Posamezna številka: ■ ■ 60 vinarjev. : „TABOU* izhaja rsait dan, rasven ■ nedelje m praznikov, ob 18. uri 'l ■ da. utu Tn naslednjejra dne tei Rtuno ■ celolfetno 120 k, polletno 60 K. JJ četrtletno SOK, mesečno ^ 10 K.. « Inserati po dogovoru. Pri večkratn ■ objavi popust. ■ Maro-- se pn opravi ^TABORA*, JJ MARI BOB, Jurčičeva ulica stev, 4. a - ■ M Leto: I. POŠTNINA PAVSALTEANA ram« Maribor, petek 27. avgusta 1920. 01 .«« t llVlVrtlViiTrt rumeni ■ ! : j Posamezna številka: 5 60 vinarjev. ; * UREDNIŠTVO se naličja r Mari- J ■ boru, Jurčičeva ul. žt, 4, 1, nad- n J »»ironi?. Teleion interurb. st-. 276. * * UP \ ne nahaja v Jurčičevi * ■ ni. v. 4, pritličje, «evo. Tele« JJ " lou 71. SHS poštnočekomi ra* ■ čun štev. 11.767. 5 •JJ Na naročila brei deaaija 6« a« S m otira. — Rokopisi se uo vračajo« * 2 s Številka: l GKaaaBg fiaMaeM5BmE2^^gMaaBBBaBaBBasgBBanKm58&!gmmm^Ž!ŽwBaiw«^M?w^’fa»ig^cf,Ji)iWM«a» r. iW<’; J naše južne in vzhodne pokrajine je to} daj sodelujejo pri vodstvu naše države, vprašanje važno, ker je bila doslej v j Toda očitanje, da sede v vladi, ki je onih deželah v navadi praksa, da je;toliko zagrešila nad nami tudi napredni slučajno na krmila stoječa vlada vodiia; ljudje in da so na vsem radi tega tudi volitve z vsem terorističnim pritiskom; oni krivi, je popolnoma napačno. Delo v svojo strankarsko korist- V tem oziru! naprednih ljudi v naši vbdi je bilo pa je najbolj merodajna — Srbija. ^ ' doslej le v tem, da so kontrolirali in j V Srbiji sta dve glavni stranki, de-'blažili delo reakcijonarcev. In ravno’ Maribor, 26. avgusta. Naša država se je sestavila iz’najrazličnejših pokrajin, ki so imele v poprejšnjih državnih sestavih vsaka svoje posebne politične, strankarske, gospodarske in zakonske prilike. Samo ob sebi je umevno, da ee vse to v kratkih jimokratska ter radikalna. Radikalci so njim se imamo zahvaliti, d3 se mnogo- par mesecih ni moglo izenačiti, posebej še radi tega ne, ker nismo imeli vlade, ki bi bila v to od ljudstva pooblaščena. Naš parlament ni parlament, ker Poslanci, ki ga tvorijo, niso poslanci, ampak le od poedinih strank, i na podlagi medsebojnih dogovorov in (kompromisov imenovani začasni na- ši znali s terorjem v prejšnji Srbiji za- kaj, kar so ti nameravali, ni izvedlo, gotoviti neomejeno oblast in to bi radi '. Glavna zasluga naprednih elemen-ohranili tudi v sedanji Srbiji, še več, tov v naši vladi pa je vsekakor naj-prenesli bi jo radi tudi na druge de- novejša: dosegli so, da se 28. no-j žele naše nove države. V ta namen so 1 vembra t. 1. izvedejo končno odrešilne se, sami reakcionarci, združili z vsemi volitve v konstituanto. Volitve so torej reakcionarnimi elementi v teh zemljah, pred durmi. Po dolgih vojnih in po-S tem pa se je začelo ono silno pe-! vojnih letih bo naš nared prvič zbpet rodni predstavniki, radi tega se tudi, hanje za nadvlado, ki se vrši sedaj že; izpregovoril svojo veliko besedo. Da naš parlament imenuje začasno na-' dve leti in ki nam je povzročilo že bodo te volitve res odrešilne, so nam rodno predstavništvo. To začasno na-.toliko gorja, škode in nesreče. Mesto v dokaz-ravnokar izvedene občinske jodr.o predstavništvo se je konstruiralo' da bi se bilo pripravilo vse za volitvp volitve v Srbiji, kjer so demokrati si-ob nastanku naše države le v ta namen,! v konstituanto, se je povzročalo samojjajno premagali reakcionarne radikalce, da pripravi vse potrebno za volitve v i vladne krize, ki so naš težaven po-j Iz teh volitev je razvidno, da se je ikonstituanto, t. j. v ustavodajno skup-) vojen položaj še poslabšale ter nami narod naveličal neznosne in uničujoče žčino, katere naloga bo, da izdela in škodovale na zunaj in na znotraj. pelitike ftr klike ter ji pokazal hrbet, odobri za celo našo državo veljavne j Povojni čas obračunava povsod z i Isto se mora zgoditi tudi v ostalih zakone, da razdeli njen teritorij v po-1 reakcijo, mesto nje zmagujeio nova, j zemljah naše države, tako pri občin-litično-upravna okrožja itd. Obenem i moderna, demokratična načela, kajti skih kakor tudi pri volitvah v konsti-pa naj bi upravljalo potrebno kontrolo, stara so se obrabila .in za nove za- j tuanto koncem prihodnjega oktobra, nad delovanjem vlade, t.}. ministrstva, j hteve niso več prikladna. Da je to res,; Tako stoji sedaj ves naš notranji po-Volitve v konstituanto bi se morale nam dokazuje ravno postopanje naših j loža j v znamenju pričakovanja teh vo- reakcijonarcev, ki so s svojo vladno! litev. in zakonsko metodo naravnost upro- Že zdavnaj izvršiti. Zakaj se niso? Prvič radi tega, ker so naši državi še vse do zadnjega časa manjkale meje, ter ji deloma manjkajo tudi še danes. Kaj bo s Primorjem, kaj s Koroško itd-'tega še danes, dve leti po sklenitvi premirja ne vemo. Glavni vzrok pa je bilo konkuriranje različnih naših strank, kdo bo tedaj na vladi, ko se bodo volitve vršile. Posebno za Srbijo in druge Dr. Avg. Reisman. Intelektualec m deželi. pastili našo notranjo in zunanjo po- Dr* Fr- L-litiko, naše finance in naše gospodarstvo, kar je izzvalo povsod nezadovoljstvo, ki se je razširilo celo v najširše plasti naroda. Mnogo te nezadovoljnosti se obrača med nepoučenim ljudstvom tudi proti naprednim elemen Povdarjati je treba, da moramo predvsem gledati na to, da se naš narod kulturno razvija, vsestranski izobrazbi bo posvečati največjo pažnjo. tom, ki so, ali pa deloma tudi še se-j Zato bomo delo naših kulturnih insti- drugim Jermanovo pot, mnogo, pre- j v katerem bi se naj kresalg, njih misli mnogo iih ne doseže niti Jermana. Pa; in zorele ideje. Počasi pozabljajo na niso krivi sami. Premlade jih pošljemo | mesto, na kulturne centre, iz katerih Ob »intelektualcu na deželi« mislim,ven; predno smo jim sploh pokazali;so še pred kratkim stopali v svet, z predvsem učitelja. Kadarkoli pridem iz j življenje, že jih vržemo v vrtinec in! dvignjeno glavo, ko je bila^ pest še mesta na deželo v oddaljene kraje, j na to puščamo same. Padajo v na- j krepka, sedaj pa so zgubili najvažnejše mi pade v oči predvsem šolsko po-!ročje »izkušenih«, ki so tudi enkrat ?