Katoli&k cerkven list.
TecnJ VMMM.
V Ljubljani 1. sušca i 800.
M J si 9.
t*ribe£atkse grešnikov,
Diišh moja! kaj si tak vesela?
kaj nek vidiš. de te veseli? — Seree moje ! lahko sini vesela;
\ es pa. kaj (ako ine veseli? — l.eju temni nori sim klečala,
Tam pred milim, britkim Jezusam, Ter sim k njemu serčno zdihovala, l)e bi milost skazal grešnikam. Šim zares prešeren« zdihovala;
Tode proč obračal je oči. Britke solze sim zato jokala.
ker me Jezus sam uslišal ni. — ko sim le se v duhu tam klečala,
Tam pred milim, britkim Jezusam. In sim le serčneje zdihovala,
(le bi perzanesel grešnikam. Čudo. res je čudo takrat bilo. —
Hitro se odperlo je nebo In krog mene se je posvetilo.
kakor v poldan bilo je svitlo. Sveta groza me je obhajala.
In kros sebe gledam preplašno, Tiho, sveto sim premišljevala.
kaj nek vender hoče biti to? Seree moje! bodi tud veselo,
Z mano se radosti veseluj! ker je mene čudo t» zadelo,
Z mano u veselji poskakuj! In ker praša s, kaj sim tak vesela,
Vedi torej, kaj me veseli. Sliši me. zakaj bi vedno pela.
Sli«.i. kaj presrečno ine stori: ko >iin tiho torej tam klečala
V >\ete misli vsa zamišljena. In me *veta luč je obdajala,
Sim v blisobo to zamaknjena Se ozerla gor na visocine, —
Tam je bilo vse še bolj svitlo. In iz daljne, daljne visočine
Vedno bli/.ej pride čudo to: I" okrožji svete te blišube
Nešievilni kori angelski So. pa razsvitljeni od svitlobe.
ki. kot solnce, v sredi se bliši. ko u >redo te blišobe gledam.
Naglo se oči zamaknejo: l.ej! podobo zene tam zagledam.
In tod tam mi pride svitlo to. Žena je na polomescu stala .
Bila je u belo oblečena ; Je se višnjevo se ogrinjala.
krono pa iz čistiga zlata Je na svoji sveti glavi imela;
I/, pod nje so begali lasje, Iii čez te tančica je visela
Tudi zlata, kakor krona nje. Zena ta na 4esno je der/.ala,
Je der/.ala dete prelepo. Iii z rokami ga je podperala.
ki na njo naslonjeno je blo. Je tud dele oblečeno u belo.
Nježno. rahlo je prepasano. I.asce lepo skodrano je imelo.
Oh. obličje je nebeško blo! — Se /. levico žene je deržalo
In z desnico svet blagoslovi. Se prijazno, ljubo je smehljalo;
(■resnikam zveličanje deli. Iz med trume angelov sta zbrana
Bila kerubina samo dva. ki. svitlobe svete vsa obdana.
Blizo žene te klečala sta. Belo ovenčan kerubin na desno,
Proti ženi. v roci gor derži Zemljo. ktero dete zdaj slovesno
Z de>no ročico blagoslovi: kerubin na levi. poln goreče Je ljubezni, in zamišljeno Dete, ki ua zemlji je stoječe
Gleda, v roci z belo lilijo. — kaj pa vsa podoba ta pomeni?
»Zena v sredi družbe angelov Ino Dete" — kaj vse to pomeri?
To je: ^Prifožnlj*? gre*t*ikur~. In zato. o serce! sim vesela.
Najdla sim u družbi aagelov. kar sim da\no. davno že želela.
Najdla: „Prileialj*e grr*nikor~. In zato. o serce! sim vesela,
0 le to tako me veseli. De bi vedno, vedno serčno pela:
Sla\a bodi moji Hateri!	Janez.
Dušna potnov za bolnike.
