Štev. 163 F Ljubljani, v petek, 18. julija 1941-XIX Leto VI. Izkljn&oa pooblaščenka za oglaSeraoJfl italijanskega in tujega | Orcdnlitvo Ib npraTai Kopitarjev« 6, L|nb!|ana. | Concessionaria esclutiva per la pnbblicltd di provenienza italiana iivora: (Jnione Pubblicita Italiana S. A-, Milana I Redazlone, AramlnUtrazloaei Kopitarjeva 6, Lnbiana, § ed eatera: (Jnione Pubblicita Italiana S. A» Milano. Poštnina plačana v gotovini 9 milijonov mož v velikih bitkah na Vzhodu Velikanska bitka je zdaj v odločilnem razdobu Romuni poročalo o zasedbi štirih mest v bivši romunski Besarabiji Hitlerjev glavni stan, 18. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Sovjetsko poveljstvo je vrglo v boj svoje zadnje rezerve, da bi poskušalo zavreti naskok nemške oborožene sile in njenih zaveznikov. Na vsem vihodnem bojišču je v teku silovit boj za čitev. Približno devet milijonov vojakov si stoji v tem boju nasproti. Obseg tega boja presega vse zgodovinske pojme. Na poti so veliki uspehi. Na južnem krilu so nemške in romunske čete zasedle Kišinjev, prestolnico Besarabije. Na morju okoli Anglije so bojna letala uničila tovorno ladjo s 3000 tonami in zelo poškodovala velik trgovski parnik. Budimpešta, 18. julija, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Nič novih poročil. Bukarešta, 18. julija, s. Vrhovno poveljstvo na nemško-romunski fronti je izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Strategični ključ Besarabije je v naših rokah. Bitka za gorski greben Kornesti z očiščevalnimi akcijami vred je končana. Zasedli smo Hotim, Soroke, Orhai in Kišinjev. Berlin, 18. julija, s. Nemški poročevalski urad javlja, da so nemške čete zlomile sovjetski odpor ter osvojile znano trdnjavo Polock na Dvini. Nemci so dobili v roke mnogo ujetnikov, znaten je pa tudi ostali vojni plen. Nemci so zasegli ve2 skladišč streliva. Helsinki, 18. julija, s. Iz uradnega vira poročajo, da je letalstvo uspešno podpiralo nastope čet na tleh in z uspehom bombardiralo železniške proge in prevoze, oklepna vozila, čete na pohodu in oddelke motornih vozil. Oddelki nemških strmo-glavcev so zadevali topniške postojanke in želez- Vojno poročilo štev. 407: Angleški napad pri Tobruku spodletel Na Malti so naši bombniki bombardirali letalska oporišča v noči na 16. julij. Severna Alrika: Na b&jišču pri Tobruku je bil razbit poskus angleškega motoriziranega ogledniškega oklepnega oddelka. — Naši bomb- niki so bombardirali utrjene sovražne postojanke pri Tobruku in letalska oporišča v Egiptu. An- gleški motorizirani oddelki so bili bombardirani in obsipani z ognjem iz strojnic v okolici Siwe. Strmoglavska letala so napadla dva parnika v vi- šini Marsa Lucha. En parnik (1500 ton) je bil zadet in se je najbrž potopil. Sovražnik je izvedel nove polete nad Bengazi in Tripolis, povzročena škoda pa je majhna. Vzhodna Afrika: Močno delovanje topništva v odseku pri Uolšefitu. Naša podmornica, ki je služila na Atlantiku in ji poveljuje korvetni kapitan Fernando Calda, je potopila petrolejsko ladjo z 8000 tonami. Italija ter njeno stališče do boljševizma Berlin, 18. julija, s. Osrednje glasilo hitlerjevske stranke »Vdlkischer Beobachter« nrinaša članek »Obračun s profesorjem Uljanovim«. V članku so jasno označena protiboljševiška načela, ki so bila od začetka dalje osnove fašističnega gibanja. Prof. Uljanov, kakor je Mussolini svoj čas imenoval Lenina, je bil ustanovitelj boljševizma in v njegovih načrtih, njegovih sistemih in napovedovanjih je videl Mussolini takoj, še mnogo preden se je pričelo gibanje, ki ga je ustanovil, veliko nevarnost, pred katero je treba braniti civilizacijo. Ko 60 se rdeče zastave pozimi 1. 1918-19 pojavljale po ulicah v Italiji, je bilo več ljjidi, ki so rekli, da se ne bi mogel boljševizem uveljaviti v deželi, v kateri tako lep« in svetlo sveti sonce. V Italiji se boljševizem ni mogel uveljaviti. Italija je bila vedno po svoji naravni tendenci protiboljševiška. Fašizem je nastal v prvi vrsti kot protiboljševiška reakcija. V svojem boju proti boljševizmu ga ni pobijal samo kot idejo, temveč kot politično gibanje, kot politični faktor. Kmalu potem, ko je prižel fašizem na oblast, piše dalje člankar, je postal boljševizem v italijanskem notranjem življenju skromna zadeva, ki jo je povsem obvladala policija. Zato je lahko Italija kmalu vzpostavila s Sovjetsko Rusijo odnošaje s popolnoma realističnega stališča. Dne 30. novembra 1923 je dejansko Duce pred zbornico podal najizčrpnejša pojasnila glede razlogov, ki so Italijo privedli, da je priznala sovjetsko vlado. S tem pa se ni prenehala borba proti boljševizmu, v katerem je videl fašizem politično in moralno ideologijo, sistem vladavine in nevarnost za civilizacijo. Nemški novinar opozarja na celo vrsto govorov in člankov, ki jih je pisal Mu-solini proti boljševizmu in proti voditeljem komunistične internacionale. Ti članki se vrste v čudoviti premi črti misli in volje v&a ta leta. Končno zagotavlja pisec, da sta od dne 22. junija 1941 obe veliki revoluciji, fašistična in nacionalno-socia.listična, v svoji odločni in dokončni borbi proti temu velikemu strupu narodov. »Danes se na vzhodni fronti italijanske in nemške divizije bore z ramo ob rami proti rdeči vojski in te divizije so izbrane pred-straže teh revolucij, ki so na tem, da dosežejo najsvetlejšo in najtrajnejšo svojo zmago*. nico, ki drži v Murmansk, zlasti pri krajih Loti-nanfelte in Petroskoj. Druga letala so ob sodelovanju topništva podpirala premike finskih čet. Številni letalski boji so se skoraj vsi odločili v korist finskega letalstva. Berlin, 18. julija, s. Kakor pravi neko snoč-nje poročilo DNB-ja. skušajo sovjetske čete na umiku v predelu okoli Kijeva z neprestanimi protinapadi ustvariti med seboj in med preganjalci nevtralen predel, da bi organizirale nov odpor in pridobile časa. Med nekim izmed teh poskusov se je en nemški pehotni polk znašel pred celo sovjetsko oklepno divizijo, kateri je pomagala vrh tega še motorizirana brigada sovjetskih planinskih lovcev. Ruski oklepni vozovi so petkrat zaporedoma napadli črto nemškega polka, raztegnjeno po širokem predelu. Vsi ti napadi so se odlikovali po obupni silovitosti, pa jih je vseeno pregnal zgoščeni ogenj protitankovskega topništva, strojnic in poljskih topov. Na enem delu bojišča je bilo uničenih nič mani kakor 32. ruskih oklepnih voz. Na istem bojišču so nemške pehotne enote 16. julija uničile poslednje sovjetske utrdbe, segajoče globoko v zemljo. Utrdbe je resno poškodoval že uničevalni ogenj nemških baterij poprejšnje dni, toda posadka se je lahko skrila, ker segajo utrdbe tri nadstropja pod zemljo. Posadke so prišle na dan spet šele, ko so nemške divizije bile že mimo utrdb. Toda zaradi bliskovitega nastopa nemških pionirskih napadalnih oddelkov je bilo mogoče preprečiti tem sovjetskim oddelkom, da bi izkoristili svoj položaj in streljali nemškim četam v hrbet. Z velikanskimi količinami dinamita, ki so ga nemški pionirji razmetali in vtaknili vsepovsod, ni od trdnjav in posadk ostalo nič. Berlin. 18. julija, s. 15. julija je bila hudo poškodovana sovjetska ogledniška ladja »Taškent«. Poškodovali so jo nagli nemški čolni. »Taškent« je bil izdelan leta 1939. in ima 2895 ton. Do leta 1940. je bil v Črnem morju in so ga šele pred nekaj meseci poslali v Baltiško morje, kar je nemškim krogom nov dokaz za sovjetske napadalne namene; Poročila o splošni mobilizaciji Japonske Posvet med sovjetskim zunanjim ministrom in japonskim poslanikom v Moskvi Šangaj, 18. julija. «. Iz Tokia poročajo, da je splošna mobilizacija na Japonskem že v teku, ni pa še znano, kam bodo odrinile japonske čete. Časopis »Asahi« poroča iz Moskve, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel japonskega veleposlanika in mu pri tej priliki dejal, da sovjetsko-angleška vojaška pogodba določa skupni nastop samo v toliko, v kolikor se tiče vojne proti Nemčiji. Tokio, 18. julija, s. Dejstvo, da je cesar dal nalog za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku, razlaga agencija Domei kot znamenje, da ne v japonski zunanji ne v japonski notranji po- litiki ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Pač pa napovedujejo, da bo nova vlada napela vse sile naroda, da ojači japonsko vojaško moč zaradi spremenljivega svetovnega položaja. Skušala bo povečati izdelavo vojnih potrebščin s tem, da bo ojačila državno nadzorstvo zlasti v premogovni, petrolejski in kemični industriji. Ojačila bo nadzorstvo nad izdelavo in prodajo najnujnejših življenjskih potrebščin, da zagotovi vsem enako življenjsko raven. Listi pišejo z ozirom na vladno krizo, da ni nič bolj naravno, kakor da se v tako težavnem trenutku, kot je sedanji, občuti potreba po izmenjavi vodilnih ljudi. Napovedi o bližnjem zlomu Stalinove črte Poročila z vzhodnih bojišč so skopa, ker se razvijajo zdaj povsod ogromne bitke Helsinki, 18. julija, s. V pristojnih krogih razlagajo pomanjkljiva poročila o zadnjih vojnih dogodkih z dejstvom, da so zdaj na zelo obsežnih predelih v teku bitke, ki bodo privedle do zloma Stalinove utrjene črte. Razvijajo se tri lova japonska vlada bo sestavljena v glavnem iz zastopnikov oboroženih sil Tokio, 17. julija, s. Japonski ministri, ki so dstopili, so dali naslednjo skupno izjavo: , Odstopamo, da bi se lahko izvedla tista na-na politika, ki bo lahko stvarno kos svetovih,!?11 po*°žaju, ki se neprenehoma spreminja. V , Položaju je vlada razločno čutila, da ie nujno P ‘rebno jamčiti notranjo organizacijo države in .. 