Posamezna številka 1 K.
Siev. 121.
Poštnina plačana v gotovini.
V Liouiiani, v netiello, dne 30, malo 1920.
Leto XLVI11.
»SLOVENEC« velja
1« poitl na vse strani Jngo-
alavlje tn t Ljubljani: ki oelo leto napre|. K 180-— n pol leta „ „ 90"— ca četrt leta * n 45*— ta en mesec „ .. „ 15-—
Kalaonemstvo oeloletno K240--
e Sobotna izda]a: s Sa oelo leto ..... K 30'— ea lnojemstro .•■»„ _ 33 —
i Inseratl:
Snostolpna petltvrsta (59 mm itroka tn 3 mm visoka ali n|e
prostor) ta enkrat , . . po S 4E8 uradni rasglast, poslana ttd. . . . . po K 8'—.
Prt večjem naroČilu popust
HaJmanJSl oglas 5 9/9 mm K10.
Izhaja vsak dan lzvzemSi ponedeljek tn dan po prasnlkn, ob 5. uri sjutraj.
_ _ Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi Stev. O/m. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet štv. 50, uprava. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi nI. 9. — Račun poStne hran. ljubljanske St. S50 na naročnino In it 349 sa oglase, avstr. ln čeSke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero, 7563.
30. maj 1917
8. oktober 1917.
Tr! leta štejemo že po deklaraciji, dve pa bo kmalu, odkar imamo svojo državo. Mož, ki je započel v najtežjih dneh boj s staro monarhijo in čigar glavna misel jc bila svoboda jugoslovenskega rodu, leži že 2. leto v tihem grobu — proste domovine. Dolgoletno njegovo delo je roclilo pod pritiskom svetovnega požara združitev Slovencev z naj-bližnjima bratoma. .Vsi pa vemo in bridko nam je ob misli, da Krekov ideal in naš še ni popolnoma dosežen. Ob obletnici Krekove deklaracije stoječ pri Krekovem nagrobnem spomeniku slovesno izpovedujemo zvezi narodov, da hočemo raztegniti Krekovo dunajsko deklaracijo in njegov testament na ves Balkan ter skrbeti s trdim socialnim delom za to, da se uresniči prejalislej magna charta Velike Jugoslavije. In ta je: združitev vseh Jugoslovanov v eno politično enoto!
Ko to izpovedujemo, vemo dobro, da je bila Krekova dunajska deklaracija le začetna črka velike in svete odrešilne besede — Jugoslavija. Ko pišemo in izgovarjamo že tri leta to posvečeno ime, se zavedamo prav dobro, kaj nam jo pomenila pred ujedinjenjem in jirvc mesece po ujedinjenju in kaj nam pomeni zdaj v težkih dneh vsakdanjih skrbi. Vsi čutimo in vemo, da sedanja Jugoslavija ni popolna, nc po obsegu in nc po uredbi in da šc dolgo ne bo to, kar smo si v dneh navdušenja želeli — idealisti. Spoznavamo pač čimdaljebolj, da življenje ni svatba in ples, da država ni kratkočasna igračka, ampak v trdem delu priborjena vrednota.
Ko zremo težkoče realnih razmer širom domovine, ko premišljujemo zvestobo in dobrotnost velikih gospodskih narodov, ko štejemo prijatelje okrog sebe; ko se vmišljamo v silne probleme notranjega, socialnopolitičnega in gospo-darskokulturnega značaja, so nam zdi, kakor da bi stal ves slovenski rod nekako tam, kjer jc pričel pred tridesetimi leti največji Slovenec Krekove dobe. Odpira se nam podobno spoznanje, kot se jc svoje dni odpiralo mlademu socialnemu reformatorju sredi zapuščenega, malopomemb-nega slovenskega naroda: treba se lotiti z vso silo socialno-gospodarskega, verskonravnega in prosvetnega dela med širokimi sloji jugoslovanskega, v marsičem zaostalega in zapuščenega naroda. Zakaj, kdor hoče celoti dobro, mora pričeti z delom pri najmanjših in najpotrebnejših. Organizirati 11 a m bo zato treba ves mali kapital, duševni in gmotni, ter ga dovesti do odločujočega, sovpliva v državi. Ogromna jo naloga, obile bodo zapreke in težave, a blagoslovljeno bo socialno delo gotovo, čc se ho vršilo v Krekovem duhu, čc sc bo vršilo po tisti njegovi metOjdi, ki jc prinesla Slovencem oni višek zrelosti, kakor smo jo okušali v dneh Krekove male cliartae li-bertatis.
Predpogoj za uresničenje magnae cliartae libertatis jc, da sc vsakdo, ki mu jc dobrobit Jugoslavije v širšem pomenu resnično nad vse, zaveda dolžnosti socialnega dela. Zavedati se mora vsega tega, kar jc učil največji naš socialni delavcc ves čas svojega dola in kar je položil na III. slov. kat. shodu 1. 1907. nam vsem na srcc. ko jc pred zborovalci razvijal misli o socialnem delu, češ, da on no smatra s o c i a 1 n c g a dela za dejanje ljubezni, marveč pravice; da smo dolžni socialno delati, ker imamo dolg nasproti družbi. »Kakor jc dolžnost vsakega poštenega človeka, da zasebni
dolg plača, tako je dolžnost vsakega poštenega človeka, da socialni dolg, ki ga ima, pošteno plačuje. Zato sc najprej, predno se podamo v socialno delo, otresimo te misli, da socialni delavec, da tak delavec, ki dela na socialnem polju, deli miloščino in vsled tega ne bomo prihajali sentimentalni med tiste, katerim hočemo deliti miloščino, ne bomo prihajali nekako v zavesti svoje moči, inteligence darov, ki jih imamo, ne bomo nekako zviška, kakor farizeji, milosti delili ubogemu ljudstvu. Kdor tako misli, te najprvo izločimo iz svojih vrst, ti so zanič. Kdor socialno dola, naj sc zaveda, da stori dolžnost, da plačuje dolg nasproti družbi.« Zavedajmo se vsi tc svoje socialne dolžnosti zlasti napram bratom, ki jih je stoletja dalji? in huje kot nas morila turška nekultura! Zaničevanje »Balkana« ni socialna vrlina. Ko smo izpolnili svojo socialno dolžnost doma, pojdimo vselej z veseljem in potrpljenjem na neobdelano njivo — brata! To je Krekova zapoved...
Zavedajmo se še drugih njegovih zapovedi. »Prva reč za vsakega, kdor hoče kaj vplivati v socialnem oziru, jo, da v tistih, med katerimi hoče delati, vzbudi zaupanje do s c b c. Kdor ni sposoben, naj izprašuje vest in našel bo, da je on kriv, ne drugi. Dolžnost naša je, da si pridobimo zaupanje tistih, katerim imamo dolžnost vračevati dolgove, ki smo jih prejeli od njih.« Ali delamo v novi skupni domovini po tej zapovedi? Ali se zavedamo vsi brez izjeme tega, da se mora socialni delavec zavedati, da je služabnik nekega višjega namena? Ne pozabimo Krekovih besed: Tisti, kdor bi nastopil kot organizator, kdor bi nastopil kot nekak voditelj socialne stranke ali socialnega gibanja in bi pri tem pozabil, da jo on samo prvi delavec v vrsti tistih, ki gredo ž njim skupaj k skupnemu cilju, kdor bi pozabil, da je on samo skromen hlapec vzvišenega namena, tak ni zanič za socialno delo,... ker ljudje ne bodo imeli zaupanja do njega.«
Socialni delavec Jugoslavije poznati natančno tiste, znati no samo splošno, d robno... Tako bi danes vnovič klical on slovan v najidealncjši meri. Ali sc trudimo
pa mora tudi zato katerim dela, p o -marveč tudi p o -prvi Jugo-poznati po-
drobno vse ubogo jugoslovansko ljudstvo? O, dela je še za desetletja, predno prepoznamo vse utripe trpečih src. »Spoznati jc treba ljudstvo, in kdor ga jc spoznal, bo potem z lahkoto dolal med njim. Kdor nastopa med ljudstvom nesebično, kdor nastopa kot delavec med delavci, kot dolžnik, ki vraču jc temu ljudstvu svoj dolg, kdor pogleduje temu ljudstvu v njegovo srce in pojasni, kaj se giblje v duši tega ljudstva, njega samega, ne bo si človeka pridobil samo za nekaj časa, ampak pridobil si bo njegovo srce, njegovo ljubezen, on si ga bo priklenil in ustvaril armado, ki jo pripravljena iti ž njim ,kamor hoče, če treba tucli v smrt.«
Ali jc naše delo, ali jo delo jugoslovanske inteligence v predstavništvu danes — tako? Umljivo, da ljudstvo stoji ob strani in mu blodno postaja nekdanje posvečeno ime Jugoslavije. Zakaj majhna jo v predstavništvu še četa učencev velikega mojstra na socialnem polju. Dolžnost naša jc, da se potroji in da bo ljudstvo pripravljeno iti ž njimi, če treba tudi v smrt.,
IIIII11
lil
III
555555555555555555555555G555
000201000100010201020901010000020100000102010101020202020100020101080101000101000102010201000009060200010201000008030711010001010303030000010001000002010102000201000100010100020201030132000100020105030330010100020100000102020101000202010306050709050708110510060700070410010201071109070001020100020000060306081002000110050102010502020209020102
Kdor hoče zdraviti družbo, si mora pridobiti obilo znanja. Zakaj: »Socialno delo, predragi moji, ima dolžnost, kolikor »e da stabilnosti, stalnosti pripraviti v labilno družbo. In socialni dela-vcc. se mora zavedati, da, dela v umr-ljivih organizmih in sc mora zavedati, da samo ena stvar ostane v teh organizmih. Kar je trajnega, je edino to, kar jc božjega v teh organizmih. Le to je trajne, večne vrednosti, vse drugo premine. Mi nc moremo ustaviti umiranja narodov, naj storimo, kar hočemo. In starajo se, kakor organizmi posameznih teles, tudi organizmi držav in narodov. To p a m o r a m o storiti, da čim največ teh Božjih sil nakupičimo, ki tvorijo neumrljivo jedro, dušo narodov in držav. V to svrho nam je treba delati socialno. Skušati nam je torej, da ta spremenljivost, ki je zvezana s pojmom družabnega organizma, da ta spremenljivost ne pride do takega viška, da bi organizem razdrla. To je naša dolžnost in v tem oziru moramo, kadar opazimo , kako bolezen, kako nevarnost, imeti' poguma dovolj, da očitno to naglašamo in naznačimo. Moti se, kdor misli, da socialno delo izvira samo iz srca. Socialno delo moraimeti za podlago globoke empiristične študije.«
Kdo je, ki se tega, Krekovega spoznanja danes trdno in 'strogo drži? Ali nam bodo dala naša vseučilišča dovolj temeljito naobraženih mož na socialnem polju? Se li zaveda dovolj globoko naSa akademska mladina, da sloni socialno zdravje na temelju globokega študija in znanja, dolgoletne empirije? Jugoslovanski socialni delavci imajo obširno in s trnjem prepleteno polje, ki gg. je zrl že davno pred deklaracijo največji jugoslovanski socialni organizator, ko je naglašal, da treba končno socialnemu delavcu, da si ohra* ni razgled ne samo po enem organizmu, ampak razgled po vsem organizmu vse človeške družbe, i n z a n a s Slovence, da si ohrani prosto oko nad vsem slovenskim narodom.
»Večkrat sem že poudarjal, mi Slovenci smo majhni, pa to še ni vsa škoda, hujša škoda je to, da se še manjše delamo, kot smo. Na ta način mora socialni delavec pri nas imeti kot vrhovni rezultat vsega dela pred očmi blagor celokupnega n ar oda slovenskega. Naš narod — in med ta narod štejem tudi Istranc in Dalmatince in vse tiste, ki se imenujejo Hrvate ali karkoli že na našem jugu — naš narod, pravim, ima silno važno nalogo, ker naš narod šele sedaj pričenja živeti in vprašanje je, ali se bo to rojstvo n a -šega naroda izvršilo prav in pravilno, ali pa bo naš narod na porodu umrl. To je vprašanje. Mi nimamo doslej še zgodovine svoje, imeli pa jo bode-mo v bodočnosti, ker naš narod čuva obali Jadranskega m o r j a i n vse velike spremembe, ki se bodo vršile v s o c i a l ->
nem in političnem oziru v Evropi, bodoup oštevale te kraje, kjer prebiva naš narod.«
Tako je sodil o jugobloveuakem narodu in socialnem delu za ta narod dr. Jan. Ev. Krek 1. 1907., deset let pred majniško deklaracijo.
Dve leti jc že skoro, odkar sc je izvršilo rojstvo jugosloveuskega naroda v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ali se jc to rojstvo izvršilo prav in. pravilno? Kdo je za to poklicani pravi sodnik? Naša srca in naš razum ter dejstvo, da smo doslej prenesli vse nepričakovane težave, nenadno in kar čez noč izvršenega ujedinjenja, da smo s potrpljenjem prenašali vlado raznih sposobnih in nesposobnih ministrov, poverjenikov, aprovizacij, verižnikov in končno štrli komunistični prevratni poizkus.