.Boljši je iti v hišo žalovanja, kot \ hišo gostovanja: ker v uni bomo «>ih reči konca opomnjeni"*. Pridig. 7. 3.
Kdor bolnike pridno obiskuje, bolnik a m in sa-rnimu sebi veliko koristi in pomaga.
Kako koristno in potrebno je za bolnike, jih obiskovati in umirajočim pristopiti, je prav lepo v „Orobtincahu popisano, v kterih se tako bere: Nikoli ne potrebuje človek veči pomoči, kakor ravno v svoji bolezni na smertni postelji. Zatorej nikar ne mislimo, de smo svojo dolžnost že dopolnili, če smo bolnika s sv. zakramenti previ-dili. Bolnik, kteri na duši in na telesu veliko terpi, potrebuje od nas posebne pomoči. On terpi velike bolečine na svojim životu, terpi veliko žalost zavolj svojih storjenih grehov. Zdaj gaje strah pred bližnjo smert jo, groza pred prihodnjo sodbo, ktera ga čaka. Skušnjave, s kterimi se mora bojevali, nad-nj gredo; ker hudič, naš nar veči sovražnik, si nikoli bolj ne prizadeva, nas zapeljati, kakor ravno ob naši smertni uri. Takrat iše v bolniku grešne misli in želje obuditi, in mu vse njegove grešne navade pred oči postavlja. Bolnik, čeravno v djanji greha ne stori, se vender lahko pergodi, de ker
je od bolečine, straha in groze ves zmešan, v ktero hudo misel ali zeljo privoli, in to je že lahko zadosti k njegovimu pogubljenju Iz tega se vidi, v kaki nevarnosti se bolnik ves čas, posebno pa na svojo zadnjo uro znajde, ktera čez njegovo zveličanje ali pa pogubljenje razsodi. Ali nismo torej dolžni, takimu človeku na pomoč priti? Ali nismo dolžni skerbeti za zveličanje njegove duše, za ktero je Jezus tolikanj lerpel, in svojo kri za-njo prelil? De! to smo dolžni storiti. Zatorej, moj kristjan! bodi priden posebno v obiskanji takih bolnikov, kteri so že smerti blizo: pomagaj jim, de poslednji čas življenja pobožno preži ve: pomagaj jim tudi, de se smerti voljno vdajo. Neizrekljivo dobroto jim boš skazal.
Kdor bolnike in umirajoče pridno obiskuje, pa ne pomaga le njim. ampak tudi sam sebi pomaga Ljubi kristjan, kleri si za popolnamost prizadevaš, in bi si rad veliko zaslužeuja za nebesa pripravil, pridno obiskuj bolnike, tolaži jih v njih težavah, krepčaj jih v terpljenji, obuduj z njimi vero, upanje, ljubezen, grevengo, vdajo v Božjo voljo, moli z njimi, pristopi jnu zlasti o smertni uri. de v veri, upanji, ljubezni, poterpezljivosti do konca stanovitni ostanejo. S tem si bos veliko dobrih del za nebesa perpravil in si v nebesih pri-jatlov zadobil, ki bodo za-te prosili, in po smerti tudi tebe k sebi sprejeli.