--------------------------------- ■*!-. — in najmočnejše orožje: voljo. Ko pošiljamo danes v svet naš novi dnevnik »Tabor«,' mislimo pred vsem na vse te naše intelektualce na deželi. S »Taborom« pošiljamo vsem slopje. Mislim^ si: lepo imajo tu naši!tako lepo in idealno mislili in delali, vzgojitelji v tej ponosni, največji stavbi j pa so si pravočasno premislili, »spre-v vasi. Ce pa gledam dalje, krog in j gledali« in sedaj lepo mirno in brez krog in često ne vidim razun šole nič: skrbi zahajajo k oštirju, mesto da bi druzega kot cerkev, farovž, zakotno; rili z glavo skozi zid. Filozofija iz-lenim tisočerim »samim«-zvestega druga, gostilno in Še par bajt, mi je težko:, kušenosti, dozorele modrosti. In redki soborilca, ki bo najboljša stalna vez vidim na polu iz mesta v službo mlado,: družabniki: poštar ali poštarica, orož-jmed njimi in nami, ki smo bližje kul-rahločutno učiteljico, krepkega, morda ; nik, kak star oenzijonist, rejen gostil-j turnim virom in in v sredi kulturnega sanjavega učitelja, oba polna najlepših j ničar in podobni ostanki razbite barke .življenja. Smo uverjeni, da se naši nad in smelih načrtov za delovanje i prikimavajo. Močan mora biti mladenič intelektualci na deželi predvsem radi med nezavedeim ljudstvom. Koliko'ki odoli tem sirenskim glasovom, za- tega tako »izgubljajo«, ker se premalo -1...j * udejstvujejo duševno. Zato je tudi i! njih odporna sila proti načelnim m ! gospodarskim ali razrednim nasprot- napolnili z miljoni idealov, ki so jih zanesli med narod ti prvi in skoraj edin' naši kulfurni delavci na debeli. Če pa srečamo čez leto dni to nadebudno mladino ?n vprašamo: kako gre delo, koliko so že izvedli onih smelih načrtov, slišimo vedno en in isti refrain: ni mogoče, razmere, lfudje, farovž, ženske itd. Najboli pa toži vsak, da je sam in zato ves trud in napor zaman; »avno oni najbližji, ki bi ga morali predvsem podpirati, mu nasprotujejo. In tako gre eden za zdravnik, notar, odvetnik. Koliko jih’nikom tako neznatna in slaba imamo vo naši širni domovini, ki so bili svojčas vneti, korajžni, glasni in pridni! Danes še komaj vemo za nje m če jih tu in tam izsledimo, podre-gamo,nas krepko zavrnejo: ni mogoče, ne poznate razmer, pri nas je to vse drugače. In najbolj se boje boja. Ker pa brez boja, to ie življenja, ni napredka, po-. , --------------, _ čivajoin se duše sami v filistejskem miru, {vali, obupavali ali dvomjli, ko bodete Dušžvni delavci so, pa životarijo brez j v polnem boju, v zmagi ali še le na svojega lastnega duševnega žlvlieni&ipohodu, Hrikdar ne#o?^WJaite^ pašo /DRŽAVNA^ ■ (UOEJSM KNJIŽNIM Kličemo Vas toraj vse, ki čutite z nami ali ste vsaj v svojih mladostnih letih mislili kot mi, v svoj krog. Postanite naši sodelavci, bojevniki pravega napredka in dobrobitja naroda, iz katerega smo izšli. Koristili bodete s tem najbolj sebi samim. Ksdar bodete morda razdvojeni, v boju s samim seboj ali okolico, kadar boste omago- tucij vedno podpirali in delali na to,‘ da se čimbolj izpopolni ves naš pro* sveten aparat. Napredku našega na* roda bo najbolj gladilo pot kulturno delo in delo za smotrenim razvojem naših gospodarskih sil. Naš poljedelec pa tudi naš pošten trgovec in obrtnik naj najdejo primerno plačilo za svoj; trud. Ne zdi se nam umestno, da se večkrat brez pravega premisleka temi našim stanovom očita navijanje ceru! Ravnolako, kakor mora kmet dobiti za svoje pridelke iake cene, da mu bo obstoj in razvoj mogoč, moramo tudi ščititi našega poštenega, legitimnega trgovca in obrtnika. Brez zdrave trgovine in brez obrti, ki bo kos razvijajoči se industriji, ne bo napredka. Trgovstvo se pa mora očistiti tistih elementov, ki so le slučajni trgovci, kadar jim temne mahinacije in nepoučen kupec ali prodajalec pomorejo do ne-zaslužnih dobičkov. Takim elementom, ki tudi z nerazsodnim razsipavanjem lahko zasluženega denarja javno moralo kvarijo, bomo vedno na prste stopali. Državne uradnike in vse druge stalne nameščence bomo podpirali v njihovem stremljenju, da se jim pribori stanu in delu primerne dohodke. Zavedamo se važnosti uradniškega, vprašanja in vemo, d& je slabo pla; čano in nezadovoljno uradništvo težka ovira napredku. Zastopati hočemo vedno in povsod napredno smer. Dosledno se bomo o bran postavljali klerikalizmu, ki je največji škodljivec našega naroda in smatramo za umestno, da nastopijo napredne smeri naše politike čim enot-’ duSevno vez. Vsedite se, premislite hladno, pomislite, da nas je legija zal Vami, če tudi ste v svojem kotičku sami in napišite svoje misli. Pišite pa tudi dogodke, ki so krog Vas, urednik bo v njih vedno našel kaj zanimivega za javnost, za nas druge. Čudili se bodete, kako bo z vsakim stavkom, z vsako napisano _ besedo rastla Vaša notranja sila, Misel in Volja; Nihče Vam ne bo mogel nadomestiti zadoščenja in zadovoljstva, ki ga bodete imeli, ko Vam bo prinesel list Vaše misli zopet nazaj natisnjene v, samotno selo ali »zapuščeno gnezdo«. Smehljali se bodete pomilovalnim ali ogorčenim pasvetom strtih značajev im kmalu bo oživelo z novo silo življenja v Vašem kulturnem društvu, Sokolu, politični organizaciji in še več bodo iskali Vaše pomoči, nasveta in sodelovanja povsod, tudi v gospodarskih podjetjih. Ljudstvo, ki Vas je doslei mehkega, omahujočega in neodločnega morda sumničilo, ali natolcevalo, Vam bo kmalu položilo vse svoje zaupame v naročje in Vi bodete rastli v njemj ono v Vas. , . In potem se boste čudili kajh tedaj v Vas ne bo več sledu ne o hlapcih in ne o Jermanu, ampak boste šli klju-bovaje vsem zaprekam za močnim ne* upooiiivkn kovačem Kalandrom. > Stran 21 ' « „ _ \T ARO R%- Maribor, 27. avgusta 1920, mH..B ' " ' ■^■^•-;r-«pTl1|T||rT|r,1^—«« rl' ........