Nedvomno bomo še marsikaj težav doživeli na znotraj in na zunaj (jadransko vprašanje ne bo definitivno zaključeno!), toda svesti smo si prav tako, da pride prejalislej v našo politično hišo zadnji kočar troimenskega, dd, celo štiriimenskega naroda. Ko se vse to izvrši, ko bosta rojstvo in rast zaključena, tedaj se razreši samo posebi tudi ostalo balkansko vprašanje v veliki ljudski zvezi balkanskih narodov, sosedov države SHS. Pred očmi moramo namreč vedno imeti dobrobit celokupnega našega naroda; ta pa nam kategorično veleva, da zremo v federaciji balkanskih narodov zaključek stoletnega osvobojevalnega razvoja. Balkan balkanskim narodom — to geslo mora biti vodilno vsem socialnim delavcem Jugoslavije. Zakaj nihco naj nam v bodoče ne začrtava več — svoje razvojne poti, ker hočemo sami odločat! v zemlji in socialni preuredbi svojega ljudstva. Zavedamo se, da dovede le velikopotezna ekonomsko - politična koncentracija vsega Balkana in bližnjih sosedov do pravega miru vse Evrope.
Ta razgled jc za vsakega Jugoslovana predpogoj za smotreno in uspešno socialno delo. S lega razgleda mora motriti vse dosedanje socialno delo največjega Jugoslovana nad najzrelejšim in kulturno gotovo najvišje stoječim delom celokupnega naroda, med katerim je pričel z novo socialno orijentacijo pred tridesetimi leti, v dobi, ko bo več ali manj po njem nosila svoje ime. Njemu, ki jc uvedel in pripravil po Slovencih vse južne Slovane za novo in veliko dobo, za dobo socialnega razmaha, postavljamo nagrobni spomenik v prepričanju, da le resnično socialno podrobno delo v njegovemvseobsežnem duhu prinese pravo dobrobit celokupnega jugoslovenskega naroda . od Korotana do Črnega morja.
Krščanski socialni delavec sc zaveda tega sporočila velikega socialnega reformatorja južnih Slovanov. Krščanski socialec zre v isti smeri proti jugu in vzhodu, kamor so zrle velike oči prvega našega socialnega delavca.
Ex oriente lux — in orientem la-borem opemque christianam!
Dv Hfinunzio zasedel Sušah.
Naša vojska se pripravlja.
Belgrad, 29. maja. V včerajšnji soji narodnega predstavništva jc poslanec Angje-linovič stavil na ministrskega predsednika naslednje vprašanje:
Kakor sc doznava iz raznih vesti, je D' Annunzio s svojimi arditi prešel preko reškega področja ter zasedel one dele, ki jih je dosedaj držala v svojih rekah italijanska vojska. Namerava zavzeti tudi Su-šak in preiti demarkacijsko črto, da zavzame kraje, ki so v naših rokah, predvsem Bakar. Z ozirom na te vesti vprašam ministrskega predsednika kraljevske vlade, ali je vlada dobila o tem obvestilo in kaj namerava podvzeti, da sc ta korak D' Annun-zia, ki ni izključen, prepreči. —
G. ministrski predsednik dr. Vesnič jc odgovoril na to vprašanje: Na vprašanje g. poslanaca dr. Angjeljnoviča mi je čast odgovoriti: Vlada jc obveščena, da namerava d' Annunzio s svojimi četami gotovega dne in gotove ure zavzeti Sušak. Isti trenutek, ko je vlada dobila to poročilo, je v prvi vrsti obvestila kraljevsko italijansko vlado, da bi tako postopanje izzvalo v naši zemlji zelo nepovoljno razpoloženje in da bi bila naša kraljevska vlada primorana, proti temu činu podvzeti korake, ki jih ji nalaga njena dolžnost. Kraljevska vlada jc žc vna-
prej odklonila vsako odgovornost z g. sc b<5 in za posledice, ki bi moglo nastati iz t . ga dejanja. Istočasno je obvestila o tem svojem koraku zavezniške in prijateljske vlade ter naročila naši delegaciji na mirovni konferenci, da o tem od svoje strani obvetli vrhovni svet odnosno konferenco ambasadorjev. Obenem so bile izdane prime m d naredbe naši vojski. (Dolgotrajno ploska-nje in odobravanje po vsej zbornici.)
LDU Belgrad, 29. maja- Kraljeva vla« da je obveščena o nameri d' Anouszia, izvršiti te dni napad na Sušak, sporočila it a, lijanski vladi in ostalim zavezniškim in pri« jateliskim vladam vse neprilike, katere bi ta d' Annunzieva pustolovščina izzvala, ker bi povzročila nove spletlja e„
LDU Pariz, 29. maja. (DKU) »Petft Pa-risien« javlja; D* Annunzio se je na čelu svojih vročekrvnežev polastil Sušaka, hr< vatskega predmestja, lu ga loči od Reko lc Rečica. Dogodek, čigar posledice M moglo biti nepreračunljive, je nenadoma zapletel italijansko-jugoslovanske odnošaje v Iren. notku, ko so se zopet začela medsebojna pogajanja. Jugoslovenska vlada je italijansko vlado, kakor ludi zaveznike obvestila, da se bo z silo ustavila vsakemu dejanju, ki bi bilo naperjeno proli njenemu narodu,
Nemški in slouensfii socialni demokrati.
(Iz Koroškega.)
Medtem, ko hujskajo celovški internacionalni socialni demokratje, na, čelu jim Groger in Pressicn na zvit način naše. ljudstvo, ki je do 90 odstotkov v pasu A slovenskega pokolenja, zoper svoje lastne brate in lastno korist za avstrijsko republiko, se bratijo slovenski socialni demokratje, kakor Šalamon v Plibcrku, z Nemci in Ncmškutarji ter jih ščitijo ob vsaki priliki. V boroveljskem okraju pa deluje socialisti-nja na način, ki je za normalnega človeka nerazumljiv. Če hočemo te čudne pojave na našem narodnem telesu razumeti, tako nc smemo pozabiti, da so bili naši slov. .socialisti do zadnjega gmotno in duševno odvisni od sodrugov na Dunaju in da tudi danes še niso vajeni samostojnega političnega mišljenja in vedenja, tem manj, ker so zabredli v komunistično strujo, katere bistvo in nauk niti deset ljudi v celi Sloveniji ne bi nam moglo prepričevalna raztolma-čiti.
Za boljševiške, to je komunistične državotvorne poizkuse nimamo smisla, ker nas uči Rusija, kam pride država, kjer prevzame moč v državi sovjetska vlada. Grozodejstva v Rusiji, povzročena po ruskem boljševizmu, so nam eklatantcn dokaz, da sc more in sme vršiti socialni razvoj držav samo mirnim evolucionarnim potom, nikdar pa nc na način, kakor v Rusiji. Temu je najboljši dokaz duševni oče ruskega boljševizma, knez KrapotlcLn, ki se jc vrnivši v Petrograd. videč morijo, polom in grozodejstvo, o svoji domovini izrazil:
^Moj Bog, nioj Bog, kam sem jaz spravil Rusijo, tega jaz nisem nameraval.« Pa jc bilo žc prepozno. Drugače delajo nemški socialisti.
Nikdar nc smemo pozabiti dejstva, da so se nemški socialisti takoj po začetku od Nemcev provociranc vojske po pretežni večini postavili na stran cesarja Viljema' in ves čas med vojno krepko podpirali nemško vojno politiko, šli so celo tako daleč, da so pomagali uničiti rusko državo, ko so Nemci poslali v Petrograd in Moskvo svojo emiserje, ki to potem z vednostjo nemih'3 vlade napravili revolucijo.
Nemci so namreč špekulirali, da naj-prej uničijo Rusijo s prekucijo in potem' pridejo Rusiji, seveda >carju« na pomoč. In vse to so znali internacionalni nemški socialni demokratje in vendar so podpirali svojo vlado. In kako je danes!
V Nemčiji in avstrijski republiki imafa danes socialisti glavno besedo, ooi so na vladi in kaj opazujemo, — Vidimo, da sel Nemčija začenja konsolidirati, vidimo, dal kakor predsednik socialist, tako tudi zadnji cestni pometač sodeluje na zgradibi nove mogočne države, pri tem pa žo dar.ei' vsak Nemec težko pričakuje dneva maščevanja, kakor so Francozi mislili od leta; 1870 naprej na revanehe.
Naši socialisti pa zanikajoč državo, verujejo v meglene nauke komunizma, zasmehujejo narodno idejo — čisto tako, kakor jc učil Marks, ki je bil kot Žid seveda; breznaroden —in če govoriš z našim socialistom, misliš si, da imaš opravek s fant i-stom, ki živi na mescu. Vtis dobiš, da ta 'vsi ti merodajni voditelji zaspali celo vojsko, da niso opazili, da jc ravno v največjih državah, kakor v Franciji in Angliji stopilo celo delavstvo na stran svoje vlade, čeravno so bili pred vojsko ravno francoski socialisti-syndikalisti čisto revolucionarnega duha, pozabijo, da jc na celem svetu vsak državljan del države in da jc v sreči in nesreči od nje odvisen.
In kaj nai stori naša država, da pride tem destruktivnim elementom v okorn! Ona si bo znala z velikopoteznim social-
USfi-

LISTEK.
tfos. Lavtižar;
V Roiu na Koroškem.
(Dalje.)
Nekega večera začne goreti kres pod Kepo. Ježnik sname puško s stene in odide v hribe. Ko pride do planinske koče, pokaže mu molzica votlino, v katero je izgini] Italijan. Gozdar se vstopi pred skalo in čaka, kdaj da se vrne neznani človek iz jame.
Čakal jc dolgo, slednjič sc vendar priplazi Lah iz razpoke. Ježnik nastavi nanj puško z vprašanjem, kaj dela tukaj. Tujec, boječ se strela, pove vse po pravici. Potem pelje kmeta v jamo in mu pokaže studenec, ki donaša zlat pesek iz pečine.
»Jaz imam tako dovolj,« dostavi Italijan. »Sedaj obogatile še vi in nikar ne pozabite mene. Pišem se tako in tako, stanujem pa v Vidmu. Obiščite me o priliki, da izvem, kako sc vam bo godilo v bodoče, Z veseljem vas bom sprejel,«
Ježnik, že itak premožen kmet, postane sedaj bogatin. Žclcč si tovariša v svoji sreči, razodene skrivnost domačemu župniku Lajčaherju, Župnik se je zelo razveselil tc novice, ker jc žc dolgo dolgo premišljeval, kje bo dobil denar za novo cerkev. Sedaj bo drugače. Ker se je razumel na topljenje in čiščenje rude, je napravil fužinico v župnijski kleli. Vseli skrbi rešen, je zida! veselo naprej in zgradil z zlatom izpod Kepe veličastno hišo božjo.
Ježnik je pa res nekega dne odrinil Videm, da obišče Laha. Tu mu pokažejo
veliko hišo, lastnino tistega, ki je obogatel od bleščečega peska. Lah je Ježniku iz-borno postregel z jedjo in pijačo, da sta bila oba dobre volje. Le zadnje jedilo jc bilo pokrito. Italijan pravi, da naj Ježnik sam skledo odkrije. In kaj jc bilo v njej? Dolg nabrušen noži Tedaj Spregovori Lah:
»Ti si mi nasfavil na planini puško na prsi, sedaj je prišla vrsta na-me. Kakor se posojuje, tako se povračuje.«
Lahko si mislimo, da so se Ježniku jezili lasje vsled strahu, Trepetaje je odgovoril:
»Prizaaesi mi, saj sem tudi jaz tebi prizaoesel.«
Italijan se ga je usmilil in Ježnik je hitel iz Vidma, kolikor so ga noge nesle. Mnogokrat je pripovedoval o tem tn vselej dostavil, da nc gre nikdar več na Laško.
Toliko poroča pravljica. Ljudska domišljija jc župnika Lajčahcrja in kmeta Ježnika okrasila z zgodbo, ki bržkone ni povsem resnična. Geologi (preiskovalci zemlje) pravijo, da sestoji Kepa iz apnen-ka, med apnenkora se pa ne nahaja zlata ruda. Da bi bil župnik Lajčahcr koval cekine, ic malo verjetno, saj bi gosposka, nc dovolila kaj takega. Res je, da jc ohranjena šc dandanes v župnijski kleti železna peč, pa iz lega ne moremo sklepati, da jc služila za kovanje zlalov. Lajčaher jc bil namreč alkeinist, in kot tak je rabil peč za svoje kemiške izdelke. Znal jc razne kovine mešati skupaj in delati iz njih dragocene barve. Barve jc prodajal na Laško ter dobival plačano v zlatu. Na ta način si lahko razlagamo, odkod da je dobival denar. Zaslužil ga je s svojo spretnostjo in ga porabil za novo ccrkcv, Zlata ni dobi-
val iz zemlje, temveč ga prejemal kakor plačilo za svojo umnost. Pozlatil je z njim tudi okvir vrat v prvem nadstropju žup-nišča. Ondi visi slika, ki predstavlja župnika, držečega v roki načrt cerkve.