Ako hočeš k dobrimu p o d b u d o v a n biti. pridno obiskuj bolnike. Že v bukvah Modriga (T, •19.) se bere: „Xe bodi len v obiskovanji bolnikov, ker s tem bos v ljubezni poterjevan!" Ako to spol-nuješ, boš tudi ta dobri nasledek nad sabo skusil. Vidil boš bolnike, kteri v nar hujšim terpljenji in pomanjkanji toliko poterpezljivost 111 vdanost v Božjo voljo razodevajo, de se boš čudil, iu boš svoje lastno terpljenje in pomanjkanje lože ji in iz ljubezni do Boga voljnejši prenašal. Vidil boš spokor-nike. ki so poprej veliki grešniki bili, zdaj pa svoje grehe serčno obžalujejo, in vse svoje terpljenje in tudi smert za pokoro z voljo sprejemajo; to te bo priganjalo, de boš svoje lastne grehe toliko bolj obžaloval, in Boga hvalil za milost, ki jo takim bolnikam skazuje. Vidil boš nedolžne bolnike, kleri dostikrat dolgoterpeče in hude bolečine iz ljubezni do Boga tako voljno prenašajo, de nikoli nobene pritožbe iz njih ust slišati ni; zraven tega pa morebiti še obilniši molijo, kot marsikteri zdravi, ki k temu moč in priložnost imajo. Po takih zgledih boš zavolj svoje lastne mlačnosti osra-nioten. k obilniši gorečnosti in pobožnosti podbudo-van, pa tudi k voljnejšimu prenašanju svojiga morebiti zasluženiga terpljenja priganjali. Pri umirajočih, kterim boš pristopil, se boš učil spoznavati minljivost in nečimuriiost vsih posvetnih dobrot in veselic: v živo boš občutil, kako draga in vesela pred Bogam in pred ljudmi je smert pravičniga — kako žalostna in strašna pa smert grešnika nespo-k o rje ni ga; iz tega sc bodo serčne želje v tebi obudile, dc bi tudi enkrat smerti pravičniga umeri.
Kolikanj je pridno obiskovanje bolnikov Bogu d o pa d Ij i v o, se očitno iz tega razvidi, ker je sv. Filip Neri večkrat angele od Boga poslane vidil, ki so pobožnim redovnikam besede navdihovali, s kterimi naj bolnim in umirajočim prigovarjajo. Pa saj je nas Božji Odrešeni k in Zvcličar sam zapri-čal in obljubil, de bo tistim, kteri bolnike pridno obiskujejo in umirajočim radi pristopijo, posebno plačilo v nebesih pripravil, in tudi to dobro delo tako sprejel, kakor bi bilo njcuiu storjeno: ker jim
namreč o poslednji sodbi poreče: „Bolan sim bil, in ste me obiskali. „Kar ste kterimu najmanjšimu svojih bratov storili, ste meni storili44. — pndi, zvesti in dobri hlapec! — pojdi v veselje svoiie t Gospoda".	J
Kdor bolnike pridno obiskuje, pa tudi najlepši duhovno veselje vživa. Kako razveseliv-no je, viditi bolnika, ki se sred svojiga terpljenja smehlja, ko prijatel k njemu pridi- ga tolažit! Kako prijeten je spomin za človeka, de je terpečiira. zavolj dolge bolezni vsiga maloserčniga ali skor obupniga potolažil, de v duhu ves okrepčan potem rad se dalje terpi! Kako prijeten je za človeka spomin, de je spokornika, z Bogam' že spravi jeni-ga. pa od hudiga duha z maloserčnostjo in obup-nostjo nadležvaniga, z razkazovanjem' božjiga u-smiljenja upokojil, in v veri, upanji, ljubezni*in v pravim obžalovanji grehov poterdil! Kako sladak je za človeka spomin, de je žalujoče bolne starše ali pa mlade zavolj bližnje smerti vse ostrašene ljudi potolažil! Kako sladak je za človeka spomin, de je umirajočim v njih naj hujši sili in težavi rad pristopil in po svoji moči pomagal! Gotovo se vsak, kdor iz prave ljubezni do Boga iu do bližnjiga rad in pridno bolnike obiskuje, tudi v svoji lastili bolezni iu na smertni postelji z naj vecim veseljem na vse dobro, kar je bolnikam skazal, in pa'na zasluženje spomni, kteriga si je s tem pri Borni zadobil. (K. si.J
JlittloHftko.
(Konec, i
Posebno žal je g. Provikarju za gosp. Hal-lerja, pa se tolažijo, rekoč: .,Haller je svetnik", in naši zamurčki, kterim je bil g. Haller učenik. kažejo proti nebesam in pravijo: Abuna Loj z i fovk (Abuna Lojzi so gori). Njegov spomin jc blažen v našim misiouu.
