AMERICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 23 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MO. ;NING, JANUARY 28TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesti i z živ- $2°:za^evaj°za seLdež ob kraljevem pogrebu I en a Slovencev J (n lo)i -T- J4uarja-podjet- ni lastniki stanovanj in hiš ob Smith ustvaril spor vi demokratski stranki ^^ir1 Fa,her toushlin naPa- ..... da Smilha radi sra- Duiiaj, 27. januarja. Prilež- « ... ......•-;- ...... —........_: Washington. — Demokrat Al- mirno srce imam, ker nisem pri- da je ponavljal stare fraze re- niča romunskega kralja Magda V AmeriK! cestah, kjer se bo vil kraljevi fred Smith, bivši governor dr-'nesel seboj sekir i na nocojšnji akcijor.arnih republikancev; Je -Lupescu .je? zopet vznemirila Ro- ' POffreb v torek, delajo te dni zave New York, v kateri urad večer, da bi vsekal po mojih pri- dejal Smith: "Amerika ima sa- munce. Sem so dospela poroči-V bolnišnici v Eveleth, Minn., ogromne zaslužke. Po $20.00 in je bil izvoljen štirikrat zapore- jateljih." Tako j Ogovoril Smith mo eno prestolico, in ta je la, da se nahaja rdečelaska v po-Jf umrl ro-'ak Frank Mahnič, več se plačuje za en sedež pri doma, in bivši predsedniški kan- preteklo soboto, f: i Washington. Kdor zre v M os- sebnem vlaku, v katerem se vo- Fa motnega napada Detroit, 27. januarja. Rev. uf„„ ,.r , , • j .i! , , . . , . " • *-------------~-----i"—----- ---------- i .........«*----- *----- * ——........... ■ oc vu- rather Coughlin je v svojem ne- • ui lo let in doma od nekod s oknu, ki je obrnjeno na ce>to, didat demokratske stranke v le-J Toda v svojem govoru je imel kvo, ni Amerikanec! zi romunski kralj na pogreb an- delfskem radio govoru orisal <„. masa. živel je dolgo let v Auro- kjer bodo. peljali umrlega angle-, tu 1928, je v svojem nastopu 1 ostro nabrušeno sekiro, s kato-l "Mi Amerikanci," je nadalje- gleškega kralja. Prijatelji Lu- hotni govor kat-re-a je imel A 1 n, kjer je imel .trgovino. I red skega kralja v zadnjem sprevo- preteklo soboto pretrgal vsa ve- r0 je neusmiljen/) udrihal po val Smith, "more dihati samo peseove trdijo, da se ž:mska. ne Smith na banketu '<\m<.rieu» nekaj meseci mu je umrla zena. du. Lastnik neke hiše ob Picca- zi s predsednikom Rooseveltom, Rooseveltu. SmitlJ tekom svoje- čisti, sveži zrak svobodne Ame- bo drznila v London, kjer nika- Liberty lige kot dozdevna bitk-. , . !n ,ht;m' ~ d,lly je dal Postaviti 300 sede-. katerega je označil kot "prvega ga govora z imenom ni cmenil "ke, ne pa pasti kot Žrtev na- kor ni priljubljena, pač pa bo med onimi 'ki so v uradih in tarmi pri Ghisholmu je zev pred hiso. Dobil je $6,000 j socialistu v demokratični stran- Roosevelta, toda ' d e 1 o v a n j e gnjusnega, gnjilega zraka, ki izstopila v Parizu. Romunsko med onimi ki sC, izven uradov •la Margareta lanko, stara za te sedeže, katere je prodal te- j ki." Roosevelta je taka grenko in prihaja iz Moskve, kjer je gne- časopisje ne more poročati toza- "Na eni strrri " je dej'il T. k'L ZaPu®i:a Puet, sin°v. 1,1 pet kom ene ure- Obljubil je navzo-: Roosevelt in Smith, dva naj- ostro obsodil, da :je brez vsake- zdo. komunističnega diktator- devno, ker prevladuje stroga Goughlin "so bankirji monopo-ncera. — V Biwabiku, Minn., je hm tudi okrepčila. časopisje je: bolj odlična demokrata v Zedi- ga dvoma, da med Smithom in stva. cenzura, če se urednik kakega listi'in izdelovalci streljiva Nt pa Preminul b rank Jakljevic,, polno oglasov za take sedeže, j njenih državah, sta bila največ- Rooseveltom ne more nikdar več! "Mi v Ameriki," je povdarjal časopisa le drzne omeniti ime drugi strani so pa - bankirji star bo let. Zapustil je osem od- Kako daleč in nemoralno tirajo ja prijatelja tekom zadnjih 25 priti do sporazuma. Smith tekom svojega govora, Magde Lupescu, je nemudoma monopolisti in izdelovalci strela.sli h otrok. i Angleži vso zadevo, je videti iz let. Preteklo soboto pa je Al i . . ' , "poznamo samo eno zastavo, in aretiran. Medtem se pa sporo- Hjva In kot na vidno \ Brooklynu, N. Y„ je naglo- nekega oglasa, v katerem se pi-| Smith povedal na zborovanju1^ ta zastava jo naša zvezdnata za- ca iz Londona, da bo kralj Kari d; Zapušča sin Na farmi unn jiui. in nut uavuuiio — v srčni med temi se nahaja ameri- ■ -....... 1'v.vuui ••« i.uviuvumju 'l ii «»»"« .i- lui.iti /.vc/.Lumiit i« li'.ii.iuiM, »ui kiui| a«ii fli|)| meči temi se r'xh'ii'i ma umrl Mr. Frank Tončič, star Se, da ponuja nekdo štiri sedeže American Liberty lige, da prija- Kocseveltu' ff -,e socla Ist" ko" stava, ki predstavlja Zedinjene jako hladno sprejet v Londonu, ški narod 18 let, doma iz Kamnika na Go- za , neko tako javno rokoborbo; teljstvo se neha, kadar se gre za mumst, on,_Altred Smith pa, da države Amerike, in k vragu naj Pokojni angleški kralj romun- "Prej ali slej je mor- renjskem. ob cesti, kjer bo šel kraljevi; ameriške ali socialistične prin- je amenskl dr^Vljan. 1 ^»m o.re vdeča zastava komunistov!'' skega kralja ni mogel videti, od- d« 1 priti'v -ovmž V Milwaukee je preminula sprevod. Mnogo lastnikov odda-jcipe. .svojega govora Smith n. pove- Toliko je omenil Smith v svo- kar se je Kari razporočil s svo- | American Li barbare Blekač, stara 40 let in nih sedežev je pa tudi izročilo' Odkar je bil Al Smith, eden dal- kaJ 111 kako b6 nastopi1 te"'jem govoru glede splošnega po- " " doma cd sv. Frančiška v Savinj- dobljeni denar d ob rod e ln i m ' najbolj odličnih demokratov v kom P1'! hod njej predsedniške ložaja pot,,m pa nadaljeva] ski dolini. Tu zapušča moža in družbam in bolnišnicam. Nad! Ameriki, poražen za predsedni- volivn~ kampanje. Izjavil y krilatih gtavkih napa,:l „., jo zeno. Nezaslišano ostra zima je zahtevala mnogo žrtev po Ameriki Washington, 27. januarja. Iz hčer, v Sheboyganu pa brata. — pol milijona ljudi je prišlo po- ka v letu 1928, se je Smith pre- je' da 011 ne bo Predsedniški predse(1nika Roosevelta, katere Istotam sta slavila 25-letnico kropit mrtvega kralja v West- Cej umikal takozvani "rank and kandidat, toda Pričakuje S'J- da,ga jo obdolžil da je povzročil, svojega skupnega življenja Mr. minster opatiji. file" demokratični organizaciji. bo Smilh deloval l)rotl Roose- da še je Amerika zadolžila pre- Jakob Berginc in soproga. i ---o--Stopil je v zvezo z onimi zastop- veltu in v najriaWtyn slucaju' da ko meje svoje finančn«. zmoŽno- V Kenosha, Wis., je vlak