospod Moniat j*' ustrelil kar na slepo isrcro, toda on sam je strrsnil 3 glavo, znamenje, da .sam ni mislil, da je zadel žival. Nato .smo slišali malo dalje drugi strel iz puške, nato tretjega, ki pa je bil spremljen neposredno s krikom: halali!, ki ga je bil zagnal gospod Bobi no. LOV NA MRJASCA G. Choron je prišel zadnji, ne da bi se manj |>odvizal kot drugi. Čim se je prikazal iz gozda s svojim psom. .smo videli, kako je uprl .svoj začudeni pogled na .skupino, ki smo jo tvorili. Mi smo se razmaknili, da bi videl, kar smo videli, ne da bi mogli verjeti. "Kaj za vraga sem slišal, Bo-bno, je vpil že oddaieč. da smo ga mogli slišati, "rekli so mi, da so je postavil mrjasee pred tvojo puško kot tepec "Ali je pršel on pred mojo puško ali moja puška predenj, nič ne "Xe, ne, ne pustite ga!'* je vpil Ohorou in iskal puško, ki jo je bil odložil v jarku, " dajte, u-strelite vanj, ustrelite za vraga! Poznam dobro te zverine, ne poginejo kar tako. In rajše dvakrat kot enkrat, ali nam bo pa ušel!" Toda bilo je že prekasno. Psi, videč, da je mrjasee zopet vstal, so se vrgli nanj; eni so ga držali za ubije, drugi za bedra : končno so ga tako natančno pokrili, da ni bilo na njem več prostora niti za novec, kamor bi ga lahko ustrelili. Med tem pa se je mrjasee čisto mirno bližal jarku in vlekel s se- ne bo povabil nanjo drugih kakor tiste, ki bi mi mogli vrniti, razen seveda, čisto naravno, gospoda inšpektorja," se je odrezal Bo-bino in dvignil svojo čepico, "ki mu napravi vedno veselje in čast, kadar hoče uživati kuhinjo matere Bobi no." "Hvala lepa. Xiquet," je rekel g. Deviolaine, "sprejmem." "Za Boga, Bobino," je rekel eden izmed čuvajev, po imenu kot drugi. Nikoli še nisem slišal j France, ki je bil brat hlapca pri veni. sam to vem, da bo imel uho-(boj vso pasjo tolpo. Nato je izgi-gi Bobino pečenko za vso zimo in nil v goščavo, kamor mu je sledil da Vsak je stekel na klk*, čeprav je vsak mislil, ko je spoznal krik klica telja, da gre za kakšno novo šalo, ki se jo je izmislil prevejanee. Jaz sem tekel kot drugi in moram celo reči, da sem bolj tekel tega krika pri mrjascu m nisem hot«'l izostati pri takem prizoru. Gospod Deviolane mi je dolgo vpil, tla naj ne hitim preveč, toda jaz ga nisem poslušal. Xaše začudenje je bilo velikansko, ko smi prišli na pot, ki vodi v Dampleux in videli, kako je Bobino sedel sredi ceste in jahal mr-jasea. Bil je dobrovoljnega obraza in kadil kakor običajno svojo pipico. Ob prvem strelu je zver zarjove-Ja in se ni več ganila z mesta, kjer je obležala. ("'astitali so mu z napoi porogljivimi opaH na nea.iW'i! i. r. ^pre ha vrt o art t In mt*h«toRtl. N Jetrn v .1 teža Ji» btla samo It" funtov. Ko j«! tKir.i.btl dve stoklfni-c«» NuiTR-Tonc, nam j«* J>isil: "Sedaj va« Kam 130 funtov in bhko delam, ne da bi bi! Iimufen aH riervoti-n Tudi redim m*, k »t te d*v»T'> fnw. ne In Xuea-Tor>e ml Je melo veliko pomac-Uo *' Mmra-Tone Je »dravllo, ki ustvaija novo kri ilvce In večjo teio. Pomaga hitro pri nepre-bavnontl, naplhnenostl. plinih v ielodeu, glavobolu, omotici, uiabt'iiiu teku, nespečnosti, splošni osUwiu-sil in iz teea Izvtrnjočlm bole*nim. Vodko let *e po-matca Nuga-Tone tisoč i 1.1 k bo!JAomu fdrnvju 1» moči. Prodaja »e v vseh lekarnah pod Jamstvom, da vas zadovolji, itko ne, »e denar jvovrne. Kupite fee danes «nn steklenico. Paslte. da doblto Vujfa-Tone, ker nadomestila ao nl<5 vredna —Adv't. gospodu Deviolainu, "veš. ker se ti kaj takega dostikrat ne pripeti, te moram z dovoljenjem gospoda Deviolaina odlikovati." "Le, h'," je dejal Bobino. ".saj jih je več, ki sn bili odlikovani, pa tega niso zaslužili tako, kot jaz," In Bobino je mirno kadil naprej z največjo smešnostjo, dočim se je Prance približal Jmrjascu. izvlekel iz žepa nož in mu z enim mah-Ijajem odrezal rep. Na velikansko začudenje vseh je mrjasee, ki je nepremično ležal, zamolklo zagodrnjal. "No, no. kaj pa je, mali?" je vprašal Bobino. France pa je med tem zataknil rep v gumbnieo zma-govalea. "Zdi se mi, da še precej obraj-taš svoj rep," je dodal Bobino. Mrjasee je drugič zakrulil in premaknil taeo. "No. no, le počasi. Najbrže se ti kaj hudega .sanja. Toda, veš, kadar se Bobino na kaj spravi, ga ne premakneš zlepa!" Komaj je bil te besede izrekel, že se je zvalil deset korakov od njega z nosom v prah in z zdrobljeno pipo v ustih! Vsi smo se umaknili, misleč, da je potres. Natančno. Mrjasee, ki je bil na videz mrtev, v resniei pa samo o-mamljen od strela, se je osvestil in zop°t pri življenju radi izgube krvi, jo je bil povzročil France. Potem ko se je o tresel bremena, ki ga je težil, je skočil in se opotekal po vseh štirih, kakor da bi bil pojan. "Ah," je dejal Deviolaine, "pustite ga, da zopet oživi." Ker so bili vedno in vedof da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GI JiVNI STAN v vseh bančnih poslih ' ~ domaČo SAKSER STATE BANK 9Z CecUaattStntf fkm Xatk, N. T* J» Bobino, ki je bil ves divji .skočil za njim in se hotel na vsak način maščevati nad tem napadom. "Zadrži ga, zadrži ga," je klical Chorou. "primi ga za rep, Bobino, drži ga, drži ga!" Vsi so pokali od smeha. Slišali smo dva strela. "Glej, vrabca," je dejal Chorou, "evo norca, ki nam bo post reljal sedaj naše pse!" Končno čez par trenutkov se prikaže Bobino s povešenim nosom. Zgrešil je z obema streloma mrjas-ca, ta pa je nadaljeval svojo pot, olnlan od psov, katerih lajanje se je hitro oddaljevalo.