Le molimo združeni, de bi Bog nam v tolažbo, in v uterjenje in razširjanje svetiga misionstva pre-častitiga gospoda Provikarja prav dolgo ohranil: ker oni so podstava, serce in glava misionstva. O mnogoterpeženi in mnogoskušarii gospod! Ko so 29. grudna	z novo odpravo \ Hartum prišli,
sta bila ondotna misionarja Kociančič in Milharčič mertva. Kmal potem gredo na Belo reko. in vzamejo g. Ign. Kohla seboj, in dveh ondotnih misio-narjev, Trabant-a in Dovjak-a, spet ne najdejo med živimi. Njih tovarš Kolil v njili naročji umer-je; in ko se spet v Hartum vernejo, sta bila gospoda Castagnaro iu llaller tudi že umerla. Verh tega pa še toliko bolezni druzih misionskih tovaršev, zlasti silno nevarna bolezen skorej nedomestl ji-vij^a Abuna Jusufa (Gostnerja)! Potlej pa toliko objedanja misiona po evropejskih kupcih! Slišali ste gotovo, de je bil Sardinski poročnik na Beli reki umorjen, in de je bila kakor prava vojska med belimi in čemimi. Ako bi ne bili gospod Provikar še do časa prišli, noben evropejic bi ne bil odšel, zakaj černjaki so se hotli ostro zmaštovati. ker so jih zaporedama več zmed njili postrclili. Gospod Provikar so potolažili s svojo veljavo zamurcc, obe-zali ranjene in jim stregli. S tem in zlasti s priserčno ljubeznijo do otrok so si njih scrca močno pridobili, in černi so jeli klicati: -Več mati ne more storiti, ti si nam oče in mati. Drugi beli so hudobni, ti si dober, ti si naš očcu. Ondotni zamurei so s počenjanjem in uganjanjem tergovcov tako razdraženi, de nočejo nobene druge ladije, kakor le Zgodnjo danico, med se pustiti. .,Tau, pravijo.
„je naša ladija, ta nam naših otrok ne bo odpeljala". Naša ladija pa kupce v oči bode; enkrat so že streljali (strelih?) na njo. Ali Vsigamogočni je naš vodnik in visokoblažena Božja Mati naša var-liinja, veselo oznanilo med nejeverniki naša čast in nase prizadevanje, uosp. Provikar morajo biti izvir vsiga uniga rohovša; oni de so černube k temu nadražili; pa&de vso kupčijo kazijo, ker steklinin-ske bisere in silo druzih reči zastonj porazdajajo itd. Gosp. Provikar pa, nad čigar mirnim duham in serčnostjo je stermeti, pravijo: „Gospod nas poskuša; on nevernikam milosti za njimi ne meče; misionar sc mora potiti in pokoriti za ubogo ljudstvo. Molimo, molimo k Bogu! ker vidite, revšina med ubogimi černimi je velika. Poglejte to ubogo stvar — pokažejo na noviga odkupljenca —in taeih stvari je na stotavžente". Očitano jim je že bilo, de svoje lastne časti išejo. „Per milini nebu moja čast — mervica časti — laudate llomi-iium omnes gentes, et non, laudate me (hvalite Gospoda vsi narodi, ne pa. hvalite mene), poje naša mladost po vertu, pojo mali med Bari-zamurciu. Mohamedancam so Abuna Soliman v vsim okrožji kakor pravi prerok. Zgodi se marsikterikrat, de jim še celo pravde uravnavajo. Noben šejli, ki od dalje v Hartum pride, ne gre dalje, de bi ne prišel pogledat ladije Zgodnje danice, viditi čuda le te la-dije; in tu razlaga večidel mornar mohamedanec— reči v kapeli: „To je Marija, naša Mati; to je Kristus, naš Zveličar;44 itd., in zadovoljni gredo ljudje in visoko cenijo misionske majhne dela. „Lejte, mi smo vlada, smo že toliko časa tukaj, pa še nimamo šole. Peršel je pa ubog duhoven iz Evrope, ta je napravil šolo, in otroci znajo brati, pisati in peti; vsi so oblečeni in v pare hodijo" — tako govori paša svojim urednikam. Z vso silo je hotel tudi on šolo začeti, pa se mu ni dalo.