Tudi glede župnikove smrti moramo popraviti ljudsko govorico. Med narodom se namreč sliši, »da. so sc gospod zadušili«. V mrliški knjigi sicer ni povedano, na kakšni bolezni jc župnik umrl, Toda iz be> sedi »pie in Domino obiit« (jc pobožno umrl v Gospodu) sklepamo, da jfe bila njegova smrt srečna. Ker se jc pečal z varjenjem kovin, je lahko mogoče, da. sc mu je primerila kaka nezgoda.
Takšno zgodovino ima cerkev v Lo-
čah.
IV.
Poslovil sem sc iz Loč. Marsikdo, ki mc jc dohitel ali ki je prišel proti meni, si jc morebiti mislil:
Po cesti stopa potnik sam, Bog ve, odkod, in Bog ve, kam? Uprav to, da le nihče ne pozna, dela potovanje toliko bol prijetno. Svobodno vsem, ki tc srečuiejo, naj tc sodijo dobro ali slabo. Za vso kritiko se nič ne zmeniš enak listju, katero žene veter s ceste na cesto.
Doscl sem žensko, namenjeno v Šentjakob. Bila jc precej zgovorna ter mi povedala to in ono. Pristni vir, od katerega se največ izve, je domačin doličnega kraja. Razen navadnih reči sem jo vprašal šc posebej, kako se imenuje cerkvica, ki gleda s poraščenega^ griča v dolino, PovedaJa mi jc, da griču pravijo H u m , v cerkvici pa sameva sv. Krištof, pripadajoč župniji Rožek, Ko je ženska videla, da jo pazljivo poslušam, postala je še bolj zgovorna. Rekla je, da jgolg&i r^&.objsktiieio to višino.
ker je raz njo obširen razgled naokrog. Sicer pa je sv. Krištof večinoma sam. Domačini ga obiskujejo lc takrat, kadar se vrSi kako cerkveno opravilo. Posebno živahno je na Hiunu baje o Veliki noči. Od sobol-j na nedeljo vso noč pojejo, streljajo in zažigajo groroado. Žena jc rekla, da pomen ia gromada tisti ogenj, ki sc jc pri njem g>-cl sv. Peter na Kajfovem dvorišču.
Potem mi je začela pripovedovati, t!a morajo tisti župljani, ki ne opravijo procesij za svelo leto, romati po smrti n i Hum. Znano je, da se sliši v Rožu veli! o pripovedk in narodnih pesmi. Dosti je dobrega blaga, nekaj pa tudi dvomljivo vrednosti. O Humu mi jc moja spremljevaH. a pravila tako-le;
Ker je cerkev precej oddaljena od h is, hodi mežnar samo o kvaternih nedeljah in o velikih praznikih jutranjico zvonit na Hum. Nekoč ni vedel, koliko je ura. O i-pravil sc je na grič, misleč, da bo kmalu dan, toda pozneje sc jc prepričal, da je bilo šele o polnoči. Zvonovi so bili obešeni tako, da so vrvi visele skozi obok na sredo cerkve. Potegnil jc za prvo vrv — nič glasu. Potegnil je za drugo — nič gla.vu. Kako to, da danes zvonovi nočejo peti?
Sedaj sc odpro vrata, in v cerkev prihaja par za parom. Mežnarja obide groza. Umakne se k stranskemu oltarju sv. Janeza, ki drži odsekano glavo v roki. Od tu gleda čudne romarje, prihajajoče v cerke-'.
Prvi je stopal duhoven v koretlju in črni štoli, za njim pa dva in dva skupaj. k Vsi so imeli sklenjene roke in ovite z rožnim vcnccm. Ko so prišli okoli velikega oltarja, so se vrnili po cerkvi nazaj in izginili pri vratih, Mežnar se je toliko bolj bal, ker je nekatere izmed njih dobro poznal in vedel, da r>o umrliv -
političnim programom pridobiti zaupanje delavskih slojev in bo znala s krepko roko preprečiti vsak revolucionarni poskus v zmotah tuvajočih voditeljev, ki so v svojem političnem naziranju zaostali za nemškimi in francoskimi socialisti najmanj za 50 let.
Rusija.
Boljseviška ofenziva proti Poljski.
LDU Moskva, 29. maja. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo od 28. t. m.: V smeri proti Svenzanym je bilo osvojenih nekaj krajev okoli kraja Postavy. V smeri
Šoti Molodečnu so naše čete prekoračile vinoso. Osvojile so Kriviče in Dolginov. Pri izlivu Uše je poizkušal sovražnik vreči naše čete v Berezino. Njegovi napadi so se izjalovili. Naša letala so obmetavala z bombami železnico Borisov-Minsk. Okrog Kijeva se naše čete srdito bore proti utrjenim postojankam sovražnika, ki se trdovratno upira. Pri Tarašči so naše čete zlomile sovražni odpor. Zasedle so mesto Tarašče in mnogo krajev 40 vrst severovzhodno od tega mesta.
Splošen upor Azije proti Evropi.
LDU Pariz, 29. maja. (DunKU — Brezžično.) »Echo de Pariš« piše o diplomatični ofenzivi sovjetske Rusije v Turčiji, da se s tem pripravlja splošen upor Azije proti Evropi. Odnošaji med sovjetsko Rusijo in Mustafo Kemal pašo so redni ter carigraj-ska vlada dobro ve o ljudskih vstajah v Mali Aziji in pri Odrinu.
Avstrijska republika.
Proti podonavski zvezi.
V ententinih krogih se je dalje časa vzdrževala misel, da je treba iz bivše Av-stro-Ogrske napraviti podonavsko zvezno državo. To misel so drugi opustili, le med Francozi je iznova zadobila tal, ker hočejo v bodočnosti preprečiti spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo in s tem okrepitev zadnje. Francoska jc poslala na Dunaj Margaiena, da se pouči tam o gospodarskih razmerah Nemške Avstrije. Margaine se je prepričal, da Nemška Avstrija z gospodarskega in financielnega stališča ni življenja zmožna, Margaine priporoča zato gospodarsko zvezo Nemške Avstrije z novimi državami, nastalimi na ozemlju nekdanje monarhije, pod pokroviteljstvom Francije. Ncmško-avstrijska. javnost je proti temu, češ, da je že prej Avstrija skušala enake težave z Ogrsko, zdaj pa bi imela opraviti najmanj s treini sosednimi državami, katerih vsaka bi življenja nezmožno Nemško Avstrijo nadkriljevala in gledala samo na svoje koristi.
Vsa nemško-avstrijska javnost jc orientirana za spojitev z Nemčijo in bo skušala to doseči, kakor hitro se izpremeni sedanja politična konstelacija entente. Tedaj bodo Francozi spoznali, da je njihova diplomacija na mirovni konferenci ubrala napačno pot in je nehote krepila Nemčijo s tem, da je krepila Nemško Avstrijo proti Jugoslaviji.
Francije.
Zaupnica vladi.
LDU Pariz, 28. maja. (DunKU — Havas.) Po debati o interpelacijah, ki so bile že naznanjene, je poslanska zbornica izrekla vladi svoje zaupanje s 535 proti 66 glasovom.
Konec železničarske stavke.
LDU Pariz, 28. maja. (DunKU — Havas.) Železničarska zveza je sklenila, da začne z delom 29. maja.
Amerika.
Wilsonov veto.
LDU Washington, 28. maja. (DunKU — Reuter.) Poslanska zbornica je sklenila z 219 glasovi proti 152 glosovom, da preide na dnevni red preko veta predsednika Wilsona proti sklepu republikancev glede separatnega miru med Zedinjenimi državami in Nemčijo oziroma Avstrijo. Ta sklep ni veljaven, ker ni bila dosežena dvetretjinska večina zborničnih članov.
Turčija.
Proglas na sveto vojno,
LDU Berlin, 28. maja, (DunKU) »Ber-Iiner Tageblatt« javlja iz Bazla: Angleški listi poročajo iz Carigrada, da razširjajo v Stambulu mohamedanski proglas na sveto vojno. Listi poročajo dalje, dalje, da je Galileja preplavljena z arabskimi bandami. Francoski pas se nahaja v uporniških rokah. Francozi imajo velike izgube. Prebivalstvo beži v angleško cono, ki je tudi ogrožena. Arabci sc približujejo tudi Jeruzalemu.
Turčija napade Grško?
LDU Berlin, 29. maja. (DKU) »Vossi-sehe Zeitung« javlja iz Lugana: Kakor poroča • Sccolo« iz Soluna, zbira Mustafa Kemal paša svoje čete na obrežju Marmar-skega morja, Namerava napasti Grško s 70.000 možmi. Tudi v. različnih delih Male
Azije zbirajo Turki svoje čete, da vkorakajo v Mezopotamijo.
Razna poročita.
Lepe priprave za plebiscit.
LDU Dunaj, 28. maja. (DunKU) Kakor poročajo listi iz Moravske Ostrove, je prišlo tudi včeraj med Poljaki in Čehi do streljanja ob demarkacijski črti, katerih prehode imajo zasedene italijanske straže. Ker so bile zahteve stavkujočih rudarjev zavrnjene, je poljsko delavsko odposlani-štvo v Parizu sklenilo, da pretrga direktne stike z narodno plebiscitno komisijo v Tešinu,
LDU Beuthen, 28, maja. (DunKU — Wolff.) Neki Francoz je zaklal Nemca. Nemško prebivalstvo je priredilo nato manifestacije, ki so privedle do naskoka na poljski plebiscitni komisarijat. Manifestacije so trajale od pol osmih zvečer do ene ponoči. Policija je bila brez moči. Končno je množica zapalila hotel »Lomnico«, v katerem je bila nastanjena plebiscitna komisija. Vsi spodnji prostori so zgoreli. Kakor se govori so bile pri nemirih tri osebe ubite in 10 ranjenih. Ob treh zjutraj so Poljaki naskočili uredništvo lista »Ostdeut-sche Morgenpost« in razbili vse šipe.
Pollfline novice.