'e Prav tako nujno potrebna velika preno-V1 evT v ^stroju vlade same. JaPonski tisk soglaša v napovedi, da bo nova vlada v glavnem sestavljena iz zastopnikov vojske in mornarice. Kakor poroča list >Niči-Ni5k je dosedanji predsednik knez Konoje dobil nalog, naj sestavi novo vlado. Po včerajšnjem odstopu vlade so odstopil' tuni vsi ministrski svetniki, načelnik vladnega informacijskega urada, namestnik notranjega ministra m policijski načelnik v Tokiu. Tokio, 18. julija, s. Naročilo za sestavo nove japonske vlade je dobil spet dosedanji predsednik knez Konoje. Voditelji japonskih oboroženih sil so mu takoj zagotovili, da so pripravljeni dati mu svojo pomoč. Knez Konoje je takoj začel posvetovanja za sestavo nove vlade in je imel najprej sejo z baronom Hiranumo, nato pa z vojnim in mornariškim ministrom, s katerima je v vseh vprašanjih prišlo do popolnega soglasja. Domnevajo, da bo nova japonska vlada sestavljena najbrž že danes in da se bo s starimi in z novimi sodelavci že lahko predstavila cesarju. Med posveti kneza Konoja s politiki so v vojnem in mornariškem ministrstvu bile neprenehoma seje glavnih zastopnikov japonskih oboroženih sil. Weygand je postal guverner v Alžiru Vichy, 17. julija. Uradno javljajo, da je bil general Weygand imenovan za guvernerja v Alžiru, kjer je sedaj to mesto zavzemal admiral Aabrial. Weygandu bo pomagal dosedanji civilni upravnik v Alžiru Chatel. V Franciji zapirajo komuniste Vichy, 17. julija. Policija je preiskala prostore, kjer je bilo nastanjeno sovjetsko poslani- I | štvo in je v kleti našla tajno radio-oddajno postajo. Po drugih vesteh je bilo v zadnjem času v Franciji aretiranih 19.000 komunistov. Amerikanci so z minami zaprli Manilski zaliv Manila, 17. julija. Ameriške pomorske oblasti so javile, da 60 z minami zaprle zaliv Manile in Subla na Filipinih. Poslej bo dovoz in izvoz iz Manile mogoč samo podnevi. velike bitke, ki zaposlujejo ogromno število vojnih sil. Cilji teh bitk so Leningrad, Moskva in Kijev. Na južnem bojišču sovjetska armada napenja vse sile za obrambo ukrajinske prestolnice ter postavlja v bojno črto znatne oklepne in mehanizirane sile in pa najboljše konjeniške oddelke. Vrhovni poveljnik na tem bojišču, maršal Budjoni popolnoma pozna to ozemlje, ker se je po njem umikal dvakrat med državljansko vojno in pred Poljaki leta 1920. Nemški oddelki po načrtu bijejo čete, ki jih maršal Budjoni meče v boj. V sredi vzhodnega bojišča potekajo boji še ob robovih cest, ki peljejo v Moskvo. Toda odpor vojske maršala Timošenka začenja popuščati pod silovitostjo napadalnih čet. Po vsem bojišču, od Finskega zaliva do Črnega morja nadaljujejo- nemške čete s svojim načinom vojskovanja, t. j. da zapletajo v boj in potem uničujejo sovjetske sile. Nemška zasedba Estonije je sprožila začetek delavnosti sovjetskih pomorskih sil. Toda nemško-finski odgovor je bil takojšen in sovjetske vojne ladje so se morale umakniti v vzhodni del Finskega zaliva, kjer pa jih neprenehoma vznemirjajo nemška letala in oddelki torpedovk. Na smrt obsojeni Rusi v Sofiji Sofija, 17. julija. Vojaško sodišče je včeraj obsodilo na smrt 4 Ruse, ki so bili obdolženi vohunstva v prilog Sovjetski Rusiji. Slovaški tisk prinaša z velikim poudarkom odloke notranjega ministra zoper Jude. Judom je odslej prepovedano obiskovati kopališča in javne nasade, hoditi na trg pred 10. uro, hoditi v javne lokale po 21. uri, obiskovati arijske rodbine in vzdrževati z njimi kakršen koli družabni stik. Uradna slovaška agencija pravi, da so ti ukrepi bili potrebni zaradi obnovitve slovaškega državnega gospodarstva in za pre-prečenje judovske protidržavne propagande. Vrhovni poveljnik Kr. Karabinjerjev Eksc. gen. Gambelli v Ljubljani Ljubljana, 18. julija. Danes opoldne je dopotoval v Ljubljano vrhovni poveljnik Kr. Karabinjerjev armadni general Remo Gambelli. da bi v naši pokrajini začel vrsto obiskov pri karabinjerskih poveljstvih, razporejenih po na novo zasedenem ozemlju. Eksc. Gambelli nosi eno najslavnejših imen v vojski. Pri obisku ga spremlja načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljstva karabinjerjev polkovnik Barengo ter višji pribočnik polkovnik Schiavoni. Na postaji so slavnega generala sprejeli: armadni general Eksc. Robotti, podprefekt Bisia in major Cavallero v zastopstvu Visokega Komisarja, poveljnik divfeije general Orlando, Kvestor, poveljnik karabinjerske skupine major Lombardi, poveljnik notranje stotnije stotnik Spadafora in komisar dr. Marchetti. Današnji dan bo Eksc. Gambelli prebil v Ljubljani. Bolgarski uradni obisk v Rimu Rim, 18. julija, s. Predsednik bolgarske vlade dr. Bogdan Filov in zunanji minister dr. Ivan Popov bosta prišla v Rim na uradni obisk 21. ju’:: ’ Italijanske čete zapustile Ogulin in Knin Zagreb, 17. julija. Italijanske čete so zapustile Ogulin in Knin. Prebivalstvo jih je toplo pozdravljajo in jim še enkrat izrazilo svoje simpatije za Italijo in njeno odlično Vojsko. Vesti 18. julija Nemški maršal Goering je znanemu polkovniku Moeldersu spričo njegovih letalskih zmag poslal tople čestitke, v katerih pravi, da je ponosen, da ima takega moža v svojem letalstvu. Za španski narodni praznik je Hitler poslal brzojavno čestitko generalu Francu. Znani ameriški polkovnik Lindbergh je poslal predsedniku Rooseveltu pismo, v katerem ostro ugovarja proti dejstvu, da ga je notranji minister Ickes večkrat javno obdolžil, da služi koristim neke tuje države. Lindbergh, ki ie znan kot nasprotnik ameriškega vmešavanja v evropsko vojno, zahteva, naj lekes svoje obdolžitve javno prekliče V Carigrad je dopotovalo 1100 sovjetskih podani- kov iz raznih držav, ki so zdaj v vojni z Rusijo. Vse sovjetske državljane so spravili na neki ruski parnik, ki je že od začetka vojne v carigrajskem pristanišču. Novo vojno dejanje proti državam trojne zveze je zagrešil ameriški predsednik Roosevelt, ki je včeraj postavil na črni seznam novih 1800 trgovskih podjetij iz vse Amerike, češ da posredno ali neposredno trgujejo z Italijo, Nemčijo in Japonsko. Po njegovem samovoljnem sklepu te družbe ne bodo mogle več dobivati ne blaga ne kreditov v Združenih državah. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je bila potopljena pomožna vojna ladja >Lady Soners«. 138 mož posadke so rešili. Angleški mornariški minister lord Alexander je imel na neki pojedini govor, v katerem je dejal, da bo hudi čas vojne za Anglijo še prišel. Obstanek Anglije je odvisen od izida bitke na Atlantskem morju. Najvažnejša naloga za Angleže je torej, da postanejo kos nemškim letalom in nemškim podmornicam. Včeraj je v Ankaro dopotovalo osebje nemškega, slovaškega, madžarskega in romunskega poslaništva iz Moskve. Na postaji je došlece sprejel nemški poslanik von Papen. Ameriški mornariški minister Knox je zapovedal, da morajo vsi mornariški rezervisti, 37.000 mož, ostati pod orožjem, dokler bo trajalo stanje splošne pripravljenosti v Združenih državah. V poveljstvu ameriške vojske .je prišlo do večjih sprememb. Med drugim je sedaj poveljnik protiletalske obrambe v Karibskem morju, general Andrews bil imenovan za poveljnika vse ameriške protiletalske obrambe v vojski in mornarici. V njegovo področje spadajo tudi predeli ob Panamskem prekopu. Ustanovitev ffNarodne obrambe" na Hrvaškem Zagreb, 18. julija, s. Poseben zakonski odlok, ki sta ga podpisala po^lavnik in maršal Kvaternik kot obrambni minister, določa ustanovitev »Narodne obrambe«. Odlok vsebuje 14 členov, med katerimi so najglavnejši ti-le: 1. Ustanavlja se »Narodna obramba« kot organizacija hrvaške vojske. Njena naloga je odstranjati neposredne in posredne nevarnosti, ki izhajajo iz stavk in vojnih težav ter seveda tudi preprečiti posledice, ki bi bile škodljive za narodno življenje, za gospodarstvo in trgovino na področju hrvaške države. 2. Vsi hrvaški državljani se morajo ravnati po predpisih, ki so bili izdani ali še bodo. Delo za narodno obrambo je splošno in obvezno za mladeniče od 15 leta pa ao vojaškega nabora. Narodno-obrambna služba, obsega pouk, ki je friprava na vojaško službo, ter delovno službo, isti, ki niso hrvaški državljani, a žive na Hrvaškem, imajo iste obveznosti, v kolikor te niso v nasprotju z mednarodnimi predpisi. 3. Premičnine se smejo razlastiti v korist narodne obrambe. 4. Starčki in bolniki so izvzeti. 5. Člani narodne obrambe morajo držati v največji tajnosti vse, kar so videli ali slišali v službi. Odlok nato navaja kazni za tiste, ki bi se pregrešili proti tem predpisom. »En dan stara piščeta«... oddajajo na kokošji farmi ob Ižanski cesti Ljubljana, 18. julija. "od gornjim naslovom je bilo v časopisih objavljeno obvestilo, da bo mestna občina oddajala interesentom en dan stara piščeta po režijski ceni. Mnogi se niso dalje zanimali za to obvestilo, pač pa so nastala živahna razpravljanja med socialno in gmotno šibkejšimi sloji, zlasti med varčnimi in izkušenimi gospodinjami, Na živilskem trgu so se sukali razgovori o teh piščetih na vse strani? »Od kod, kje in kako bo dobila občina piščeta?« Sledila je pripomba: »Saj občina nima kokošje fabrikel« Naposled so gospodinje pač prišle na misel, da je najbrže mestna občina preskrbela kje električno valilnico, s katero ji je bilo omogočeno na umeten način izvaliti piščeta. Mestni občini se je posrečilo, da je nabavila, sicer nekoliko pozno, odnosno preskrbela pri kmetijski šoli na Grmu in pri gospodinjski šoli v Mali Loki (litijski okraj) lOCO lepih, zdravih jajc. V treh etapah bodo s pomočjo električne valilnice izvalili piščeta, ki jih bo gospodarski urad nato oddajal posameznim strankam, v pni vrsti potrebnejšim slojem, proti odškodnini režijskih stroškov v znesku 3 lir. Uspehi organizacije malih gospodarjev Leta in leta po prvi svetovni vojni so agilni in za rejo malih živali vneti možje propagirali in širili organizacijo, kako naj bi po točno začrtanih smernicah vzrejali perjad, domače zajce in koze. Do zadnjih let se je javnost za to akcijo sicer za- Iz Trsta Prvi letošnji poletni konccrt na S. Giustu v Trstu, o katerem smo te dni že poročali v našem listu in omenili, da bosta na njem nastopila tudi znana baletna plesalca Erna Mohar in Boris Pi-lato, člana ljubljanske opere, je v sredo zaradi slabega vremena (koncert naj bi bil na prostem) odpadel in je bil preložen na četrtek za deveto uro zvečer z isto zasedbo in istim sporedom. Na njem sta omenjena ljubljanska plesalca izvajala Straussov valček »Glasovi pomladi«. Žrtev nerodnega kolesarja. V sredo zvečer je nek nerodni kolesar podrl na ulici 631etnega Jožefa Gorjanca, stanujočega na Via Commerciale 307. Gorjanc je pri tem dobil precej težke poškodbe na obrazu in so morali takoj poklicati reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v »Bolnišnico Kraljice Helene«. Zdravniki so dejali, da bo moral ostati tam najmanj tri tedne, ker ga prej ne bo mogoče pozdraviti. S Hrvaškega Italijanski oddelki zapustili Ogulin in Knin. Italijanski vojaški oddelki so zapustili hrvaški mesti Ogulin in Knin. Ob slovesu jih je tamkajšnje prebivalstvo toplo pozdravljalo i,n s tem še enkrat pokazalo svoje simpatije do Italije in njene vrle Vojske. Bivša Jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti je z odlokom hrvaškega pogla.v-!)