Silno, silno potrebno je, de se tudi za žensko mladost z nunami poskerbi. Odkod pa jih dobiti? Tu je treba ozir imeti, 1. na popotvanje, Si. na obnebje, 3. na jezik. Gosp. Provikar so se s francoskimi nunami „dobriga Pastirja" v Kairi pogovorili, ktere bodo prišle, berž ko bodo stanovanja napravljene, ako Bogu dopade, naš mali mision ohraniti.
Rekel sim v začetku tega pisanja, de bova jest in g. Franc Hainer g. Provikarja med Bari-zamurce spremila. V začetku I. 1854 so bili g. Provikar z ranjcim g. Kohlam tje gori šli, in so več meseov za spreobernjenje Bari-zamurcov delali. Pravijo, de so se ondi gori prav pripravne serca, sveti Evangeli sprejemati, kazale; ne malo (nicht VVenige) so jih že kerstili. Otroci so tišali k misionu, in starši so to radi vidili; in domu grede so mali spevali: Laudate Dominum omnes gentes; ta livalna pesem se je poslednjič, ko so otroci šli narazen, od vsih strani slišala. Ljudstvo je s sulicami oboroženo; marsikteri pa so jih k Abuna So-limanu prinesli, in obljubili: „Nič več nočemo ljudi moriti", in g. Provikar jih še imajo shranjene. Eno so imeli za popotno palico med Bari-zamurci: suličino bodalo pa so dali v križ prekovati, in ga na sulico nasaditi. S tem križem so stopili pred ljudstvo, rekoč : „Jest sim oznanovavec mirii". Življenje tam gori pa je bilo brez počitka noč in dan, tako de so gosp. Provikar le vsaki drugi ali tretji dan nektere ure zamogli počiti. Pri takim terpljenji je tudi g. Kolil kmal omagal; ko je enkrat k bolnim jezdaril, gaje, najberže de, solnee prevzelo in po 4dnevnim rinanju je umeri.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Prečastitljivo predništvo 00. Frančiškanov je leta« vdrugič prav ličen ,.Sc h e m a t i h m u * proviuciaeS. Crucis Croatiae-CarnioliaeOr-d i n i a Min ur um S. P. Franc ise i strietioris o b-servantiae reformatorum'', pri g. Blazuiku dalo natisniti.
Zastran ogororor. Od vsih »tram slišimo želje, de s cerkveuiini ogovori le berž na d»n! Mislimo tedaj za Biukosti po-kinni zvezek napraviti. Vselej se bo skerbelo, de bodo prečastiti prejemovavci žs nekaj pred tistim časain, v kteriga govori zadevajo, zvezek v rokah zamogli imeti. Torej prosimo prečastite gospode, kteri imajo primernih ugovorov in jih žele na dau spraviti, de bi jih kmalo vredništvu Danice blagovolili poslati, de se za natis pripravijo. Ogovori pa bi mogli biti v resnici rabili, ter jedernati. podučili, učljivi in ginljivi, — ne le zlečene besede, kakor sc sem ter tje berti, ker to je vestna reč. Zastran odmene o-govorov bomo zamogli potlej kej določiti, ako se s pervim zvezkam pokaže, de bo delo obstalo, Cpamo. de v tem času se bo toliko naročnikov nabralo,, de bo kam kazalo.