+ Podporni stebri židovskega kapitala. Vemo, da nekateri ljudje niso dostopni za noben dokaz in za noben razlog. Povej mu stokrat stvarne razloge, dokažeš mu stokrat nestvarne premise, na katerih sloni njegove sklepanje — vse je bob ob steno. Trdovratno trdi svojo napačno sodbo naprej, in ko mu razumni človek neha dokazovati oziroma zavračati napačno mnenje, vpije v pijanem zmagoslavju, češ, da je dosegel uspeh. V tem duševnem razpoloženju živi sedaj »resnicoljubno« glasilo socialistične stranke v zadevi Auerspergovih gozdov. Ne bomo na vse njegove laži navajali nobenih razlogov več, ne za ne proti. Stvar smo razumni javnosti že dovolj pojasnili. Pribijemo še enkrat: Pogodba prenese luč belega dne in tudi najstrožjega kritika. »Naprej« sedaj razglaša, da je demokratski minister za agrarno reformo dr. Krizman razveljavil to pogodbo. Nam o kakem razvel javljenju ni nič znanega. Zdi se nam pa vendar potrebno, da v to zadevo tudi še z neke druge strani posvetimo. Za Auerspergove gozdove so se pulile razne židovske in ne-židovske velebanke in tuji velekapitalisti. Imeli so že skoraj celo pogodbo narejeno. Svoje prste je imel tudi znani Karoly (Bos-na-Teslič). Hodili so po svojem eksponentu tudi okoli našega zadružništva, da bi ga vpregli v ta židovski velekapitalistični voz. Ponujali so našemu zadružništvu, da se naj udeležuje — seveda so imeli pri tem postranske namene — samo s svojim kapitalom, eksploatacijo bi pa imeli oni sami v rokah. Naše zadružništvo je to ponudbo odločno odklonilo. Stalo je odločno na stališču, da se naj ljudstvo samo, združeno v zadrugah, udeležuje pri eksploata-ciji Auerspergovih gozdov. Ker se je želji ljudstva, združenega v onih krajih v zadrugah, v celoti ugodilo, je Gospodarska zveza v imenu in kot zastopnica onih zadrug — ne v svojem imenu in ne zase — sklenila z znanima družbama ono »pro-slulo« pogodbo. Zadružništvo za enkrat ni bilo zmožno večje udeležbe na eksploata-ciji. Če bi bilo zmožno večje udeležbe, bi zase zahtevalo večje količine in bi jih tudi gotovo dobilo. Agrarna reforma ni s to pogodbo prav nič tangirana, dež. vlada in stranka ni imela s to pogodbo najmanjšega stika. lu vendar tolik krik iz vrst buržuazijskih socialistov proti tej pogodbi. Čemu? Zakaj? Ali ni ljudstvo udeleženo, v kolikor je hotelo in zmotrlo? Ali bi bila boljša pogodba s tujimi Židovskimi kapitalisti, kjer bi bilo domače ljudstvo popolnoma potisnjeno ob stran? Ali naj mar ti velikanski letni prirastki leže leta in leta gospodarsko neizrabljeni? Če ne, kdo naj jih eksV»loatira? Ali zadružništvo ninia pravice, da po vsej svoji, moči sodeluje? Če ne inore vsega samo prevzeti, inar naj zato velikankse množine lesa leže narodnogospodarsko neizrabljene? Ali sc naj mar prepuste judom? Ali pa celo znani industrijski banki, za katero se je g. Kristan z Židom Kranzem iz Dunaja toliko trudil? Ali morda ljudem, ki se na les razumejo kakor zajec na boben? Govori vendar, resnicoljubni »Naprej«, ki ti ie življenje laž in obrekovanje in zavijanje in podtikanje, ki vidiš v vsakem človeku le lopova, v sebi pa krilatca. Vemo, lcam pes taco moli. Vemo, da segajo niti gotovih bank tudi v gotova ministrstva. Ker to vemo, vemo tudi, kaj nam je storiti. Velebanke in njih židovski in nežidovski očetje se pa ne bodo redili z lesom naše zemlje. »Napreju« pa svetujemo, da naj govori bolj jasno in odkrito in vztrajno o Drufovki. »Croatlji«, Oblačilnici. o lirah in socialnem poverjeništvu. Mi nič ne sumničimo, a o tem hočemo jasnosti. Naj pove. koliko vagonov, se jo IsvgziJo in kolika
lir izročilo. Mi ga pa zagotovimo, da bomo lahko postregli s kontrolo. Mu tudi lepo svetujemo, naj se zanima kar najbolj za razveljavljenje pogodbe, ki jo je napravil njegov pristaš z g. Drufovko. Gre za 1000 vagonov. Mi mu tudi zaupno povemo, da kupuje Drufovka že rudnike in veleposestva in take slične malenkosti. Gospodje okoli »Napreja« in gg. Čobal in Kristan, tukaj tiči zajec v grmu! Pojdite na delo in očistite ozračje. Vaš boj je v primeru Auerspergovih gozdov naperjen v veliki meri proti ljudstvu, indirektno ste pa samo podporni stebri židovskega kapitala, ki je že na delu, da požre v svoje nenasitno žrelo tudi te zaklade 111 pri tem oslepari mnogoštevilne domače družine za zaslužek in dobiček in pošteno preživljanje.
i- Glasi s Prekmurja. V včerajšnjem »Narodu« je priobčil nekdo — moral je biti kak liberalen uradnik ali učitelj — dopis pod tem naslovom, ki mora biti prava žalitev za vsakega Prekmurca. Prvič je pisec zelo slabo informiran o prekmurski literaturi. Piše: »Edino slovensko berilo je imel (Prekmurec) v sv. pismu, ki ga je izdal neki protestantovski pastor.« Prekmurci imajo pa precej pisateljev, ne le enega protestan-tovskega pastorja. Začetniki prekmurske literature so bili pač protestantovski pre-dikanti, tisto sv, pismo, o katerem govori pisec, pa je prevel katoliški duhovnik Mi-klos Kiizmics, katerega knjige so izšle v več izdajah. Pri tej njegovi napačni trditvi sc začne napad na prekmursko duhovščino, Čc se bo Prekmurccm ta gospod s tem prikupil, je dvomljivo. Nesramen jc napad na župnika Klckla, o katerem vemo, da je nadaljeval delo svojih duhovnih prednikov in je s pomočjo svojih stanovskih sobratov vzdrževal vse narodno življenje onstran Mure ravno z »Novinami« in drugimi spisi. To je nehvaležnost napram velikemu Slovencu! »Novine« so mu v peti, ker ne trobijo v sovbodomiselni rog. Prekmurski dialekt imenuje — skvarjen. Mož, ki sploh ni videti prav duhovit, o čistosti jezika, ki ga govore Prekmurci, nobenega pojma nima. Forsiranje preobrazbe pravopisa bi bilo ja-ko slabo, ker se ne da človek kar čez noč navaditi nekaj novega in ne more opustiti stare navade. Ker je gerent v Dolnji Lendavi znani narodnjak in značajni, krščanski mož g. Sever ustanavljal s pomočjo g. Pušenjaka zadruge, to liberalnim kapitalistom, ki bi radi še Prekmurcem kri izse-sali, ni všeč. G. pisec jc gotovo eden onih gospodov, ki so šli v Prekmurje razdirat od g. župnika Klekla in ocl katoliških prosvetnih organizacij započeto kulturno delo. Da se to tem gospodom nekdar posrečilo ne bo, temu je dokaz sijajni orlovski tabor v vasi Bratonci ,kamor je šlo na risalski ponedeljek poslušat 5000 ljudi svojega voditelja Klekla. Ob tej priliki je rekel prekmurski dijak; »Če nam mislijo razni elementi uničiti naše versko življenje, povedano naj jim bo že pred prihodom s stavkom šaljivega inserata za turnarski zlet v Janšah v »Brencelju« »Nazaj se bo teklo na vso moč«.«
Dimmnm novice.
—	Predsednik In člani deželne vlade pri knezoškofn. Včeraj dopoldne je predsednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu ostalih članov deželne vlade obiskal ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča in mu imenom vlade izrazil čestitke o priliki njegove 701etnice. V svojem nagovoru jo predsednik deželne vlade naglašal, da čestitke, ki jih izraža kot predstavnik kraljeve vlade, niso zgolj formaliteta uljud-nosti, nego popolnoma odkritosrčni izraz hvaležnosti jubilantu, kot eneinu izmed glavnih graditeljev naše države, ker se je o času majniške deklaracije v trenotku, ko se je bilo bati, da jo doleti ista usoda, ki je zadela vsa prejšnja stremljenja za združenje Slovenije, zastavil vso svojo avtoriteto za uveljavljenje te deklaracije, da jo je presadil v ljudsko šolo, v dušo vsega naroda, ki v njega zaupa. V času, ko je bilo nevarno, postaviti se na tako stališče, se je jubilant z nenavadnim pogumom zavzel za majniško deklaracijo, jo populariziral ter tako pripravil v naši javnosti potrebno dispozicijo za izvedbo iste. Zato mora država biti jubilantu hvaležna, ker je 011 resnični sograditelj te države. Knczoškof dr. Jeglič se je v ginjenih besedah zahvalil predsedniku dež. vlade za izražene čestitke.
—	Župnik Lovro Lah smrtno ponesrečil. Na binkoštno soboto je padel s kolesa g. Lovro Lah, župnik pri Sv. Križu pri Litiji, in se pri tem tako udaril na glavo, da je nezavesten obležal. Prebil si jc čre-pinjo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer jc včeraj umrl. Pogreb bo v ponedeljek ob 11. uri dopoldne v Dobrniče. Naj v miru počiva!
—	»Narodna tiskarna« v Gorici bo izdala tudi letos »K o 1 e d a r«. Ker je želeti, da bi bil ta koledar nekako ogledalo kulturne sile Goriške, so zaprošeni vsi goriški književniki, bivajoči tostran demarkacijske črte, da pošljejo svoje prispevka Ibeletristične. jirtj<;& ali kr§i$e po-
vesti) »Narodni tiskarni« v Gorici, in sicer najkasneje tekom dveh mesecev, naj pa že takoj pismeno javijo tiskarni, s čim bodo prispevali. Prispevki sc bodo seveda honorirali.
—	Ker nam prihajajo dan na dan pritožbe, da gg. duhovniki niso dobili okrožnice Katoliške Lige, izjavljamo, da smo poslali okrožnice vscm gg. brez izjeme po najnovejših šemalizmih ljubljanske in la-vantinske škofije, Če kdo okrožnice ni prejel, je temu kriva edino poštna uprava. Vse gg. pa, ki žele okrožnice, prosimo, da spo-roče svojo željo potom dopisnice, na kar jiin bomo takoj ustregli. Odbor Katoliške Lige Ljubljana,
—	Povišanje pristojbin za društvene vesti. Glasom sklepa odborove seje društva jugoslov. novinarjev se zvišajo pristojbine za uvrstitev društvenih vesti v liste na ta način, da se zaračuna za vsako besedo 20 vinarjev, iz.Vzcmši besede z eno ali dvema črkama. Delni zneski dveh kron se zaokrožijo navzgor na 2 K. — Društva se opozarjajo na ta sklep, ki stopi v veljavo dne 1. junija, ker bi sicer vsi nezadostno kolkovani dopisi romali brezpogojno v koš.
—	Društvo jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani. Važen članski sestanek se vrši v torek, dne 1. junija ob 15. v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda*. Predmet: penzijsko zavarovanje in drugo. Radi važnosti nujno potrebna polnoštevilna udeležba.
--- »Trista (tristo ljudi) bez popa nista.« Poslanec iz Niša je pripovedoval, da jc ljudstvo v Srbiji silno zadovoljno z izboljšanjem železniških razmer, odkar vodi dr. Korošec ministrstvo saobračaja. Železnica vozi točneje nego prej in tudi varnost potovanja se je zelo dvignila. Tako se je utrdilo v ljudeh prepričanje, da je povsodi treba »popa«, da sc spravi kako stvar v red, in nastal jc pregovor: »Trista bez popa ništa«.'
—	Veliko vrtno veselico s konccrtom vojaške godbe priredi katoliška Liga v nedeljo 6. junija pri Koširju pod Šmarno goro. Poleg koncertiranja vojaške godbe je na vzporedu šaljiva pošta in srcčolov. Vstopnina za osebo 6 kron ,za cclo obitelj 15 K. Za povratek v Ljubljano je ugodna železniška zveza zvečer ob pol 9. in 11. uri. Za dobro posirežbo bo kar najbolje skrb-ljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za dvig katoliškega tiska, jc želeti obilne udeležbe. (k)
—	Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o politiki je dovezan in je na razpolago v tajništvu SLS, Jugosl. tiskarna, II. nadstropje. Cena 6 K, za 20 izvodov skupaj 5 K, izobraževalnim društvom po 4.50 K in poštnina. Knjiga je ve-lezanimiva. Podaja natančne informacije in z jasno lučjo seka v noč politične brezna-čelnosti. Vsak naš somišljenik naj jo kupi! Dajte jo nasprotnikom v roke! Naj jo bero in izpregledajo! Kulturna društva naj jo na-roče več izvodov skupaj. V zadnjo gorsko kočo mora ta brošura! Temo je treba presekati z lučjo I Vsaki pošiljki priložimo položnico, katere naj se naročitelji koj poslu-žijo. Politična orientacija je predpogoj razumevanja današnjih prilik. In to podaja v polni meri knjiga »Politični katekizem«. Prigtaši! Društva! Segajte po knjigi!
—	Pomnožitev osebnih vlakov na Bohinjski železnici in vpeljava turistov-skih vlakov do Planice. Od 1'. junija t. 1. dalje vozila na progi Jesenice — Bistrica Bohinjsko jezero osebna vlaka štev. 14 in 15 dnevno redno: Odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 13 02, prihod na Jesenice ob 14 04; odhod z Jesenic ob 1432 in prihod v Bistrico Boh. jezero ob 15-25. Slednii ima na Jesenicah neposredno zvezo z ljubljanskim opoldanskim vlakom. — Nadalje vozi ljubljanski opoldanski vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki od 2. junija t. 1, dalje direktno do Planice, kamor dospe ob 15-20. Ob nedeljah in praznikih pa vozi od Planicc do Jcscnic turistovski vlak št. 1719 z odhodom iz Planice ob 20-23 ter ima na Jescnicah zvezo na bohinjski, oziroma koroški nedeljski vlak, ki dospe ob 23-22 v Ljubljana. S tem je omogočeno turistom posečanje triglavskega pogorja. — Inšpektorat državnih železnic.
—	Ravnateljstvo državne železnice v Zagrebu uljudno vprašamo, kdaj vend
že mislijo razposlati nove oplatniČ;^ "izkaznice (legitimacije) v Sloveniji' službujočim železničarjem (inostraiy^em). S tozadevno okrožnico z dne 7/>"aprila je bil ljubljanski inšpektorat obveščen, da začnete v kratkem z razpenjanjem izkaznic, kar se pa ni zgodilo^ Zelo mnogo uslužbencev je vposlaV/o radi mrzlične nujnosti, s katero ste zafhtevali slike, svojo slike starih legitimacij tako, da so sedaj njih izkaznice ra.(l*i manjkanja slik neveljavne in morajo '/i uslužbenci plačevati cele civilne prist/ojbine, in vse to radi komodi-lete nek^if! manipulantinj, katerim je to delo —/'kakor čujemo — poverjeno cclo v akord .u. Ali res ni nikogar, ki bi si upal ali 'pa hotel ukazati tem gospodičnam, da de$o, katoro bi moralo bili že zdavnaj go-tc"vo, vendar enkrat dovrše? Kako se n torelo pri takem poslovanju centralnega ui/ada šc čudili, da je osobje nezadovoljen 0,?. in zakaj ustvamte. a takimi žikana«
?ni sovraštvo med slovenskim in Hrvatskim železničarjem? Ali imamo mi slovenski železničarji še kaj pravic, ali smo pa navezani edinole na milost, zagrebške-, -■i pašallka? Zahtevamo odločno, da nc-mudoma razpošljete izkaznice!