raz-, UfachinilfAlI tt/hllMA!) niki in Predstavniki demokrati- bo Smith ce,° doloval fa.roPu" sti, obdolžil je predsednika, da ttieiaril Johna Koproviča, stare-^ « OjIIIIIIJIUII IdlUUIJCil &Je strankej kj. ne ,verujejo v ra. blikanskega predsedniškega j(i po(lpiral vsako bi;eZp0selno' ga 50 let. — V Sheboj'ganu je mauavs Al t milha dikalne spremembe 'v ameriški .kandidata. I gibanje, dočim bi predsednik #verozapada .je. .ponovno dospel umrla Frances Slapnik, stara 45 j «OUl yVTVlBMI minima. |vladL j gmith je govori,. preteklo so- Roosevelt lahko izvojeval zrna- mrzel val. ki se je razširil po let. Zapušča moža, sina m štiri J^flQQQ 0Cf00V0T0V ! Roosevelt kot Smith sta ot^m pa zagrebe^ truplo zti do-., teklo soboto. Dpcim s^ predsed- niku Rooseveltu, je izjavil v sle- ' Kdor je posluš:it- radie -g«vor javili odlični demokrati, da je »o najmanj 170. direktnim ali »rvih bairkovcev. Yr«l-nuu*'° hiAo- . nik Roosevelt sam še ni niče- dečih napadih: ! Smitha', je mislil, da bo Smith demokrat Smith govoril kot za- indirektnim posledicam mraza. n0,,j t,.ga denarju naj se gara n- V Grand Junction, Colo., je .sar izjavil, pa se razni demo- j "Jaz nisem kandidat za noben'prihodnji predsednik Zedinje-1 stopnlk republikanske strahke. Računa se nadalje, da je ka- til.. d novi ažni ogenj. Na-Liberty lige je bil strupen. Slišali smo mnogo govoriti o ameriški ustavi, toda nihče ni omenil o kongresu, da n- mu vrne pravica izdelovati derar, katero pravico sedaj neustavno izvršujejo bankirji. "Oni, ki tvorijo American Liberty ligo so silovito nasprotni zahtevi, da naj ima samo kongres pravico delati denar. Al Smith in njegova Liberty liga lasprotujejo temu z vsemi moč- svojega govora je preminul rojak Peter Zmrzli-: kratski senatorji in drugi pri- urad> nitj za predsedniški urad. '„ih držav, kar, star 51 let, doma od Kranja .. ... ......- t»»a iiiftcm ačtiKiiuai za nuuen prmounji preuseunm /jcutnjc- i ayjuim xci/uuim<»ii.nvu nviom«... -.............- ............. .............z zlato in srebrno zalogo, ki i Republikanska stranka, kot za- kih 20,000 avtomobilov, trukOv na^aj,, danes v zakladnici pravljajo na ostre odgovore ImeI f:,t:m dovolj tega. Toda kot | Smith sam je bil tekom govo-' stopnica velekapitala, je našla v i in busov zasneženih na raznih Zetlinjenih držav, in ki pres-ga na Gorenjskem. Zapušča vdovo Smithu. j demokrat imam pravico kritike ra precej razburjen, toda pove-J Smithu svojega najboljšega za- cestah v Zedinjenih državah. V $j (>,000.00;),000 vrednosti m osem otrok. Glavni odgovor bo podal vodja v moji iastni stranki. In tudi dal ni ničesar novega, razven, govornika. Xew Yorku je zapadlo toliko Omenjene tr! mili jarde dolar- V Chicagi je umrla Mm Ana demokratske večine v senatni __.... ..... _ - - snega, da je mesto najelo 28,000 jey naj kongres ruzddi med p0. -leznaric, stara 2o let na posle- zbornici, senator Joe Robinson; t j • ^ Novi angleški kralj se na-, RralieV! sinOVl °Sob' da distij<> u,ice- samozne banke, ki bi potem s dicah telesne poškodbe, katero iz Arkansasa. Govoril bo v to-, M LOrdUld, U. , no\l angiesKi nraij se ua | IVIdljCVI MHUV1 j. Ognjegasci v večjih mestih u,m denarjem ponviu-ile fur je dobila, ko jo je na cesti podrl rck zvečer, od 10:45 do 11:15; Slovenski narodni dom v Lo-1 merava poročiti. j Jj()ndon> 28. januarja. Zgodaj imajo to dni največ dela, ker so Jriem< katerih zadolžene kme- avto nekega zdravnika. Ranjka potom radia. Govor se bo slišal rainu, Ohio, ima za leto 1986 j London, 27. januarja. — Ann ; danes zjutraj, v torek, so štirje požar j i bolj pogosti kot običaj- t j "l>i se re-tln-Mv-irale Od po- Zapušča mater Terezijo Vogrinc; po VSej Ameriki. sledeči direktorij: predsednik j Maritza, ki je angleška pol - j sinovi pokojnega kralja Georga' no. Ljudje kurijo na vse prete-^j^ bj farmarji y)laeevali sa- v La Salle, 111., dva brata in pet y Washingtonu tudi špekuli- John Piškur, podpredsednik Fr. liradna prerokinja, je včeraj j y. .stali kot straža pri krsti svo-'ge in ne pazijo dovolj na peči. nnldr„^ »rocenl 'obresti. pester. I rajo kaj bo Al Smith v bodoči Ravnikar, tajnik John Bruce, Nagloma je umrl v Pueblo, predsedniški kampanji pravza- blagajnik John Kumše zajiisni- Colo., rojak John Prijatelj, star pray naredil. Ali bo molčal, ali kar John Ivančič. Nadzorni 51 let, doma iz Kompolja pri |K) sam kaiididiral ali pa bo ho- odbor: Mike Ostanek, Jos. Ska- Dobrem polju. Zvečer je bil še d[j od mesta do mesta in pobijal pin, Louis Balant St. Prosvetni zdrav in se pripravljal za delo; svojega nekdaj njega najboljše- odbor: Frances Brešak, John prihodnji dan, toda ob štiri z ju- j ga prijatelja Roosevelta? j Svet, Ana Urbas in John Stru- traj je bil že mrtev. Tam zapu- Med drugim je Al Smith oči- kel.j. Redne seje direktorija so sča brata in sestro, v stari do-1 tal predsedniku, da je postal so- vsak tretji pondeljek v mesecu nioyini pa brata in dve sestri. cialist in da dobiva svoja navo- ob 8. uri zvečer. — čitalnica S. -o----------, diia, iz Moskve. Pristaši Roose- N. Doma v Lorainu ima pa sle- Veterani bodo zahtevali velta so včeraj izjavili, da je deči odbor: predsednik Frank nove odškodnine Smith dobil to frazo od Hoover- Posavec, podpredsednik John Washington, 27. j a n u a r j a. Ja samega. Ko je Smith kandi- Bruce, tajnik in knjižničar F. Henry Curran direktor Narod- diral za predsednika leta 1928, Brešak, 169 E. 31th St. blagajne ekonomske lige je v svojem mu je Hoover očital svojih nik Frank Ravnikar, zapisnikar včerajšnjem govoru izjavil, da govorih, da je danes narod v Ameriki nima več pri Krsti svo- K« n, ne pa/.,ju um,.,,., na j.vc. n)(. poldrugi procent obresti. naznanila, da se bo novi angle- jjega očeta. Med stražniki je bil V'stanovanjih nastane požar, ki, T(J kakih 2,000.000 ški kralj Edward VIII poročil ; tudi novi vladar Anglije, kralj vedno zahteva tudi svoje žrtve.i sinovi so prišli nepričakovano ob di prezakurjenih peči. | vložena v kongresu. Imenuje m polnoči v Westminster, kjer le-, Občuten mraz čutijo v Texasu, Frazier_Lemke postava> sleherni kraljevo truplo. Prišli so v j Mississippi, Tennesse.e in v ne-,,. konicresman bi mol,.d ghis0. Grozen zločin Policiji v Glevelandu se je po- socialist. Stanko Rus,- Nadzorniki: Ma- srečilo dognati identiteto one trenutku, ko se je izmenjevala; katerih drugih južnih državah, vaf. Zft j() postavo> in kdor bi