Iz Sorice. Pepel nično sredo. Sinoč ob enajstih, nekterim pa komaj dans zjutraj, je minul pustni čas, čas posvetniga ra/. veselje vanja, plesu in druzih zapeljivih kratkočasov. In kaj imajo posvetnjaki zdaj od vsega tega? Težko glavo, prazno mošnjo, obleko zastavljeno in še kaj več taciga iu enaciga, posebno pa se serce polno posvelniga prahu, prazno pa merzlo za Boga. Marsikdo je morebiti tudi zaplesal zdravje iu poštenje, nedolžno srainožljivost, ali pa šc devistvo samo. Iu pa, kdor je veliko te dni pusta malikoval. je blezo tudi ob sad Svetiga leta. Cerkev je milo žalovala po svojih obuorelih zgubljenih sinovih in zmotenih hčerah. Zdihovala je po njih posebin zadnje tri dni pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesam. iu Boga za-nje prosila. Dans pa povzdiguje z vso resuoto svoj glas. Pred oči jim postavlja minljivost vsiga posvetniga, ko jim pravi: Pomisli, človek, de si prah in de se boš spet v prah povernil! to je. de boš umeri. Kdaj pa, kje in kako? Tega nikdo ue vč. kakor Bog sam. Ne vemo. ali dans ali jutri, ali djma ali na polji, ali nanaglama ali pa še le po dolgi bolezni. Jezus sam natn to terd«, ker pravi: Cujte, ker ne veste ne ure, ne dneva! (Mat. 25. 13.) Bodite perpravljeni. zakaj Sin človekov bo prišel ob uri. ob kteri hc vam ne zdi! (l.uk. 12. 40.) Cujte, ker ne veste, kdaj dc hišni gospodar pride, dc vas, ako bi iiaiiaglama prišel, spijočih ne dobi! (Mark. 13, 36.) Iu sveti Avguštin pravi: Smert čaka človeka povsod. To resnico nam naznanja današnje pepeljenje. To resnico nam pa tudi naše Soriško pokopališe letaš iu ves glas pridiguje. Poslušajte kako. Tri smo ta predpust pokopali, vse tri moške, pa vsi trije m> šli nanaglama in pa neprevideni v večnost po zasluženo plačilo. Eden je imel že celih osem križev na herbtu, eden tri. eden pa še le dva. pa vsi trije po versti eden za drugim na pokopališu leže in poslušajo v černi zemlji. kdaj bo zabučala trobenta ter klicala ljudi na poslednjo sodbo. — Pervi, tri in osemdeset let star, je bil svoje dni mogočen mož. Zato tnu je bil pa tudi marsikdo na poti, posebno mu pa niso duhovni nič kaj po volji delali. Kakor ljudje pripovedujejo, se je po-g »stama ž njimi prepiral in jih zelo in gerdo rentaeil. Kterim pa de se Bog ustavlja, nam sv. pismo pravi. V pomanjkanji in v revšini je bil pririnil do zadnjiga j«-tra svojiga življenja. Slabiga se čute. prosi svojiga vnuka: pojdi mi po gospoda! Ali kdor se je dahovnov dotikal, se je dotikal punčice Božjiga očesa. Komaj tri streljaje je do farovža. in vender. preden je bil po-
s'anec do gospoda prišel, je bil že uni doma dušo izdihnil v roke pravičnika Sodnika. — Drugi je bil godec. Veselo jo je bil pripiskal pondeljik stirnajst dni pred trumo svatov. Godel je svatam b vat o veko, sebi pa mertvaško popotnico. Še tisti dan na večer ga jame po trebuhu gristi in klati. Grize in kolje ga tako dolgo, de drugo jatro mertviga v stali dube. Kjer je godba in ples, tain Boga z njegovimi milostmi ni. Nobenimu še v misel ni prišlo po duhovna poslati, desiravne so se ljudje večkrat po noči pečali ž njim. Oh čudna in nevarna pot v večnost — splesiša! — Tretji je pa bil zal korenjak. le nekaj čez 20 let star. Včeraj teden je šel zdrav in vesel k nekim dervain sneg kidat. Ker so pa bile derva v stermem kraju, se plaz uterga in nese reveža v globočino. Se le drugi dan popoldne so ga mertviga. kaj pa de. izpod snega po dolgim iskanju izlekli. — Pač žalostne vse tri pergodbe, ki nam terdijo večno resnico: Cujte, ker ne veste ne ure, ne dneva! Kakor se je približala današnja pepelnična sreda, tako se bo tudi. kakor tat, približala nam vsem pnalednja smertna ura, nekterim poprej, nekterim pozne). ž njo pa neznana dolga večnost — srečna ali nesrečna, kak«*r sami hočemo. Delajmo torej, dokler je dan, ker pride noč, ko nam ne bo več delati moč! (Jan. 9, 4.)	Likar.