(Hnika prenehale obstajati in je bila namesto / nje ustanovljena »Hrvaška akademija znanosti in umetnosti«. Njen predsednik je dr. Tomo Matič, profesor v pokoju. Poglavnik je tudi že imenoval prvih deset Akademikov, ki so skoraj vsi vseučiliški profesorji. V Karlovec so se vrnile te dni nove skupine hrvaškili ujetnikov iz Italije. Zdaj so se že skoro vsi hrvaški ujetniki vrnili domov, le nekaj malega jih je še ostalo v Italiji, pu tudi za te upajo, da bodo v kratkem doma. Ujetniki, ki so te dni prišli v Karlovec, niso mogli prehvaliti, kako lepo so z njimi postopale italijanske oblasti. Judje odhajajo iz Zagreba. Hrvaški časopisi poročajo, da so zdaj začeli odvažati iz Zagreba Jude, ker se je pokazalo, da niso bili disciplinirani in se niso hoteli držati določenih predpisov, tudi tistih ne, ki se nanašajo izključno nanje. Zato so zagrebške oblasti sklenile, da se Judov enkrat za vselej iznebe. Prvi transport, kakih 400 Judov so že odpeljali iz Zagreba na prisilno delo. Produttore limoni, pa* late, fagfolini, frutta, sarebbe disposto trattare di rettamente con compra-tori provincia Lubiana Pridelovalec limon, krompirja, figola, sadja je pripravljen pogajati se neposredno z nakupovalci v Ljubljanski pokrajini Claudio Armellini - Mcssina, Via Fossate 23 Igor Zagrenjen: Čelešnk Jutri še ostanem tu in počakam, je prej na tihem sklenila, ko je gledala zdaj v beli, tenki dni nad surovim skalovjem, zdaj v Ihto in Meniha, ki sta prekladala zunaj po klopi 6voj tovor. Ce pa jutri ne bo nikogar od nikoder, potem pa bo odšla. Čemu bi neki zapravljala zlati čas prostosti in denar, povrhu se pa še dolgočasila kakor že zlepa ne kje. Ce v hribih ni ljudi, je pusto, in dalj ko si preč od njih, boljše napraviš. Tako bo tudi naredila. Rekla pa tega ni nikomur. »Zdajle je pa zadnji čas, da odrineva!« reč» Menih. »Ce boš kaj dolgo namesto skozi okno pogledava!, saj veš kam, potem jutri s Celešnikom ne bo nič! Navsezadnje bodo še mene začele oči zavajati, čeprav sem bolj hladnokrven in nekaj dam nase, kakor veš! Kar čedna babica je, pa še plavica, kakor nalašč po mojem srcu — toliko pa le ni vredna, da bi naju obdržala čez noč pri tebi, Peter, jutri fti se pa lepo obrisala za tisto, zastran čigar sva prišla!« »Kaj še nocoj mislita naprej gor?« »Seveda. Toliko mi pa ne manjka, da bi se jutri, ko že zjutraj še v gošči kar puhti, kaj šele na planem, pehal z nahrbtnikom in tri ure grizel v kolena, potem se pa ves omeden in ob sapo šele lotil skale!« »Vode ne bosta imela zgoraj!« »Saj je sneg! Za čaj bo že dober. Za jutri za čez dam, si bova pa pri tebi izposodila steklenico Globelščice, če boš tako dobrega srca. Saj ti jo bom vrnil z obrestmi. En cel škaf je bom sam zajel in prinesel, ko bova nazaj!« To pravi že iz kuhinje, kjer tnu oskrbnica nataka. Z oprtanima nahrbtnikoma se poelavljata. »Srečno hodita! Pa le pazita, da se vama ne bo kaj naredilo!« kliče za njima oskrbnica. »Dobro se imei, Peter, pa zelenko varuj!« reče Ihta oskrbniku, ki ju je bil spremil pred hišo. Pri tem tnu 3 svojo lopatasto šapo tako stisne roko, da oni že skoraj napol v jezi zavpije: . farmi so pa na leto znesle do 200 jajc, poprečno pa 160. Prvih 380 piščancev Na pobudo in prizadevanje referenta za rejo malih živali inž. Jožeta Levstika se je mestna občina ljubljanska, ko je tudi gospod župan popolnoma odobril to akcijo, odločila, da nakupi jajca štajerskih kokoši, ki so edina, v naših krajih aklimatizirana in dobro uspevajoča kokošja vrsta. Lastnik kokošje farme ob Ižanski cesti je dobil nalog, da vodi valitev nakupljenih in preskrbljenih 1000 jajc. S podporo občine se je akcija uspešno izvedla. Od gospodarskega urada je prejelo včeraj do 30 strank, ponajveč delavske družine in družine upokojencev, posebne nakaznice, da so farme dobile njim določena piščeta. Vsaka stranka je v kritje režijskih stroškov plačala 3 lire za pišče. Stranka je lahko prejela največ 8 piščet v gojitev. Danes ob 9 dopoldne se je na farmi ob Ižanski cesti pričela oddaja piščet. Šlo je vse v redu. Ljudje so prihajali tja s košaricami ali majhnimi papirnatimi zavojčki, da so lahko odnašali piščeta domov, kjer jih bodo dalje negovali tako, da bodo nastlali v zavojčke mehko perje in jih prve tedne imeli vedno na toplem. Naslednje dneve bodo prišla na vrsto druga piščeta. Kokošja farma, kakor smo informirani, ---------------- . —................ sprejema tudi od kmetov im raznih zasebnikov v valjenje godna in dobra jajca in zahteva za svoj trud primerno odškodnino, ki ni pretirana. — d. nimala, toda ni kazala posebne pozornosti za to panogo narodnega gospodarstva, ko si prav lahko majhen človek ustvari primerno lepe dohodke. V letih stiske in težav pa prihajajo načrti malih gospodarjev do veljave in uvaževanja. Tam na Ižanski cesti je agilen tajnik društva »Mali gospodar« že pred 8 leti ustanovil kokošjo farmo. Mnogi stanovalci na Ižanski cesti so bili sprva veliki pesimisti glede uspehov farme. Z žilavo marljivostjo se je posrečilo gospodu tajniku, da je dosegel v kokošji reji lepe uspehe, redil je poprej v prvi vrsti kokoši plemena Rhode-Island in Sussex. Zaradi pomanjkanja kurje krme je bila farma primorana omejiti rejo piščancev in kokoši. Na farmi je najprej v posebni sobi postavljena valilnica. Napravljeni sta dve posebni mizi, skozi katerih notranjost struji za časa valitve jajc enakomeren električni tok. Oba valilnika lahko izvalita pri enkratnem nasadu 1200 jajc, vsak po 600. Doba valitve traja 21 dni, kakor pri kokljah. Uspehi umetnega valjenja so prav povoljni, kajti izvali se običajno 80 in še več odstotkov vloženih jajc. Piščeta nato sprejema čez noč v velikih kurnikih velika, umetno narejena koklja, ki je električno ogrevana. Kokošja farma je v prejšnjih normalnih Ponovna opozorila lastnikom gostinskih obratov Prebivalci Ljubljanske pokrajine pod nobenim pogojeni ne dobe kruha ali zakuhane juhe brez lastne živilske izkaznice Ugotovili smo, da se gostinski obrati, ki dajejo^ hrano, ne drže navodil glede oddaje najvažnejših racioniiranih življenjskih po>-trebščin. Zato opozarjamo prizadete, da smejo nestalni gostje brez živilske nakaznice dobiti od racioniranih živil le kruh in to največ za dobo dveh dni. Nato pa prejmejo živilsko nakaznico, ki velja za čas bivanja v pokrajini. Nihče ne more dobiti v gostinskih obratih juhe z rižem ali testeninami, ako nima odnosne živilske nakaznice. Zato so veljavne tudi živilske nakaznice vseh ostalih pokrajin Kraljevine, tako da se lahko teh nakaznic poslu-žijo nestalni gostje za hranjenje v gostinskih obratih. Za nestalne goste se morajo smatrati samo tisti, ki pridejo iz drugih pokrajin Kraljevine, v nobenem primeru pa ne prebivalci Ljubljanske pokrajine, ki morajo vedno imeti pri sebi odgovarjajočo osebno živilsko nakaznico. Iz tega sledi, da prebivalci Ljubljanske pokrajine ne bodo v nobenem primeru mogli dobiti kruha ali juhe v gostinskih obratih, ako nimajo lastne živilske nakaznice. Slednjič opozarjamo gostinske obrate, da morajo za vsak obed vsakokrat odstriči od živilske nakaznice odgovarjajoči odrezek za kruh, riž ali testenine. V ta namen so vsi odrezki za kruh deljeni v dva dela, tako da lahko služijo za kosilo in večerjo za vse dni v mesecu. Za riž ali testenine v juhi velja tako odrezek za testenine, kakor tudi odrezek za riž, kakor pač kuhinja razpolaga z živili. Veljavni so le odrezki tistega dne, ko gost obeduje ali naslednjih dni; nikakor pa ne odrezki, ki so starejšega datuma in so torej zapadli. Naslednji mesec bodo gostinski obrati dobili živila na podlagi števila odrezkov, ki so jih nabrali prejšnji mesec. Petkov živilski trg Ljubljana, 18. julija. Kakor po navadi je bil petkov trg spet dobro založen z vsemi dobrotami, posebno pa z zelenjavo. Ker je bil lep dan, so pripeljale na trg svoje pridelke tudi kmetice iz nekoliko bolj oddaljenih krajev. Seveda je bilo spet največ zelenjave. Številne kazni, ki so objavljene skoraj vsak dan v časopisju, ki jih izreka Kvestura, kaj dobro vplivajo tudi na druge prodajalce, Najvišje dopustne cene so naslednje in teh se vsi skrbno drže: koleraba 1.50 L, rdeča pesa 2 L, domači stročji fižol 3.50 L, novi krompir 1.90 L, zeljnate glave 2.25 L, liter lisičk 1.50 L, liter borovnic 2 L, liter rdečih jagod 5 L. To so predpisane prodajne cene. Vso pohvalo pa zaslužijo tiste redke prodajalke, ki razumejo sedanje razmere med mestnim prebivalstvom in gredo s svojimi stvarmi včasih celo pod določeno ceno. Enako kakor zelenjadni trg je bil izredno založen tudi trg, kjer prodajajo gozdne sadeže. Posebno borovnic je bilo na koše, enako tudi gob in rdečih jagod. Ljubljanske gospodinje v pravem pomenu besede kar tekmujejo med seboj, katera bo nakupila boljše in lepše borovnice. Kupujejo jih kar na debelo, da jih bodo vložile za kompot, naredile iz njih mezgo ali pa jih bodo posušile im take uporabile za čaj v mrzlih zimskih mesecih. Prodajalci borovnic kaj kmalu izpraznijo svoje košare, posebno če so prinesli na prodaj lepo blago, in se vračajo domov, ne pa kakor druga leta, ko so morali čakati ure in ure, preden so prodali nekaj litrov borovnic. Tudi njim so se časi obrnili na bolje. Prav tako dobro kakor borovnice in_ drugi gozdni sadeži pa gre v denar lipovo cvetje. Na današnjem trgu ga je bilo precej, 'ludi kupcev je bilo dosti. Za lipovo cvetje je tudi že določena najvišje dopustna prodajna cena. Takole je na črni tabli pred semeniščem napisano: suho lipovo cvetje po 10 L za kg, sveže lipovo cvetje pa po 6 L. Ker je bilo letos lipovega cvetja precej, so si mnogi z njim prislužili lepe denarce. Če ga niso prodali na trgu, pa so ga spravili v denar pri trgovcih, ki so kupovali kar na vagone lipovega cvetja. Kakor rečeno, je povpraševanje po lipovem cvetju veliko in ga Je mogoče že dražje spraviti v denar, kakor pa je določil mestni tržni urad. ŠPORTNE VESTI Katera štafeta na 4Y,100 m je najhitrejša? Ta svetovni rekord imajo USA. Rekord je bil dosežen na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936. Za progo so rabili 39,8 seli. Tekli pa so tile: Jesse Owens, Metcaf, Draipcr in Wykoff. I)va od teh sta črnca. Nemška štafeta je bila druga s časom 40,1 sek. Tretji najboljši Čas na tej progi imajo Italijani s časom 40,6 sek. Četrti so Argentinci s 40,9 sek. S časom 41 sekund pa tečeta še štafeti Švedov in Madžarov. Koliko golov je zabil io Janes, odkair igra v nemški državni reprezentanci, proti komu in ali so bili vsi 11 metrovke? Med štirimi goli, ki jih je Janes kot reprezentant zabil, je bil samo eden dosežen iz enajstke. Ta gol je padel proti reprezentanci Protektorata leta 1939 v Bresla-vi. Ostala goli pa so bili mojstrsko izvedeni prosti streli iz 20 do 25 m daleč. Te gole je zabil: enega je zabil slavnemu italijanskemu vratarju Olivi eri.ju (2:3 v Fi-renci), G laserju (3:2 proti Jugoslaviji v Berlinu) in proti norveškemu vratarju Johnsonu v Oslu (4:0 proti Norveški). Švedski nogometni prvak je jKistal za letošnje leto Helsingborgs z 31 točkami. Slede: Degefors, A1K, Elfsborg itd. Novice iz Države Ljudsko gibanje v Italiji. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je po podatkih, ki jih je zbral Osrednji statistični urad, rodilo v Italiji 421.174 živih otrok. Na vsakih tisoč prebivalcev pride povprečno 22.5 novorojencev. Porok je bilo v istih petih mesecih 98.626 ali 5.3 na vsakih sto ljudi. Te številke povedo, kar je čisto naravno, da je število rojstev in porok nazadovalo v pri. meri z dobo istih petih mesecev v prejšnjih letih. Treba pa je poudariti — piše >Agenzia dTtalia e deli Impero« — da je ta padec rojstev in porok v vojskujoči se Italiji dosti manjši, kakor pa v drugih državah, celo mnogo manjši, kakor v letih 1917—1919, torej začasa prejšnje svetovne vojne. To priča, kako velika je življenjska sila italijanskega naroda, na drugi strani pa dokazuje, kolikšen uspeh je rodilo delo, ki ga je vlada posvetila temu vprašanju. Število rojenih otrok, ki so ostali pri življenju, prekaša število umrlih v istem časovnem razdobju za^ 143.724 ali za 7.7 odstotkov na tisoč ljudi. Važen prispevek v tem oziru je dala Libija. Tam se je od letošnjega januarja do maja rodilo 1515 živih otrok, porok na je bilo 317. . žrntve letalskih napadov na Messino. Tržaški »Piccolo« objavlja v svoji zadnji številki imena tistih, ki so izgubili življenje ob priliki angleškega letalskega napada na Messino v noči od 14. na 15 julij. Ubiti so bili pri tein napadu štirje in sicer en 83 letni starček, ostale tri žrtve pa so bombe poiskale med otroci, od katerih je bil prvi star 14 let, drugi 7, tretji pa 5. I ežje in lažje ranjenih pa je bilo pri tem napadu na Messino 23, kakor se vidi iz poročila omenjenega lista, ki navaja tudi njihova imena. Koliko bankovcev je v obtoku. »L’Eco di Roma« poroča iz Rima, da je bilo na dan 31. decembra 1939 v obtoku za 24,432.2 milijona lir bankovcev Italijanske banke. Stanje pa je bilo že v marcu lanskega leta precej drugačno. Tedaj je imela Italijanska banka v obtoku samo še za 22,643.9 milijonov lir bankovcev. Istočasno navaja omenjena^ agencija tudi nekaj podatkov iz drugih držav. Pravi, da je bilo na primer na Angleškem konec leta 1940 za približno 617 milijonov šterlingov bankovcev v prometu, leto dni prej pa za 530 milijonov, v Nemčiji konec 1940 leta za 14 milijard mark, v Franciji pa nič manj kot za 200 milijard frankov. Ovadeni verižniki. Nadzorstvena policija je ovadila oblastem dr. Serafinija in njegovega brata Maria iz Salveja, ker sta skrivala ogromne količine racioniranih živil in drugih potrebščin. Med drugim so pri njih našli 559 kg olivnega olja (175 kg sta ga imela zakopanega pod kupom peska), dalje 1901 kg modre galice, ki sta jo nameravala prodati pozneje, ko bo cena še poskočila, 165 litrov bencina ter večje količine doma izdelane volne. 170 otrok »Hitlerjeve mladine« na počitnicah ob Lago Maggiore. Iz Milana poročajo, da je pred-snočnjim prispelo tja 170 hitlerjanskih otrok, ki so bili zaradi dobrih uspehov v šoli poslani čez poletje na počitnice k jezeru Maggiore v Gorenji Italiji, kjer ima nemška mladina svoje poletno taborišče. V treh vrstah.. V Novem mestu si je pri treningu, ko je skakal v višino, zlomil desno roko 231etni brezposelni mehanik Niko Suhi. Ko so mu dali roko v mavec, je šel v domačo oskrbo. Včeraj dopoldne je dimnikar sežigal saje v »Mexiki< na Jegličevi cesti. Pri sežiganju saj pa se je dimnik tako segrel, da je bila nevarnost, da bi se vnelo stropno ogrodje. Poklicni gasilci so nevarnost odstranili. Tudi češnje so zahtevale svoje žrtve. V kan-dijsko bolnišnico so te dni prepeljali kar tri žrtve. 171etni Al. Gorenj je padel z drevesa in si hudo poškodoval obe roki. 11 letni H. Smerke si je poškodoval desnico in 381etni J. Zorko pa je pod češnjo obležal s precej poškodovano hrbtenico. Za en dan stara piščeta, ki jih je prodajala mestna občina po 3 L, je bil tolikšen naval, kakor bi jih dajali najmanj zastonj. Čeprav iih je bilo 1000, so jih vendar takoj razprodali. Ce bi imela mestna občina vsaj 10.000 piščancev, pa če ne bi mogla ustreči, toliko kupcev je bilo. V Novo mesto je prišla druga pošiljka modre galice, ki jo rabijo posebno vinogradniki za svoje trte. V drugi pošiljki je bilo ll.OOOkg galice. Tudi druga pošiljka ni niti od daleč krila vseh potreb, ki jih imajo kmetje. »SliOV. DOM« v vsako hišo! »Ali misliš, da imam leseno?* Ihta pa kakor ne bi nič slišal, še enkrat pogleda nazaj skozi okno in pomežikne prav na dolgo in natančno. »Zdaj se pa le spravil« reče Menih. Sonce se je tačas približalo vrhovom, urno so rasle sence iz zatrepov, zmerom više so prihajale. Temena večernih gord so že jela narahlo rožnato rdeti. Dolga, pusta pot po grapah, gošči, grušču in skalah ju je čakala. Konec za koncem sta jo potrpežljivo in vztrajno puščala za seboj. Od sončnega žara so na koncu, ko sta prišla pod Klokovnjak, ostali le še prameni, ki sp iznad gora, za katerimi je bilo izginilo sonce, v rastoči širini prebadali pobledelo jasnino. Dan se je nagibal skriti vir je zašumel glasneje, ptič si je v gošči zapel, preden je na veji stisnil glavico pod perot ta zamižal, prav majhne meglice so Iblodrle med drevjem, nebo je temnelo. Na veliki polici pod Celešnikom sta se ustavila. Za Pruko je izginjala zadnja sramežljiva rdečica, obzorje je tam že postajalo, tik pred nočjo, 6vetlozeleno kakor jezerska gladina. In prva zvezda je zamigljala. Ko sta se raztovorila pod skalo, ki je vabila z vairnim zavetjem, sta prinesla v klobuku snega, razložila dobrote in povečerjala. Pomalem se je temnilo. Narezala sta si ruševih vej, s kladivi oklestila ostre parobke v skali in si pripravila ležišče za trdo noč pred dnem, ki bo zahteval od vsakega vse. Nad njima se je vzpenjal Celešnik in k nočnemu nebu molil svoj samotni vrhovni greben kakor bi bil željan tolažbe v zapuščenosti. Končno se ga je usmilil mesec,' k! ga je oblil z milo, prizanesljivo lučjo. Odmaknil ga je zemlji, ni pa mu pustil do neba. Dolgo sta kadila in se pogovarjala. Nazadnje pa jtreba sta se bila pošteno založila s klini. Tudi kvedrovce sta zbasala vanj, ko sta 6e preobuta v plezalnike, preden sta se ločila od kraja, ki jima je bil gostoljubno ponudil borno prenočišče. V višavo se rajši nista ozirala, ne zvečer, ko sta prišla sem pod steno, ne zdaj, ko sta se odpravljala, da se lotita stvari, ki naj bi kronala to poletje in tveganja vseh zadnjih let, kar sta jih prebila v gorah. Z resnimi obrazi sta brez besed strmela v strm pomol, ki se je kakor noga stezal iz stene. Molče sta stopala po navaljenih skalah k gladkemu zidu, ki je nehava! zgoraj na nebu. Sonce še ni bilo vzšlo, nebo pa se je že veselo smehljalo. Prvi žarki so šinili izza roba Možicev, ko sta obstala pod pomolom. Razvila sta vrvi, se dvojno navezala, na pas pripela v vjx>nkah šope klinov, na zapestje obesila kladivi. Že skraja je kazalo, da bo treba zabijati. Še cigareto sta pokadila sedč, potem pa je Menih zagrabil za mrzlo skalo. ♦ Ko je sonce pogledalo na polico, je bil Menih že dobrih dvajset metrov od tal. Ihta je stal še spodaj v grušču. Vrvi sta zdaj gladko tekli ob skali, zdaj zastajali, pa spet v sunku spolzeli kvišku. Do vrha pomola bosta zalegli. Že tu se je pokazalo, da brez stiridesetmetrskih ne bi bilo uhajati. Brez glasu skoraj je lezel Menih. Le tu pa tam se mu je pod prsti odrobil kamenček in za-grčal k Ihti. Začlembe so ga silile zdaj v eno kraj pomola, zdaj v drugo. Po sredii proti vrhu m bilo misliti, rob je postajal previsen, oster m gladek. Nikjer ni bilo moči zabiti klina. Skala se je drobila, v razu pa so bile špranje zalite s stgo. Pičlih pet metrov je nemara manjkalo Menihu do vrha, pa kar na lepem ni mogel naprej, ihta je s sklonjeno glavo poslušal njegovo težko sopenje, ki je začelo, ponehaval oin znova začenjalo. »Da bi te zlodej!« je končno razločno zaslišal. »Ali te daje?« je vprašal »Prijeti nimam kam!« . . .. , »Spusti se malo! Od tule je videti kakor bi bila kakšna laštica! Dva metra jx>d tabo.« »Nič ni! Dol je obrnjeno, izlizano.« Nekaj časa je bilo tiho, potem pa se je spet oglasilo sopenje. _______ Ihta je popuščal vrvi in skrbno opazoval tovariša. i , Ta se je nenadoma odločil m v razkrehu dobil oporo v steni zraven pomola. »Sem že na dobrem!« je zagodel. Nato sta spolzeli vrvi za njim, ko je z leve jemal strmo ploščo in pokleknil na vrh pomola. »Naprej!« je zavpil* »Zabij kaj!