—	Z Gozda pri Kamniku. 26. t. ni. okoli dveh popoldne se jc nagloma razvila ob Črni huda nevihta: grmenje, treskanje, toča. Toča je pobelila Malo planino, S te jc drl glavni hudournik po planinski drči, ki drži proti mlinu v Podstudencu. Valil je seboj ogromno množino kamenja in šodra. Gospodinja hiše, ki stoji tik ob drči, je bežala z otročiči v sosednjo vas. Zdelo se jc, da ji bo zasulo hišo. To se k sreči ni zgodilo. Zasulo pa je cesto in ustavilo ves promet za isti dan. Naslednji dan okoli poldneva se je neurje ponovilo in cesto zopet zasulo. Ogromno množino šodra bo prihodnje neurje spravilo zopet na cesto, če sc ne bo drča osnažila. — V noči od 27. na 23. maja jc pobral tat vso praznično obleko, obuvala, ure i. dr. v hiši tik pod farovžem očetu in sinovom. Pri tem delu uzmoviča ni motil nihče. Moral je biti dobro orientiran.
_ Gospodinjski tečaj v Mostah pri
Ljubljani otvori kršč. žensko društvo s 1. junijem t. 1. Vpisovanje se vrši od pol 6. do pol 7. ure 1. jun. v ljudski šoli v Mostah. Sprejmejo sc dekleta od 18. do 20. leta, ki prineso s seboj zadnje šol. izpričevalo, za-ložc 20 K za kurivo in 80 K za prvo apro-viza-cijo. Pouk se bo vršil skozi 8 tednov vsaki delavnik od 7. zjutraj do 7. ure zvečer in je brezplačen. Aprovizacijo morajo udeleženke krili same; vsaka druga bi naj imela tudi šivalni stroj s seboj. Kdor izostane pred sklepom tečaja, sc mu denar nc vrne. Koncem tečaja se vrši izpit. V prvi tečaj bo sprejetih prvih 12 priglašenk. Prednost imajo dekleta kmetskih posestnikov iz Most.
—	Glasbeno društvo v Ribnici je proizvajalo 23. maja t. 1. znamenito glasbeno delo p. Hugolina Sattnerja »Jcftejeva pri-scga<. za mešani /bor, soli in s spreraljc-vanjem klavirja. Bilo jc lc prepevanje in pri srcu nam ic bilo v resnici hudo ,da se jc temu genialnemu umotvoru na ta ^koncertni* večer godila tolika krivica. Nadalje rajši molčimo. SI. »Glasbenemu društvu« pa dobrohotno svetujemo, naj zanu-prej vendar prevdari in presodi temeljiteje kakšno glasbeno delo zamore z v?em svojim pevskim aparatom vsaj povoljno proizvajati, drugače: gorje vam glasbeni umotvori! Pred proizvajanjem »Jcvtcjeve prisege« je poslušalce žc indisponiral »orkestralni odsek Sokola« s svojim neuglašenim in povsem neužitnim igranjem, in po končani »Jeftejevi prisegi« jim jc pa šc razblinil in pregnal še ostale glasbene vtise.
—	Nemški denunciant pred sodiščem.
Gregor Ravter z Gore se zagovarja pred kazenskim senatom ljubljanske drž. sodnije v sledeči obtožni zadevi: Ravter jc •zagrizen prjstaS Nemcev in zelo hudoben ■"lovek. Kot strasten nasprotnik Jugoslovanov se je posluževal najzlobnejših sredstev. da zadosti svojemu gnjevu zoper Jugoslovane in se znosi nad slovenskimi domačini. Ob umiku Jugoslovanov iz Šaleške doline koncem aprila in majnika leta 1919. jc Ravter došle »volksvvehrovce« osebno šquval zoper slovenski družini Mertlovc in Paul, da jih izpostavi preganjanju in zatiranju nediscipliniranih in osvetoželjnih nemških vojaških tolp, de-nunciral jih je pri nemških oblastih in povzročil, da so jim Ncmci vzeli živino in živila. Ko je zavpila nad Rauterja Terezija Mcrtel 7' Gore, videč, da jc nalašč na-hujskal volkswchrovce«, da so ji s Pilo vzeli živino iz hleva: »Judež, ki vedno hvijskate proti nam in jemljete živino iz stale!«, je zaklical, opazujoč ves prizor od svojega čebelnjaka, Rautcr nad njo: »Baba, ali nisi tiho, bo šel vol in oba (ona iu njen mož), bom koj telefoniral, ste Srbi, ste Srbi!« Tla uniči in rafcbijo Pau-lovo družino, katere oče jo moral žc prej pobegniti, jc dcnunciral Jožeta in Janka Paula Nemcem, ki so jih nato prijeli. — Rauter jc takrat zmerjal Jožefa Paula s srbskim gavnerjem, za katerega je šc kroglja preslaba. Ko so pripeljali Jožefa ^uia ml. v Rauterjevo hišo, jc kričal
utSfc Pro|i nemškim vojakom: »Den qrofiten,€launci' habts aber noch zu Haus gclassen!« "Ji-0 H0 pripeljali tudi Janka, ga ie ovadil ne?Nčkim vojakom rekoč: »Das
ist der RichtigcH.1)pr hat auf der straDo iu der Meli oin(> ^ndgranate gegen den Straflenmeistcr KogtVt*- gosehmieflon, dio Um. fin St.ick Nase un<hvipr Fin«er WCP" gcrisscn bat« in še pristal11- da nm. J« io povedala Donnersbrccheri«*\ Posledica je bila, da so Janka Paula z b>iilom vrecl ort: gnali in internirali. Janka PnNlla 80 zaPrh v intcrnacljski tabor, odkoder^" ]C. pov1"" ii i L šele po petih mesecih. — Po" u,va ra.tn ' deloma zelo viharni in burni raz^av1' v kateri se jc Rauterjov zagovornik d'^ ,0' nilnšek popolnoma nepotrebno zelo taval v slovenske priče, jc senat, katere?"11 je predsedoval nadsvetnik Vedernjak, !0"" «odil Rauterja zaradi hudodelstva olt>re" kovanja v tri mesece težko ječe. j
lj Konccrt v proslavo 70-letnice škofa dr. Ant, Bon. Jegliča. Sinočnji konccrt pevske zveze »Ljubljana« jc bil dostojna in lepa proslava 70-letnicc prevzvišenega škofa ljubljanskega. Občinstvo je z obilno udeležbo pokazalo prevzvišenemu svojo vdanost in ljubezen. Med navzočimi smo opazili predsednika deželne vlade g. dr. Janko Brejca z gospo, ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja z gospo, g. poverjenika Bogumila Remca z gospo, g. poverjenika dr. Gosarja, g. ravnatelja Mateja * Hubada, podpredsednika Jugoslovanskega kluba g. Smodcja, g. polkovnika Raktelja i. dr. Po prvih dveh pesmih jc predsednik »Ljubljane« g. kanonik dr. Kimovec pozdravil prevzvišenega, poudarjajoč, da jc najmlajša članica naše krščanskosocialnc organizacije, pevska zveza »Ljubljana« prevzela častno nalogo, da s pesmijo proslavi zaslužno delovanje škofa dr. Ant. B. Jegliča, čigar delovanje jc bilo najlepša pesem, ki odmeva po celi naši domovini. Občinstvo je priredilo prevzvišenemu viharno ovacijo. Prevzvišeni se je v kratkih, skromnih besedah zahvalil za prireditev. »Vesel sem,« je dejal, »da mi je Bog naklonil možnost, da sera mogel vršiti svojo dolžnost v imenu Boga, čigar služabnik sem.« — »Ljubljana« se je tudi potrudila, da je svojo častno nalogo z izbranim programom kar najsijajneje izvršila. Žela je za to obilo pohvale. O umetniški vrednosti koncerta šc izpregovorimo.
lj Slavnostna akademija. Včeraj ob 4. uri popoldne se jc vršila v dvorani Ljudskega doma slavnostna akademija celokupnega katoliškega dijaštva v Ljubljani v proslavo 70-letnice našega knezoškofa. V navzočnosti prevzvišenega, obilega dijaštva in odličnih gostov sc je vršil spored, j ki je bil zelo zanimiv. Pevski zbor je dovršeno proizvajal nekaj pevskih točk in zasluži vso pohvalo. Tudi mali orkester je rešil častno svojo nalogo v splošno zadovoljstvo vseh. Pravnik Ivo Šimetin, član »Domagoja« iz Zagreba, je pozdravil jubilanta v lepih besedah v imenu Lige katol. dijaštva. Pozdravila sta ga v navdušenih besedah tudi predsednika »Dar.ice« in »S. O.« Prebrali so mnoge brzojavke in pismene čestitke, ki so došle od našega dijaštva izven Ljubljane. Nato sc je zahvalil knezoškof sam in spregovoril na dijaštvo nekaj lepih, bodrilnih besed. Ta akademija jc za dijaštvo kaj lepo in častno izpadla.
lj Slavnostna telovadna akademija
sc vrši danes točno ob 5. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vabimo k udeležbi.
lj Umrl jc v petek dopoldne v tuk. deželni bolnici g. Karol Hribar, uslužbenec tvrdke Kastelic & Žabkar. Pogreb bo danes popoldne ob pol 2. uri iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. N. p. v m.!
lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Suš-nik, kovač, 71 let. — Fran Kham, trgovec, •18 let. — Helena Demšar, bivša služkinja, hiralka, 82 let. — Joško Sikošek, sin carinskega revizorja, 1 mesec. — Ana Modic, hči krojača, 2 meseca in pol. — Dragica Čibej, hči ključavničarskega delovodje, 7 mesecev.
lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj priredi v nedeljo, dne 13. junija t. 1. izlet v Palovčc pri Kamniku. Zbirališče na državnem kolodvoru v ŠiSki, odkoder odhod ob 8. uri zjutraj do postaje Jaršc-Mengeš. Od tu peš čez Rova v Palovče. Popoldne gremo v Kamnik, od koder se vrnemo v Ljubljano z večernim vlakom ob 8. uri 50 minut. Provijant naj se vzame s seboj. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje našega društva, da polete z nami ta dan v prosto naravo,	(k)
lj Muzika dravske divizije sc je dne
27. maja preselila iz šcntpelcrske vojašnice v kasarno kralja Petra I. (Poljanska cesta 40).
lj Vabijo se vsi državni, javni in privatni nameščcnci iz zasedenega ozemlja na prijateljski sestanek dne 2. junija ob 8. uri zvečer v gostilni »Novi svet«. Ker gre za korist vseli, gotovo ne bode noben zaveden Primorec izostal.	(k)
Cerhvem častnik.
Spored proccsijc presv. Rešnjcga telesa v stolnici dne 3. junija.
Ob 8. uri slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši — okrog Iričetrt na devet — se piičnc ob vedrem vremenu pomikali procesija, ki gre: I'rcd škofijo skozi Stritarjevo ulico ptcd frančiškansko ccrkcv. 1. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde (blagoslov kr. vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križcv-niško cerkcv. II. blagoslov. — Skozi Križcv-niško ulico, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje. 111. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo. IV. blagoslov.
Razvrstitev: I. Šole: al Peta mestna deška ljudska šola, b) Tretja mestna deška ljudska šola, c] Prva mestna deška liudska šola, č) Prva deška meščan s k a šola, d) Trgovska šola, e) Pripravnca t deško vadnico, f) realka, g) nemška gimnazija, h) realna gimnazij, i) prva državna gimnazija.
11. Društva: a) Krekova prosveta z. Zvezo služkinj. Zvezo delavk in Zvezo uradnic in tr-
govskih nastavljcnk, b) Kfsčansko-socialna /veza z. zastavo, c) Krščansko žensko društvo, č) Katoliško mlndcniško društvo, d) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, c) Zastopstvo Zveze Orlov.
Ul. Ženske Marijine družbe: a| Dekliška Marijina družba iz. Liehtentuma. h j Dekliška Marijina družba iz Križank, c) Kongregacija Marije Pomočnice, čl Kongregacija Kraljice sv. Rožnega venca, d) Kongregacija Marijinega varstva, c) llršulinska notranja kongrcgacija. f) Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
IV.	Bandero Naše Ljube Gospe. Huthov zavod. Ženske svetilke.
V.	Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svelilci. Moške Marijine družbe. Vincen-cijeva konferenca.
VI.	Dečki. Mala kongregacija Kraljice angelov. Deklice z neprižganimi svečami.
Vil. Prvi oddelek vojaštva.