Iz hočerja se piše ..Novicam4*, de ravno zvonovi milo p njo dobrotniku ubozih zapušenih sirot, ter-g«»vcu Kr. Cerne-tu, kteri se je na smertni postelji tudi šolskih učenikov spomnil, ter 2000 gold. v ta namen zapustil, de naj se kočevskim gg. učenikam e tem dohi dki zvikšajo.
Iz Gorice. Kavno zdaj je v Gorici na svitlo prišel kratek poduk o verski resnici Marije Device brez madeža spočete z naslovam: „lTn fior del mio porero tpardino, alla I ergine Immacolala, IJomma deli' immacolalo concepimenlo di Maria Vergine. In-struzione ed orazione del P. thiaro I ase nt t i". Ičeni gospe d pi-avte je znan po cerkvenih zgodbah in cerkvenim pravu, ktero oboje se v Ljub ljar.sk i mi seme-nisu za poduk rabi. Dobiček se bo na prizadevanje blagoserčniga gonp. Avguština barona Kodelli-a. gene-ral-kapitel-vikarja nadškofijskiga sedeža v prid Goriške sirotišnice obračal. Veljajo 20 kr. Pridiana je temu poduku pridiga, ktero je častiti O. Klar 8. grudna na Kostanjevici imel, z razpisani, v kterim so sv. Oče papež Pij IX. to resnico vesoljnimu svetu oznauili.
Razgled po ker*an#hhn srelu.
„Zagrebačke novineu so iz Bosni je strašno turško grozovitost do kristjana Stojanoviča naznanile. Tuiki so ga namreč tožili, de je dva vola ukradel, še preden je bil preiskovan, jih je 1017 po potplatih dobil. Ker pa toženec tatvine ni hotel spoznati, so mu kito las okoli lesa ovili, in potem sta mu jo dva služabnika toliko rasa vertila, de je bila do dobriga izpuljena. V malo dneh je Stojanovič umeri zavoljo teh grozovitih muk; pokazalo se je pa tudi, de je bil on nedolžin, in de sta bila dva turka une vole ukradla.
Bergamski šk« f je nedavno nekako posebno vajo Hpet obudil, namreč dvogovorne pridige v kterih zmed dveh misionarjev eden nevedneža namestuje ki torej vse zmote, napčne misli, dvome in hode naklepe sedanjiga časa na dan spravlja, česar se je iz bukev in od učenikov zmote navezel; «. ugi pa namestuje pri-digar:a in učenika , kteri na ugovore odgovarja, dvome razrešuje, zmote odbija, ter zmoteniga polagaiua spet k veri in hol|«anju življenja nagiba.
Iz Brik sna. Tudi v tem mestu so nune tri za-murske deklice od g. Olivieri-ta sprejele. Ena je že keršena, ker je bila nevarno bolna. Njih jezik j« zmes iz arabskiga in turskiga. So pa prav ukaželjne in dobriga serca.
V	Bratislava dela rokodelska družba pod o-brambo dubovstva stolne cerkve veliko prenočevališe za sprejemo katoliških rokodeleov. ki so na popotvanju. Stroški so cenjeni na 10.000 terdnjakov. Zares hvale vredno in koristno djanje za dušo in telo popotnih rokodeleov !