--------------- ‘——-..-.Lc-- --jang- vcj:^.....r ■"— - . ■ . meje za naš napredek in proti tnrorizmu jin ■ le -strahkarske interese zastopajoči iSLS. Gradimo prVsto pot. napredku vsi, .ki srno nap redni! ■ — ----------------,*T~*------~---- SR.P>. Sodifeljeminaša-mladsiie. Bhža se čas, ko se-bo treba marši-kateremu skrbnemu očetu in marsikateri skrbni mamici odločiti, kaj naj postane iz njihovega otroka/ ali hčerke. Otvoritev novega šolskega leta je pred durmi. Med našim narodom so bile do-ffllej znane večinoma samo gimnazije in naši starši so mislili, da je to .edino-zveličavna šola in da človek le preko osem let ubijanja %■ grščino in latin ščino prijadra v obljubljeno deželo, kjer se- cedi med in mleko. Realka jo mlajša in se smatra po deželi še za manj vredno, 'kjer potom nje človek ne more priti v- — lemenat. Pred strokovnimi in obrtnimi šolami pa vlada splošen hlad in antipatija. Tu tiči vzrok, ? da imamo danes pač vse polno urad-ništva,- advokatov in duhovnikov, manjka pa nam strokovno izobraženih specija-listov, 'pred vsem obrtne, industrijelne in trgovske, stroke. To pomanjkanje specijalno strokovno /izobraženih ljudi je v naših krajih,-ki so sedaj združeni v svobodno, narodno državo naravnost usodno. Vsa taka mesta moramo danes zasesti z nam več ali manj sovražnimi inozemci, in veseli moramo biti, če jih sploh dobimo. Radi tega pa so ti strokovno naobraženi ljudje tudi danes najboljše plačani. Marsikateri velik gospod, ki s skromno uradniško plačo komaj životari, kaj še da bi živel, kakor se spodobi človeku, ki mora nositi cilinder in rokavice, bi bil danes svojim roditeljem stokrat bolj . hvaležen, da bi ga bili poslali v kako obrtno ali drugo podobno strokovno šolo, kakor pa da so ga poslali v gimnazijo. V našem političnem osvobojenju še ni §torjeno vse. Osvoboditi se moramo tudi na vseh ostalih noljih. Poglejmo na pr. pri nas v Mariboru, V Ptuju,' v (Celju in po Koroškem, pa tudi drugod v tovarne, trgovine, večje obrtne delavnice itd. pa bomo videli, da je strokovno kvalificirano delavstvo, posebno pa specijelno, vse nemške, ali pa kake |druge tuje narodnosti. Zakaj? Ker Slovencev s prirperno izobrazbo ni. To je naša velika rana, katero ozdraviti mora biti naša prva naloga. Starši, očetje in matere, premislite (dobro, predno storite korak, ki bo. od-, loč^l usodo vašega otroka. Ce kaže le količkaj zanimanja za to ali ono stroko, pošljite ga v tozadevno strokovno šolo. Ko bo prišel ven, izučen kot špecija-Jist, bo zasedel mesto, ki ga zavzema danes tujec in s tern bo pridobljena za našo narodno in državno stvar nova postojanka. Obenem pa vam bo za to tudi otrok hvaležen. Pred vsem pa sc otresite neumnega predsodska, da jf strokovno naobrazen delavec manj ureden kakor pa kak uradnik, ali kaj podobnega. Po naših demokratičnih načelih je vsak ud človeške družbe, ki dela rta korist splošnpsti enakovredeu brat nas vseh. Zunanja in notranja politika. * Deželna vlada za Slovenijo se je rekonstruirala. Za poverjenika za notra- skrbstvo pa dr. Ravnihar. Vsi drugi poverjeniki? so osi ali stari. * Jadransko vprašanje je stopilo te dni zopet v ospredje, vršile so so razne tozadevne konference, katerih najvažnejša je bila v Ois les Bains v Švici med Llovdom Georgem ter italijanskim mjpi-strskim predsednikom Ciolittijem. Italija je. izrabila sedanji politični položaj v Evropi, ki je nastal z nastopom Rusije na svetovni pozornici. Francija ih Anglija potrebujeti zaveznika ter sta pripravljeni privoliti Italiji vse, kar zahteva, samo da jima ostane zvesta. Uradnih vesti o pogajanjih med Lloydom Georgem ter Gto-littijem še ni; po privatnih vesteh pa je Lloyd George baje dovolil Italiji nove koncesije. Tako, da sme-revidirati londonski pakt z ozirom na Reko, kakor tudi, da rešitev celotnega jadranskega Vprašanja prepusti na milost in nemilost Itaiije same. O tem naj bi odločeval — laški parlament. Na ta način se je baje tudi znova utrdilo razmerje med Italijo, ■Anglijo in Francijo — to pot znova na ilaS račun. * Amerika za našo Dalmacijo. Ameriški admiral Andrews, ki je, kakor znano vodil preiskavo splitskega incidenta, je sedaj poslal svoji vladi v Wa-sliington prošnjo, naj posreduje v Londonu in Parizu, da se Italijani umaknejo iz Dalmacije, ker je ljudstvo proti njim skrajno razburjeno in bi lahko prišlo do večjih izgredov in nemirov. Obenem je prepovedal laškim častnikom in vojakom vstop v Split ter odredil, da obe laški vojni ladji zapustita, splitsko pristanišče. Kakšen bo uspeh tega Andre'vvsovega dela se. še ne more trditi. Po zadnjih sporih Amerike z Anglijo in Francijo in po konferenci LIoyda Georgeja s Giolit-tijem pač ne smemo upati na kak ameriški uspeh nam v korist. * Občinske volitve v Srbiji so pokazale, dn zmaguje ideja napredka ju •jugoslovenske skupnosti nad reakcijo in separatizmom, pokazale so, da je podlaga, ki jo tvorijo široke mase še vedno zdrava. Doslej so imeli v Srbiji radikaltei večino, sedaj pa 'so si priborili večino