^ Streljali smo še ostali dan brez uspeha in .smo samo še slišali govoriti Choroua. ko je pripovedoval čuvajem sosednjih gozdov in jim naročil, da ho tisti, ki bi slučajno ustrelil mrjasca brez repa, dobil njegov rep v gumbniei gospoda Bobino. Btvži anamski cesar Ham Ngtii je bil že kot pravi orijenalski mogotec. Vladal je v eni najlepših dežel sveta in pod seboj je imel več milijonov podanikov. Zdaj je anamski cesar 501etni mož. bi živi v skromni vili v neki alžirski vasi in se oblači po najnovejši evropski modi. Kot llletni deček je izgn- mu ni posrečilo. Slednjič je moral cesar pobegniti v gore, sicer bi ga Francozi ujeli in odvedli v suženjstvo. Tri leta je preživel mladi cesar v najhujši bedi. Neprestano se je moral selrti iz kraja v kraj, jedel je samo riž in .sol. Slednjič so mu zvesti podaniki v gorah zgradili bil prestal in moral je v pregnan- kočo, kjer je preživel več mesecev Na čem umirajo na Dunaju. Nekoliko kasna sicer, a še vedno zanimiva je statistika o smrtnih v lanskem letu, ki so jo zdaj objavili na Dunaju. V »t ,-.« stvo, kjer je zamenjal žezlo za čopič in dleto. V mladosti je bil vsemogočni vladar, kot priletni mož se pa peča s kiparstvom in slikarstvom. Kljub temu je pa srečen, ker ima med vsemi bivši mi vladarji največ prostega časa in ker ga ljudje najmanj nadlegujejo. Mož zlasti rad odgovarja na vprašanja, ki se tičejo njegovih slik in kipov. Živi samo za umetnost in glasbo. Igra izborno na violino in pianino in je celo izvrsten skladatelj. Komponira pa samo zas*1 in za svojo rodbino, češ, da do smrti svojih kompozicij noče izročiti javnosti. Zelo navdušeno se peča tudi z vrtnarstvom ter obožr.-ie cvelice. Na njegovem vrtu ra-sto najkrasnejše rože in eksotične rastline. Nedavno ga je posetil neki inozemski novinar, ki opisuje svoje vtise in pripoveduje, kaj je videl in slišal pri bivšem orijen-taLskem mogotcu. --Radi bi vedeli, kako sem preživel otroška leta ? — je vprašal bivši anam>ski cesar. Det.stva sploh nisem imel. Kot 11 leten deček sem bil kronan in moral sem prevzeti vladarske posle. »Še sedaj se dobro spominjam vse eerifmonije kronanja. Nikoli1 ne bom pozabil one strašne noči, ko so moji podaniki napadli francoske čete in ko so za-grmeli francoski topovi. Zdelo se mi je, da se bliža konec sveta. 4. julija leta 1885, sta me dva ministra zgodaj zjutraj odvedla iz palače. Nastopila je doba skrivanja in trpljenja, ki je končala šele čez tri leta. Mladosti vpravem pomenu besede sploh ne poznam. Ni mi bilo sojeno, da bi se veselili čarobnih anamskih noči, v katerih se fantje in dekleta izprehajajo in prepevajo. Bivši cesar je pripovedoval, da letu 1927 ie • J j so njegovi ministri upali, da bo de-tam umrlo 26.379 oseb. Najpogo- fcla kljubovala Francozom in da ne stejši vzrok smrti so bila obolenja na srcu in žilju. na teh je umrlo .">447 ljudi; 3818 jih je umrlo zaradi tuberkuloze, se 3447 zaradi raka. 880 oseb je izvršilo samomor, nekaj več nego leto 1926., ko je jih bilo 875. Nad samomorilci je bilo 548 moških in 322 žensk. Zaradi bede se je usmrtilo 134 oseb, zaradi nesrečne ljubezni 73. pride pod njihovo nadvlado. Vojni minister je odpotoval na Kitajsko, da bi pridobil Kitajce za vojno proti Francozom, toda to se z dvema služabnikoma. V očeh a-namskega ljudstva je ostal nesrečni deček narodni junak, ki je mnogo pretrpel za svojo domovino. V oktobru 1. 1888. ga je sluga izdal Francozom. Neke noči so francoski vojaki obkolili njegovo kočo. SInga, ki rnu je ostal zvest, je skočil k njemu in ga hotel za-bosti v srce, da bi ne prišel živ v roke sovražnikov, toda v tistem hipu so planili v kočo francoski vojaki, ki so slugo ubili, mladega cesarja pa ujeli. Po dolgih pogajanjih so ga poslali Francozi v izgnanstvu v Alžir, na anamski prestol so pa posadili njegovega strica kneza Dong Khana. Od 1. 1889 biva anamski cesar Ilam Ngni v mali vasi E1 Biar blizu Alžira. Spočetka se je izogibal Francozom, pozneje se pa sprijaznil s svojo usodo. Ko so ga nekoč poslali v Pariz, se je zanimal najbolj za muzeje in galerije. Umetnost ga je tako mikala, da je sklenil tudi sam postati umetnik. Ker je po naravi zelo talentiran, je začel kmalu z uspehom slikati in modelirati. Uredil si je velik atelje, v katerem preživi ves prosti čas. Če ga slikanje ali modeliranje u-trudi, gre na vrt, kjer se med rožami odpočije. V 15. letu izgnanstva se je bivši cesar oženil s hčerko francoskega kolonijalnega uradnika v Alžiru. Njegova deca se je vzgajala v francoskih šolah in tudi oče sam je postal sčasoma Francoz. Mož je sicer zdaj popolnoma svoboden, vendar pa ga smatra Francija še vdno za zgnanca. Novinarju je izjavil, da ni več cesar, marveč umetnik. Ljubi naravo in arlasbo. ki sta večni. Umetnost mu je ljubša od vseh prestolov. Njegovi predniki so vodili svoje podanike v vojno in jim krojili zakone. on pa nosi v srcu mir in daje kamnu človeško podobo. Po njegovem mnenju ni nobene razlike med človekom, ki vlada narodu, ali pa frned vrtnarjem, ki goji rože. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANOU INFORMATION MRVICR * JUOOSLAV BURKA« PATENTI ZA IZNAJDITELJE. NAZNANILO SLOVENCEM V NEW YORKTJ IN OKOLICI. Kdor želi St. Helena grozdje bodisi v sodih ali boksah in mošt, naj se obrne naravnost na tvrdko: Carbone & Co., 454 West Broadway, New York, N. Y. Stephen Jackse, St. Helena, CaL (3x 6,7&8) KJE JE moj oče MATH SREBOT-NJAK, ki je bil leta 1911 v Hotel Florence, Pullman, Chicago, 111. Kdor kaj ve o njem, ga prosim, da mi sporoči. — Antonija Lepp pri g. Anton Žimko, Jelo-vec, pošta Maribor, Jugoslavija. (2x 7&8) PRIPOROČILO Rojakom v Detroit, Mich, naznanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list m naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Glas Naroda. PRAV VSAKDO — kdor kaj »Se; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vaakdo da unajn i priznava, i čttdovtt J MAJU Najmodernejše kopališče na svetu. Da začnemo kar s superlativi. rtudi moj pediker?" To je bila se-Deauville je najlepše, najmoder- (veda žaljivka in dami, ki sta sprem-nejše, najdražje in najbolj razkoš-.Ijali oba gospoda, sta si skočili v no kopališče na svetu. Tja zahaja lase. Šampanjske steklenice so fr-ves moderni svet, bogataši iz vseh : eale po zraku, črnci od džezbanda Patentni urad (Partent Office) je bil ustanovljen na podlagi določbe IMare, da "kongres je opol-noinočen pospeševati napredek znanosti in koristnih umetnosti s tem, da, avtorjem m iznajdateljem zasigiura za omejeno dobo »ključno pravico njegovih del in izumov". Patenti se itzda-jayo v imenu Zdr. držav. Vsebujejo kratek opis izuma ali iznajdbe, ki označuje bistvo in obliko iste, in podelitev pravice izumitelju, njegovim naslednikom in dedičem, da smejo oni sami tekom do»be 17 let izdelovati, rabiti in rai»pevava.ti ta izum ali odkritje. Odkar je bil ta urad ustanovljen. je bilo izdanih preko 1 milijon 600.000 patentov v tej deželi. Mnogo tisoč prošenj za patent je bilo odbitih, iker niso iznajdrtelji podali dokaz o originalnosti ponujene ideje aii niso drugače odgovarjali dragim predpisom zakona in patentnega urada. Prošnjo za patent treba izpolniti na posebni, v to s vrh o namenjeni tiskovini. Ie potem, ko se ugotovi korist iznajdbe, da je izaiajditelj popolnoma razložil svojo iiznajdbo in da je ista zares nekaj novega, se izda patent. Patent se ne izda, ako kdo predloži neko idejo brez popolnoega obrazi oženja. Prošnja mora vsebovati točen opis iz n uma z vsemi potrebnimi načrti, ki jasno opisujejo izirm, ako gre za stroj al i pripravo, (ki se ne da narisati. Ako izum ni izvedljiv in ni -talko opisan. da bi se k opisa dal kgotovi-ti. se patent ne izda. Le iznaerditelj more zaprositi za patent in nikdo drugi, ako ni ta izumil vsaj del iznajdbe. Le tak človek bi se mogel smatrati kot so-i'znajditelj. Patent, izdan dvojici, od katere je samo eden resnični iz-najditelj. ne velja. Finanoir. ki je le denar vložil, ni so-ianajditelj. Seveda mu more iznajdrtelj nakazati patent, ki je bil njemu izdan. »Sestava prošnje za pate,nt je ja-ko (komplicirana stvar in v splošnem ni človek, ki se ne bavi s tem poslom, v stanu pravilno jo sestaviti. Radi tega se priporoča, da se iznaj-dctelj oibrne fk dobremu patentnemu odvetniku, kajti brez pravilne navedbe specifikacij utegne bit patent, jako dvomljive vrednosti. Do siti krat treba več patentov krajev sveta, eksotični princi, filmske dive, svetovni pustolovci, tipi a la Arsene Lupin itd. Življenje v Deauvillu je zdaj v poletnih dneh nenavadno pestro in slikovito. Kakor v kalejdoskopu se menjavajo slike: tu zelene trate, tam morje, množite rjavih, zagorelih kopalcev. Med gručo kopalcev je francoski avtomobilski kralj Citroen, blizu njega se zabava Mistmguetta, ki ji dvori maharadža iz Kapurstala. Princi, radže in kokete, vse vprek. Na solncu se parijo in cvro. — Vmes se oglašajo radioaparati, ki sleherno uro javljajo nove vesti. Toda nihče se ne zmeni za nje. Največje zanimanje vlada za igralnico, zlasti odkar je daman dovoljen pristop. Vstopnina znaša samo 500 frankov. Saj ne gredo ljudje tja, da igrajo, marveč da se kažejo. Sploh je vsakdo, hi pride v Ifeauville, zainteresiran na tem, da se govori o nJem in njegovih a-vanturah ali pa budalostib, pišejo lasti. Tn priznati je treba, da je v kopališču vedno dovolj mičnih zgodbic, s katerimi se kratkočasi vsa publika. Čemu pa naj človek dnevno rislora 2000 frankov? Tako se je nedavno pripetil zanimiv incident v neki kavarni. Sedel je k mizi neki pariški milijonar. Kmalu za njim je priie? trgovec, v«l robo. Tudi ta je sedel k mizi. Miljooar ae je atrafcorato iM wt "Čemu so strahoma bežali iz kavarne. Sledi ji druga že zanimivejša. Med gosti je tudi mali Mohamed paša iz Egipta. Njegove dotacije so ogromne, kajti na mesec sme potrošiti in zapiti 12,000 funtov šter-lingov. In maharadža je stavil z baronom E., da bo izpil 12 kok-tajlov po vrsti. Pri sedmem se mn je ustavilo in omahnil je na mizo. Baron je kavalir in zato je odklonil 100,000 frankov. In maharadža jih je flegmatično poklonil plačilnemu, na veliko jezo kokotk. Toda kaj je Mohamed v primeri z ameriškimi filmskimi divami! — Pola Negri je tn in premeni ra v kostumu z zlatih listov ob rivijeri. To je pa vse, kar ima na sebi. Zato vzbuja večjo pozornost Peggy Hopkins. Bela je in napndrana kakor bi padla v moko. In ves Dean-ville govori samo o njej. Peggy-Hopkins ima namreč najlepši diamant na svetu in kar je še bolj zanimivo — imela je že sedem mož. Ona azijatska kraljica, ki Je svoje sužnje zbadala s šivankami, še pojma ni imela, kaj je kaprica. Peggy je od dveh svojih mož zahtevala, da se počita. In smejala se je na vse grlo, ko se eden ni zadel. Nikoli več ga ni želela blizu. Za drugega je naročila krsto v Tu tan-kamnovem slogu. Tako vsaj pišejo Ameriški listi m take vesti krožijo pri katerem je milijonar nakupo po barih S varijetejh v Deauvillu. Zvečer je Peggy globoko dekol-tirara in krfto je kratko, da..