« Spet je bilo tiho, potem pa je zapel Min, vedno višji zvenk je prihajal z vrha. V uho je hlestnita vponka, Menih je vzel vrvi in ju vpel vanjo. Naglo je bil Ihta pri njem. Ko sta 6e oddahnila, sta jx>gledala kvišku. Nekaj metrov nad njima je pričenjala visoka jx>č, ki se je vlekla skozi nepopisno gladko in strmo ploščo. Ihta je zabil še en klin, se z vponko na pasu zapel vanj in nastavil Menihu sklenjene roke. Ta se je pognal vanje, mu stopil na ramo in na glavo, Inta pa ga je vpetega varoval čez rame in pod roko. Brž je bil pri poči Zagozdil se je in pričel lesti. (Nadaljevanje prih.) Sprehod med Slovenci v šumadiji Prve dni meseca julija so me vodili osebni posli po lepi Šumadiji in tako sem se zadržal v Gornjem Mladenovcu, Čupriji in Jagodini ter v rasinskem okraju, kjer sem se mudil v lepem Džunisu, večji postaji na niški progi, od koder sem jo mahnil v vas Kaonik in Veliki Šiljegovac. Popoldne okrog 6 je bilo, ko sem dohitel s Jeznjem (voziček na dveh kolesih) kolono vozov s kravjo vprego, na njih pa so bile cule in ljudje — žene, otroci, možje, dekleta in fantje. Zanimala me je ta vrsta voza, za katero se je dvigala megla cestnega prahu. Vozovi so se počasi pomikali dalje in pesem je donela po lepi dolini, ki je gostoljubno sprejela nove ljudi. Bili so Slovenci. Odslovil sem ljubeznivega voznika, mu odštel 20 dinarjev za 5 km dolgo pot in se približal vozovom, ob katerih so stopali šumadijci s svojimi )«rijatelji. Koga sem srečal? Na vse začudenje svoje stare znance. Ob tretjem vozu je mahala trojica — dva velikana in neki manjši tovariš. Pozdravili smo se. Bili so Falter Jurij iz Jur-kloštra, Ambrožič Stane iz Maribora, Skoberne Slavko iz Celja. Res posrečena družba — tovarnar, uradnik in časnikar. Nekaj korakov pred njima je stopal z mlado učiteljico Dano iz Pristave novo pečeni pedagog Kukec iz Maribora. Prav zaverovano ji je govoril, zato me niti ni opazil, ko sem ga pogladil po trudnih ramenih. Na hitro sem spregovoril nekaj besed z mlado dvojico, se malo pošalil in jima želel srečo, pa me je v prijetnem razgovoru že prekinila vesela družba iz Savinjske doline. Bili so stari znanci Stane iz Št. Pavla, njegova ženka, Jagodičeva Vida s svojo prijateljico Slavko, kot varuh pa je bil z njimi na vozu celjski očka Jagodič Jože. Tako sem se pozdravljal z vsemi. Kar čudno se mi je zdelo, da jih je toliko, ki me poznajo. Spomnil sem se znanega starega reka, vendar me to ni motilo, da sem se odločil, da spremim svoje prijatelje in znance še naprej — do doma. V vasi Džunis je ostalo več ljudi, med njimi dr. Zore z družino, ravnatelj Novak iz Konjic, Jenko in drugi. Na križišču cest Kruševac - Vel. Šiljegovac smo ae spet poslavljali. Pedagog Šegula Pavle je zbral prav posrečeno družbo. Njemu se je pridružil Radetič iz Šmartnega ob Paki s svojo družino, inž. Koprivšek iz Št. Jurja s svojim znancem nadučiteljem Žagarjem in drugimi. Jaz sem spremljal prijatelje v Veliki Šiljegovac. To je večja vas (12 km od žel. postaje), z občinskim, gasilskim domom, z več trgovinami in gostilnami ter celo izstavo okrajnega načelstva. Že med potjo sem zvedel, da zastopa okrajnega načelnika v tej vasi bivši okrajni načelnik v Sarajevu. Inž. Železnik s svojim bratom iz Trbovelj je odšel z večjo skupino k Sv. Arandjelu. Prota 'je odstopil svojo novo hišo ob cerkvi njegovi skupini. Mrak je legal nad to lepo dolino pod Jastreb-cem, ko smo sedli okrog vodnjaka in pili svežo, hladno vodo. Kot bi bil kje v Mozirju. Tako domače, prijetno, pesem, vesel razgovor. Ponosni Jastrebac me je spominjal prijetnih večerov pri Mozirski koči in na dr. Hrašovca ter Vrtovca iz Celja, kako smo pred leti letovali na Golteh in delali načrte za gradnjo potrebnega vodovoda. Še posloviti sem se pozabil od njih, ker ju je mrak preganjal, pot do Ribarske banje, kjer domujeta, Na Napoleonovem trgu so tudi pridni Ljuhljnna, 18. julija. Široko Vegovo ulico so že dovršili in izročili prometu. Pred nekaj dnevi pa so začeli orati tudi Napoleonov trg in konec Ceste 29. oktobra. Težak železen plug je zoral staro cestišče nekaj centimetrov globoko. Ker je hotela mestna občina odstraniti dosedanji klanček, ki je bil v lahnem loku napel od Kongresnega trga na Napoleonov trg, so delavci naorano kamenje odpeljali in tako znatno znižali nekdanji klanček. Sedaj nasipajo delavci na očiščeno cestišče plast debelega gramoza, ki ga bo potem mestni valjar potlačil kakor prej v Vegovi ulici. Ko bo ta plast dodobra zvaljana, bodo pa posuli zvaljano plast s tanko plastjo finega peska, katerega bodo polili še s smolo, oziroma katranovo mešanico. Dela na Napoleonovem trgu kar vidno napredujejo in vse kaže, da bodo čez dober teden že končana. Lični Napoleonov trg bo tako v prav kratkem času dobil novo lice. Prav je tudi, da bodo uredili tudi konec Ceste 29. oktobra, saj bo menda mestna občina v bližnji bodočnosti uredila tudi to cesto, ki je asfaltiranja nujno potrebna. Cesta 29. oktobra je res močno prometna, pa tudi nič manj kotanjasta. Ob vročih dneh se dviga prah. ob deževju so po kotanjah luže. Prav bi res bilo, da tudi to cesto mestna občina uredi. Stanovalci ob tej ulici bi bili občini gotovo zelo hvaležni. Novo tlakovana Vegova ulica z Napoleonovim trgom vred bo v nekaj dneh precej razbremenila promet, ki je bil za časa popravil usmerjen le skozi ozko Gradišče. Promet bo potem pač bolj smotrno urejen, pa tudi prahu ne bo več toliko kot doslej ob suhih dnevih. pa je bila dolga. Od Džunisa do Banje je namreč 32 km. Včasih je vozil tod avtobus, sedaj pa zaslužijo kmetje s svojimi čeznji. Pozno je že bilo in k počitku smo se spravljali, ko so nas presenetili gostje. Sosedje so nam prinesli sira, sliv in čebule ter mleka. Kar prehvaliti nismo mogli njihove ljubeznivosti. Postaven moški je potegnil izpod suknjiča steklenico in se približal moški družbi Bila je res samo za moške — bila je ljuta (slivovica). Ta nas je zelo okrepila. Prijetni poletni hlad je pihal izpod Ja-strebca skozi odprta okna na naša ležišča na tleh. Vendar bilo je tako sladko. Spali smo brez nadlegovanja, hrupa do poznega jutra, ko nas je toplo sonce predramilo in vabilo v duhteč vrt, kjer so rasle lipe. Žal, da sem se moral tako hitro posloviti od teh vedrih ljudi. Mnogo jim manjka, a vse imajo. S čeznjem sem se odpeljal v Kruševac, od tod nazaj v Belgrad. Med vožnjo sem se oglasil še v Paračinu. Na postaji sem namreč zvedel, da je tu Remše iz Mozirja s svojo družino, Stermecki iz Celja in drugi znanci. Tretji dan sem se zamudil še v Čupriji. Na vse presenečenje sem srečal tu kar celo vrsto svojih znancev: dr. Ogrizka, dr. Hod-žarja, Prekorška, prof. Holečka, prof. dr. Strmška, prof. Modrijana, prof. dr. Šijanca, urednika Pečnika, Petka — same Celjane. Prav lepo so me pogostili. Ko sem se peljal skozi Mladenovac, smo se pozdravili na postaji še z Vrabloma Vanči jem in Tonetom ter gdč. Milko, ki sta z mamico nedaleč od mesta. Z njimi je tudi gdč. Pavla iz celjske prosvetne pisarne. Trdno smo si stisnili roke, ko se je začel pomikati vlak. V Belgradu 6em srečal še več Slovencev. Slapšaka Staneta sem srečal pred gradbenim ministrstvom, ko se je pravkar vračal iz službe. Hitel je za svojim bratom Francetom, novim carinikom iz Zemuna. Z veseljem sem pozdravil svojega znanca Fajdigo Pavla. Doživel je zgodovinske belgrajske dni, zato sem ga poslušal, ko mi je živahno pripovedoval o groznih urah, ko se je takoj po bombardiranju podal na prazne belgrajske ceste. Blizu »Ta-Te« sem srečal odvetnika Hočevarja Mirka, o katerem sem že slišal, da je sprejet v službo v samem finančnem ministrstvu. Pred Jugoslovansko knjigarno sem skoraj zadel ob družbo. Bili so župnik Tumpej, prof. Jenko, prof. Ulaga. Skrbi so jih zadržale v važnem razgovoru, zato smo se pozdravili in si želeli skorajšnje svidenje. Dela na mestni tržnici gredo h koncu Še nekaj dni, pa bo zunanji del tržnic popolnoma dograjen Ljubljana, 18. julija. Ljubljančani iz dneva v dan v vse večjem številu prihajajo na trg in si s posebnim zanimanjem ogledujejo veličastne mestne tržnice. Saj pa je pogled nanje res vreden občudovanja. Če pomislimo, kaj vse smo doživeli v času, ko so tržnice gradili, moremo biti kar zadovoljni, da so lahko sploh toliko zrasle iz tal. Dela so v najbumejših vojnih časih sicer za nekaj časa res zastala, vendar pa so zidarji, kamnoseki in drugi rokodelci pozneje malo bolj poprijeli in nadomestili, kar so zamudili. Dela so tedaj kar vidno napredovala, tržnica je rasla kakor goba po dežju. Ko so polagali kamnite kvadre drugega na drugega, je šlo delo bolj vidno od rok kakor pa pozneje, ko je bilo treba opravljati notranja dela. Pri teh delih so ljudje mislili, da na stavbi sploh nič več ne delajo, kajti na zunaj se je delavnost res malo poznala. Če vzamemo vsa dela na tržnici, ki so Že dokončana, lahko rečemo, da je tržnica pred končno dograditvijo. Pogled na tržnice od zunanje strani ob Ljubljanici je veličasten. Več kakor polovico zidovja iz opeke je že ometanega, le še nekaj desetin metrov čaka na omet. Na nekaterih krajih na zunanji strani so tudi še postavljena ™«ka lesena ogrodja, ki služijo delavcem pri ouščevanju kamenitih kvadrov, še nekaj dni, pa bo zunanji del tržnice povsem dograjen. Mnogo več dela kakor na zunanji strani tržnice, pa čaka različne rokodelce v notranjosti tržnice. Sicer so notranji prostori v grobem tudi že dovršeni, vendar pa bo treba še marsikaj narediti, preden bodo lahko tržnice izročene svojemu namenu. Visoke in sloke kamenite stebre iz umetnega kamenja bo treba očistiti, tla v tržnicah bo treba tlakovati, postaviti bo treba v tržne prostore opremo, v okenske okvire bo potrebno vstaviti šipe, stopnice, ki vodijo v kleti, bo treba zavarovati z ograjo. Tudi stranišča v kleteh še čakajo na vso opremo. To so dela, ki smo jih našteli samo v grobem. Potem ko bo to enkrat dokončano, pa bo treba urediti seveda tudi čelni del tržnic. Ker so tržnice precej višje kakor pa je sedanji trg, bo treba vzvišeni del lepo utrditi, da se ne bo zemlja vsipala na nižje ležeči del. Vsi, branjevke, trgovke, mesarji in drugi komaj čakajo, kdaj bodo nove tržnice lahko že zasedli. Kajti vse, kar je na ljubljanskem trgu, je že doslužilo. Posebno mesarske stojnice niso za nobeno rabo več. Ko bodo sedanje stojnice podrli, bo šele prišla do izraza vsa krasota novih tržnic. Nove tržnice bodo za dolga desetletja služile lahko svojemu namenu, saj so zgrajene po najsodobnejših zdravstvenih načelih. Pa tudi sicer odgovarjajo^ vsem predpisom, kakršne zahtevajo sodobne tržnice. Nove tržnice bodo lahko Ljub-.ljani v ponos, saj so res izredno redka mesta, ki se lahko ponašajo s takimi tržnicami, kakršna je ljubljanska. Želimo le, da bi dela bila le kmalu končana in da bi bili novi tržni prostori izročeni svojemu namenu 0 zgodnjem krompirju Mestni preskrbovalni urad prodaja sedaj na mestni tržnici novi krompir po 1.75 L. Gospodinje ga prav rade kupujejo, saj je cena primerna, razen tega je pa iz Italije uvoženi krompir tudi zanesljivo popolnoma zrel in zato ni škodljiv zdravju. Naše gospodinje pa še mnogo premalo poznajo škodljivost nezrelega krompirja, in zato pri nas vedno pojemo prav mnogo nezrelega krompirja ter zaradi uživanja takega krompirja nastale prebavne motnje navadno pripisujemo zgodnjemu sadju prav po nedolžnem. Ce se pri krompirju koža sama lušči, je to znamenje, da krompir še ni dozorel in tudi še ni užiten Nezreli krompir dobi na svetlobi tudi zelene pege, ki nastanejo zaradi strupa so-lanina. Ta strup poznamo najbolj pri naši splošno znani rastlini razhudniku (solanum dulce amara), prav bližnjem sorodniku krompirja, paradižnika in tobaka. Solanin iz nezrelega krompirja pa povzroča posebno razna vnetja prebavil, ki so lahko tudi prav nevarna ter zelo podobna pravi griži. Zgodnjega krompirja ima-mo_ pa precej sort, zato pa pri zgodnjem krompirju nikdar ne smemo gledali na debelost in po njej ceniti krompirjevo zrelost, saj so vse zgodnje