demokrati, le v par večjih mestih so zmagali komunisti. Radikalce in ž njimi tudi naše klerikalce je ta pojav močno! potrl, ker je iz njega razvidno, da bodo tudi v konstituanti dobili demokrati večino, posebno pa še tudi v Bosni in Hercegovini, v Vojvodini, Crni Gori in deloma tudi na Hrvatskem. Upati smemo pač, da tudi Slovenija, kot najkulturne-jša naša dežela v tem oziru ne bo zaostala. * Albanija. Po umoru Esad pašo, ki je bil voditelj protiitalijanskega gibanja v Albaniji, se je posrečilo njegovim morilcem, ‘Italijanom, podkupiti člane t. zv. tiranske vlade, ki ima sedaj v Albaniji še največ moči ter jih pridobiti za svoje protijugoslovanske namene. Ti podkup-ljenci so organizirali s pomočjo laških častnikov albanske tolpe ter jih poslali na našo mejo, kjer so pričele z vpadi na naš tei&orij. Tem albanskim tolpam so pridružili tudi nekaj najetih Nikitovih pristnšov. Vodstvo vsega toga protijugoslovanskega gibanja pa je prevzel Nikitov general Marjanovič, ki ima svoj sedež pri italijanski okupacijski četi v Skadru. Naša vlada je ukr»nila vse potrebno, da se Albance in Nikitove plačance pouči, da je Jugoslavija ‘velika država, s katere vojno močjo se ni dobro šaliti. Pa zadnjih vesteh se je našim četam že posrečilo vreči te tolpe čez mejo. ' * Polom boljševikov. Rusko sovjetsko vojsko je dolet'la ista usoda, kakor je doletela doslej vse ruske vojske, tik pred zmago je doživela poraz, ko se jo bila caristična. Rusija z Japonsko, je bila že tik pred zmago, pa je bila vendar premagana. Isto se je ponovilo v svetovni vojni v Galiciji. Rusi so stali že globoko na Ogrskem in pred Krakovom S pridržanim dihom smo čakali, kaj bo. Kdaj pade Krakov, kdaj dospejo Rusi v Budimpešto in na Dunaj, v kar je verjelo pri nas vse. Toda Rusi te prilike niso’ izrabili in so bili, ko so ugoden moment, zamudili — tepeni. Ista: usoda je zadela sedaj tudi sovjetsko vojsko. Stala je tik pred Varšavo, vsi smo pričakovali, da zavzame Varšavo in konča na ujetnikih in materijalu. Obenem pa beže tudi pred VVranglom. Kakor stoji položaj sedaj, se prav lahko zgodi, da v par mescih v Rusiji ne bo več sovjetske vlade. Ali bo to za ruski narod bolje ali slabše, Še se ne da povedati. Po našem mnenju pa bo vsekakor slabše, ker bo potem Rusija izročena na milost, in nemilost oni antanti, ki je pokazala proti Rusiji, kakor tudi proti nam toliko sovraštva in ki ji bo gotovo odtrgala naj-lepše zemlje, kakor jih je iztrgala nam. Tako se bo kaj,novski zločin maščeval nad vsemi brati Slovani. • 1 m ~ 1,1 | Dnevna kronika, — Našim .čitaieljern, naročnikom in vsej javnosti. Danes še je izpolnila naša vroča želja, dati Mariboru in sploh našemu severnemu delu Slovenije lasten slovenski dnevnik, ki bo vsaj približno ustrezal danim potrebam. Uredništvo pa se bo trudilo, da list ne le ostane na začeti višini,' ampak da se tudi-še izpopolni. Zato pa je treba medsebojnega podpiranja vseh, ki se za našo stvar zanimajo. Ciinveč bo naročnikov, čimveč bo dopisnikov, posebno iz zunanjih krajev iz Štajerske, Koroške in Prekmurja, temzanimivejši temboljši bo naš list. Njegova smer bo vedno strogo narodna in napredna. Za tem svojim ciljem bo korakal neustrašno, brez ozira na levo in* na desno. Hvalil bo vse, kar ie hvale vredno, bičal bo vse, kar zasluži graje. Pred vsem pa bo naš list tista vez, ki bo družila vse stanove^ one, q katerih pravijo da so »nižji“, kakor ono, ki so „višji". Razlike med obemi ne bo poznal. Za splošni blagor in procvit našega naroda, in ,naše mlade države je neobhodno potrebno, da delamo na skupni zgradbi vsi kar nas je, od najnižjega do najvišjega. S tem ne bomo koristili le skupnosti, ampak neposredno tudi vsak samemu sebi. To je naše sveto demokratično stališče enakosti in kdor čuti z nami, naj se nam pridruži. Današnjo številko pošiljamo na ogled mnogim, o katerih mislimo, da si list naroče. List je tako cen, da ga ne more nihče odkloniti z izgovorom, da ne zmore naročnine. Deset kron mesečno danes sploh ni noben denar. Vi pa, ki ga prejmete, priporočajte ga tudi znancem. Pred vsem pa zahtevajte ga v vseh kavarnah, gostilnah in brivnicah. — Dr. Josip Strašek, primarij javne. bolnice Novem, mestu je v soboto umrl v .celjski mestni bolnici. Pokojnik je bil starosta novomeške sokolke župe. Ko je prispel s sokolskega zleta v Pragi v Ljubljano se je tam zastrupil z neko jedjo ter se šel zdravit v Rogaško Slatino, odkoder pa je moral v celjsko mestno bolnico, kjer je v soboto umrl. Pogreb se je vršil v pondeljek ob 16. uri popoldan, na celjsko pokopališče, kamor so ga spremili novomeški in celjski Sokoli. -- K obdukciji inženerja Khaila, se nam od posebne strani poroča: Kakor se je takoj ob strašni tragediji inženerja Khaila marsikaj zgodilo, kar je pomagalo, da je ta že samo nasebi zagoneten slučaj postal še bolj zavit v meglo negotovih ugibanj, tako se j e tudi ■glede raztelesenja 'trupla zgodila napaka, ki jo -bo težko popraviti, oziroma ki se najbrže sploh ne da več popraviti zdaj, ko 'je truplo že raztelešeno. Po našem sicer nemerodajnem mnenju, bi se bili morali k obdukciji poldicati za tak slučaj špecijalisti, ki bi bili gotovo marsikaj našli na sledovih poškodb na glavi in na vratu, iz katerih bi se dalo z gotovostjo sklepati, kako je nesrečna žrtev . našla svoj tragičen konec. To bi bilo v tem slučaji tem bolj potrebno, ker še vendar gre v prvi vrsti za vprašanje, ali imamo tu opraviti z zločinom umora ali samo uboja;' ali celo samo z zgolj nesrečnim slučajem povzročenim sicer z vporabo sile.Khailovega^ ufKnroUiika. Vsekakor povzročitelj smrti, poručnik