„ Ce pa koplje, ima mi tebi MeHe za eno iznajtlbo. Vse specifi-kaeije morajo biti popolne, ja-sne, jedrnate in napisane s pravilnimi izrazi. Jasni narisi, natančno 10 po 15 inč, so potrebni in t upa ta m ee zahteva tudi predložitev modela. Patenti se ne izdajejo za nepotrebne izume, za tiskovine, poslovne metode, izpopolnitve priprav, iki so le .posledica mehanične izurjenosti, niti za stroje, ki ne morejo delovati, zlasti ne za takozvanc "perpetnium mobile". Patentni zakon ne daje n.ikake zaščite rzirmu, dokler ni patent izdan. "Patent applied for" ali "Patent pending" ne dajejo nikake zaščite, služijo Te kot opomin, da je bila prošnja za patent že vložena. Prošnjo za patent treba nasloviti na Commissioner of Patent-s. Popolna prošnja vsebuje: prvo pristojbino $20. izpolnjeno tiskovino prošnje, specifikacije in zahtevke, prisego iznaditlja. da se on smatra izvirnim in prvimi iznajditeljem dotičnega izuma, in načrte, ako so ti potrebni. Prošnje drže se tajno. Nikomur brez pismene polnomoči ne daje se nikavke informacije o tem. da-li je kdo vložil prošnjo za patent. Ako se po preiskavi ugotovi, da ima iznajditelj pravico do patenta, se ta otbvesti o podelitvi patenta in pozi vije, naj plača končno pristojbino nadaljnih $20 v teku šestih mesecev. Inozemski patenti. Prodno se ameriški znajditelj pobriga za inozemske patente, je boljše, da počaka na službeno obvestilo s strand Patent Office, da mu Združene države podelijo patent, kajti v večini inozemskih dežel more se vložiti prošnja za patent tekom 12 mesecev, odikar je bila prošnja vložena v Združenih državah. Večina inozemskih dežel zahteva. da se delo na podlagi dotičnega patenta zares začne v deželi, ki izdaje patent, kmalu potem in da lse to delo nadaljuje. Ako se tej zahtevi ne vzadovolji, se more patent razveljaviti. Poleg pristojbin za izd an je patenta obstojajo tudi davki, ki se plačujejo letno ali od ea«a do časa. Radi tega so inozemski patenti dostikrat S|>oyeni z velikimi stroški. Črne nogavice in njen kostum je zapet do vratu. Pa še nekaj -o kopalnih kostumih. Prevladujejo vse barve in Uboj iz ljubosumnosti. 23. avgusta popoldne je odpeljal 25-letnii posestnikov sin Ilija nianse, ne manjka pa tudi ekscen- Maroševič svojega soseda Bogda-tričnih. Najbolj ekscentriČni so bili na Ognjanoviča, vaškega čevljar-menda oni, ki so jih imeli tri šved- ja, iz domače vasi Nuštra v večjo ske blondinke v Trovillu, ki je pa slavonsko vas Mikanovce na meseč-že na glasu kot provincijalno le-1 ni sejem. Čevljar je imel 5 se-tovjšče. Bile so namreč take, kakor (boj veliko množino izgotovljenih jih je rodila mati. Ta moda se pa čevljev, ki jih je nameraval pro-ni obnesla in vse tri so zaključile .dati na sejmu. Ko sta prispela v svojo propagando na policiji. Mikanovce, je odšel čevljar s t?vo- Tndi Rotschilda je zaneslo v( jo robo na trg, dočim ga je čakal Deauville. Mož je čez pleča zeloiTlija v bližnji gostilni, kjer je širok in rad se je pustil občudova- spravil v hlev svojega konja. V ti. In pravili so, da je bilo naj-[gostilni je bilo mnogo gostov, zla-manj deset žensk navdušenih, du.sti vesele in razposajene mladine, ga masira, če bi njegov komorni Da brez godbe in plesa ni šlo, je sa-sluga slučajno obolel. |mo obLsebi umevno. Tudi Ilija je šel Levine se je pripeljal s kraljico'Passat in sicer se je večkrat eavr-diamantov, Sfc* Boli. Fotografi [tel iz neko zapeljivo vaško lepoti-ju obkolijo, Levine se zadovoljno e0- To Pa ni bil° ^eč domačim smehlja, pleša se mu sveti v solncu. Miss Boll se ponosno zravna. t'e jo že fotografirajo, naj jo pošteno. Od 1. avgusta dalje so se cene v lokalih, restavracijah, hotelih in zabaviščih podvojile in potrojile. Kaj hočete! Sezona je tu. fantom. Ko se je znočilo, je prišel v krčmo čevljar Ogijanovič, ki je Ilini naročil, naj kar zapreže, da ne prideta prepotzno domov. Ilija je odšel na dvorišče, ker je imel vOz. V tem pa je iz teme planilo nekaj domačih fantov, ki so veselega Ilijo v temi napadli in ga strahovito obdelali s sekirami in koli po gflavti. Ker so l>ile rane, ki jih je zadoibil Ilija, smrtonosne, je že med prevotzom v bolnico sredi r» — . „ . . .ceste umrl. Berce. Zapustil je oeno m tn otro- 0ražnigtv<> je takoj llHredlo pre. ke. PozrvTja-njeje v današnjih kri- je storilcev areti_ tscnih časih težko. Nesrečno gta ?lfivna dva ^ivc* je smrt moza tako potrla, da se ji-__ • « -i • • j »pobegmla. je omracil um m so jo odvedli v deželno blaznico ▼ Dorabergu je nenadoma umrl čevljar Lovro ŠOJAH, U&ooajtzu HA 1LAS HAftODA". HAJVSČJI slovjuau ranvaiKT zde. —■ SLUŽBO BOBI STAVBO ti zna staviti na stroj, m delati fonmo. GLAS NARODA, 82 Cortlandt 8L, New York, N Y, : - GLAS KARODA, 8. SEP. 1928. —MONT ORIOL— BOKIH. Spisal Otty da Man passant. — Za G. N. priredil O. F. RAZNE POVESTI Of 62 (XadaJjevauje.) Po nadaljni noči počitka pa je našla popolno pcraest same sebe. Kljub temu pa jo še vedno čutila, da je bila izpremenjena, kot da je ta kriza pretvorila njeno dušo. Trpela je manj ter mislila več. Strašni dogodki, ki so bili talko najnovejšega izvora, so se ji zdeli pomaknjeni v oddaljeno preteklost iu izrla je nanje s čisto vizijo, & Katero