sorte krompirja nežne in drobno gmolj-nate. Glavno znamenje zrelega krompirja je popolnoma razvit olup, ki se trdo drži gomolja ter ga s prstom ne moremo odrgniti. Na njivi in na vrtu pa ločimo zreli krompir od nezrelega po tem, da se gomolji nezrelega krompirja drže še drug drugega, medtem ko so pri zrelem krompirju gomolji popolnoma rahlo ali pa skoraj nič povezani med seboj. S prodajo in uživanjem nezrelega krompirja pa ne škodujemo samo zdravju, temveč tudi splošni prehrani, ker imamo sedaj od nezrelega krompirja samo škodo, jeseni bi pa od dozorelega krompirja imeli mnogo dobrega in zdravega pridelka. Popolnoma naravno je, da v topli Italiji, na Goriškem in v Primorju, kakor drugi sadeži in pridelki, tudi krompir prej dozori kot pri nas ter se zato lahko zanesemo, da je' uvoženi krompir popolnoma zrel in ni zdravju prav nič škodljiv, temveč res zdrava, izdatna ter poceni hrana. Med domačimi sortami krompirja je sedaj pri nas že zrel edino kifelčar, čez teden dni bo dozorel tudi že holandski zgodnji krompir »Bintje«, prihaja pa že tudi čas za dOzoritev našega imenitnega zgodnjega rožnika, vse druge sorte krompirja, ki so doma pridelane, še niso zrele in so zdravju škodljive. Če bomo sedaj kopali nedozoreli krompir, bomo oboleli, jeseni pa ne bomo imeli kaj jesti. Izkoriščevalci sedanjih razmer gledajo seveda samo na svojo korist ter prodajajo nezreli krompir celo po takih cenah, da bi jeseni nikakor ne dobili toliko zanj. — Mestni tržni urad z vso strogostjo nastopa proti prodaji nezrelega krompirja ter bo vsak prodajalec nezrelega krompirja najstrožje kaznovan. Nesreče Sin kovaškega mojstra iz Most, I. Matko, je prišel pod konja, ki mu je zmečkal prste na desnici. — Ker je prišla pod voz, si je zlomila desnico 4 letna Fr, Severjeva iz Dev. Mar. v Polju. — 12 letni Fr. Lavrič pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico. — 7 letni Jože Perko pa je šel obirat češnje. Pri obiranju je padel z drevesa in si zlomil desno ključnico. — Z vrelo juho se je poparil ključavničarjev 6in M. Okorn. Dobil je po nogah hude opekline. — Vojaški naboj je našel 10 letni J. Malnar iz Babnega polja. Naboj je razneslo in je Jože dobil poškodbe na desni nogi. — V prepiru je nekdo udaril kuharico A Pavelškovo po glavi, da je morala po pomoč v bolnišnico. — Hude notranje poškodbe je dobil posestnik Arko iz Ribnice, ko je padel s skednja. — Skoraj vsi današnji ponesrečenci so otroci do 13 let. Da je prišlo do tolikih nesreč, kaže, da 6tarši vse premalo pazijo na svoje otroke. Čeprav so morda Palačo Visokega Komisariata popravljajo Poleg raznih obnovitvenih del je nova °blast v Ljubljanski pokrajini sklenila, da tudi temeljito popravi in obnovi palačo Komisariata na Bleiweisovi cesti. Včeraj so začeli že postavljati visoke stavbne odre na severni strani palače, to je na Erjavčevi ulici ter bodo tako postopoma prešli vse štiri strani velikega poslopja, ker so se že začeli kazati madeži, ki nikakor niso bili v čast Ljubljani. Včasih bi bilo potrebno za tako delo kopico načrtov, odobritev, kreditov, kritij ali kar smo bili Se vajeni takih biroktratskih fraz, medtem ko je sedanja oblast enostavno prešla k delu. Delavnost najvišjih oblasti naj bi izpodbudila tudi druge gospodarje, da obnovijo svoje hiše, da ne do prestolnica pokrajine le navidezno nosila ponosno ime »bela Ljubljana«, dokler nam je še vreme naklonjeno za zunanja stavbna dela. —nik. Ljnbljana Koledar Danes, petok, 18. julija: Kamil, spozna valeč. Sobota, 19. julija: Vincencij Pavelski, spozn. Obvestila Nočno službo imajo lekarno: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršni-kova ul. 13/1. telefon št. 47-64 od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Slavni češki skladatelj Anton Dvorak, ki je poleg Smetane stvaritelj češke simfonične in komorne glasbe, je med številnimi drugimi svojimi deli napisail tudi znameniti koncert za čelo in orkester, odnosno klavir. To delo je napisal Dvorak leta 1805., ko je bil na višku svojega ustvarjanja in slave, na delu v Ameriki. Dvorakov koncert m čelo smatrajo glasbeni krogi za najboljše delo tovrstne literature. V Ljubljani bo izvajal Dvoraikov koncert za čelo znameniti italijanski čelist Ar-turo Bonucci na koncertu, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom Visokega komisariata v ponedeljek 21. t. m. ob J49. uri zvečer na dvorišču magistra tnega poslopja. V soboto bo v Delavski zbornici gdč. Potokarjeva brala nekaj del pisateljice Gelč Jontesove. Ime Gelč jontesove je še domala nepoznano (objavila je nekaj novel po dnevnikih in v »Modri ptici«). Morda je Gelč Jon-tesova naš prvi pisatelj, ki pojmuje in ustvarja življenje spontano, skoraj — nezavedno. S svojim delom stoji v sredi med ekspresionizmom in neorealizmom in se vendar bistveno razlikuje od obeh struj. Naš eksprezionizem, kot tudi neorealizem označuje neka intelektualistična nota, ki pride do izraza n. pr. v delu Rudolfa Kresala in v široko epičnem modrovanju Miška Kranjca. Gelč Jontesova gleda na življenje bolj prosto in z mnogo manj zadržano silo ga tudi oblikuje. Prišla je v našo literaturo kot izrednost in nam netendenčno pokazala nov svet. To je periferija mesta, ki je s svetovno vojno izgubila svoj aristokrat-sko-uradniško idilični značaj in zaživelo mnogo hitreje. Življenje je vrglo ljudi iz podeželske idile v predmestno mizerijo. Te ljudi, ki žive na razmejnici dveh družabnih plasti, gleda Gelč Jontesova z očesom, ki ni nikoli zastrto z intelektualističnimi dognanji. Ljubljansko gledališč OPERA. Začetek ob 20. Petek, 18. julija, zaprto. Sobota, 19. julija: »Pri treh mladenkah«. Red B. Nedelja, 20. julija: »Fauste. Izven. • Zaradi preutrujenosti članov Opere so nadaljnje uprizoritve opere »Ero z onega sveta«, ki bi jih morali odigrati še v letošnji sezoni za abonente, preložene na začetek prihodnje sezone. Znane Schubertove pesmi, komponirane kot izraz njegovega globokega čustva do neke ljubljene mladenke, so osnova za Schubert-Berthčjevo spevoigro >Pri treh mladenkah«. Peli bodo: Janko, Vidalijeva, Polajnarjeva, Barbičeva, Zupan, Španova, Poličeva, Belizar in Modest Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zupan. Predstava bo v soboto 19. t. m. ob 20. uri za abonente reda B. sami dovolj zaposleni s poljskimi ali drugimi deli, vendar morajo nekaj skrbi posvetiti tudi svojim otrokom, ki vedno, posebno pa, če so še majhni, potrebujejo budnega očesa, da se ne pripete nesreče. Torej, starši, le malo več pozornosti dajte tudi svojim otrokom, če nočete imeti še hujših skrbi in večjih stroškov. Charlie Chan v San Franciscu Ali so jo ubili zaradi njene ovratnice ali pa zaradi njenega prstana?... Ne bom predolg... Pripravili in s seboj smo vzeli precej jedil, sedli na konjiče in odjezdili iz mesta. Vse je bilo v redu prav do trenutka povratka. Tedaj se je nekdo domislil in predlagal, da bi se šli skrivat...« »Kdo je to predlagal?« »Eva. Jaz sam sem bil proti, pa sem končno pristal, da ne bi veljal za tiste-8a> ki drugim kvari veselje. Zenske so se izgubile za smrekami in se poskrile, med tem pa šušljale in si šepetale, čez P01 ure smo jih vse našli... izvzemši en0' • ‘ To še sedaj iščemo.« . ,° J® podobno najstrašnejšim sa- njami« je vzkliknila Morrow. . kakor pa si jih morete sploh mislili,< je odgovoril Diran. »Tiste temne planine, polne nevarnosti... Menda ni potrebno, da bi vam govoril še o dnevih in nočeh, ki so se potem vrstile...« Tedaj je upognil glavo. »Bilo vas je pet moških in tudi sebe ste všteli v to petorico, ali ne?« je vprašal Chan. »Da, pet moških in pet lepih žensk.« »Pet... Ali so bili ostali štirje častniki kot vi?« »Trije so bili častniki, Četrti pa ne.« Chanu se je obraz razvedril. »Eden, torej, ni bil.. •« »Ne. Zabava je bila prirejena v njegovo čast... To je bil neki slavni mož, ki ;mo ga vsi občudovali. Sprejel ga je sam indijski podkralj. V času svojega obiska je imel ta gost v prestolni dvo- rani predavanje, potem pa je bil odlikovan. Vsa Indija je govorila samo o njem. Prispel je bil z nekega silno nevarnega potovanja skozi Tibet.« »To pomeni, da je bil neke vrste raziskovalec?« »»Da in celo zelo slaven. Zelo pogumen človek.« »Vi verjetno govorite o polkovniku Beatemu?« »Da, ravno o njem. To pomeni, da veste, da je bil tedaj pri nas.« »Ne, pač pa sem zadel. Polkovnik Beatem se trenutno nahaja v San Franciscu.« »Res? Čudna slučajnost! Rad bi ga videl! On je nenavadno prijeten človek. Dan po našem izletu je odpotoval v Anglijo, vendar ne po običajni poti. Nadaljeval je potovanje s karavano skozi Afganistan in skozi veliko perzijsko puščavo do Teherana.« »Morda skozi Kiberski klanec?« je vprašal Chan. »Da, skozi Kiberski klanec. To je zelo nevarna pot. Z njim je šla cela procesija pomagačev in slug, ki ga je spremljala tudi na drugih potovanjih. Njega je tedaj povabil afganistanski emir. Odšel je iz Peshawarja rano zjutraj naslednjega dne in od tedaj ga nisem več videl.« »Ob zori naslednjega dne ...« je ponovil Chan. »In se vrnil domov.« Kitajec je pogledal skozi zamegljeno okno: »Tudi jaz bi rad tako storil... Upal sem da bom v kratkem tudi jaz videl svoj rodni dom. Toda vselej, kadar se mislim pripraviti za pot domov, se po-1 javi kakšna zapreka in spet ne morem videti svojega mladega sina. Ta si gotovo misli, kako nedostojnega očeta ima. Toda, kar mora biti, mora biti.« Tedaj je vstopil Parady. Rinil je pred seboj dobro obloženo mizico na kolescih, na kateri je bil pladenj s čajem. Zavladal je kratek mučen molk. »Čaj je pripravljen, gospod,« je rekel strežnik. »Upam, da edino le čaj!« je pripomnil Kirk. Parady je postregel gospodični Mor-row, nato pa se obrnil k nadzorniku Duffu: »Kaj naj vam dam v čaj, gospod?« je vprašal. Nadzornik ga je pogledal naravnost v oči: »Kocko sladkorja... pa nič drugega!« XIV. Poglavje Večerja Z dostojanstvenimi kretnjami je Pa-rady postregel vse navzoče s čajem, kolači in sendviči, nakar se je neslišno izgubil iz sobe. Barry Kirk je prinesel skodelico čaja do ust, tedaj pa je obstal in pogledal nadzornika Duffa. »Dovolite mi. da vam pojasnim, gospod Kirk, da ima ciankalij svojski in oster vonj, ki spominja na vonj po cve. toči breskvi.« »Hvala vam za pouk, gospod nadzornik. Dobro sl ga bom zapomnil. Pa tudi vi si ga morate zapomniti, Chanl Čim bi se nam zazdelo, da ee nahajamo nenadoma v cvetočem sadovnjaku, bomo telefonirali s posredovalnico za služin- čad in bomo zahtevali, naj nam pošljejo novega strežnika.