ženske, katere razrezane delo [straža. Sami so prevzeli stražo; kjer je navadno ob tem času ja- jglasoval protl> moramo gledati, trupla so našli preteklo nedeljo in stali nepremično ob krsti do ko toplo, m odkoder prihaja ze-' j.. ^ v jcscni po,.azimo pri vo. na nekem dvorišču na E. 21st! 12:80 danes zjutraj. V ponde-- lenjava v severne države. lilvah. St Je to neka Mrs. Florence | ljek večer je dal novi kralj, ka- Vremenski preroki naznanja- ___......... Sawcley, stara 41 let, bivša last-j kor zahtevajo predpisi večerjo jo. da bo mraz ostal še najmanj Nemški faiisti izkorišča-niča zloglasnih hiš, poznana po-; navzočim kraljem, vladarjem m par dni. toplomer je včeraj v be j in^erty},a liciji v Glevelandu in v Wash-j prestolonaslednikom. V sedli so Glevelandu kazal dve stopi ingtonu. Bila je že besede pri vladi, pač pa samo Priprave za konvencijo itilda Ostanek, Frank Gradišeki . .. ,. prei aretirana. Spoznali so jo IgrovodjaI ... m. in Frank Ivančič. večkrat! za mizo, kjer je bilo rabljeno pod ničlo, samo. zlato namizno orodje in -o— potom odtisov prstov, katere so krožniki, ki so predstavljali Berlin, 27. januarja. Odkar je pobegnil Gol. Lindbergh iz Amerike pred ameriškimi tolo-219 vaji, izkorišča nemško časopis- Novi uradniki ,. , ... , ,, tr , , . , ,, i uuium uuusuv piawv, istiucic su . ........, ...... i------ .--.-„-- ... članstvo American Legion. Iz-1 Višji voditelji republikanske; Max Kragely, arhivar Anthony | imeH y po.licijskeiT1 arhivu v Cle-! vrednost $10,000,000. V Lon-! Društvo sv. Kristine st. javil je, da komaj so veterani stranke v Washingtonu so zace-.Jevec. Seje vsako 1. nedeljo v|velandu že od leta 1931. Detel,- don je dospelo dosedaj 32 za-jKSKJ, Euclid, Ohio, ima sledeči je> od pryega do zadnjega časo- izsilili iz kongresa $2,340,000,- li prihajati v Cleveland, da vodi-j mesecu. Itivi iščejo zdaj v okolici, da naj->topnikov drugih narodov. Am->; odbor za loto 1936: prj.-lsednik pisa, beg Lindbergha na ta n °00, se že pripravljajo, da dobi- jo priprave za republikansko J c------dej0 še glavo'in ostale'dele te-' rikance zastopa izredni poslanik John Bradač, podpredsednik čin, da dokazu je, da demokra- Smrtna kosa jlesa razmesarjene ženske. Ubi- Norman H. Davis. Jo;. Kusar, tajnica Dorothy Ko- tična justica, ko,t prevladuje v --o--ren, 21851 Ivan Ave., blagaji- Ameriki, ni vredna piškav';;ga Služkinje nik Joseph Nosse. Zapisnikari-' oreha, dočim je fašistična j usti- jo nadaljhe milijarde. Prvi ko- predsedniško konvencijo, ki bo, ..... .................. . rak tozadevno je že narejen, ko otvorjena v Glevelandu junija Sinoči je preminul Frank Pe-L, in razsekana Ženska je bila1 ■ie kongresman Rankin iz Missis- meseca. Glavni stan predsedni- j trich, star 52 let, stanujoč najpoznana pod štirimi različnimi sippj vi0g|i v kongresu predlog, ške konvencije republikancev je j 447 E. 158th St. Doma je bil iz j imcnj. Rodom je bila iz Ash Kot poroča mestni in državni ca Jennie Intihar. Nadzorniki: ca v Nemčiji višek popolnosti, da se plača pokojnina vdovam nastanjen v 12. nadstropju v; seia Jazbin.je na Hrvatskem, od- j tubule, ' Ohio. Kolikor je mog- urad za posredovanje dela, pri- Louis O para, Steve Trebeč in Načelniki uimutz, zdravniki, ;koder je prišel v Ameriko leta!ja policija dognati, je ženska vmanjkuje v Glevelandu dobrih John Kusar. Seje vsako drugo odvetniki, ministri, vsi se slri-1911. Zapušča tu soprogo Bar- i zadnjem času živela pri neki; služkinj. Neprestano je neka- nedeljo v mesecu ob 2. uri po- njajo v tem, da ameriška j usti- nadaljnih pet milijard Nekdo je zgubil naočnike, ko baro, dva sinova, Franka in | Mrs. Ford, 3205 Carnegie Ave. ko 400 več vprašanj za dobre poldne v dvorani sv. Kristine, ca n,, samo, da ne mor ' propr ia premoženja, tako da je potresal pepel med Sylvia in George ter štiri hčere. Caro-|gvoje stanovanje je zapustila1 služkinje, kot se jih more dobi- na Bliss Rd. • čili večjih zlo -irov, pač pa jih vseh bivših vojakov, brez ozira, I Terminal poslopju, kakšne smrti so umrli. To bo Zgubljeni naočniki veljalo m narodnega bo znašal končni proračun za Hale Ave. Dobi jih pri V. Tur- line, Helen, Stella in Anna, v pretekli petek večer in se ni ti. Dekleta se pritožujejo, da Maschke dobi delo? indirektno še jiospešuje. bodporo. bivšim vojakom skupno ku na 21232 Nauman Ave., stari domovini pa zapušča bra- več vrnila. Isti večer je morala nimajo dovolj prostega časa, da V republikanskih krogih se z ---o——— "ad 100 tisoč milijonov dolar- Euclid. j ta Mike. Pokojni je bil član dru-, biti umorjena in razsekana na j so plače prenizke in ure predol- vso resnostjo, govori, da bo Ma- Dober brusač jov. j Popravek k imenu | štva Sloboda, št. 235 H. B. Z. in | kose_ Tisoče ljudi je navalilo' ^e. Povprečna plača služkinj v _ sclike, bivši republikanski bos v lloj"kom priporočamo John --o--i žele pogrebni zavod nam na-i Sam. Rad. podpornega društva, j včeraj na okrajno mrtvašnico, | Glevelandu je danes $5.00 na Glevelandu imenovan za člana Mostečnika, ki zna brusiti vsa - Po operaciji | znanja, da bi se včerajšnje po- j Pogreb se vrši v četrtek zjutraj |kjer so hoteli videti odsekane | teden za "neizučene," od $7.00 • volivnega odbora. Maschke je kovrstno rezilno ordje. Dobite Aniie Nachtigal 705 E. 91st, ročilo o smrti glede imena pra-job 8:30 iz August F. Svetek po-' ko8e ženskega trupla. Policija do $8.00 za deloma izučene, in baje posodil mnogo denarja svo- «a na 1046 E. 67th St. St., se zopet nahaja na svojem vilno moralo glasiti Gr egor | grebnega zavoda na '178 E. i je pregnala vse prenapeteže od j $10 do $12 ga teden za "per- jim republikanskim prijateljem. 28. obletnica 152nd St. v cerkev Marije V ne-{mrtvašnice. Povod, zakaj je bi-;fektne" služkinje. Mnogo bo-'Na ta način je baje izgubil ves j Mr. in Mrs. Frank Ivančič, bovzete, potem pa na Calvary I la ženska umorjena, je še neja- gatih družin v predmestjih Cle- denar, dasi je bil jako premo-'1000 E. 66th Place, sta v port-pokopališče. Bodi raiijkerau sen, toda policija upa priti na, velanda ne more dobiti služkinj | žen. Od tod zahteva, da dobi |-deujek praznovala 28. obletnico c'oniu, potem ko je bila dva ted- Marmilič in ne Marmoršič v bolnici, kjer je prestala |ežko operacijo. Se lepo zahva-Ju.ie za obiske in darila. Vreme Danes bo nekoliko gorkeje, jutri sneg in deloma gorkeje. lahna ameriška zemlja! ; sled. kot bi jih rade. politično službo. j svoje poroke. AMERIŠKA DOMOV WARY 28TH, 1936 i i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 Bt. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pel leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto. $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. 8. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, $8.60 per year, $3.00 for 8 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DBBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and PubUshers nje angleške vlade ter ne bi smel nikoli tako globoko zaga-ziti v blato, po katerem je blodil italijanski diktator Mussolini. "Slavčki" -0- Kntered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 83 No. 23, Tues., Jan. 28, 193G Francija izgublja ugled Dočim se je francoskemu premijerju Lavalu z uporabo vseh njegovih zmožnosti posrečilo, da se je s skrajnim naporom obdržal na krmilu vlade, pa je prestiž Francije kot sile prvega reda pod njegovo vlado stalno padal in danes je Francija na najnižjem mestu, na katerem je še kdaj bila izza svetovne vojne. V nasprotstvu z njenim položajem kmalu po. svetovni vojni, ko je bila Francija dominantna vojaška velesila v Evropi, zdaj važnost Francije napram drugim narodom vedno pada in zdaj se pojavlja vprašanje, ali se Francijo sploh more še šteti za velesilo, namreč za velesilo kakor je n. pr. Britski imperij, Japonska, Zedinjene države in Sovjetska Rusija. In vendar imajo Francozje še zmerom drugi največji imperij na svetu. Kdo bi si še pred petnajstimi, pa tudi pred desetimi leti domišljeval, da bo postala Francija rep angleške politike, da bo skoraj brez ugovora dovolila novo oborožitev Nemčije, 1 zdrav! ali da bo izpustila iz svojih rok vodstvo Zveze narodov? In vendar se je vse to zgodilo. Že več generacij je živelo francosko ljudstvo v razdobjih med veliko slavo in ekstremno pobitostjo in malodušnostjo. Tudi zdaj je Francija v takem razdobju malodušja in razočaranja, ko je bila do grla nasičena s slavo. Resnica je, da skoraj ni Francoza, ki bi ne vedel, da bo morala Francija prej ali slej zopet v boj z Nemčijo, toda Francozje hočejo ta boj za vsako ceno za čim dlje časa odložiti in zavleči. Danes ni na primer v Franciji nobene gorečnosti za takozvano "preventivno vojno" z Nemčijo, o kateri je bilo .še pred letom dni toliko govora. Namreč za vojno, katero naj bi pričela Francija z Nemčijo zdaj, ko slednja še ni tako popolno oborožena in bi jo bilo laže ugnati. Politika sedanje francoske vlade se ravna po oni znani modrosti osla: Da le še danes trava raste, za menoj pa naj pride svetovni potop! Tako torej vidimo, da premijer Laval z vsemi svojimi skoki iz Pariza v Rim, Moskvo in tudi Berlin, danes samo reprezentira mnenje in naziranje francoskega naroda. Za to naziranje francoskega ljudstva so v prvi vrsti odgovorne ogromne izgube francoskih življenj tekom zadnje svetovne vojne. Prav zdaj je napočil čas, ko je pričela francoska republika silno čutiti pomanjkanje fantov, vojaških novincev, katerih bi bilo na ostajanje, če ne bi bilo vojne in strahovitih francoskih izgub, ki jih pa ni, ker je cvet francoskega moštva popadal na frontah, ne da bi se bil oženil ali ni mogel vsled odpoklica na fronto ploditi novega naraščaja. Franciji jc zdaj z vsakim dnem težje obdržati armado v številčni moči, katero si želi in katera ji je potrebna. Samo poglejmo, kako je francoska diplomacija izpre-minjala svojo"politiko in svoje taktike pod silo okoliščin. Takoj po vojni je Francija sklenila celo serijo zvez in ali-janc, ki naj bi obkrožile kakor z železnim obročem Nemčijo in obenem jamčile za status quo ali obstoječe stanje v srednji Evropi. V tej zvezi so bile Mala antanta — Jugoslavija, češkoslovaška in Romunija — ter Poljska, ki je že tudi sama skoraj velesila. Vse te države so se zavezale priskočiti Franciji na pomoč v slučaj napada od strani Nemčije. Francija od svoje strani pa se je zavezala, da bo ščitila in jamčila za integriteto in neodvisnost svojih zaveznic v slučaju kake agresije od strani bivših centralnih sil. Danes pa francosko ljudstvo prav dobro razume potrebo zgraditve ogromnih podzemskih utrdb ob francosko-nemški meji in vzdrževanja ogromne armade na severu, noče pa ničesar razumeti o potrebi pošiljanje francoskih vojakov v Podonavje ali pa kam v Karpate. To zadržanje francoskega naroda je prisililo francosko vlado k sporazumu z Italijo v svrho, da se ohrani neodvisnost Avstrije od strani Nemčije. Toda, kakor hitro je sklenila Francija z Italijo sporazum, se je zrušil ves sistem njenih zavezniških pogodb. Povsem naravno je, da je Mala antanta — posebno Jugoslavija — ki se je zanašala na jamstva Francije in na njeno dominacijo nad Zvezo narodov, čutila, da je prezrta, da ne rečemo celo — izdana. Poljska se je že davno prej izneverila svoji zvezi s Francijo ter sklenila z Nemčijo desetlet Cleveland, O.—Z veseljem opazujem, kako se mladina skrbno pripravlja za koncert, ki se vrši 16. februarja v SND na St. Clair Ave. Zato ste prošeni vsi starši in ljubitelji mladinskega pevskega zbora Slavčki, da pomagate pri razprodaji vstopnic. Največje veselje napravite pevcem, ako vam ponudijo vstopnico, da ne odrečete prošnje in kupite od njih, ker vsota je prav majhna v primeri s programom, namreč samo 35c. Program bo zelo lep, kakršen še ni bil podan po mladini na nobenem odru v Ameriki. Vabljeni ste torej vsi, da napolnite dvorano dne 16. februarja in Slavčki vam zagotavljajo, da vam ne bo žal. Naznanjam vsem, ki imate vstopnice v predproda.ji, tla se bo pobiralo denar ali neprodana vstopnice najkasneje pri zadnjih vajah. Kdor želi še vstopnice, jih dobi na spodaj navedenem naslovu. Prošeni ste tudi starši, kateri imate še vstopnice od Miklavževega .večera, da iste vrnete ali oddaste denar za prodane. Po- Julia Peternel, 1383 E. 55th St. Spet smo tukaj Prišel je čas prve seje tega leta. Vsak ve, da ta seja je važnega pomena. Videli bomo, kako se bo menjal novi odbor s starim. Pride tudi več važnih zadev na dnevni red, kot sprejem novih članov, ki so se zadnje mesece prijavili. Naj omenim par besed tistim, ki se že dolgo pripravljajo, da bi postali člani Ljubljanskega kluba. Marsikdo je odlašal do novega leta. Torej novo leto se je že pričelo, čeprav malo bolj mrzlo. Pa vseeno pridite danes večer na sejo. Morda bi lahko dobili vsak po enega člana in po-j tem bi z lahkoto