ni bil preje njen duh nikdar poprej oblagodarjen. Ta luč, ki jo je naenkrat osvetljevala, je razkrivala njej življenje, moške, dogodke in celi svet z vsem, kar vsebuje, v luči, kot je ni videla nikdar poprej. Sedaj, bolj kol v noči poprej, ko se je čutila v svoji sobi tako osamljeno na svetu, je vedela, da je v resnici zapuščena. Spoznala ie, da hodijo vsa človeška bitja ob strani drug drugega skazi dogodke življenja, ne da bi jih kaka stvar v resnici združevala. Čutila je radi izdajstva enega njili. v katerega je položila vso svojo vero, da ji pe na bodo vsi drugi nikdar več ničesar drugega kot brezbrižni so-*>elila je njega, ko je šepetala svojemu otroku v uho ta "adieu"', ki je pomenjaL junaško slovo ponosne duše, slovo ženske, 'ki bo mogoče dolgo ali vedno lrj»ela. ki pa bo iznala vsaj skriti soje solze. — Aha! — je vzkliknil William skazi najnjl odprta vrata. — 1"j*-l sem te! Ali mi hočeš dati naizaj mojega otroka? — Zletnl je k jM.stolji. prijel malo v svoji roki. ki sta se že navadili ravnanja / otroci, jo dvignil nad svojo glavo ler neprestano ponavljal: — Dobro jutro, gospodična Andermat, — dobro jutro, gospodična Andmeratt! Kristijana si je mislila: —. Tako torej, to je moj mož! Ozrla se je na njega s presenečenimi očmi, kot da zre na njega prvikrat. Da, bil je on. mož. s katerim jo je zvezala postava ter mu jo oala. To je mož. ki bi moral biti soiglasno 'Z verskimi in družabnimi idejami človeštva, j>olovica nje .same! Več kot to, njen mojster, gospodar njene duše in telesa! Čutila je potrebo smejati se, talko čudno so ji je zdelo to sedaj, kat.iti med njo Ln njim ni nikdar obstajala nikaka vez, rai/.eu onih vezi. katere se žalibog tako hitro zdrobi. Zakaj je bilo to? Preveč sta bila raizlična, drug od drugega, ne-ttlična tuili po rodu. On ni razume ničesar njene narave in ona ni razumela ničesar o njegovi. Vendar pa je bil dober, udan in naklo- i* Roia (Albrecht) "MUH zlatar njen. Oblnkli so zopet otroka. William je -1 j stala žrtev usodnega nesporazuma ! in da so jo pred leti okradli. Zdaj skuša policija ugotov ti. ali ima , t , /v. res opraviti z baronico, ali se pa si preskrbi nove dokumente. Obr- i • i„ _ • , •• -- 'skriva pod to firmo premetena pu-! nila seje na vse urade, pa ji ni<* 1 1 1 I ne pomaga. Domovinska občina je njeno prošnjo odklonila, češ. da je postala 7. možitvijo ruska državljanka. Emigrantska pisarna je iz- Apitxrajte zu '*Gtas Naroda". na/ reč ji slovenski dnevnik • Amerik*. KNJIGARNA §LAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York. N. Y. . KOMANI: — * Mali Klatci....................1® Mesija ...................................JI Malenkosti (Ivan Albrecht) ......Jfi Mladim srcem. Zbirka povesti it slovensko mladino .............26 Na valovih južnega morja ...... M Na različnih potih ............ M Notarjev nos, humoreska ........Ji Narod ki ismlra..................4« Naša vas, 1. del. 14 povesti......39 Nafia vas, II. del 9 povesti......M Nova Erotika, trd. vea. ...........7t Nafta leta, trd. ves...............J| broširano ................... J| Na Indijskih otokih..............M Nekaj is ruske zgodovine........M Nfhilflil *4i Narodne pripovedke ca mladino.. .4« Na krvavih poljanah. Trpljenje Id strahote s bojnih pohodov blvfle- Ks slovenskega polka ........1JI Ob M letnici Dr. Janeia B. Kreka JU Pasti In zanki ................ JU Papežinja Fausta .................... 1.75 Pater Kajetan .................. 1.00 Pingviuski otok ..........-......60 Povest o sedmih obešenih.......50 Prva ljubezen M Pravica kladiva ................ M ... JU Petelinov Janez ................ ,7» Prihajat, povest ................J| Pod krivo Jelko. Povest Is Časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......JO Poslednji Mehikanec ............JO Pravljice EL Majat..............jo Povesti. Bera« s stopnji« pri sv. Boku ........................ jo Poilcalee .......................M Poljub ........................ j« Pri stricu ...................... jo Prst boijl ..................... jo Prapretanove zgodbe ............JU Patrla, povest lz Irske junaške dobe JO to Kmaga? Seveda, ubogi, stari Bonnefille je vedel to preje kot kdo!Predtriani, Preieru in drugI svet. drugi. Bil je zetlo navihan. Povpraševal ie po te»bi vsaki dan ter pu-|_®®1' '* ?ramo'ona ............. : , . , . ... -tj- ... I Prigodbe Čebelice Maje, trds ves . .1J0 stil svojo karto s kako besedo simpatije. Kar se t-ice mene. sem se.pfl^ selivke, trds ves ...........78 odaval tem njegovim zbliževanj am vprašuje po otroku. On (bi ga fzelo rad videl. Kljub svojim sklepom se je čutila Vznemirjeno. Kljub temu pa je bila zmožna reči: — Ti se mu moraš zahvaliti v mojem imenu. ' Andermatt pa je nadaljeval: — Bit je zelo radoveden, če tii je bila prijavljena njegova zaroka. »Jaz sam sem mu povedal. Natfo me je vprašal večkrat, kaj misliš ti o tem? Napravrla je silen napor ter izamrmrala: — Povej mu, da jo ]>opolnoana odobravam. William, s kruto vstrajnostjo, pa je nadaljeval: — Hotel je na vsak način vedeti za ime najine hčerke. .Taz sem n:u rekel, da se nisva še odločila med Margareto in Genovefo. — Irpremenila sem svoje mnenje, — je rekla. — Jafc hočem, da se imenuje Atiette. Mesece poprej sta razpravljala s Paulom ime. katero bi izbrala ea sina ali hčerko, t^e bi bila hčerlka, se ni še odločila med Genovefo in Margareto. Sedaj pa ni hotela