Vučetič je razen vseh teh pomislekov baje še epileptik, je svoje dejanje — po njegovem zatrdilu izvršil v stanju amnezije to je v duševno popolnoma nezavestnem stanju, on trdi, da se od trenotka dalje, ko sta vdrugič oba padla na tla in se pričela boriti med seboj, ne spominja prav ničesar več. To je lahko docela verojetno, lahko pa tudi ni — in ve-čina javnosti temu zatrdilu samemu res ne more verjeti. Poklicani faktorji so imeli dva dni časa o teh važnih vprašanjih razmišljat} in temu primerno pripraviti tudi obdukcijo. Zgodilo pa se je, da je bil pogreb določen za pol 18. uro, a komaj pol ure preje je obdukcijska komisija pričela še le svojo prevažno opravilo. Obduciral je neki dr. Mulaj, ki je lahko dober zdravnik, o katerem pa ne vemo, če je ravno špecijalist za ravno take špecijalne kriminalne slučaje. Gotovo so bili navzoči tudi drugi gospodje, ali tudi glede njih je javnost istega mnenja, kakor glede g. dr. Muleja. S kor o vsaka porotna razprava nas svari pred sličnimi napakami povodom obdukcij v kriminalnih slučajih ; razprave se morajo radi tam storjenih površnosti prelagati v svrho novih obdukcij potem, ko je truplo že razmesarjeno in razkrojeno. Doživeli smo v slučaju dozdevnega umora s parafinom (Siov. Bistrica) da je taka naknadna obdukcija nemogoča in pokoplje vse' dejanje, ki tvori morda najhujši zločin Umora, nazaj v grob —v veliko ve« selje storiica in ogorčenje javnega čuta po nezadoščenja za storjen, zločin ali pa tudi krivo osumljeno nedolžnost. Če je take površnosti v kriminaliteti trpela stara, gnila Avstrija, jih mora trpeti tudi naša mlada Jugoslavija? V vsakem mestu vodi v vsakem takem slučaju — tudi če gre za vojaške osebe — prvo merodajno preiskavo, čemu v Mariboru izjema ? — O uspehu raztelesenja inženerja Khaila se nam poroča: V splošnem se je izkazala takšna degeneracija organizma, da ni bilo treba posebnih ifaiiulfov ki dovedejo do smrti. Našlo se e pri njem poleg tipičnih deloma degenerativnih, deloma takih znakov, ki govore za prestalo obolenje trde možganske prevlake, jtudi tnke, kot je velika ščitna žleza (krof) veliki timus (pržljec), majhno srce, povečini mozgovni sistem; torej znaki, ki pričajo, za degeneracije nature, kot se običajno najde pri vtopljencih brez povoda, pri mrtvecih brez posebnega vzroka. Ni izključeno, da so ti. degenerativni znaki v tem nesrečnem slučaju dali podlago smrti, sicer po zunanjosti izgleda-jočem vojaku v borbi z mladeničem, kateremu ne bi bilo prisoditi, da bi zma-t gat v borbi na pest s takim človekom, kot je bil Khail, seveda z normalno sestavljenem organizmom. Težko si je predstavljatj, da je šibkejši, mlajši Vučetič zmagal v lej borbi brez vsakih posledic, ker sta bila.oba trezna. Sicer so se na vratu našli tudi znaki, kot da bi bil Khail — zadovoljen. Toda ravno glede natančne določitve teh za način nasilne smrti in Vučetičevo usodo odločujočih znakov bi bilo rteobhodno potrebna navzočnost špecijalitetov. — V tem poročilu pogrešamo pojasnila gledo poškodb vzadej na /glavi; prvotno se je od vojaške strani trdilo, da si je KliaiJ pri padcu na tla, razbil vzadej črepinjo in da je všled tega nastopila smrt, no pa vsled udarcev in prijemov za vrat, Po našem mnenju bi si bila vojaška oblast, če sama nima svojih špecialite-tov, za ta slučaj oskrbeti veščaka iz-vrst civilnih zdravnikov. — Izpoved poručnlka Vučetiča Po vojaški oblasti aretiran poručnik Vučetič se je po dolgem spanju podobnem nezavesti zbudil in izpovedal glede tragične smrti svojega svaka sledeče: Khail me je prvi napadel hoteč me z nogo suniti v trebuh. To sam pariral, nakar je Khail padel vznak. Ko je' vstal, me je zopet napadel s palico po roki. Nato sva se zgrabila in pri tem oba padla na tla. Od trenotka daljo, ko se je med nama pričela borba, se ne spominjam nič več, kaj se je zgodilo z nama. ___________ Prva priča/, ki ga je videla izstopi všega iz sobe, krojaški mojster Sotina, potrjuje, da je bil Vučetič .Jedaj videti, kot bi. bil. y pijancu, lije zadeve jd imenevan nevtralec, univ. tako vojno .zmagoslavno — sedaj pa je prof. dr. Pilamie, za poverjenika za pra-; mesto zmage doživela poraz. Rusi se vosodstvo dr, Gregor Žerjav, zasocijalno j neptesUuio^uiiukajo s . silnimis izgubami Maribor, 77. avgusra razrr: -r-/r STi ti n ^ — Roman „ Žrtev demona" Vuhred "so danes petek, 27. t. m. dopoldne, še enkrat obnovi pred kazenskim senatom okrožnega sodišča. To pot pride na obtožno klop junakinja tega tragičnega romana. — Legitimacije za vožnjo na razstavo „Hrvatskega Radiše" ki se vrši pričetkom septembra v Zagrebu se dobe pri Vseslov. obrtn. društvu v Celju. Kdor jih potrebuje, naj sl jih hitro naroči. Celjski obrtniki se odpeljejo v Zagreb 30 t. m. Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Celju priredi y nedeljo ob 14. uri popoldan v gostilni Svetol v ‘ Gaberju stanovski sestanek. — Stanovanjska komisija v Ptuj« je vsled težkcč in vsled tega, ker je z njenim delovanjem izzvala osebna sovraštva — odstopila. Isti bi priporočali tudi naši mariborski. Na njeno mesto pa naj bi se imenoval nepristranski , državni uradnik. — Iz Limbuša, v Limbuš se je preselil iz Bistrice poštni urad, ki se bo odslej imenoval poštni urad Limbuš. — Zdravniška služba za okrožje Sevnica je razpisana. Prošnje je vložili do 15. septembra t. 1. — Am eri kanski umor v Bukarešti!. Pod tem naslovom piše bukareška .B Di-mineata" sledeče: Sinoči okrog poln 19. ure je nastal v kavarni v *Catea Victoriee* velik nemir, ki je zbegal vse goste. Predmet nemira je bil neki tujec, ki je pričel obkladati starega znanega