zapeli: Stoji,| stoji Ljubljanca — po končani' sej i. Kot .je vsem znano, smo imeli skupno s klubom "Prij gli dvigniti vsled viharnega morja in sedaj čaka ladja v varnem pristanu do spomladi, da se bo zopet poslalo potapljače na krov Lusit&jiije. Potopljeni španski galeji Yucatan in Old Mexico, ki ležita ob Bahamskih otokih, sta tudi dolgo let že belili glave zlatois-kalcem. Toda vsak poskus se do danes še izjalovil in na dnu morja še vedno leži zlato in srebro ter dragih kamnov, kar v,se znaša bajno bogastvo vrednosti. Z iskanjem zlata in drugih vrednosti, ki ga imajo v svojih shrambah potopljene ladje, je bila vedno velika smola. Tako pripoveduje nek tak pustolovec 0 smoli, ki je vedno spremljala njih ekspedicijo: "Dostikrat smo prišli do potopljene ladje in tudi v nje sredino smo že prišli ter je bilo že: vse pripravljeno, da bi dvignili zaklad, ko nas je zadela ta ali ona nezgGda. Včasih so prav takrat napadli naše potapljače morski volkovi. V boju so se zapletle cevi za zrak in potapljači so storili žalostno smrt v globini. Včasih se je pri dviganju potopljena ladja nenadoma prevrnila na drugo stran in se zarila globlje v pesek na morskem dnu in vse delo je bilo treba začeti od kraja. Zopet drugič smo dvigali ob obali Yucatan staro špansko galejo, ki se je bila potopila v velikem viharju. Vozila je domov v Španijo sihie zaklade zlata in drugih vrednosti, ki so jih nabrali pri Aztekih. Našli smo ladjo v pripravnem ležišču in tudi še precej dobro se je videlo. Kmalu smo našli zlato v notranjščini. Vse je šlo tako gladko izpod rok in že smo v mislih preštevali zlate denarce, ki jih bomo dobili. Mornarji imajo star pregovor, ki pravi, da je pctopljeno zlato v oblasti hudima in četudi ga kdo dvigne iz j morja, ga ne bo nikdar prinesel 1 na kopno. No, z velikim naporom se nam I je posrečilo dvigniti iz potopljene ladje zlato, ki je bilo vredno več milijonov dolarjev. Ladja je imela samo deset mož posadke in ko smo jadrali proti Mji na-1 Galvestonu, smo morali noč in "Sprva sem se bala," je rekla Mary, "toda srnjak se ni nič bal in tudi Stanley ne. Srnjak je šel prav k Stanleyu in ga povohal po glavi. Potem je stegnil jezik in oblizal Stanleya po obrazu. Naj-brže je bil pa njegov jezik ras-kav ali kaj, ker Stanley je planil v jok in dvignil roke, da si zakrije obraz. Predno sem se prav zavedla, kaj se je zgodilo, so se srnjakovi rogovi nekako zateknili v Stanleyevo jopico in srnjak ga je dvignil visoko v zrak na rogovih. V tem se je srnjak obrnil in je šel naglo proti gozdu. Še nikdar prej nisem videla, da bi srnjak tako tekel, kot je ta. Na njegovih rogovih se je pa zibal Stanley, ki se je drl na ves glas, kot ga še nisem slišala nikdar poprej." Tako je pripovedovala Mary, ki je takrat tudi začela kričati, da je priklicala mater, ki je priletela iz hiše in je Še ravno videla, ko je zginil srnjak s Stan-leyem v gozdu. Njene klice na pomagaje so slišali sosedje, ki so takoj prihiteli. Sledili so srnjaka več sto jardov daleč, dokler so prišli do potoka, ki je na tistem kraju širok 30 čevljev. Preko potoka leži podrto deblo, kakih 10 čevljev nad strugo. Sled je vodila do te brvi in vidno je bilo, da je šel srnjak čez to brv. j Zasledovalci so najprej pre-1 iskali strugo, če ni morda otrok padel v vodo in ker niso našli nič, so se vzpeli na nasprotni breg in iskali dalje. Takrat pa se zasliši oster glasek otroka tostran potoka in mati jo prva ubere nazaj, saj bi slišala glas svojega ljubljenčka tudi 100 milj daleč. Tam, sredi grmičja je ležal Stanley in na vse grlo protestiral proti takemu ravnanju. Srnjak se ga je bil tukaj otresel in otrok je padel v grmovje, ne da bi se pri tem kaj poškodoval. Srnjaki ne skačejo sami v pisker IZ PRIMORSKEGA 5 prav'!dan paziti vsak nase, da ga ni rave" veselico. Imeli smo lepo udeležbo, skoro neprieako-junioril njegov tovariš in tako vano veliko. Torej mislim, da dobil deI njegovega deleža. V bomo na današnji seji slišali kaj !zavesti, da vozimo na ladji zlato, smo postali skoro blazni. — noveg; Torej pridite!" France iz Ljubljane. Iz Jutrovega Neke noči je izginil kuhar. — Druge noč smo našli obešenega drugega mata. Vročina je bila neznosna in neki mornar, ki se V tej hudi zimi je pa res dolg J'I6 b*U, zaspati' da ne bi bil ubit> čas. človek ne ve, kam bi s> zb1laz"el 111 z ch™ krikom u -i m • • i pjlaml s Krova v mone. Od tetra obrnil. Od zunaj le mraz, da ne . ■ , ., , . s , ., ,, i časa je bil vsak izmed nas na mores prestati in jo hitro odku-1 , .. . , s . . sirazi m ko smo prišli vsi iz-rimo pod streho h kaki gorki pe- 1 1 1 b či. Pa da "se ne bomo samo doma ogrevali, bomo šl i rajši po- j gledat lepo igro v Slovensko do-j VSi mučeni kakih 100 milj do Gal-jvestena, je izbruhni vihar in nail ladja se je potopila. Samo • i j t-, • * i-Hirje od posadke smo se rešili, lavsko dvorano na Prince Ave., -, , \ , , . ... , . , _ '[Zaklad, katero priredi pevski zbor Cvet na 8. februarja ob sedmih zvečer. Vstopnice kupite lahko pri pevcih in pevkah. Cenjeno občinstvo prosim, da bi nam šli na' „, , . . I (JI v <1. . . , roke in si kupili vstopnice po-, No> bomo vjdej. ko]iRo ^ prej. S tem nam boste pomaga- bodo imeH> ]{Q bodc zdaj )m h, dabomogelCvctsecvetetis:m!ad skuža]i dvign5u ki smo ga dvignili, se je j zopet izmuznil iz naših rok. | Torej še enkrat trdim, da na j potopljenem zlatu je kletev, ki I jo da ladja, ki ga je naložila no pogodbo. Češkoslovaška, ki ne pričakuje od Nemčije j sv aga, po kaj sva pa pravzaprav prišla semkaj? Po zdravi-1° — ? Da — ne —! Radi jetni- šnice!" "Da, gospod! Radi makredža Prišel!" uslužno prijel za roke, aga pa se je težko naslonil na mene, še sam sem moral pomagati in z združenimi močmi je težko obloženi poveljnik vseh amadij-skih Arnautov končno vendarle zlezel na noge. Tesno se ga je oprijel mutasallim. "Allah s teboj, effendi! Tvoje zdravilo je bilo jako učinkovito! Pa za tegale ago tuje je nekoliko premočno, tako zdravilo —! Hvala ti, emir! Allah s teboj!" Odmajala sta se. Šel sem seveda za njima. Moj trenuttek se je približal. Eno ali drugo je bilo treba ukreniti. Pa nista prišla daleč, že na stopnicah sta obstala. "Selim aga, pojdi ti naprej!" je ponujal mutasallim. "O gospod, tolike časti pač nisem vreden! Ta čast gre le tebi!" "Le pojdi naprej!" ga je porival mutasallim. "Saj veš, da nisem častiželjen, prav nič ča-itiželjen!" Aga je ubogal, čeprav