nobenega teh dveh imen. William je ponovil: — Arlette. — A'lette! Zelo čudno ime, — ti imaš prav. Jaz s svoje sitrani bi jo rad imenoval Krisstijano, po tebi. Jaz. obožujem naravnost — Kristijano! Ona je globdko vzdihnrla. — Ah, to napoveduje preveč trpljenja, če nosi človek ime Kri-žanega! * _ On je zardel, ker ni mislil na vse te stike ter vstal: — Naj bo torej Arlette. Z Bogom za nekaj časa, draga! Kakorhitro je odšel, je poklicala dojiljo ter ji naročila, naj postavi šibko poleg njene postelje. Ko je stala zibka poleg- njene postelje, je iztegnila Kristijana svojo roko proti spečemu detetu ter rekla pritajeno: — Z Bogom, dete moje. Nikdar ne boš našla nikogar, ki bi te ljubil tako fcelo kot jaz. Naslednje dna je preživela v nežni melanholiji, razmišljala do-fcti ter ai ojačila neizprosno dušo in pogumno srce, da prične v par tednih izopeit z življenjem. Njen glavni opravek je bil sedaj zreti v cči svojega otroka, da preseneti tam prvi pogled spoznanja, a ker ni vkMa ničesar drugega kot dve modrikasti jamici, se je vedno cbrnil« proti solnčni ltTri okna. iDalj* prihodnji*.) J . Pred nevihto ....................JI Pravljice (MlKinskl) .......... Pravljice In pripovedke (Koiutnlk) X« EVGICk •••ssssssssssssssse 2- ••»•ssssssvtcvsss« A Popotniki mW9 Pokditb Bogs ................... i Plltt •••••••••••••••••••••••v««« m Povoden J........................ JO Prafikl Jndek ....................JB Prisega Huronskega glavarja .... JO Prvii med Indijanci ............ . Preganjanje Indijanskih atisjonar- J«r ...........................Ji Blnaldo Kinaldini .............. Robinzon ......................... Babi ji, trds vea .................75 Bdete megla .................. .78 Revolucija na Portugalcem.....JO Romantične dole (Cankar) ......Ji Razkrinkani Habsburžanl....... Ji Roman treh src ................ 1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbnr-iana .........................1J0 9HAKBSPEABETA ORLAI Machbet, trdo ves. ...•••.......• JI broširano.................... .70 Othelo .......................... .71 Sen Kresne nofl ................. .70 JSPLOSNA KN^IŽNCA: St. 1. (Ivan Albrecilt) Ranjena gruda, Izvirna povest, 104 str.. broAlrano .....................J| Sl 2. (Rado Alurnik) Na Bleda. izvirna povest, 181 str., broS.... JO St. 3. (Ivan Rusman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broft, 105 strani .................... J5 St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str„ broširano .....................JO St. 5. (Pran MHClnskl) Gospod Frldolin Žolna In njegova dru-iina, veseiomodre Črtice L. TI strani, broširano ..............Jft St. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 strani, broS. .............. St. 7. Andersonove pripovedke. Za sloveuBko mladino priredila Dtva. 111 «tr., brofl. .......... Stev. 8, Akt. štev. 113 ......... St. 9. (Univ. prot. dr. »rane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 34? strani, broA............70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraone, relljefna karikatura is minulosti. 60 str., bro*.........Jft Sl 11. (Pavel Oolla) Petertkove poslednje sapje, boHčna povest v 4. slikah/84 str., bro*. ......Ji St. 12. (Fran MllClnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., brefi. .........JO St. 13. (V 11. Garšin) Nadeida NikofeaJevna.. roman, poslovenil U. Zun, 112 str., broš. ...........Ji St. 14. (Dr. kari EngllS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str^ bro«. .........................JO St 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperln, p revel JS Jft .75 St. 01. (Qolar) Bratje In sestre.. .79 St. 02. Idijot, I. del. (Dostojevski) Ji St. 63. Idijot, II. del ..........Ji St. 04. Idijot, III. del ..........Ji Stev. 05. Idijot, IV. del .......JO ' Val 4 deU skupni............1.20 .41» Stev. 66. Kamela, ik^si uho iivanke, veseloigra....... Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. ............ 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ............. Tisoč in ena noč, mala ....... Tisoč in ena not, velika izdaja, 2 knjigi ................... Tik za fronto ................ TatlC, Bevk. trd. vea........... Tri Indijanske povesti......... Tunel, boc. roman ............. Trenutki oddiha .............. 2.50 .90 3.00 .7« . .75 , JO 1.20 .50 .30 1.50 Oi Rdeča lu bela vrtnica, povest .... Ji Slovenski Saljivec .............. .40 Slovenski Robinzon, trd. vez. .... .75 Suneški Invalid ........................J5 Skozi širno Indije ..............ji Sanjska knjiga, mala............Ji Sanjska knjiga, nova velika......Ji Sanjska knjiga Arabska.........Ui Spake, humoreske, trda vea.......Ji Strahote vajne ...........................Ji štiri smrti , 4. zv. .. .33 Skrivnost najdenke ...............50 Stanley v Afriki ....... ...... „50 Strop iz Judeje...... ........... .75 Spomin znanega potovalen ........Ui Stritarjeva Aiilhslsjljs, trda vas .. Ji Stritarjeva Antbologija. broš. .. Ji SSsto Šesta, povest Is Abrucev .... Ji Sin medvedjega lovca. Potopisni ro-man ......................jbo Stric Tomova koča ............. Ji Student naj bo, V. zv........... J5 Sveta Genovefa ............... JS 8vets Notburga.................JS brofi. ............Ji Splsje. male porasti •*.••••«■•.. JS Svitanje (Govekar) ............1.00 ..................... «40 St. 