« »Pristanem,« je odvrnil Chan. »Šele odzdaj nam postaja življenje dejansko težko, namreč v tejle vili. Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje.« »Do Paradyja moramo biti dobri in stalno misliti na to, da lepa beseda človeka za tri zime pogreje, karajoča pa potlači kakor šest mesecev trajajoč oster mraz. Tako imamo priložnost, da se spet nekoliko pozabavamo e samovzgojo.« »Prav imate,« se je strinjal z njim Kirk. Pogledal je majorja Dirana in se domislil, da je razgovor morebiti postal preveč šaljiv spričo tega človeka, ki ga je žalostna dolžnost privedla do San Francisca. Ubožec 1 Kakšno mora biti neki njegovo življenje? V želji, da bi tudi njega potegnili v razgovor, se Kirk ni mogel spomniti ničesar drugega, kakor tele prazne domislice: »Ali ne, gospod major? Kaj mislite o Združenih ameriških državah?« »Ah, da! Moji vtisi... mislim, da ne bom prav preveč izviren. Do sedaj mi je najbolj padla v oči vsa ta velikopoteznost, ki jo srečujem na vsakem koraku. Vaša država je takšna, da človeku pričara kar strah v kosti.« »V vlaku sva o tem že govorila,« je dostavil Duff. »Vi si ne morete misliti, kakšen vtis naredi Amerika na ljudi, ki prihajajo iz države, kakršna je Anglija. Tam vselej takoj pridete do obale, čim se peljete po nekaj milj v katerokoli smer. Tukaj pa... Dan za dnem smo gledali lepe spomladanske prizore, ko je vlak švigal skozi pokrajine in zdelo se nam je, da sploh nikoli ne bomo prispeli do cilja.* »Združene države so zares velikanske,« je odgovoril Kirk. »Po mnenju posameznikov so celo prevelike.« »Ne bi hotel reči tega,« je odvrnil Diran z rahlim nasmehom. »Dovolite mi še ta dostavek, da so ženske v vasi državi nenavadno lepe in privlačne,« je dejal in se obrnil h gospodični Morrow. »Vi ste preveč ljubeznivi, gospod,« je odvrnila. »Ne, niti najmanj. Resno mislim. Oprostite mi... ne razumem točno, kakšno vlogo igrate vi pri vsem tem.« »Gospodična je, če se ne varam, slu-šateljica prava,« je rekel Duff. »Jaz sem pomočnica državnega tožilca,« je odgovorila gospodična Morrovv. »Res!« je vzkliknil Diran. »Če je tako, pa se zares čudim, da Amerikanci ne kažejo večjega spoštovanja do zakonov, kakor bi bilo sicer potrebno.« »Hvala,« je odvrnila gospodična Mor-row. »To je 6icer laskavo za mene osebno, če že ni za Amerikance.« Diran se je dvignil. »Prosim vas za oproščenje. To dolgo potovanje me je precej zdelalo. Dodajte k temu še razočaranje, ki sem ga doživel, pa boste razumeli, da bi se rad umaknil. Če bi vam rekel, da sem po vseh teh dogodkih izgubil sleherno upanje, ne bi govoril resnice. Navzlic vsemu temu pa še vedno gojim trohico nade. Tokrat me vzpodbuja tudi mnenje pokojnega sira Frederika Bruceja. Ne bom nehal upati in iskati vse dotlej, dokler ne bom zagledal ženske, ki je danes zve-fer tako nenadoma izginila.« Upam, da jo bomo še našli,« nru je rekel Duff. Dalje \* '*i/w * " *'\ Najlepša je trnovska fara... Ljubljana, 17. julija. Prav za prav se prične trnovska fara šele pri Rimski cesti, toda tam še ni pravo Trnovo, tam se prav za prav prične K rakovo, pravo Trnovo pa je po stari ljubljanski tradiciji šele onkraj Gradaščice. Gosta naseljenost nove Ljubljane in gradbena delavnost v zadnjih letih pa sta pojma K rakovo in Trnovo tako strnila, da ju novi, mlajši Ljubljančani že kar težko razlikujejo. Ta nekdaj zapuščeni okraj, nazvan »kmečka fara«, dežela salate in sadik, zelja in lepih deklet (te so prišle po Prešernovi zaslugi sicer prve v literaturo), Trnovo, ki ima najlepši zvon in sv. Janeza Krstnika za patrona, je v zadnjem desetletju doživelo tak čudovit razvoj, kakor morda prej v stoletju ne. Saj ni nobena skrivnost: Trnovo je bilo ljubljenček našega vodilnega mojstra Jožeta Plečnika, zanjo se je zlasti zavzemal prejšnji župnik in sedanji njen zvesti prebivalec pisatelj Finžgar in končno je trnovska fara tudi patronat mestne občine. Kadar je velikonočna ali te lovska procesija v Trnovem, se je mora udeležiti sam mestni župan ali pa vsaj podžupan, tako zahteva stara tradicija... Najlažji, najhitrejši dohod od središča mesta v Trnovo je seveda po Vegovi ulici in Emonski cesti. Obe prometni žili sta bili v zadnjih letih močno izpopolnjeni in dograjeni. Prav te dni popravljajo Vegovo ulico, jo nasipajo zopet z gramoznim kamenjem, posipajo s peskom in katra-nizirajo, tako da bo dohod do spomenikov ob tej ulici in naprej v Krakovo in še naprej v Trnovo, do središča, do srca Trnovega, do Trnovske cerkve, čim lepši, čim lagodnejši. Hkrati pa se bo tudi Mirje, kraj razkošnih, pa tudi skromnih vil in stanovanjskih hiš, zopet olepšalo. Ulico Mirje sedaj mestna občina posipa tudi z gramoznim kamenjem ter s peskom, kar vse potlačijo s parnim valjarjem. Enako urejujejo tudi Bogišičevo ulico, Sčasoma pa pridejo na vrsto tudi nekatere večje ulice na Mirju. Ze na Mirju se vidi znatna sprememba spričo sedanjih časov. Mnogi lastniki, ki so včasih sadili po svojih vrtovih samo cvetje in okrasne rastline, skoraj sram pa jih je bilo, da bi zasadili fižol in grah, so letos spremenili mnenje in tako imamo tudi na Mirju, tem pravem kraju lepih vil, tudi resnične vrtove s koristnimi rastlinami. Obdelan je skoraj sleherni košček zemlje, če pa je kje samo s travo zaraslo, imajo gotovo pri hiši domače zajce, ki jim je trava namenjena. Kopališče Kolezijo sedaj temeljito popravljajo in morda se bomo mogli prihodnje leto veseliti res lepega in modernega kopališča, ki je tako-rekoč sredi mesta. Gradaščica je namreč sedaj tako temeljito regulirana,, da ne bi bilo treba nobene policijske prepovedi, ker je kopanje tu skoraj nemogoče. Še pred leti pa je tu, pričenši skoraj pri trnovskem mostu, malo nad cerkvijo pa tja gori do Viča in še naprej, do Bokalcev in še oez kar mrgolelo kopalcev. Letos je mogoče kopanje samo okoli Bokalcev, zato pa je naval kopalcev tja ogromen. Morda še nikoli nobeno leto ni toliko Ljubljančanov romalo na Bokalce in v njihovo lepo okolico kakor letos, dasi tudi prej niso Ljubljančani zanemarjali te idile. Podobno je tudi z Malim grabnom, ki je prav tako reguliran in je tam onemogočeno kopanje mladini, ki pa se tam že bolj malo meni za nasipe in za prepovedi in ee skrivaj koplje celo v Mestnem logu, še bolj pa gori proti Viču. / Trnovo je menda tisti mestni okraj, kjer je v Ljubljani največ lip. Sedaj, ko so lipe v polnem cvetju, je vsaka lipa polna mladeži, ki neutrudno nabira cvetje za čaj. Toda ne samo za domačo porabo, marsikdo teh nadebudnih Trnovčanov pri tem zasluži lep kupček drobiža, saj lipovo cvetje gre sedaj, ko ni pravega ruskega čaja in ne kave, rad v denar. Pa še nekaj drugega nabira trnovska mladina. Trnovo ima namreč daleč naokrog edini nasad murvinih dreves. Murve so zasadili na ljubljanskem polju v prejšnjem stoletju, misleč, da se bo pri nas obneslo 6vilogojstvo, toda kitajskemu sviloprejcu, katerega gosenici je murvino listje edina hrana, očitno pri nas ni ugajalo in tako so tudi ljudje opustili to vejo gospodarstva. Ostal je pa le kratek murvin drevored, od katerega ima ljudje zgolj senco in prijetno pešpot, mladina pa v tem času nabira sladki sadež — murvine jagode. Murve niso še vse zrele, zlasti črne, ki so sladkejše kot bele, še ne, to bodo šele čez kakih deset dni, toda mladina že išče tiste redke, zgodaj zrele sladke jagode. Od tu je kratka pot v mestno naselbino ob Cesti dveh cesarjev. Tej naselbini so ljudje včasih delali krivico, obisk v njej pa te prijetno preseneti. Ni dolgo, ko je bilo kar javno govorjeno in pisano, da je mesto tja odložilo izmeček družbe, da se je tako rešilo brezdomcev in delomržnežev in da je prišla v Trnovo prava nadloga. Toda prebivalci te mestne naselbine, ki je napol mestna, napol pa njihova, so pokazali, da so le vredni člani človeške družbe, delavoljni in podjetni, samo prilike in možnosti jim je treba za to dati. Ta vas je še pred leti nudila skrajno slabo sliko: iz nekaj desk, iz papirja, blata in vsega mogočega so bile zgrajeno prve hišice, toda ljudje, ki so se počutili tako rekoč na svojem, so od leta do leta popravljali, gradili, prezidavali in dozidavali, borili se s strogimi gradbenimi določili in raznim drugimi sitnostmi, plačevali mestni občini še kar čeden znesek za najemnino sveta — sedaj plačujejo za nekaj metrov mestnega sveta po 70 din letno —, odplačevali dolg Mestni hranilnici za malo brezobrestno posojilo — in danes imamo mesto nekdaj obupne beraške tu kar čedno naselbino, podobno kaki srednje veliki kmetski vasi. Skoraj vse hi- šice so pokrite z opeko, nekater so celo pravilno zidane iz opeke, večina lepo ometanih, so pa vmes seveda tudi izjeme, toda te se dobe povsod. Z ljubeznijo so ti ljudje obdelali tistih par kvadratnih metrov pred hišicami: solata, grah, H*0*' *e' lje, paradižniki in podobno. Ti nekdanji >delo-mržneži« so pokazali, kako je treba delati, seveda če človek ve, zakaj dela In če — delo 1.ma-Še več: mestna občina je z nekakšno zamenjavo pridobila ob naselbini ozek močviren pas travnika. Ti revni ljudje so sami navozili gramoza, prsti, smeti in gnoja in ta močvirni travnik ■— spremenili v plodno njivo. Vsak naseljenec je ob svoji hišici malo razširil na ta način svoj vrtiček. Res je: glavna označba te naselbine je se vedno ostala: revščina. Kar je moških, ki imajo deli bilo zaslnžka in kruha. Toda, kaikor po vsem mestu, tako je tudi tu še vedno velika j "0£®®cajoča mladi-tudi tu še vedno velika skrb: dorasčajoča mladina. Vendar pa je ta naselbina vsekakor prijetnejša in zanimivejša, kakor na drugi strani Malega grabna, kjer stoje puste m neprijazne, do monotonosti si enake lesene zasilne barake, ki jih je pred kratkim zgradila mestna občina sama in kamor je začasno naselila nekatere brezdomce ter posamezne prejšnje stanovalce z Grada in od drugod. V prvi naselbini, kjer je bil vsak domek zgrajen po podjetnosti in marljivosti lastnika samega in njegove družine, je vse bolj živahno, vsaka hišica je vsaj v nečemur različna od sosedne, vse kaže nekako, Čeprav v skromni obliki, osebno noto, na drugi strani pa je vse tako po načrtu in sistematično, da je kar dolgočasno in tudi prebivalci druge naselbine niso nikakor tako ponosni nanjo, kakor prvi na evojo. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani* Jože Kramar« - Izdajatelji Inž. Joie Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo -»Slovenskidom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnin* je 6 Lir, za inozemstvo 10 Lir ~ Uiednlitvoi Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava« Kopitarjeva nlica 6» Ljubljana «• Telefon itev. 40-01 do 40-05 — Bodrnioicat Novo mesto- Sulfanilamid, čudo sodobnega zdravilstva: »čarovni naboj«, ki uničuje vse bolezenske klice v človeku Velikanski koraki, ki jih v Ameriki dela zdravilstvo za pobijanje tisoč in tisoč sovražnikov, ki napadajo naše zdravje, so vredni omembe kot odločilna poglavja v zgodovini osvobojanja človeštva od krutega in slepega napada bolezni na človeka. Stroj za »možganske valove« Na letnem zboru Ameriške zdravniške zveze v začetku julija v Clevelandu je bilo več predavanj o tem, kako so bili nadne vzpodbudni uspehi doseženi zlasti na petih področjih zdravilstva: v zdravljenju nalezljivih bolezni z novim sredstvom »ulfanilamidom in in izdelki iz njega: v popravljanju ustroj-stvenih napak z izvlečki iz žlez; v popravljanju ustrojstvenih napak z izvlečki iz žlez; v boljšem razumevanju prehranjevalnega in razvojnega ustroja; v novih načinih omamljanja posameznih telesnih delov pri operacijah; v novih raziskavanjih na področju možganskih bolezni zlasti s pomočjo elektro-encefalograma ali, kakor so zdeli tej pripravi ime,, stroja za možganske valove. Čudoviti sulfanilamid Odkritje sulfanilamida je odprlo polje za najširše raziskavanje in poskuse. Izdelki in izvlečki iz te kemične čudovite sestavine, dosegajo približno število 200. Pozornost iskalcev se je zda j posvetila kakim 50. Zdravniška poročila o tem novem sredstvu za pobijanje bolezni dopuščajo pričakovanje, da utegne sulfanilamid postati »čarovni naboj«, o katerem je sanjal že sloviti dr. Ehrlich. Čarovni naboj bi bil zdravilo, ki v korenini zamori vse škodljive klice v živem telesu, ne da bi pri tem škodovalo tkivu, udom in delovanju živi. Najbolj se temu cilju približuje izdelek iz sulfanilamida, znan pod imenom sulfadiazin. Najbolj uspešno se je novo sredstvo obneslo piri pobijanju pljučnice. V treh najbolj običajnih vrstah pljučnice so z novim zdravilom zmanjšali dosedanjo umrljivost za 16 od; stotkov. Zatem se je sulfadiazin izkazal pri zdravljenju hude kapavične udnice, pri boleznih mehurja in pri vnetju možganske opne. Pri zdravljenju te se je pokazalo, da je novo zdravilo z ozirom na posledice drugod dosti manj škodljivo od vseh dozdaj znanih pripomočkov, zakaj vsa zdravila iz vrste »suita« so namreč dvorezno orožje: koristijo v glavnem, škodijo pa drugod, tako da bi čezmerno uživanje imelo lahko usodne posledice n. pr. za ledvice in jetra. Najmanj takih škodljivih po- ' sledic drugje pušča ravno sulfadiazin, dasi tudi njega ne smemo uporabljati kar na slepo in brez zdravniških navodil ter nadzorstva. Dosedanja raziskavanja in poskusna zdravljenja kažejo, da je sulfadiazin mogoče brez škode uporabljati celo pri bolnikih, pri katerih je bilo zdravljenje s te vrste zdravili nemogoče zaradi omenjenih posledic. Zdravilo za šibo božjo Med temi boleznimi je prva kapavica, poniževalna in prav tako nevarna bolezen, ki napada same izvire življenja, ko vjalovja ljudi. Milijoni, ki so dozdaj trpeli zaradi te šibe božje, kazni za razuzdano življenje, brez upa, da bodo ozdraveli, so dobili novega upanja, ko je bil odkrat in preskusen sulfathiazol. Z njo so zlahko ozdravili 90 odstotkov vseh lahkih in težkih, enkratnih in ponavljajočih se primerov. Popolno ozdravljenje te grde bolezni spada med epohalna odkritja zdravstvene vede. Primerjamo ga lahko z iznajditvijo cepiva zoper koze ali zoper davico. Kapavica je grozna socialna bolezen zlasti v Združenih državah. Vsako leto zapišejo tam milijon novih primerov. Toliko je priglašenih, koliko nesrečnikov pa išče pomoči po zakotnih lekarnah in pri mazačih! V ameriški vojski je ta bolezen vzrok največjih zdravstvenih težav. V civilnem življenju je izguba ustvarjalne sile zaradi nje ogramna, zakaj ta šiba božja ubija v človeku življenjsko in delovno silo ter uničuje življenje zlasti ženskam ob neskončnih mukah. Vse do odkritja sulfathiazola je zdravljenje bilo počasno, zapleteno, žalostno, dostikrat nuspešno. Nešteto ljudi, zlasti žensk, je rajši na skrivaj trpelo in odmiralo, kakor da bi se podvrglo dolgemu in negotovemu zdravljenju. Zdravniki sami so zaradi pomanjkljivih uspehov izgubljali pogum. Zlo je treba izkoreniniti Ko so odkrili sulfanilamid, ki se je tako izborno obnesel pri raznih boleznih, so začeli misliti, da bi poskusili z njim zdraviti tudi kapavico. Uspeh je bil nepričakovan: tri četrtine hudih primerov je bilo ozdravljenih, še večji uspeh pa se je pokazal pri ponavljajočih se primerih. Toda marsikje je zdravljenje povzročilo zastrupljenje na drugem telesnem področju; zastrupljen je je seveda bilo treba spet zdraviti z drugimi sredstvi in pogosto dolge mesece. V zdravilskih delavnicah so se začela zdaj Doba mračnih skrivnosti je doba križarskih vojska. Človeštvo so pretresale velike stiske in za. blode, ga navduševala velika vera in ga begal strah pred neznano gotovostjo časa. Vsakdo je svoje prepričanje uveljavljal do skrajnosti in z vsemi možnostmi. Doba velikega verskega zagona je bila hkratu doba velikih preganjanj vere. Grmade so gorele in ustvarjale na tisoče neznanih mučencev. Vse te mračne skrivnosti, vso to razrvano in razplamenelo dobo in njeno grozo boste doživljali v pretresljivih zgodbah ob našem novem zgodovinskem romanu »Črni križar« ki ga bo naš list začel prinašati 21. julija. Ne zamudite te prilike in ei naročite naš list, ki velja na mesec le 6 lir. mrzlična raziskavanja, da bi izdelali iz sulfanilamida sredstvo, ki bi bilo enako učinkovito za kapavico in neškodljivo za človeški organizem. Tako so odkrili sulfathiazol. V začetku zdravljenja z njim so zdravniki dajali bolnikom po pet tablic na dan. V treh dneh so pri devetih primerih od desetih izginila znamenja o bolezni. Natančno nadzorstvo je pokazalo, da zdravilo docela učinkuje že v petih dneh. Našli so zdravilo, o katerem si ni prej nihče drznil sanjati: zdravilo, ki že v majhnih količinah ubija bolezenske mikrobe v človeku ne da bi škodilo organizmu. V petih dneh je bilo mogoče ozdraviti bolezen, za katero je bilo prej potreba mesecev in let. Zdaj je potrebno samo eno: da se zdravljenju z njim podvržejo prav vsi bolniki. Tako bo mogoče to šibo božjo prišteti med bolezni reteklih dob — po zaslugi »čarovnega na-oja«, ki ubija bolezenske klice v telesu, po zaslugi sulfanilamida. ki so ga našli ameriški znanstveniki, Slikovito italijansko industrijsko mestece Lecco ob Comskem jezeru. Šole za ribiče na Portugalskem Pouk bodo vodili profesorji - strokovnjak! Portugalska vlada je zadnje čase izvedla dva zanimiva načrta. Najprej je dala urediti po vsej državi takoimenovane »'podeželske hotele«, t. 1. enotno vrsto hotelov po najnižjih cenah, dostopnih tudi najrevnejšemu prebivalstvu. Ti hoteli so urejeni docela moderno, po vseh zdravstvenih in tujskoprometnih načelih, vendar brez vsakega nepotrebnega razkošja. ■Druga zanimiva novost je ureditev posebnih ribarskih šol. Pravilnik za te šole je te dni odobril minister za korporacije. Namen novih šol je vzgajati mlade moške za ribištvo in ribarjenje v rekah, na jezerih, ob morski obali in na širokem morju. Mladi ribiči se bodo v šolah učili spoštovati svoj poklic, vzgojili jih bodo za prave pomorščake, razvili njihove telesne sile in sposobnosti ter jim dali potrebno tehnično znanje. Sedeži šol bodo v prvi vrsti ob morski obali, da bodo gojenci, ki morajo že od doma biti ribiči, med prostim časom lahko nadaljevali običajno delo. Šole bodo dveh vrst: osnovne, kjer bodo vzgajali sinove ribičev od 10. do 14. leta za vajenca na ribiških ladjah. Ptfleg teh bodo pa še obrtno ribiške šole, kjer bodo za ribiče vzgajali ribiške sinove, stare nad 14 let. Ti bodo zaposleni kot mornarji in ribiči na ribiških ladjah, ki hodijo lovit polenovko ter druge visokomorske ribe. V tej šoli bodo vzgajali tudi ribiče pilote, ribiške nadzornike, ribiče za lov z ostmi, skratka za vse stroke ribištva. Učenje v obeh šolah je razdeljeno na Šolski pouk in na dobo praktičnih vaj. Pouk bodo vodili profesorji strokovnjaki, ki bodo _ po znanstvenih načelih nadzorovali praktične vaje, katere bodo vodili najboljši portugalski poklicni ribiči. Molji so ogražali veleparnik »Normandie« Tedaj, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Francijo, je bil največji čezoceanski francoski parnik »Normandie« v newyorškem pristanišču. Odtod potem tudi ni več odplul, ker vojni dogodki in mednarodni položaj tega ni dovoljeval. Amerikanci so veleparnik enostavno zasegli in ves čas potem skoraj nič ni bilo slišati o njem. Zdaj pa pravi neko poročilo iz Ziiricha, objavljeno v »Piocolu«, da so »Normandie« v Newyorku »naftalinizirali«, to se pravi, namazali z naftalinom in sicer zaradi tega, ker je obstajala nevarost, da bodo molji zgrizli vse blago in tapete na razkošni opravi. Ker je »Normandie« res pravi pomorski velikan, je bilo naftalina tudi precej treba. Pravijo, da so ga porabili nič manj ko 14 sodov. Kaj je zdaj s slovitim tekačem Owensom Največjo pozornost je na berlinski olim-piadi leta 1936 vzbujal sloviti ameriški tekač Jesse Owens, ki si je na teh tekmah priboril tudi kar štiri zlate kolajne. Z velikim naskokom je zmagal pri teku na 100 metrov, potem na 200 metrov, zasedel prvo mesto pri skoku v daljavo in je končno še v štafeti 4 krat 100 metrov priboril zmago Združenim ameriškim državam. Potem se je Jesse Otveas vrnil v Ameriko in postal profesionalec. Pa ni imel sreče. Po nekaj uspehih je kmalu moral spoznati in tudi na lastni koži občutiti vse neprijetnosti revščine. Zdaj namreč poročajo iz Atalante v Georgiji, da se je Owensu po dolgem potikanju okrog le posrečilo, najti stalno zaposlitev. Sprejeli so ^a za vaditelja v lahki atletiki, in sicer pri najpomembnejšem športnem društvu v Atalanti. 3000 let staro hrastovo deblo Nek meščan iz Calbeja ob reki Sali je mestu poklonil svojevrstno darilo. Pred tremi leti so pri nekih razkopavanjih naleteli na 3.000 let staro hrastovo deblo, ki je bilo gotovo vsaj 2.000 let pokopano pod strugo omenjene_ reke. Iz lesa tega hrasta je nek umetnik izrezljal pisalno mizo z vsemi drugimi pisalnimi potrebščinami ter nanjo upodooil poleg drugih zanimivih slik tudi grb mesta Calbe. 1 o pisalno mizo so postavili v neko sobo tamkajšnje mestne hiše. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«