plačilnega- natakarja z vsemi mogočimi imeni in psovkami. Razjarjeni natakar je na to potegnil samokres ter ustrelil razgrajača, planil nanj ter ga začel obdelavah z nogami in pestmi. Prisotni so pograbili zdivjanega natakarja, toda na velikansko začudenje -Vseh se je ta pretvoril mahoma v žensko, iz ženske pa v zalega mladeniča, ki je smeje razjasnil razburjenim gostom. da< gre tu le za navadilo reklamo za univerzalnega umetnika Obradoviča-Retlo. Tujec, katerega je ustrelil je bil — narejen in ne živ. — G. Obradovie priredi predstavo tudi pri nas v soboto 28. t m. v Golzovi dvorani. -Vstopnice se dobe v predprodaji pri Zlati Brišnik in v trgovini .los. Hofer. — Orožniške asistence pri ženi-tovanjih in drugih gostijah na deželi. Zopet se je udomačila prejšnja navada, da se vrše gostijo ob priliki ženitovanj na kmetid po več in več noči. Da se povabljenih gostov, takozvanih prežarjev, zaprosijo pri občinskim predstojništvu oziroma pri orožnikih za orožniško asistenco. Prošnja se utemeljuje navadno , s tem, da se je bati bojev s prežarji, ki navadno, ako se jih primerne ne pogosti, sovražno nastopajo. Ker pride orožništvo pri takih prilikah v jako kočljiv položaj, se v zanaprej takih asistenc brezpogojno ne bode več dovoljevalo. Treba je že, da se ljudstvo nauči treznosti in da se odvadi takšnega zapravljevanja. Orožništvo ima dolžnost, da skrbi za javni mir in red, nikakor pa se ne more od orožništva zahtevati da ščiti take privatne zabave, ki so same v škodo ljudstvu in državi. O tem se imajo obvestiti vsi, ki zaprosijo eventuelne asistence. — Poziv. Dne 4. avgusta je požar upepelil - v Josenju občina Hotič pri Litiji poterim posestnjkom in jednomu gostaču hiše, gospodarska poslopja, hleve, vso hišno in gospodarsko opravo, poljedelske strojp, vso krmo, in živež, skoro vso obleko, perilo in obuvala, šestero govedi in sedem prašičev in 10 ovac. Skoda znaša 1,195.000 K zavarovalnina pa le 13.900 K. Vsled požara je prizadetih šest rodbin z 42 rodbin-.skimi člani, Vsi so v skrujni bodi, po svoji .lastni moči si ne morajo pomagati treba jim je najnujnejše pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisuje se s tem nabiranje milih darov po vsej Sloveniji. Darove sprejemajo v Ljubljani: Poverjeništvo za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in mestni magistrat, drugod pa poj. okrajna oblastva oziroma mestni magistrati in načelnik pomožnega odbora, župan Fjanc Drnovšek v Kotiču pri Litiji. Prvi srbski koncert1 so je vršil torek zvečer v mestnem gledališču v Celju.. , — Narasla Savinja je odnesla preteklo soboto trgovski'zadrugi „Sloga" v Celju lesen most, ki ga je -zgradilo za prevažanje gradiva za zgradbo petrolejskih rezervoarjev ter ji tako napravila znatno škodo. —■ Radi navijanja cen je bil v Celju obsojeu nemški trgovec Lahitsch, — Zadruga brivcev v Mariboru naznanja, da bodo povodom sokolske slavnosti, brivnice v nedeljo od 7—12 ure odprte. — Bralno društvo v Račjem pri Mariboru, ki je nameravano prireditev z igro in veselico, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo, z ozirom na druge prireditve v bližini preložilo, naznanja, da sc vrši sedaj ta prireditev nepreklicno v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. Sosednja društva se radi tega naprošajo, da ta dan ne prirede kakih svojih veselic, temveč v obilnem številu poselijo Račje. — Morska sol. Občinski gospodarski urad v Mariboru ima v zalogi približno 13.000 kg prvovrstne morske soli, katero odda obrtnikom, trgovcem itd. za ceno K 4‘30 kg Iranko skladišče. Interesenti naj se zglase pri imenovanem uradu soba št. 8. — Popotni ■ pletarski tečaji za Slovenijo-v Ljubljani. Ker je .poverjeništvo za uk in bogočastje v smislu naredbe z dne 12. julija št. 283, Ur. lista aktiviralo popotne pletarske tečaje za Slovenijo v Ljubljani, poživljajo se tem potom interesirani in merodajni faktorji, da se zanimajo za ustanovitev tečajev v pripravnih krajih. Natančnejša” pojasnila in pogoje daje vodstvo, tečajev, ki sprejma tudi učence za Ljubljano. kolw o L pokrajinski zlet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru, dne 29. avgusta 1920. Dne 29. avgusta 1920 se vrši v Mariboru prvi večji zlet našega Sokolstva, Za prenočišča v Mariboru je preskrbljeno. Dne 29. avgusta od pol 8. uri zjutraj se začno na telovadišču skušnje za proste vaje. Telovadci, ki se ne udeleže skušenj, ne smejo nastopiti pri javni telovadbi. — Popoldne ob pol 16. uri se začne javna telovadba. Nakazila za obede dobe župe med vožnjo v Mariboru. Opozarjamo vse brate in sestre, da drže med vožnjo in v Mariboru vzorno disciplino; proti vsakomur, ki se ne bo držal predpisov, se bo najstrožje postopalo. Vsakdo se naj drži svoje župe in društva — ne izprašujte preveč, o vsaki važni zadevi dobite točne informacije. — Vsakdo se naj obrača na svojega društvenega in ta na župnega načelnika, ozir. starosto, ki so dolžni pravočasno preskrbeti za svojo župo vse potrebne informacije. Za polovično vožnjo mora imeti vsaki udeleženec posebno zietno izkaznico Saveza, Izkaznice se dobe pri društvih oziroma v zletni pisarni v Narodnem domu. — Razven tega mora imeti vsak član zletni znak, ki stane 10 K in se dobi istotam. Pri postajni blagajni, odkoder odhajate v Maribor, vzemite za vsakega udeleženca, ki ima zietno izkaznico, cel vozni listek III. razreda do Maribora. Obenem dobite na zletne izkažhice žig postajne blagajne. (Važno!) Niti zletpih izkaznic, niti voznega listka ne oddajajte iz rok! Med vožnjo v Maribor* žigosa župni tajnik ali njego\t namestnik vsem izletnikom, pripadajočim v njegovo župo — zletne izkaznice z župnim žigom, in sicer na zadnji strani. Tako opremljena izkaznica za dno s celo vozno karto do Maribora opravičuje za povratno vožnjo, ne da bi bilo treba gri postajni blagajni v Mariboru še iskati kakšnih nadaljnjih potrdil in slično. Le za one ki nimajo prilike dobite žiga za povratek pri kaki župi, se bodo žigosale izkaznice na veseličnem prostoru z zletnim žigom. Zletne. izkaznice za polovične vožnjo izdajajte tudi civilnemu. Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, četudi niso člani sokolskih društev. Ce vam primanjkuje tzkazme, naročite jih takoj pri Savezu. Zletne izkaznice so veljavne na državnin progah od 27. avgusta do vklučno 2. septembra; nnžui železniei od 27. av-[ gusta do vkiučno 31. avgusta, in sicer i za posebne in redne osebne vlake III. razreda — ne pa za brzovlake! Poudarjamo, da se mora vsakdo vrniti z istim vlakom, kot je prispel v Maribor — izvzemši delegate za skupščino, ki se vračajo z rednim vlaki (ne brzo-vlaki!) z istimi ugodnostmi (III. razred). o Sokolske zastavice za okrašenje, komad po 2 K, so prevzele v prodajo sledeče trgovine: Vilko Weixl in K. Lorber, Glavni trg, Jos. Martinz in Ivanka Weixl. Gosposka ulica, Baloh in Rozina, Grajski trg, ter M. Letonja, Aleksandrova cesta. o Predprodaja vstopnic za javno telovacjbo in ljudsko veselico je od jutri naprej pri podružnici Ljubljanske kreditne banice (Gosposka ulica), Zlati Brišnik (Slovenska ulica), Baloh in Rozina (Grajski trg). . o Seje odsekov vsak večer v Narodnem domu. V petek zadnja skupna seja. o Spored javne telovadbe. Ob pol 5. uri javna telovadba s sledečim spo redom: 1. Simbolične proste vež' „Osiobojenje i ujedinjenje" za leto 192 Člani. 2. Deški naraščaj (posebna točka br. Mahoriča). 3. Vežbe s .cvetnimi loki (ženski naraščaj). 4. Orodna telovadba članstva. 5. Proste vežbe za zlet v Pragi 1920. Članice. 6. ,Naprej", simbolično-ritmično proste vežbe po S. Jenkovi slovenski himni. (Ljubljanska sokolska župa). 7. Vežbe z dolgimi palicami v trojicah (Moški'naraščaj).'8. Simbolično-ritmične proste vežbe za leto 1920 po skladbi br. Ravnika „Jugoslavija". Člani in članice. o Mariborski pevci, ki hočejo sodelovati pri sprejemnem večeru v čast Sokolom iz Beograda, Zegreba in Ljubljane se vabijo, da se zberejo v soboto dne 28. t. m. ob 20. uri zvečer na vrtu Narodnega doma. (Pevsko društvo ,Drava* iz Studencev' sodeluje na čast sokolskim gostom pri Gambrinu.) Vsi pevci, ki so Sokolstvu naklonjeni, se prosijo, da se polnoštevilno odzovejo. Zdravo 1 Premrou o Vsi oni, ki imajo cvetlice ter bi jih lahko podarili za sokolski zlet, se naprošajo, da jih prinesejo v soboto v damski salon Velike kavarne. Grozeči polom sovjetske Rusije. DKIJ Dunaj 26. avgusta. Po najnovejših poročilih so uporni Ukrajinci združili svojo fronto s fronto donskih kozakov ter čet generala Wrangla. Poljaki skušajo dobiti zvezo z Ukrajinci preko jugovzhodne Galicije. Ce se jim to posreči je sovjetska vojska izgubljena. DKU V a r š a v a, 25. avgusta. (Brezžično). Vojno poročilo od 24.: Oddelki četrte sovjetske armade so dospeli po večurnih bojih pred Kolno, ki je zaseden od naše četrte armade. Zasledovanje traja dalje. Na vzhodni črti smo s kratkim manevrom na severu zasedli Saviski in Kolno in odrezali na ta način 4. in 1-5. sovjetsko armado. Sovražnik, od vseh strani zasledovan, skuša predreti železne*, klešče našega obkoljenja. Po zasedbi Vladisa na 22. t. m. je prišlo s 55. sovjetsko divizijo, ki je prihitela iz Orodna, do večjih cestnih bojev, ki so trajali 20 up Prišlo nam je v roke 7000 ujetnikov, 18 topov in 42 strojnic. Večje število donskih kozakov je pristopilo na našo stran. Na južni črti je iša 12. infanterijska divizija zasedla Swirz južno od Lvova« in ujela v boju z bolševistično brigado skoro cel infan-terijski polk. DKU London, 25. avgusta. Po dosedanjih vesteh iz Varšave je prišlo Poljakom dosedaj v roke: več ko 70.000 ujetnikov, 200 topov in 1000 strojnic. DKU K d n i g s b e r g, 25. avgusta. Število boljševikov, ki so pr- 'topili, je naraslo na 50.000, Poljaki pretiravajo ? DKU Moskva, 25. avg. (Brezžično.) „ Vestnik" poroča s poljske. črte, da so francoska in poljska brezžična poročila o poljskih zmagah močno pretirana. Ru-! ska vojska je nedotaknjena. Pri prodi-’ ranju proti Varšavi se krila niso dovolj upoštevala, tako, da so ji udarili Poljaki -v bok in je bil umik ruske vojske potreben, ki se je pa izvršil v največjem redu. DKU Moskva, 25. avg. (Brezžično.) V zvezi z umikom na poljskem bojišču piše »lzvestja", da se \Vrangel in poljsko plemstvo trudita zadaviti sovjetske republiko. Sedaj zbira sovjetska Rusija svoje sile, da uniči z njimi poljsko šlahko in malega naslednika Denjikina. Rdeča armada je prepričana, da je v slučaju poljske zmage konec vse prostosti iu neodvisnosti republike. ' DKU Moskva, 25. avg. (Brezžično.) Kljub velikanskemu uporu sovražne protiofenzive, se razvija jažnovzhodno od Lvova naša ofenziva po kratkem odmoru ugodno dalje. ¥ vzhodni Galiciji smo si priborili po kratkem boju prehod pri’ Gnili Lipi. Poijsko-ruska mirovna pogajanja. DKU. L o n d o n, 25. avgusta, (Wolffi ur,) Po vesti „Daily Mail" iz Minska! je bil poljski odgovor na ruske pred-j loge že predan. Od 15. točk je sprejeli Poljska le eho; na^nreč, da demobilizira! v slučaju; da Rusija isto stori. DKU. Moskva, 25. avgusta. (Brezžično.) „Vestnik“ objevlja posameznosti1 o 3. seji v Minsku. Poljski odgovor na; ruske mirovne predloge je bil faktično' odklonilnega značaja. Od Lord Curzona predlagana vzhodna meja Poljske