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str^ bro«. ...........45 St. 17. (Prosper Marlmee) Verne duie v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str.............JO St. 18. (JarosL Vrchlicky) Oporoka lukovikega grajičaka, veseloigra v enem dejanju, poelovenll dr. Fr. Bradač, 47 str., brofi. .. J5 St 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., brofi. ........JO St. 20. (JuL Zeyer) GompačI In Komunumki, japonski roman. Is čefilne prevel dr. Fran Bradač, 154 str, brofi. .............45 St. 21. (Frldolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11.. 73 str. broS. ..........................JU Štev. 22 < Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................€0 St 23. ( Supbokles) Antigone, talna igra, poslov C. Golar, 00 str, broširano.....................................Ji St 24. (E. U Bulwer) Poslednji dnevi Pssspejev, L del, 355 str., broi. ......................... J5 St 25. Poslednji dnevi Psa^eja,.... U« del o8S St 20. (L. Andrejev) Croe asa« ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st. ^oii JM9 (Fran Erjavec) Brezpo-In problemi skrbstva sn 80 str- brofi. .....JS St 29. Tarzan sin opice ........Ji Št 31. Boka roko .............JS St 32. Živst! .................. JS 8t 35. (Gaj Sslustlj Krisp) Vaj. na s Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 strani, brofi. ..........Ji t. 3ft. (Ksavor Mefiko) 144 strani .......... St 87. Domnto tivaN At 38. Tarzan bi svet Štev. 39. La Bobeme .......... JO fit 40. Magda ............... .40 St 47. ISlsteriJ dofto............L— St 48. Tarzanove ti vali ........Ji Štev. 49. Tarzanov sin ........ JO St 50. SUka De Grajo ........Ui Slov. balade ln St 27. Šopek Samatarira lili Slike. Hal s Sveta noi . LB ui ■tj —■ Turki pred Dunajem ........ Ugrabljeni miljoni. roman ... V robstvu (Matlčlč) ........ Velika pratika Vodnikove drnibe za leto 1927 .................. .40 V gorskem zakotju ..............J5 V oklopnjakn akne sveta, 1 del... Ji del ••••••oaoooooooo«ooo-oo Veliki ink visitor ................1.— Vera (Wsldova), brofi. .......... JS Vištijega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pusti* je šla, III. rv......... .35 Vrtnar, (Rabindrath Tagorel, trdo vezano..................75 broširano ................... JO Vojska na Balkanu, s slikami .... JS Volk spokornlk in draga povesti. I.— Trdo vezano................ 1.25 Valetin Vodnika izbrani spis!----JO Vodnik svojemu harodn..........JS Smisel smrti .................... JO Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Ji Za kruhom, povest ..............JS Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, brofi. ............Ji Z naših gora.................... Zmaj Is Bosna .................. .7i Zlatarjevo state ................. Ji Za miljoni ...................... M Življenja slav. trpina. Izbrani spisi Alešovec, 3. sv. skupaj ........LK Zvesti sin, povest ................JI Zlatokopl ....•»••••••••«»»••«•.• -5% Ženini nafie Koprnele...........45 Zmote in konec gdi. Pavle...... .45 Zlata vas ...................... JO Zbirka narodnih pripovedk I. del ........................ .4i Zbirka narodnih pripovedk II.del ..........................M Znamenje fttirih (Doyle) ...... Ji ZfBdA VI iMkft MlHtdMAi mrnmnmmmmmm JO ZBIRKA SLOVENSKIH POr*8TI: 1. sv. Vojnomir ali poganstva .... J5 2. zv. Huda brezdno .. . ......JS 3. zv. Vesele povesti .. .......... J5 4. zv. Povesti ln slike...........Jft 5. zv. Študent aaj bo. Nsi vsakdanji kruh .................... J5 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo areno. Pripovedko In pconl • • »B® 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- TMtl ooooosooooooooao • a • •• a a o a 4. sv. trdo vezano. Vseba.e & rc-vests ................ .,.«•*. .f0 .V «v. .rdo vvxano. Vluskt brat .... Ji 0. «v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .............*<.......... II Umetniške knjiga a slikami za mladina: Pepelka; pravljica s slik tu J ....Ui Rdeča karlca; pravljica s slikami 1—• Sneguljčlca; pravljica s slUnml ..L— Mlada &ieda...............L— Trnuljčica, pravljica o slikami KNJIGE ZA SLIKANJE 2 Mladi slikar .....................71 ( Slike is pravljic ................ .Ti Knjiga sa riflmaje ispisait, papal-na s barvaasl hi aav Mi! ur«; Mladi umetnik .................IJi Otrofikl vxtec .......... . -......LU Zaklad m otroka ....... .....,.U0 IGRE : Glad (Hamsun) (Dostojevski) I. del ........ : Iter. 00. (Dostojevski) ftjhfcl H H, del •• •••»• i trgovec. Igrokaa v o. dejanj Ji Veseloigra v 2. dajanjih Ji Cyrane de Bergsrac. Herolčna ko-medlja v petih dejanjih. Trdo n> ■st»«sssssosas«o dejanja um..«.........; • sv Kretenj* parnikov .. Shipping 3 12. itpttmbra: Aquitania, Cherbourg Pre«. Roosevelt, Chtrbcurf 14. Mptcmbra: Republic, Cherbourg, Brun*n 15. w>tembr«: Franc, Havre <1 A. M ) Majestic. Cherbourg Lapland, Cberbourr Antwerpen New York, Cherbourg, Hamburg L^vilhan. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova. (Prvlf nov parnik.) 18. septembra: Orinoco. Hamburg, direktno 19. septembra: fierengaiia, Cherbo' rg. Hkupno potovanje. George Washington, Cherbourg, Bremen 20. septembra: Stuttgart. Bremen Colombo, Palmers, Napoli, Ceoovi 21. septembra: £>atumia. Trst 22. septembra: Paris Havre (1 A. M ) Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg, An'.werpen Mlrtnetoi.ka. Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne sur iter. Rotterdam 25. septembrar Relinace, Cherbourg, Hamburg 20. septemb-a: Mauritania Cherbourg 27. septembra: Dresden. Cheibourg, Bremen 28. septembra: America, Cherbourg, Bremen 29. septembra: lie de Frajice, Havre (1 A. Homeric, Cherbourg BeJgenland. Cherbourg. Antwer-pen Conte Grande, Napoli, C nova Veendam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam 2. oktobra: Pre«. Wilson. Trst Resolute, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg, Bremen HOLLAN[\ * 1 AMERICA UNEW POTUJTE UDOBNO ilTRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIJO preko Boulogne-sur-Mer, FRANCIJA III. razredu: Znižanje vožnja Od New Yorka do LJubljane J "j lazaj: in vojr.i davek. Potovanje s parniki Holland-America Line pomenja. udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vpražaj-te svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Št V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z naiiml znanim! parnlkl: TO*K, ALBBaT BALLIN. KKSOLUTK, RKLIANCK, CLEVELAND, fVESTPHAUA, THUBXNOXA Nenadkriljiva postrežba In ku> hinja v vseh razredih. Is NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernim 3. razredu. (Vojm davek poaebej.) HITRO POŠILJANJE DE NAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja jn druge informacije se obrnite na lokalnega agenta aJl na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York Ob vojski. Igrokaa t Stlrlh slikah.. .St Tončkove noje na Mlklaviev veter, Mladinska igra s petjem ▼ 3. dejanjih .....................M R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), rez............45 Revizor, 6. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik eareviue, veseloigra v 2 dejanjih ......................M Veronika Deseniilta, trda ves____Lil Za krii In svobodo, Igrokaa v 5. dejanjih ...................... JS L) n d i k I odor: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......M 5. xv. Pa 12 leilh, 4 dejanja......m Naročilom j* priloiiii denar, bo-diei 9 gotovim, Money Order aU postne znamke po 1 al 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni t ceniku. Knjige pošiljam* poštnino proste "6LAS NARODA" 82 CortUadt BI, K«w Yorl fl. oktobra: France. Ilsvr« U A. K ) Maj«stlc. Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Antwerp« illnnewaska, Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremer. Roma, Naiioli, Clenova 10. oktobra: Berengaria. Cherbourg I'rea. Roosevelt. Cherbourg, Br»' men. 13. oktobra: Paris Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg I^apland, Cherbourg I^apland. Cherbourg i Albert Ballin, Cherbourg Hamburg Conte Granil.\ Napol 1, Genova Rotterdam, Bolougne sur Mer, Rot* terdam 17. oktobra: Mauretanla, Cherbourg George Waahis gton, Cherbourg, Bremen 20. oktobra lie de Kranre, Havre (1 A- M.) Homrelc, Cherbourg Arable. Cherbourg, Antwerpen llinnetonka, Cherb'nirg New York Cherbourg, Hamburg Republic, ČhTbourg, Bremen Berlin. Cherbourg Bremen Augustus. Xapoll, Ge.jnva New Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 24 oktobra: Aquitania. Chert>ourg Leviathan, Cherbourg, Bremen 25. oktobra: Dresden Cherbourg. Bremen 27. oktobra: France. Havre (1 A. M.I Saturnia, Trst Majestic. Cfcflrh-.urg neutschlantl, Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne sur Mer, -Rotterdam 31. oktobra: Berengaria, Cherbourg • Pres. Harding. Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pet ta potovanj« na egromnib oarnlklht France — 14. sept, — 5. okt. Paris — 21. sept. — 12. okt. He de France 28. sept.; 19. okt. (Ob polneči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo jo v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In s'avns francoska kuhinja. Isredno nizke cene. -Vprmtaji« katerap^koU pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE i» State Street, Hew York, H. T. . ADYZBTISM im GLA8 NARODA Kako se potuje v • ', 'v '*' stari kraj in naža.i v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj, Je potrebno, tja Je pouCen o potnih listih, prtljagi ln drugih atvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamorerao dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti «1 morajo dovoljenje all permit t* Washing ona, IhkIIhI za eno leto ali 6 mesecev In se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naseln|škega komi-aarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne posije permit po poŠti, ampak ga mora iti tekat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na sel n 1st l u-rad aH pa t:a. dobi v New Torka pred od potovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo laitno odgovornost. kako dobiti syojce iz stabega kraja Od prvega julija je v veljav) nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ame^ riški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1, junijem 19118. leta poročene, • izven -kvdte. Jugoslovanska kvota znaša 6e vedno 671 priseljencev l^tno. Do polovice te kvote ao upravičeni sta-riši ameriških državljanov,- možje ameriških državljank, ki 00 se po 1. junija 19li8, leta poročili in poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za atalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost ▼ kvott ostalih sorodni kov, kakor rtov, sester, nečakov, neča-kinjrtlj,i., ki spadajo v kvoto bres vsak prednosti r Isti, pa se n« sprejema nlkaklh prošenj n rlkanske vizeja STATE BANK 9t Csrtlandt 'StNft NEW tOBK t 3' '