VIII.	Mestni magistrat. Trgovska zbornica. Uradništvo.
IX.	Pevci.
X.	Oo. frančiškani.
XI.	Duhovščina in Presvetli z Najsvetejšim.
XII.	Deželni predsednik z vlado.
XIII.	Drugi oddelek vojaštva.
Zastopniki društev, ki se procesije nc
udeleže korporativno in z. zastavo, nai se pridružijo zastavi S. K. S. Z.
Korporacije, ki se še žele udeležiti procesije, naj se blagovolijo zglasiti glede uvrstitve pri katerem izmed stolnih vikarjev.
PLEBISCITNA KOMISIJA ZA CELOVEC IMENOVANA.
LDU Pariz, 29, maja. (DunKU — Havas.) Poslaniška konferenca pod predsedstvom Julcs-a Cambona je določila pogoje za ljudsko glasovanje v Eupenu in Mal-medyju in imenovala plebiscitno komisijo za Celovec.
SLOVENSKI DEMOKRATI IN SOCIALI-STI PROTI ŽENSKI VOLIVNI PRAVICI.
Belgrad, 29. maja. »Epoha« poroča, da so slovenski demokrati in socialisti protestirali proti uvedbi volivne pravice za ženske, zlasti za kmetske žene v Sloveniji.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, 29. maja. Seje, narodnega predstavništva so odgodene na i. junij z nastopnim dnevnim redom: Volitev novega prodsednika iu drugega podpredsednika. Dosedaj šc ni ničesar definitivno sklenjenega, kdo bo zasedtl ti dve mesti.
VESNIČEVA IZJAVA.
Belgrad, 29. maja. Po dovršeni debati o vladni deklaraciji je ministr. predsednik dr. Vesnič odgovarjal na izvajanja posameznih govornikov. O zunanji politiki je pa govoril zelo rezervirano; naglašal je, da so Francozi in Italijani naši zavezniki in da moramo po tem dejstvu uravnavati zunanjo politiko. Ker ni omenil, da se mora naša zunanja politika orientirati v smeri osvobojenja, se v tukajšnjih političnih krogih sodi, da je upati na ugodnejšo rešitev jadranskega vprašanja. Nadalje je naglašal v svojem repliciranju na debato o deklaraciji vlade, da se mora brezpogojno zagotovili svoboda dela in red. O izjavi dr, Vesniča se ni poimensko glasovalo, temveč jo je odobrila zbornica z vstajanjem s sedežev. Socialisti in republikanci niso zahtevali, da se ugotovi rezultat glasovanja.
USTAVNI IN FINANČNI ODBOR V PERMANENCI.
Belgrad, 29. maja. Za pravoslavnih binkoštnih praznikov bosta delala finančni in ustavotvorni odbor kljub temu, da so seje parlamenta odgodene.
PRIČAKOVANJE PROTIČA.
Belgrad, 29, maja. V političnih krogih sc pričakuje skorajšen povratek St. Pro-tiča z njegovega potovanja, St. Protič bo po svojem povratku poročal o notranjepolitičnem položaju države.
VPRAŠANJE DEŽELNE VLADE ZA SLOVENIJO.
Belgrad, 29. maja. Včeraj je ministrski svet razpravljal o preosnovi pokrajinske vlade v Ljubljani. Demokrati so zavzeli inlransigeptno stališče ter ni došlo do končnega rezultata.
_KORACNOČE BITI MILIJONAR._
Belgrad? 29. maja. Na današnji seji narodnega predstavništva sc je branil bivši socialistični minister V. Korač, da ni milijonar in da so vse vesti o njegovih milijonih izmišljene. Njegova izvajanja pa so zbudila le malo vere v poslanskih krogih, ker so njegove premoženjske razmere dobro znane. Koračcva obramba je zbudila samo veselo razpoloženje v zbornici.
,.ANEC KNEŽEVIČ PROTI BIVŠIM SOCIALISTIČNIM MINISTROM.
Belgrad, 29. maja. Socialistični posla-ncc Vaša Kncževič je napadel danes v seji narodnega predstavništva v svojem govoru o vladni deklaraciji bivše socialistične ministre Kristana, Korača in Buk-šega. Dokazoval jc, da so ti socialistični ministri v vsem popuščali demokratom in postali sani o navadne figure v rokah Pri-bičeviča. Krivi so, da je tako dolgo vladal režim šarlatanov., ki ic bil samo v eni
smeri obilježen, namreč v smeri izvozni-čarjev in kapitalistov. Socialistični ministri so rodili komunizem, ki jim je med tem slabo plačal njihovo delo, tako da se danes ogledavajo /.a vojsko, brez katere so ostali osamljeni. Vaša Knežcvič jc nato opisoval nekorektnost in korupcijo bivših socialističnih ministrov, ki so n. pr. postavili v Novem Sadu socialista Niko Opalo-viča za šefa nekakega oddelka, ki sploh ne obstoji. Namestili so ga samo radi'tega, da urejuje socialistično »Svobodo«.
PRIBIČEVIČ DAL ZADOŠČENJE BANIČU.
Belgrad, 29. maja. Minister Pribičevič: jc po izjavi poslanca Baniča obžaloval pisanje demokratske »Pravde«, da je Banič baje žalil pokojnega dr. Pavloviča. Pribičevič jc izjavil, da smatra afero za končanj
KRISTAN PROTESTIRA, Belgrad, 29. maja. Bivši minister Krf-< stan je protestiral, da je bil na škofijski konferenci v Zagrebu navzoč tudi pape-t žev nuncij Cherubini, češ da se je na kon« fercnci razpravljalo samo o internih za.-* devah, v katere se nuncij nima vmešavatLi
PREISKAVE NA OSJEŠKEM UČITELJIŠČU. *
Osjek, 29, maja. Radi raznih glasov d nekih škandalih na osješkem učiteljišču sa zahtevali danes učiteljiščniki od vlade* naj suspendira ravnatelja Ebriča in pošlje nadzornika, da uvede proti njemu disciplinarno preiskavo. Radi tega se je ravnatelj Ebrič odpovedal svoji službi ter predal svoje posle najstarejšemu člana učiteljskega zbora katehetu Šmitu.
BORZA.
LDU Zagreb, 29. maja. Borza. Devize. Berlin 295—305, Italija 645-660, New York 10.000—10.200, Pariz 0—860, Praga 238—240, Švica 2100—2150, Dunaj 61—63. 50. Valute. Dolarji 88-89, romunski lep 242—246, bolgarski levi 0—180, carski rub-Iji 150—160, čehoslovaškc krone 230—242, 20 kronski zlati 340—0, angleški funti 360 —415, francoski franki 0—820, nemške niarke 295—302, napolcondori 355—365, švicarski franki 0—2200, italijanske tire 615—0, turške lire v zlatu 0—480.
pr »Polska kri«, ki sc jc igrala toliko-1 krat v dunajskih operetnih gledališčih, je delo, o katerem sc jc z gotovostjo vedelo že začetkom sezone, da pride na oder. Če bi naše gledališče bilo umetniško, bi seveda morali vedeti ravno nasprotno, da jc namreč nemogoče, postaviti jo na oder, ker sc s tem gledališče degradira pod ta-kozvana »ljudska« gledališča, kakor jih imajo drugod. Ali direktorju slov. narod, gledališča jc zato malo mar. Delo je ne-interesanlno v skoro vsakem oziru in njega češko potomstvo tega nc zboljša. Gledališče pa naj sc vodi umetniško in ker je slovensko, bi šc bila odpustljiva tudi vpri-zoritev takega dela, ki ni izšlo niti v izvlečku in bi torej bilo vsem neznano. Ta slučaj pa bi bil edini, kjer bi sc tudi podobna vprizoritev nc megla principielno odbiti. Za naslovno delo ni nikakih vzrokov, da bi narekovali našludiranega takega dela na narodnem gledališču, Vprizoritev sama tudi ni nudila človeku drugega, kakor dovtipriost, ki hoče na vsak način vzbuditi smeli in lo — brez duha* Scvc, da sc lo prav nc posreči. Od proiz-vajajočih bi bil bržkone najboljši Trbuho-vič, ki jc siccr žc bolišo priliko pokazal koj (Rusalka!) Orkester jc igral precej malomarno. Ko torej ni bilo navdušenja za delo na sccni in nc v orkestru, mislim, da ga tudi pri meni ni. Kdor ga je pa imei kljub temu — blagor mu! Marij Kogoj.
pr D r. Alojz K r a i g h e r: školjka. Imenovano dramo jc uprizorilo te dni slovensko mestno gledališče v Mariboru pod režijo ravnatelja Ilinka Nučiča. Ker nisem videl celotne predstave kot bi bilo treba, žal, ne morem poročali obširneje. Javljam to predvsem kot dogodek v umetniškem svetu, posebno pa še z ozirom na to, da sc jc govorilo i u pisalo o školjki mnogo> na odru pa so jo videli prej Hrvati v Za* grebu, Slovenci v Mariboru kot v Ljubljani. Predvsem: drama ni takšna, kakor; so nam jo hoteli nekateri naslikati, in pri'« de na odru prav dobro do veljav.o (dvo« govori se morajo prikrajšati in to naj bi storil pisatelj sani, da prihrani delo režiserju in pripomore drami sami do boljSc* ga uspeha). Školjka jc dobra slovenska drama, ena izmed najboljših, in čc jo bodo igrali povsod s takšnim razumevanjem, kot so jo igrali v Mariboru (Nučič, Valo Bratina, Rado Žcleznik, ga. B. Bukšegova — ostalih imen se ne spominjam), bo dosegla vedno zaželjen uspeh. Da pa more človek o drami pravilno soditi, mora že stati nad povprečnostjo in zato jo jako dvomljivo, čc so gledalci njeno uprizoritev razumeli (večkraten smeh o tem nc priča). Večini je ostala gotovo nepojmljiva. O ta-kili in stičnih stvareh sem mnenja: ob-instvo naj bi se precl uprizoritvijo o drami nekoliko poučilo, opozorilo na uaivaž->
nejše ln tako tudi nc bi vedno iskalo pohujšanja tam, kjer pa ni, a ga ono skozi avoja zastrta očala vendarle vidi.
Jože StatiM.
Narodno glediSče.
Drama:
Nedelja 30. maja »Vsiljenka Šaloma*. Izven abon. Delavska predstava.
Ponedeljek 31. maja »Pritožne bukve«. Abon, D.	i i . , !
Opera:
Nedelja 30, maja »Poljska kr?*. Izven abonm.
(.slovanski orlovski tabor.
Pri koncertu, katerega priredi pevska zveza »Ljubljana« ob priliki tabora v Mariboru v soboto 31. julija t. 1. bode sodelovala tudi češka umetnica sestra Krejz-lova Milada, hči znanega češkega glasbenega profesorja Frant Krejzl. Nastopi v :!cdečih točkah: I, Smetana: Fantasie na i eski narodni pisne. II. Dvorak: Nočni cesta. III. Rigoleto. Koncertni paraphrase. Koncert se bo vršil v krasni Gotzovi dvorani v Mariboru, ki je ena najmodernejših dvoran.
Dae 30. Julija vprizori Ljudski oder v Mestnem gledališču v Mariboru ljudsko igro »Za pravdo in srce«. Dne 29, in 31. julija pa vprizori mestno gledališče pod vodstvom g. Nučiča dramo »Dioklecijan«.
Umetniški odsek: Za mariborski tabor sc izdajo posebni spominski znaki. Plakete jc izdelal akad. kipar Kralj, Znake izdelava češka tvrdka v Pragi. Umetniške razglednice delata gg. prof. Kos in Porenta. Poleg teh izidejo še 4 vrste umetnih krajevnih mariborskih razglednic. Velik plakat jc izdelala umetnica, ga. Vurnikova.
Železniški odsek: Posebni vlaki iz Ljubljane bodo odhajali v četrtek, petek in soboto. Iz Maribora bodo v vseh smereh odhajali posebni vlaki v nedeljo zvečer in ponoči. V ponedeljek dopoldne sc odpeljejo gostje izletniki z posebnim vlakom v Ljubljano v torek pa odidejo na Bled.
Vsem župnim uradom razpošiljamo ravnokar okrožnice. Pohitite vsi na delo, katerim je uspeh tabora na srcu in prigla-uijle sc!
Orlovski vestnik.
TABOR ORLOV V PREKMURJU.