V	Parizu se zbira molitevna družba za vojsko na jutrovim in je že vikši privoljenje dosegla. Družoiki molijo vsak dan 120. psalm: ..Svoje oči povzdigujem v hribe"; 129. psalin: „Iz globočineu, in molitev za u-merle dobrotnike. Vsaki mesec ali sv. mašo najmejo, ali pa sveto Obhajilo za mertve v vojski darujejo.
Na Svetnico se je v Parizu imenitni anglikanski duhoven, Edmund Foulkes, učenik v Oksfordu, v katoliško cerkev vernil.
Zv eztl i ca
Ozbe Oterpnjenček.
Neki dan, ko gosp. učenik keršanskiga nauka v šolo pridejo, vsi učenci začno vpiti: Oterpnjenček je stari-ga moža na cesti zmerjal, in se mu spakoval, Oterpnjenček začne iz klopi na ves glas vpiti: Lažejo se, lažejo! Sej Adam Zagovar-javček ve, de ni res; še nikoli nisim kej taciga storil ; undan sim šel po poti in sim svoj kruh ubožcu dal, ki so mi ga doma za kosil-ce dali; tudi doma veliko, molim; v cerkvi lepo molim, in nikoli nič ne govorim: je li ti Zagovarjavček, de je res? Gotnpod se ozre-jo na druge učence, in rez-no reko: Ožbe Oterpnjen-čkovo govorjenje se mi zdi nekoliko podobno unimu ba-hanju ošabniga Farizeja v tempeljnu. Na to reko de-čaku: Vse znamnja so, de ti in tvoj Adam Zagovarjavček sta poredneža in zraven tega še lažnika. Bog vama ne more odpustiti, ker eta tako napuhnjena, in jest sim dolžan, vaji ostro stra-hovati.
za s o lo*
Peter Skesanček.
Neki dan ko gosp. učenik keršanskiga nauka v šolo pridejo, vsi učenci začnu vpiti: Skesanček je včeraj kamen v kravo vergel, iu ji skorej oko izbil; vse zateklo oko ima.
Skesanček, ves terd od žalosti, gre iz klopi, in reče: Gospod, res sim bil tako hudobin, de sim to uto-ril; ali precej mi je bilo žal, in zvečer sim priserčno molil, de bi mi usmiljeni Bog to hudo odpustil, in rekel sim: Nikoli, nikoli več ne bom kej taciga storil ; tudi sim že dans v cerkvi Bega prosil, de bi mi odpustil. Gospod se ozrejo na druge šolarje in reko: Peter Skesanček je storil; kakor uni ubogi cestniiiar (čolnar) v svet. Evangelii, ne dvomim, de je pri Bogu milost našel; torej mu tudi jest prizanesem. Peter le pojdi in pri tem ostani, kakor si Bogu obljubil; Kdor svojo zmoto spozna, in se skesa, pokaže mehko seree; tajivec pa se teško poboljša.
PreiHcmbe fin h u vsi ne.
V Ljubljanski škol ii: Pres\il. cesar no 17. sveč. izpraznjeno (mislijo in ž njo zeilinjeno korarijo J.jubjaiiske škofijske cerkve easlnimu korarju in sveio\aveu kranjskiga poglavarstva prcrastiiimu gospodu lir. Simonu l.adinig-u, drugo izpraznjeno korarijo imenovane rerk\e pa Senklavskimu namestniku vi-sokocasliliinu gospodu Jožefu Zupanu podelili blagovolili.— Banjaloska lokalija je podeljena gospod Ant. Ž e 1 e z n i k u , lier-eariškiiiiu lokalislu. Javorska lokalija pa gosp. Jan. Možinatu, Predaselikimu kaplanu. - Zagorskimu fajmoštru. gosp. Sini. I*feiferju. je privnljeno v pokaj se podati.
Odjororn-i čred niha: Andrej Za meje ii, Luka Jeran. — Založnik: Jožef HI a zini;.