s težkim srcem in s še bolj težkimi nogami. Varno se je naslonil ob steno, dvignil nogo pa jo previdno postavil na prvo stopnico, za njo pa drugo. Trdo za njim je stopal mutasallim. Tako sta se plazila črez nekaj stopnic, dalje pa ni šlo. Posebej še ne, ker mutasallim stopnic ni poznal. Obrnil se je v svoji stiski nazaj za menoj in vprašal: "Emir, ali si še tu?" "Da," sem se oglasil. "Kje pa?" "Kar tu zadaj za teboj, mutasallim!" "Jako lepo! Veš, vljudnost pravzaprav zahteva, da pospremiš svoje goste do hišnih vrat!" "Vem." "Zakaj me torej ne spremljaš?" "Ako dovoliš, te bom pa spremljal." "Seveda dovolim!" To je bil seve moj namen, saj brez mene, tako sem sklenil, ne bodeta odšla v jetnišnico. Prijel sem ga pod pazduho in ga podpiral. , Gladko sem ga spravil črez stopnice. Pri vratih je obstal in J si globoko oddahnil. Za nama Tri ura zjutraj je — temno, vlažno februarsko jutro — pa Jansenova "kanerija" rib v Monterey ju dela s polno paro. Kadar je tu poln obrat, pomeni, da je zaposlenih 700 delavcev, belcev in Azijatov, moških in žensk. Sklanjaje se nad dolge lesene mize, delajo ženske ter polagajo sardine v pločevinaste škatlje. Pri njihovem delu, ni več natančnosti niti ne naglice. One, možje in fantje so na delu že od prejšnjega dne od osmih zjutraj ter so vsi že skoraj popolnoma izčrpam. Močna, vroča črna kava, ki jim je bila ser-virana opolnoči, je že izgubila svoj učinek. Tu in tam kdo zakima in zaspi, večinoma ob velikih pečeh, na katerih se v ogromnih kotlih kuhajo ribe. Ropotanje strojev ne moti utrujenih in zaspanih ljudi. Mimo pride Toni, delovodja. On dobro ve, da dokler ljudje ne dobe vsaj nekaj ur spanca, da je vse pričakovanje nadaljnega dela zaman. Zato jih pusti, da zaspe, toda v nekaj urah jih bo zbudil, poslal ven k zajtrku, nakar bodo spet pričeli z delom, ki bo trajalo 10, 12 ali pa tudi 20 ur. Nikakor namreč ne smeš zapravljati časa, ko je naglica nad vse potrebna. Pa v teh ribjih kanerijah ni zmerom tako kakor danes. Včasih se začne delo ob normalni uri, ob sedmih. Ako je bil ribolov uspešen in velik, tedaj je treba delati pozno v noč, zakaj ribe morajo biti "kenane" sveže. Ce pa pridejo ribiči s svojimi jadrnicami in čolni v pristan opoldne, tedaj se delo pač takrat začne. Ako pa prijadrajo ribiči v pristan šele zvečer, zono ter najame opremljeno hišo, za katero plača $20 do $25 na mesec. Ona ima šest ljudi, ki so zaposleni v kaneriji — Bud, njen mož, njeni trije sinovi ter ženi dveh izmed treh sinov. Nikdar ne ve, kdaj se bo ta ali oni izmed njih vrnil od dela, da naglo použije svoj obed ter da ujame nekaj ur spanca, ali pa samo nagel obed brez spanca, nakar se vrne nazaj v kanerijo. Tako je torej Mary pokonci noč za nočjo, da ima vedno pripravljena kuhana in topla jedila. V kaneriji je res treba delati, toda kadar je "rush,""zaslužijo fantje okrog 200 dolarjev zadnja dva tedna, ženske nekaj manj. In več dni nato, ko se kanerija zapre, ne delajo drugega, kakor jedo i|n spe. Mary pa skrbi za gospodinjstvo in kuho. Nato pa se vzdignejo in gredo. Njihov avtomobil je prav tako dober ali še boljši, kakor katerikoli avtomobil na cesti. — Zadnji sedež avtomobila je natrpan-s predmeti za kampiranje. Kajti prihodnjih šest mesecev bo Maryn dom pod šatorskim platnom. Temu avtomobilu slede njeni sinovi s svojimi ženami v prav tako dobrih avtomobilih, zadaj pa brzi mali truk, ki ga vozi njen najmlajši, njen Sonny. V tem truku je stroj za striženje ovac. Zdaj je namreč pomlad in sezona striženja cvac se bo vsak čas pričela. Popoldne se ustavijo ter raz-pno šatore pod mogočnimi sika-more drevesi, ki so pravkar začela brsteti in poganjati. Mary nadzoruje svoje ljudi moškega spola, ki postavljajo šatore; vanja vredno je le, ker je to delo kmalu končano. Striženje ovac se prične z jutranjo zoro ter se neha z nočjo. Zdaj ni nobenega odmora, nobenih prostih dni za ribarenje ali lov ali za piknikanje. Vsaka minuta šteje. Možje trdo delajo. Pa nič manj trdo delajo tudi ženske. Zdaj je kuhanje brezkončno, kajti Mary mora hraniti in skrbeti tudi za najete ljudi. Zadnje ovce so ostrižene in ne da bi se izgubilo tudi eno samo minuto časa, se šatori podro in povežejo ter nalože na avtomobile in mala karavana avto-mobilov o d brzi v doljni del Sa-lina doline. Tukaj je tudi tak ovčji distrikt. Velik deževni vihar zadrži delo za dva dni. Možje izrabijo ta čas, da pregledajo in popravijo svoje avtomobile, če pa jim preostane še kaj časa, gredo na lov na zajce. Zgodaj v maju pa se pomaknejo gor k velikim čredam ovac v Oregon, to je razdalja 600 do 700 milj. Zdaj potujejo z največjo naglico, prenočujejo pa v turistovskih kempah ob potu. V vzhodnem Oregonu klije in trsti prva pomlad. Sezona striženja ovac se neha približno sredi junija. Bilo ,je trdo delo, ki je trajalo več tednov od zore do mraka. V tem času so» naši marljivi znanci prepotovali stotine in stotine milj. Na možeh so se poznale posledice njihovega trdega dela. Bili so slcki in mršavi, pa. še vedno polni življenjske sile. Njihova prihodnja pot jih je vodila na oregonska pšenična polja, v velik žitni okraj okoli Elmire in v South Bend pokrajino. Vsako leto delajo tu ob žetvi. Tu žive v neki koči v bližini polja, jedo pa jv kuhinji. Dasi /sega skupaj je petero šatorov, J morajo ženske neprestano dela-štirje za spati, eden pa služi i H. da nahranijo vedno gladne kot kuhinja in jedilnica. Naslednjega jutra gospodar tedaj tvorniška sirena zapiska'Bud najame še štiri može, ki ter pokliče delavce na • nočni "šiht," ki se utegne raztegniti bodo pomagali pri striženju drobnice, zakaj farmerjem se že clolgo v drugi dan. Toda so pa mudi. Farmerji so že nekaj zopet dnevi, ko ni nobenih rib, j tednov vedeli, kdaj bodo ti pri- ko zaradi viharjev in neugodnih vremen ni mogoče odjadrati na ribolov, ali pa so kaki delavski spori. V takih dneh imajo ženske praznike, katere prebijejo s piknikanjem in kopanjem ob obali; možje pa ribarijo ali pa se odpeljejo z avtomobili 20 do 30 milj dalečj na lov na .jerebice in fazane, na srnjake in zajce. Sezona kenanja rib se začne pozno v avgustu. Mary pride šli, zato so takoj prignali svoje ovce. Sonny pripravi in postavi stroj za striženje in delo se prične. Bud določi čas za vsako čredo drobnice po njenem številu. On ve, da bodo njegovi najeti ljudje ostrigli vsak po 125 ovac na dan. Njegovi lastni fantje pa opravijo še več