V Prekmurju šc kaj takega, kar nam Jc prinesel Risalski (binkoštni) ponedeljek, nismo dočakali. Prekmursko okrožje Orlov je priredilo v Bratoncih (velika vas nižje Murske Sobote) okrožno prireditev, katere so sc poleg vseh prekmurskih od-sehov udeležili tudi: Ljutomersko okrožje z vsemi odseki ter dijaški odseki Maribor in Ljubljana, Vas Bratonci, Doklcšovje in Se nekatere druge prekmurske vasi so si nadele za prihod Orlov praznično obleko. Vsega skupaj smo našteli nad 20 slavolokov, Prekmursko ljudstvo je v celih trumah romalo v Bratonce,
Odseki iz Ljutomera, Sv. Križa, Maribora in Ljubljane so z godbo na čelu korakali zjutraj od Sv. Križa, čez Muro v Bratonce. Po vsej poti jih je ljudstvo veselo pozdravljalo. Sprejem v Bratoncih jc bil :c!o prisrčen, Pestra ljudska množica jc
viharno pozdravljala došlc Orle, Vas jc bila vsa napolnjena naših ljudi,
Vseučiliški profesor in neumorni bra-nitelj Prekmurja dr, Matija Stanič jc; imel pred vaško kapelico, kjer sc je vršilo pro-ščenje, slavnostni cerkveni govor. Sv. mašo je daroval beltinski kaplan in navdušen narodnjak g, Lejko. Orlovski pevski zbor is Beltincev pod vodstvom g. nadučitelja Špragcr je izborno pel pri sv. maši.
Po ccrkveni slovesnosti se je vršil v vasi pod milim nebom velik ljudski tabor. Okoli 5000 do 6000 prekmurskega ljudstva je fAborilo na livadah krog vaške kapelice, pred katero je. bil postavljen govorniški oder. Na slavnost. je dospel tudi s svojim spremstvrvm novoimenovani civilni komisar za Prekmurje dr. Gašpar Lipovščak.
Taboru jc predsedoval Orel, brat Go-dina iz Črensovic. Govorili sp: župn. Klekl, civilni komisar dr, Lipovščak, ki se je predstavil ljudstvu, dr. Slavič, predsednik Orlovske Zveze brat Pire, urednik Žebot, gerent Sever in predsednik prekmurskega orlovskega okrožja brat Horvat. Med velikim navdušenjem se je sprejela resolucija, v kateri celokupno prekmursko ljudstvo z vso odločnostjo ugovarja proti nameravani odcepitvi Radgone in njene se-vernovzhodne slovenske okolice. Vlado smo o tem sklepu obvestili brzojavno. Pri glasovanju 6c je dvignilo nad 5000 rok za našo Radgono. Tisočglava množica je nato ob spremljanju godbe zapela »Lepo našo domovino«.
Popoldne po večemicah sc je na prostranem vrtu kmeta Horvata vršila okrožna telovadba. Prvi so nastopili v prostih vajah prekmurski Orli (60). To so vam čili in krepki dečki, zagorelih obrazov, odkritosrčnih oči, močnih mišic, da jih je veselje gledati. Prvokral so javno nastopili, a so pokazali, da ima orlovska organizacija v njih izboren materijah Želi so za svoj nastop burno ploskanje. Za njimi so nastopali Orli ljutomerskega okrožja v prostih vajah, na orodju ter v skupinah. To je bilo za naše prekmursko ljudstvo nekaj, kar še nikdar niso videli. Prekmurcc je dobrega srca in videli smo, da so se starši jokali veselja, ko so videli, kaj njih »dečki že znajo«. V imenu ljutomerskega okrožja je pozdravil v iskrenih besedah okrožni predsednik br. Drago Novak iz Ljutomera, brat Pire, se je na telovadišču javno zahvalil prekmurskim Orlom za njih trud in jim čestital k napredku. Nadrevizor Pu-šenjak je orisal ljudstvu načrt za bodoče delo in cilje.
Poudarjati moramo, da jc orlovska godba iz Svetinj (Slov. Gorice) pod vodstvom kapelnika Rakuša svirala vztrajno in izborno. Ta godba pride svirat tudi na orlovsko slavnost v Maribor. Prebivalstvo Prekmurja, se bo v velikem številu udeležilo orlovskega tabora,
Prekmurski Orel, žel si na Risalski ponedeljek prve lavorike. Sedaj pa krepko naprej!
• • »
Orlovski naraščaj ljubljanske okolice — Ljubljane se udeleži telovadne akademije v proslavo 70 letnice škofove. Zbira sc ob 2. uri popoldne v Ljudskem domu, odkoraka v Marijanišče k litanijam, potem je obhod po mestu s salezijansko godbo na čelu.
Jcžica, Na binkoštno nedeljo jc priredil ježiški Orel veliko javno telovadbo.
Ob tej priliki co ga posetili sosednji bratski odseki in Orlicc iz Ljubljane. Z vzorno disciplino, ki vlada orlovske vrste, so zopet dosegli lepe uspehe. Lepo so izvajali proste, vaje, zelo ljubke so bile vaje Orlic in gojenk, višek pa so dosegli v orodni telovadbi. — Fantje sc pod vodstvom načelnika br. Kermavnerja pridno pripravljajo za tekmovanje v Mariboru, kjer bodo postavil? svojo tekmovalno vrsto,
Dijaški vestnik.
d ^Potovalna listina«. V sredi junija bo potiskana naša -Potovalna listina«; zato poživljamo vse naše dijaške organizacije, da na.m pošljejo hitro seznam naročnikov. Poudarjamo, da jc večalimanj dolžnost vsakega, da ;>i jo naroči. Omenjamo, da bodo s »Potovalno listino« združene vse ugodnosti po železnici kakor pri potovanju po državi. Naročila tudi posameznikov, ki so organizirani v »Slov. Dij, Zvezi«, oziroma v »Jugoslovenski Katoliški Dijaški Ligi« sprejema »Slovenska Dijaška Zveza«, Ljubljana, Ljudski dom. Hrvatski dijaki naj na-ročajo »Putno listino« direktno pri Ligi v Zagrebu, Pejačičev trg 15. — > Potovalna listina« bo stala samo 8 K-
d Pojasnilo. — Da ne nastanejo neljuba ncsporazumljenja, javlja »Slovenska Dijaška Zveza«, da takozvani »Ferijalni dijaški savez« (Dijaška Počitniška Zveza), ki razpošilja različne priglasnice po deželi — tudi na privatne osebe — nikakor ne zastopa celokupnega slovenskega dijaštva, ker »Slovenska Dijaška Zveza« jc in ostane Ferijalna organizacija celokupnega slovenskega katoliškega dijaštva in ne stoji v nobenem stiku s F. D. S__
d »Zora« —t nov zvezek izide drugi teden.
d »Luč«, XV., br. 10. i U. SadrŽaj: Ori-Jentacija katoličkog daštva. — Organizacija komunističke omladine u Jugoslaviji. — U Maribor. — Akademski vesnik, — Bogoslovski vesnik, — Srednješkolski vesnik, — Dački svet. — »Luč«, organizator-no glasilo J. K. D. L. toplo priporočamo vsem našim dijakom.
Turistaka in šport.
Današnja nogometna tekma med Slovanom in Rotc Elf iz Maribora sc vrši ob 7. uri zvečer na igrišču S. K. Ilirije pred državnim kolodvorom, a ne kakor jc bilo pomotoma objavljeno ob 6, uri. (K)
g Trgovska pogodba s Čehoslovaško.
Čehoslovaška vlada je ponudila naši vladi, da bi sklenili medsebojno trgovsko pogodbo. Znano je, da sta bili kompenzacijski pogodbi z Avstrijo in Mažarsko odpovedani. Ker niso bila nekatera naročila do tega roka niti odpovedana, niti izvršena, je začasni odbor središnje zadruge prevzel nalogo, da izvede ta naročila.
Ljubljana, dne 28, maja 1920.
Danes jc rešila ljubljanska porota tri slučaje, o katerih je šlo za tatvino. Reči moramo, da so se pojmi zbistrili in da so poVotniki sodili tako, kakor odgovarja pravnemu čuvstvu. Se-
natu je predsedoval danes višji sodni svetnik Žebrc, državno pravdništvo jc zastopal dr< Ogoreutz.
JATVINA V ŠENTPETF.RSKI VOJAŠNICI,
Aktivni vojak Leopold Zupančič in 30. julija 1000 v Zadvoru pri Dobruniah rojeni uslužbenec električne železnice v Ljubljani Janez Šimenc sta dne 27. januarja 1020 ukradla iz vojaškega skladišča pet zavojev civilne oble( ke. Bila sta prijeta. Šimenc sc ie danes zagovarjal pred poroto, Leopold Zupančič se bo pa moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Porotniki so vsa nanje stavljena vprašanja po. trdili, na kar je porotni senat obsodil Šimcncg na eno leto težke ječe.
LJUBEZNIVA PRIJATELJICA.
Begunka Pavla Nanut je stara 30 Iftt, Stanuje že tri leta pri svojih starših v Spodnjih Pirničah. Dne 26. marca 1920 ic prišla v Ljubljano in srečala v Kolodvorski ulici Andreja Kralja, s katerim je šla v njegovo stanovanje, kjer mu je izmaknila denarnico z vsebino 100 dolarjev v vrednosti 16.000 kron: dolarje jc Nanutova zamenjala pri gostilničarki Mariji Sartori na Žabjeku, katera je dala zanje_ 10.000 kron. Nanutova je nato hodila od gostilne do gostilne in popivala po celc dni; pa so jo 10i aprila 1920 aretirali, imela je od vsega dcnarJ ja le še 89 kron in pravi, da ne vc, če je V pijanosti izgubila denar, ali ic bila okradenal Nanutova svoje dejanje v polnem obsegu pri-* znava. Oškodovani snažilec čevljev Kralj pove, da je Nanutova v gostilni videla, da ima! v mali listnici spravljene dolarje. Držal si jc dolarje zato, ker je vedel, da je to najboljši denar. Sartorijeva pove, da je Nanutovi res zamenjala 100 dolarjev in da ie zaslužila pri tej kupčiji »malenkost« 5500 kron. Nanutova ji je rekla, da jc njen oče v Ameriki umrl. Izvedenec pove, da ie bil kurz dolarjem dne 27. marca t. 1. za dolar 161 kron, pred vojsko pa 4 K 50 vin. Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljeno glavno vprašanje, nakar jc sodil senat Nanutovo na dve leti težke ječe.
PREDRZEN VLOMILEC.
Albin Žagar z Urške gore je bil rojen dne) 3. marca 1901; delomržen človek je, ki se preživlja zgolj s tatvino. Dne 14. marca 1920, ko je bila Marija Repnik iz Šmartna med 10. in 11. uro v cerkvi, ga je videl Jožef Kuhar, ko ie šel od Repnikove hiše v gozd mimo koče! Marjane Preše. kateri jc pokazal v ruto zavit kos sladkorja in jo prosil, naj mu skuha čaj. Ko je odšel, so že prišli orožniki, kateri so iz^ vedeli, da jc bilo vlomljeno pri Mariji Repnik v Šmartnem in vzeta suknja, 3 do 4 kg slad-< korja in 310 kron denarja,	,
Dne 4. aprila 1920 jc prišla Marija Šterni iz Šmartna v zaklenjene podstrešno sobo iti! zapazi za skrinjo skritega moža. Prestrašena1 je pričele vpiti; nato jo skočil tujec k nicj iu jo udaril s tako silo po glavi, da ie padla na tla in jo nato pritiskal ob pod. Nato jc skočil pokonci, zbežal skozi vrata ip zaklenil Ster« novo v sobo; Šternova je vpila in priklicala! deklo Ivano Letnar, katera jo jc_osvobodila) Ženski sta nato ugotovili, da je Žagar, katerega jc Letnarjeva spoznala, skopal ob kraju zid in prišel skozi luknjo v sobo, v kateri jo vzel gotovine 11.000 kron in nekai drugih malenkosti, kar jc pa pustil, ker ga ie gospodinji zalotila pri dejanju. Porota je obsodila Žagarja, na pet let težke teče.
Ukraden je bil v noči od petka na soboto v Tomačevem ročni voziček (ciza), predelana iz mlekarskega vozička. Sled je šla čez polje, nato po Dunajski cesti do topničarske vojašnice. Kdor bi utegnil dati kake podatke, naj to sporoči policiji.
Našla se je manjša svota denarja. Kdor,1 je izgubil, se naj oglasi na Sv. Petra c. 6-L;
Kanarček se jc izgubil. Blagovoli naji se oddati Poljanski nasip 10.
3 KOl. IIlOlOCiM pro^Pofzve^v0
trafiki Šoukal, Ljubljana.	3101
Enonadstropna Hišo
upravništvu tega lista pod št. 2106,
Imate bolečine? V obrazu? V cclcm telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete sc čudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve El-ta-krogljicel 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Lajiea V. Feller, Stubica donja, Elza tri« št. 134, Hrvatska.	A
Onraua za 8Pa'no s°b° dobro ohranjena lljillliu ln popolna se proda. Rimska :csta št. 2., dvorišče.	2105
14 noviti oken ifcBFsrrJffi
sa vrezauiml šipami se proda. Več se ?olzve v KoUzejskt ul. 6.	2103
Kopalno um
Kje pove upravništvo »Slovenca" pod 2104.