se ne1 -prizna. Poljska se brani vsake razorožitve. Delavska milica je bila že a priori odklonjena. Enako tudi predaja železniške proge Bialistok—Volkovisk. Poljski odposlanci zahtevajo, naj se glavne točke pogajanj popolnoma opuste, medtem ko se Daničevski temu upira. V slučaju, da ostanejo Poljaki dalje na tem stališču, se pogajanja najbrž takoj prekinejo. DKU. Varšava, 25. avgusta. (Brezi žično.) Minister zunanjil zadev je javil ljudskemu komisarju Čičerinu, da je poljska vlada, v slučaju, da se zvezal med vlado in njeno mirovno delegacijo) v Minsku ne zboljša, primorana prelo-j ložiti kraj pogajanj tako, da bo zvezn med poljsko vlado in njeno delegacijo! prost in njena uporaba brez vsake zakasnitve možna. Obmejna komisija. Maribor, 25. avgusta. EJanes seje general Plivelič v poslih, ki se tičejo' obmejnih vprašanj, odpeljal v Ljubljano:! Včeraj se je komisija v 4 avtomobilih! podala skozi apaško kotlino v Radgono,' da si ogleda ondotni del meje. Tehnično osdbje že več dni meri in določa mejo pri Kapaunerkoglu nad Marenber-kom. Določitev mejne črte se.vrši sporazumno z župani in prizadetimi po- , sestniki. Potovanje ministrov v Črno goro, LDU Beograd, 25. avgusta. Vsled sklepa vlade odpotujejo v Črno goroi finančni minister Kosia Stojanovič, minister za pravosodje Marko Trifkovič in minister za prehrano Listo Jojkič. Ministri odidejo začetkom septembra' na polovanjd in bodo ostali v Črni gori dalje časa v svrho nadziranja državne uprave. i _________\_________________ .i rt!r.,r.i urednik: Rr. div-j Rehar. I Odgovorni urednik ; Fr« n V o g 1 a r. Sfran 4.’ i ________________^ P* , >• V£«SWtNA 2nAf'.*VV. BBr ?5s S 8 3“ '3—1 -.**». J A B Q R'r tflarJbor, 27. avgusta 1920, državni, neonom i In privatni uradi, feil šele IH Kni^foi astJBB5.i3ss ;-'X‘v~' s ?j^,.>?; na upravo tega lista.' fep Š 395 3-1 n prwa narodna vel^firsoirlna papirja, O«.*«*! C&« kHjIgaroa in fevarn. knjigoveznica, ^jjMMSEa O $$ &£, ( priporoča cen}, občinstvu 378 3 — 1 vsakovrstno pisarniške in šolske potrebščine, narodne zastavice, šolske kniige itd. V najkrajšem času dospe velika nova zaloga raznega blaga po konkurenčnih cenah. (j Usajlaple usg&efag & samo 935« s oženj fpmbrdm. na Baron , duč, pošta 'Savski marof. ‘ i 367 2—2 ■ i,JADRAN", anončna ekspedicija, Informacijski in reklamni zavod dr. z Stanovanje* in sobaimhin-j o. z„ Maribor, Gosposka ulica 44, telefon 393. 326 ja, vrt na Tezni, menjam z i _______________________________________........................................... ,___• enako velikim stanovanjem v Magdaienskem predmestju Naslov pove . upravništvo.1 366 2 £5s?o r?owa teeSa Itiaea in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, prit!,, levo. Oglas odprave jadrfcii: £ **« «KTtW!ir gg^rr-TBn:HttfrarjrrsTrrvt r>*m*KK?g:rf*l8g*J>iap >/**U fcW3 tJ taU>viUI .■»Vtl Parne žage: Maribor — Melio Vuzenica, lavnek S2AVA i#li' »Maribor". jss Grajski trg štey. 1' p| zahaja mnogo v i n o g r i z c e v, j, jijj kar je dokaz, da ie vino prvo- Jcsiia trgovska in industrijska deSniSka driaštoa NJI RIBO * vrstno, in sicer liter od 22' K \‘C ’ :: " ■: "• 4 ■ Š pw; K ■a .»;vr. mw--c • & >'* ■,*. - v'v•‘•■.r-.:-? . ,; &. mw-. • ;.v* 4,- $ ' -SSE'- !W. ■' i: :$?££&■■■ nsprej. 397 3—1 Vsah dan domača codba brez ||| 320 (50*tOVih stroškov. SSnrnmmtm lopio priporočamo . J- Wx«&kw»yaM»ttt*Oi«rrA^att«i9 lfeaweaxiM«Mi« iflTsraa n&gsmia ta- imam uic Hajceneje! Čevlji dokolenice oblel e potne ko- 375 3-1 šare itd. solidno kupite le pri , SaSota Li lil Maribor Glavni trg štev. 2. Mehtovaaa .msteSno co too išče stalno nam gospod za takoj ali s l. septembrom, če mogoče boli v sredini mesta. Fo-nuclbe pod »Soba« na fljSj upravo teoa lista. - •— _ [< ' rr9gr_9 ^rrrrrsG=r_:—^ P^te® Bsošara pleteno pohištvo, razne pletarske izdelke, krtače, tržne torbice, kremo za čevlje, barve za obleke, špago, in-. ni!o, pismen in cigaretni paiir, strcanice za cigarete, papirne servijete, zobotrebce ter razno drobnarijo pri- W n:a droteno poročata ha «8efeeJa Baioh & Rosina, Maribor Cralskš «73 3 v 372 3—1 £SO CO» E-.TJ CV? ElV O ® amsščen M ^ « p ^ K $* M-% i pa vsaj M M IIS111 p X r, M U $ a IS)! § i A i h Yt » mr>nr>/*r» B A fkiu IsS 2 i U S blago za obleka, perilo, predpas- p r.ike 5n oblake, po meri dobite v trgovini h lgrtnP? ras® Zmožni Vrt * v ran, ?*-f ir r^f ifaor p>) 1—-ci(SZI3'S^ ..... Z^c)G"- p 376 3-1 Gosposka ulica 5. , - -7 ■ . Piiporočamo slavnemu občinstvu vsakovrstno usnje ter čev- v prometni ulici mesta ss kupi ali vzame v najem, IjclfSke poti £boC!116 Posredovalec se honorira. Ponudbe na i po znatno ni?k:h cenah! Zastopstvo jugoslovanskih novin E. Kohnstein in A. Reisman Slovenska ulica št. J5. 392 Slovenska ulica 20. 394 elekiro monterji za hišno instalacijo in proste npceljaue se takoj sprejmlero. Jugosloveni ali Čehoslovaki ima!o prednost. Pogoj: Takojšnji vštop. — Ponudbe z plačilnimi zshtevsmi na „Melistroja“ d. z o. z. 370 7-1 Maribor, Gosposka ulica 8. Pristopajte k Jugoslou. Matici! W S c3 i n a s a S n 9 a m s ca c« a c lis 1 Wmm Piater S Leiard i Maritai .Aleksandrova cesta 32—34 Velika zaloga fr$iyerXt vseJl vrst železa, obročja, cinkaste in črne pločevine, žičnikov, žice, vlitih kotlov, samoparilnikov, štedilnikov, peči, kuhinjskih posod, vseh vrst kovanja in orodja po najnižjih cenah. • . Za točno postrežbo in solidne cene jamčiva, ter se uljudno priporočava 387 3—1 Pinte? & tonard. tfCBSREHiis^zsajsai^^assssffi'^^ ................ ■SSSF*. gdSGDa 3,3ii@s8i I r a u e n, Izdaja: iiskovna zedruaa Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.