dela. Mihael n. pr. ostriže včasih na dan do 200 ovac, kar pomeni $30 zaslužka na dan. Pri moji veri, dobro Monterey nekaj dni pred se- delo, res, dokler traja! Obžaio- na izprememba za človeka, ki pride iz pokrajin žitnih poljan, kjer sonce neusmiljeno pripeka. Živci dobe tukaj svoj blagodejen in tolikanj potreben počitek. — Reka prijazno vabi človeka v svoje hladno valovje. Možje vzamejo svoje žene od časa do časa v bližnje mestece v kino. In ženske dobe končno čas, da opero in zlikajo svoje obleke. In tako se njihov ahasverski krogotok konča. Začno v kaneriji rib v Montereyju, od tam gredo na striženje ovac v San Benito, Salina dolino in vzhodni Oregon, nato se pomaknejo k žetvi v centralni Oregon, odtam k obiranju sadja v pokrajino h Columbia reki, nakar začno zopet tam, kjer so končali — v kanerijah Montereyja. Res, da so malo pozni — sezona kenanja je že nekaj tednov v teku — toda oni 'so redni in marljivi delavci, ki se vračajo leto za letom, delovodja Toni pa ima zmerom delo za ljudi, na katere se more zanesti. "Neznansko sem vesela, da sem, se nastanila spet v hiši," pravi mati Mary, "toda--" se nasmehne, "prav tako bom spet neznansko vesela, ko bom spet šla iz nje. Ubogi ljudje, kako le morejo ostati leto za letom na enem in istem mestu! Smilijo se mi, ker so tako prikovani na eno in isto mesto. . ." Roosevelt obtožen, da kupuje glasove Indianapolis, 27. januarja. — Gol. Theodore Roosevelt, sin pokaj nega predsednika Roosevelta, je obdolžil v nekem govoru v tem mestu sedanjega predsednika Roosevelta, češ, da kupuje z narodnim denarjem narodne glasove. "Nikdar nismo doživeli še takih neumnosti in nepotrebnega zaipravljanja, kot ga imamo danes ob času administracije Franklina Roosevelta," je dejal strienik predsednika, ki je povdarjal, da je Roosevelt preskrbel delo brezposelnim v namenu, da bi letos ponovno volili zanj. moške, vendar najde mati Mary večkrat popoldne čas, da stopi pod podboje hišinili vrat ter pogleda za .svojim Sonny jem, ki vodi vprego stroja za žetev, ki zanje žito in povezuje snopje. Njene ustne narahlo vzdrhta-vajo in njene oči plamte v ponosnem lesku. Sonny, ki poganja vprego, zasluži po $6 na dan, ostali pa po $5. Tako sledi dan dnevu;, dan za dnevom enako delo, ki traja približno šest tednov, nakar je žetev končana. Wenatchee je krasna pokrajina ob Columbia reki. Po dolinah' in višinah se vrste sadovnjak za sadovnjakom, v katerih se do tal šibi drevje pod žlahtnim sočnim sadjem. Tu ja kra-s- bii "Res je, aga! Kako je neki že lepa in izgrda Selim aga je prikolovratil po stopnicah iz-j izgrda Selim aga. (Dalje prihodnjič) Z ŽELEZOM TLAKANE CESTE Anglija je v zadnjih par letih zidala stotine milj modernih cest. Za te ceste se rabi najboljši material. Toda oči vsega naroda so obrnjene sedaj na novo cesto v Islington okraju. Ta nova cesta zavzema samo kratko razdaljo, vendar se zanimajo za ta kos ceste ne samo inženjerji in graditelji cest, ampak ves angleški narod. Ta cesta je namreč tlakovana z železnimi ploščami in vse je sedaj radovedno, kako bo ta cesta vzdržala promet. Plošče niso gladke, ampak imajo vrezane male vzboeine. In ravno te vzbočine so velike važnosti za deževne dni, da kolesa avtomobilov ne drsijo kot na gladkih cementnih cestah. Graditelji ceste pravijo, da ta način tlakovanja traja mnogo delj kot cementna, železu primešajo neko zmes, ki prepreči, da železo ne bo zarjavelo. Ta kos ceste je torej sedaj na preizkušnji. Ako se bo obnesel, potem bomo gotovo po vsem svetu dobili z železom tlakovane ceste. ---o- ČUDEN PEVEC Iz drugega nadstropja neke hiše na Dunaju se je zaslišal prijetno doneč moški glas, ki je pel odlomek iz Verdijeve opere "Doitna e mobile." Ko so se ljudje ozrli kvišku, da vidijo, kdo tako lepo prepeva, so se močno začudili, ko so videli pevca stati pri oknu in ki .je v tistem trenotku visoko zavihtel svojo ženo in jo vrgel na cesto, ne da bi pri tem kaj prenehal s petjem. Policija je zaprla pevca, Josepha Martscha. Žena, ki ja de bila precej hude poškodbe pri | padcu na cesto, je prišla na sodni j o in je prosila, naj ji ne za-pro moža, ker mu je ona že od-! pustila. Nič ni pomagalo, Jo-iseph je moral v ječo za pet let. DNEVNE VESTI Liberalni element zmagal pri grških volitvah Atene, 27. januarja. Pri splošnih volitvah, ki so se vršile včeraj po Grški, je zmagal liberalni element, ki zastopa načela sorodna načelom Venizelosa. Pristaši generala Kondylisa, ki je pred dvema mesecema omogočil vrnitev kralja na grški prestol, so bili poraženi, oziroma so ostali v manjšini. Parlament šteje "00 članov. Liberalci jih bodo imeli 135, Kondilys 125, republikanci 8, komunisti 14. in ostali sedeži se razdelijo med manjše stranke. ---o--- Policist "pomotoma" ustrelil žensko Detroit, 27. januarja. Policija je bila poklicana v neko hišo na zapadni strani mesta, odkoder je prišlo poročilo, da ljudje kuhajo žganje v hiši. Policist Farkas je v ozadju garaže opazil neko postavo. .Zaklical je, da obstoji ,in ker je postava bežala naprej, je policist streljal. Ubil je 34-letno Dorothy Martin, ki se je pravkar pripeljala domov in oddala avtomobil v garažo. -o-- V Dalmaciji so se klali med službo božjo Split, Dalmacija, 27. januarja. Med službo božjo v vasi Sri-jen je prišlo do krvavega poboja z noži med navzočimi kmeti. Neki kmet je bil zaboden pred glavnim oltarjem, kjer je izdihnil. Nad 50 oseb je bilo ranjenih. Vzrok spopada so bili politični prepiri. MALI OGLASI ~ JOHN MOSTEČNIK vam bo izvrstno in točno na-brusil nože, škarje, britve m vsa druga rezilna orodja. Pridite k njemu na 1046 E. 67th St. (Jan. 28. Feb. 1st.) Dfilo dobi moški, star nad 30 let, za pomoč. v trgovini s pohištvom. Mora biti pošten, izobražen in znati občevati trgovsko z ljudmi. Vprašajte pri Krichman & Pe-i usek Furniture Co., 15428 Water loci Rd. MER PREMOG Naročite Blue Diamond premog pri nas L. R. Miller Fuel, Inc. QUALITY COAL AND COKE IMF? 15. Gist St. ENdJcott 1032 Francija išče veliko posojilo v Londonu Pariz, 27. januarja. — Novi francoski minister za zunanje zadeve je začel s pogajanji, da dobi Francija v Londonu posojilo v vsoti 3,000,000,000 frankov. Francoske finance so tre-| nutno jako slabe. Zunanji minister Flandin se nahaja v Lon-! donu, kamor je dospel radi po-igreba angleškega kralja. Takoj po pogrebnih svečanostih se bo začel pogajati za posojilo. Pričakuje se, da bodo pogajanja uspešna. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. t— "TrinarjevD grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs, Su«a»tM» Pavius. Nlkarto delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim .sredstvom. Jemljite Triner-ijevo grenko vino, ki je, tekom Zadnjih 44 let dokazalo, da jc najbolj zanesljivo zdravilo- proti aaortju, plinom, slabemu teku. gl&vobolu, nemirnemu spanju i'i podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV KLIKSIR GRENKKGA VINA Joseph Triner Company, Chicago AMEPJ^IvA DoVi JAHfVtRY TTT. ldS6 o' Bononononoa «ol olo Si ogo možje naročali Janezu. "In še STIŠKI TLAČAN olo OHO lil |o| 0(0 spisal Ivan Zoreč ■o- o«o A*" \4vonli o tem. | »Zdravja nam Beg daj vsem, prej nad domače gradove in po- "Kaj neki hoče pater opat?" posebno pa Ančki!" je Janez na-tlej pridemo pomagat še vam,|je Štepič rekel-Trlepu in trenil pjj j„ za (,von s pogledom ob če bo treba." "O, treba, ( po Janezu, treba!" je Janez j "Kmečki upori ga stal na Štepičevih očeh. skrbijo, j "Tako bodi, o Janez!" je ta požiral svoje misli, da jih ni iz- nemara hi rad kaj zvedel, ali vre1 pokimal in segel po njegovi ro-rekel na glas. "Prekratki smo v , že tudi med nami." ki. naših krajih in prezaspani. Sa-j "Kaj vre, ka-li?" .je štepič; Malo so premolknili, še pili in mi nikoli ne užugamo gospode, poprijel. ve govorili o drugih stvareh, saj ima skoraj na vsaki krtini "Ne vem, skrbi me pa/' se jo "Ali veste, kaj je novega?" grad, toliko je je. A če hi tile j Trlep pritajil. "Da le kaj ne- se je Radoh udaril po kolenu, in še drugi uporniki ,prišli po-! rodnega ne bi bilo!" I "Deseti brat se je — pogospo- magat, bi jo nemara pregnali." | "Jaz tudi opatu ne bi povecLU, dil!" Raci bi bil povedal, kako so tla- če hi kaj vedel," je Janezu ušlo. j "Kako pogospodil?" so vsi dani gorkj gradu na Šumbergu ("Grd je tisti, ki gosposki izdaja' (rije zinili. in Kravjeku, v ;2u,žemperku in svoje ljudi; izgnati bi ga m o-j "Pogospodil, pa je! Prav oto- je! Saj je urno prestal." "O, če bi živ prišel odtod," se je morivec nekako opravičeval, "bi toliko in toliko naših J moralo v velikih mukah dati življenje." "Da. Tahi je zver, valpet ni I Višnji gori in da samo v stiski i ali iz srenje in soseske! (lile mi je gospod Semenič pra- gospošCini uporov ne bo, pa se Moža sta se molče spogledala: vil, da ga je grof iz Žužemper-je brž premislil, češ, premlad Trlepu je lice žarelo, oči so bo- ka vzel za svojega." Trlep in Janez, ki sta vedela, zale sina. I 1 sem in nihče mi ni velel, naj go vorim med možmi. I "O, gosp:d to zna vprašati ta- kdo prav za prav je tale deseti i oče ne dovoli Da se ve prav, so mu govo- ko, da mu zmerom ne moreš za- brat, sta si pokimala z očmi, ajkuto." rile Miklavove oči, pa tudi mož molčati vsega," se je Štepič Štepič se je začudil: ; i sam ga je potlej pohvalil: smehljal. "Za svojega? Zakaj?" . , „ ... 1 Res si Trlepov ves, kolikor Janezu jo bilo sitno. Štepiču! "Gospod Semenič sicer pravi,! Molimo 111 ga brz pokoplii- , . , . , , ' , ;.. . ; . , . , , , ■ - , . , .. . „ j te je! Ves, bal sem se, da. si 111 očetu je pa.c povedal, kaj je aa sta si deseti brat 111 grot mo- ' '. !se kaj prevzel ob veliki hvaii, ki j slišal n« Kumu, a opat ne more Č110 v rodu in da je deseti brat Nekdo je stopil k cerkovniku|g0 ju peli tebi in tvojemu domu,'še vedeti tega. Skrbelo ga je le, i dosihmal živel tako le po neki bu; izza Svetega Duha se je kopalo sivo oblačje. "Pohleven dežek bi bil res potreben," je Štepič pritegnil in z obema Trlepoma hitreje stopil po klancu. "Iloj,'' je Radoh vpil za njimi, "sina mi pozdravite v samostanu, pa srečno se kmalu vrnite!" "Edini sin, ki ga še ima — troje mu jih je umrlo ob tisti veliki bolezni — pa ti gre in se pomeniši!" je Štepič mislil na ' glas. I "Namenjeno mu je pač bilo tako," se je Trlep spominjal. "Radoh ti ga da v samostansko šolo, da bV se izučil bukov-ništva. a fant se navadi tudi menihov in ne odneha, dokler mu da zleze tudi v "Tako bo samostan dobil še enega patra in z njim prelepo Radohovino." "Kaj pa Tončka?" "Saj res," je Štepič p kima! in se spomnil Ančke in Štepiče-vine. Iloja jim je bila spešna, a predolgo so se mudili pri Rado-hu, poldne je bilo že proč, ko so prišli v Stično. (Dalje prihodnjič) Cimperman Coal Co. 12fil Marquette Rd. IIEndfrson 3113 no 15 ICR I'ltEMOG IN TOČNA 1'OSTItfcŽHA Re priporočamo F. J. CIMPERMAN J. J FRF.RICKS po rovnico in lopato, drugi so pasi se le dobro držal." ,li ni morda preveč zvedel o ti- hudi zaobljubi,, pa jaz tega ne Samo ob sebi to ni se odkrili in Miklav je nekaj; Drugo jutr0 sta se Miklav in. sti čudni noči v Žužemperku. verjamem očenasev edmolil za dušo rajn-jJanez zavred odpravila domov. "Morda me hoče zdajle pri- ju ni." Janez bi bil f?e rad stopil v j viti vpričo Očeta in svobodnjaka j "Bog ve?" je Štepič dejal, groze ves avs j cerkev,' pa ga je vest nekoliko i Štepiča ?" ga je peklo. "Grof sicer ni navajen dobroto- molčal. On dan je videl, kakolp(,kla zaradj umorjenega ogledu- V Radohovi vasi so se zglasili vati, preskoporit je. Trlepovi je šlevkasti Peter Klepec pogu-ih,u "Sveča bi ugasnila," se je pri Radohu; zameril bi, če bi šli na že dolgo ve to in še kdo dru bil malopridnega Krajinčana|yjj in le a zdaJ 8C ti oči "Sreča, da si bogat, sicer bi ur. Pridi jutri. Zdaj brž sedi |svcti-io' «»« sama «e ob 1"™ i te bila udušihi." • večerjaj z menoj, potlej pa son™ »e more l>o!-'! I "Bogastvo je včasih res sre- 1 "V SI leno pojdemo," ,je Trlep ča," si je Radoh samovšečno Lepa plesna obleka m večerjaj z menoj, potlej le urno domov, težko te že čakajo vsi." "Pa ne, da se je zgodilo kaj hudega?" se je Janez ustrašil. C, kaj neki, }e v Stično mo- je obračal pogovor, "predolgo se j gladil brado, "sicer pa malo done smemo muditi." j brega da, samo velike skrbi "Kakovo solzo medice bi pa loj ima." _; kljunih, d.t b;,ste lažje hodili," "Za desetega brata bo pa le Connie Mack, slavni igralec žoge in manager raznih teamov. Sedaj je star 73 let in še redno je aktiven v tan športu. opat te je dal kli-i je Radoh dejal in zavpil ven j prav, če bo res kaj deležen gro- mclče je stiskal roko za roko in Izpustite me, pa vam povem žeH da b. dorTiači> gtepič) An. vse!" se je prestrašeni ogleduh ka jn ysj yideli jn sli-al- kdo S() oglasil. I Trlepi za ves širni svet. "Kdo si? Kdo te je poslal?" i « možje hi_ "Valpet sem z gradu Podče- {e]i .