Vlili) 100 belega dobrega Bizeljca IlilU lastnega pridelka. Vzorci in naslov pri tvrdki I", Trdina, LJubljana, Stari trg.	2100
Več hišne oprave
druga z enimi vrati, miza, omara s štirimi predeli, omara za jedilno shrambo in več drugih stvari. — Poizvo se v Kollzejn, vrata 90.	2080
Sče se za lakoMo^xr™2
kov oxyad, svinčeno belilo, BoryJev sulfat čiet, zmlet, Glycerln kcm. čist. Cenjene ponudbe z navedbo cene in množine pod »Barva« na anončno oks-pedicijo, AL MateliC, Ljubljaua. .1091
niBCnvir s^oro nov' se ^eli zamenjati UIUjUiII) za brezhibno ohranjen pia-nino. Ponudba na upravo »Slovenca« pod »Planino« 2099.
2 kroiaška pomočnika 532MS
Anton Podgoršek, krojač, Srednie Ga-meljne St. 4. Pošta St. Vid pri Ljubljani.
CtaiMUfiniO solnčno in zdravo, z gorskim JlUllUVUUjG zrakom dobi premožna družina čez poletje, nedaleč od Medvod. Naslov pove uprava lista pod 2108.
„H/SNI ©9H"
prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.
Železne sode SSTd32?ijS
ljana, Wolfova ul. 12.	2065
na piščalke za cerkev ali šolo s tremi registri, popolnoma v redu, istotam popolnoma nov planino ima po vredni ceni oddati : Paič, Maribor, Jožefova ul. 15.
2102
Solidna in nflCnflritfllrl 80 išče, ki bi inteligentna UUjjilmiUiU približno za dobo onega meseca, eventueino samo čez dan, zastopala mater 3 otrokom (14, 12 in 6 let). Dobra plača in hrana po dogovoru. Nastop tako). Naslov pove upravništvo ,.Slovenca" pod 2107.
oskrbnik,
Sprejme sc takoj izurjen
starejši	,
ki jc izkušen popolnoma v vseb panogah poljedelstva, živinorejo itd. in se lahko izkaže s tozadevnimi spričevali, za srednje veliko graščinsko posestvo na Spod. štajerskem. Ponudbe s prepisi spričeval naj so pošljejo na upravo lista pod »Zanesljiv 2083«.
jNoapnroovi kočija in Drek
pove uprava „Slovenca" pod št. 2082;
Rrlfiifl . liflP za Privezovanje trt in lllilljU HCJIj sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbanič, LJubljana, Miklošičeva c. b.
TISi
se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. — Prevzema tudi vsa knjigoveška dela, ki jih izvršuje v lastni knjigoveznici po naj-— nižjih cenah. —
(Za dvakratno objavo v tednu so računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA 'Svetla«, Mestni trg 25. Vcrbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabletz Franjo, Miklošičeva c. 6. Cunc Franc, Wolfova ulica 6. 3RAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg.
KLEPARJI
iCorn T., Poljanska cesta 8. Remžtfar & Smerkol. Flor. ul. 13,
Priporočajo se sledeče domače fvrdke:
KNJIGARNE Jugosiov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE
Petkosig Jos., Stari trg 4. • Schuster Anton, Stritarjeva ul. ,7-
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdiu Pavel, Aleksandrova cesta-
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg U«
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA
Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Trco Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uhcr F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(Za dvakratno obiavo v tedna sa računa 8 kron.)
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11,
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN, Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJER STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, bireti. »Štora«, dr. z o. z„ Št. Vid nad Li.
larija grofa TiiurnsKcoa ieklarna no Ravash
(Guštanj— Ravne, Koroško, nesporno ozemlje) sprejme v službo za pomožna dela v knjigovodstvu
uradnika
b primerno predizobrazbo, veščega slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva ter strojepisja. Ob enakih predpogojih imaio prednost vojni invalidi in dobrovoljci. Ponudbe naj se vpo-Sljejo do 10. junija 1920, prilože uaj se prepisi spričeval.
ooa K naorafle ir^jS rt
mah ncmeblovani sobi, takoj ali pozneje; iššc soliden gospod. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »takoj ali pozneje.«
Vabilo na
Proda se v Stari loki št. 30
s popolnoma novo pritlično hišo, podom, obokanim hlevom za Dglav, uporaben tudi kot skladišče, vrt, njiva s travnikom za 6 mernikov posetve ter dva gozdna dela z mešanim lesom. — Poizvedbe pri Ivan Bergantu, trgovina, Stara loka, p. Školja loka.	2073
trgovske zadruge »Sloga« v Celju 13. junija 1920 ob 9. uri dopoludne v mali dvorani Narodnega doma.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Denarne zadeve.
3.	Poročilo o dosedanjem delovanju.
4.	Volitev predsednika in event.odbora.
5.	Slučajnosti.
Ker ste posebno prvi dve točki dnevnega reda izredno nujni in važni se vabite, da se občnega zbora zanesljivo udeležite.
Opozarjate se glede pooblastil na § XXVI. odst. 4 zadružnih pravil, C c 1 j e, dne 27. maja 1920.
dalmatinsko 10%. 11% in 12% močno; belo in črno dalmatinsko za steklenice; ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi no zmernih cenah tvrdka
Br. Novakovih,
veletrgovina vina in žganja Ljubljana (Kolizej). Telefon Internrban 13!..
13 oralov košnje
so odda v ljublianski okolici. Polovico pridelka bi pripadalo lastniku trav-aikov, polovico dobi najemnik kot planilo za pospravljanje. Natančneje se izve na Gruberjevem nabrežju štev. 6.
Tajnik: Gobec 1. r.
Predsednik: Drofenlk 1. r.
(1751 rinilfl Naznanjam p.n.občinstvu, IlutiSlUllIlH. da sem otvoril svojo
delavnico
za uglaševanje in popravljanje glaso-virjev. — Feliks Povše, uglaševalec glasovirjev, Tržaška cesta št. 45. 2075
Pozor!
Troovcl!
Pozor!
Zahtevajte takoj ponudbo za moj splošno poznani
praini prašek ,KONTENT',
Medicinaina drogerija B. Šinkovec, Kranj. — Zaloga Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 27.
lfjjr»7tani!q Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani in ItU&ilfilHliu« na deželi, da otvorl s 1. junijem t. 1. prodajo vseh vrst
kakor tudi prodajo
svežega mesa, slanine in masti
na drobno in debelo. — Cenjene odjemalce se bodem potrudil postreči vedno z svežim po lastnih mesarjih izdelanem blagom. — Prodaja na drobno na novo postavljeni stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici A. Sagmeister v Šiški. — Razpošilja na debelo iz skladišča v Trnovem, Cesta v Mestni log št. 15.
Naročila sprejema in se priporoča
Janko Popovi?, Ljubljana.
cffnnaaaaaaaanaDanaaanacsaaana
o Marjani, o lastnem domu fHiklošičeoa cesta §teo. 6
obrestuje hranilna vloge po čistih
0, B
rj
« Ljudska, posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in
U je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog ia nad Q	1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
{] Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke j-j	in v tekočem računu.
U
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. FHJMHM, CELJE, -ms
tomvpsBm
ŠPmS
Pozor frgouci!
Pozor trgovci!
za sedanjo letno sezono, okusno solidno delo, krasni vzorci, zmerno cene
Maks Durjava in drug, Maribor
Gregorčičeva ulica St. 24.	Telefon interurban št. 208.
Na novo urejene lastne špecijalne delavnice za deške obleke. — Zaloga moškega perila lastnega izdelka.
dobavlja se samo trgovinam s konfekcijo.
IX
X
K X X X X X
Iščem treznega in pridnega
za kmečka dola. Gabrijel Eržen, Zapu-že, pošla Benunje pri Lcscah.
bo svojo trgovino s šivalnimi stroji
in kolesi radi počitnic osobja zaprla od maja do 25. junija*
Delavnica
bo zaprla od 31. maja do 6.junija.
novih raznovrstnih
__ dvokoles z naj-boSjšo pnevmatiko, posebej plaši®, zratna žpsva in vsakovrstni deli aa dvoko9asa in razne stroje.
vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun.
F. b. irgoia z raznimi stroji.
Lfiaiiilfflse, Stari fr§ št. m.
Pri župnl cerkvi, župnišču in mež-nariji na Jezerskem se bodo izvršila obširnejša
zidarska, lesarsko, mizarska io kleparska dela.
Reflektanti naj se takoj zglasijo pri županstva na Jezerskem.	2078
Kupujemo
rabljene in nove
vrtilne plošče in dvokolesja
za poljske železnice 76 cm razdalje. — Osi dvokoles za male vozičke morejo biti 50 do 70mm močne.	2087
Brača JANKOVIČ, Zagreb Kukovičeva ul. 3.
močan od 15 cm debeline na sredini in od 2 m dolžine naprej se kupi vsaka množina na takojšnjo dobavo. — Ponudbe na šentjanški premogokop Krmelj, Dolenjsko.	2076
Eterlčoo jelklno olle jelkie-eksirakt,
rekt. in
priporočam i lekarnam, dro-gerijam, zdraviliščam itd.
eni' (succus) ] JUH čist. na c
i prozorno . čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
Sadne esence in koipe-
za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za sodavičarje.	600
Po Sulic Srečko,
Ljubljana, Slomškova ulica 27.
Županstvo na Jezerskem proda draž-benim potom dne 6. junija t. 1. ob 15. uri v občinski pisarni okoli 600 — 700 kubičnih metrov stoječega smrekovega lesa.	2077
KOLONUflLNO 9
r ---—^
Najcenejša dobava na debelo
.FRUCTUS'
d. d. za promet zem. proizvodov,kolonijalnim in drugim blagom preje
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12. Telefon 106. Brzo]a*i: Fructus.
--d
ŠPECERIJSKO
pen niozoiiev ln oflrcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
/Elsa
Pl&Mc
Hočete imeti lepe, zdrave laso? Fellerjevaprava Elza Tannoctiina po-mada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K.
Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjiti očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4-—K, velika škatlja '(v— K. - Želite Se kaj! Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4 — K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 30 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Ilega-puder Dr. Kluger, bel, roza iu rumen, I velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. —
Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg 134
Hrvatska.
mm m iiupuuuu Jlil KIS M\\
Sn£ab-ReExa, Zoeminsiro&a nllca fl©2
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pension „SPERAKZA"
„IMPERIAL"
Opatija.
SanatoriJ in veliko morsko kopališče „TMERAPIA"
Crikvenica.
Palace-Hotel „MERAMARS"
Crikvenica Telefon interurb. 11.
Hotel-Pension In morsko kopališče ,,JADRAN" Sušak-Reka Telefon Interur. 2-14
Hotel-Pension in morsko kopališče ,,JADRAN'* Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoder-nejo ia z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi cclo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila /a Crikvcnico : uprava hotela „MIRAMARE" v Crikvunici; za Novi: upravahotela .SAN-MARINO' v Novom; za Sušak: SREDlSNJI URliD DRUŠTVA, SUŠAK-REKA.
Naslov za brzojave:
Jadrancentrala Sušak-Reka.
Interurban telefon Stev. 9-8-9.
Hotel-Pension „SAN-MAR!NO"
Novi Vlnodolskl Telefon Interur. S.
Hotel-Pension in veliko morsko kopališče „LISANJ" Novi Vinodolskl.
IlaroCalte „Si0O£H£&"!
rffi
(Dickenhobel), oblični stro)i za zareze (Abricht-Fuge) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji.
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Friiss), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in brzovrtanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov.
3.	Posamezne pile v vseh velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn.
Barva
TEHNIČNO podjetje za :: UVOZ in IZVOZ ::
Pisana rmoderno urejene tovarne V. MARSANO :: <jij0&u<
Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura; Dunaj IV., Viktorgasse 4.
Sredice: Zagreb, NlkoMeva ulica Stev.S.	Zastopstvo v Beogradu. BukarcSlu in Sofiji
STROJI proti takojšnji dostavi: : Popolno TOVARNIŠKE naprave:
1. Žage polnojarmen in krožne žage, E Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov S sanje olja, škrob in drože, konserve,
testenine in pohištvo. MOTORJI In LOKOMOBILI:
Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagončlsi za pesek itd.
GRADBENI maierijal: Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna lepenka itd.
vsakovrstno blago.
Kemično čisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. ^tmfinfigsa °yratnike, zapest-Podružnica: Šelenburgova ul. 3. ŽEEt3 nK
ruce in srajce. —
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavni trg
Kočevje
štev. 39.
proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem
• zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM-MAZILO.
Ne maže, ne barva, brez duha. Dobiva se V vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Sušnik •pzi zlatem jelenu« IV., Marijin trg.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva "f ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
DelniSka glavnica z rezervnimi zakladi
okrog
50,000.00® kron.
Sprejema VlOSfi VIA knjižice
in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih
papirjev, valut in dovoljuje
vi@ko¥rttne kredite, j