n r Največji lioreniki dnevnik ▼ Združenih državah _ V l u Vejjt za vte leto $6.00 - $3.00 Za »noianrtTo celo leto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto . CHKL8U m« NO. I«2. — ŠTEV. 1». GLAS NARODA List - slovenskih - delavcerv v Ameriki. i The largest Sovenkn Daily m the United State«. a ImwiJ every day except Sunday* I and legal Holiday«, i 75,000 Readers. Entered m Matter, 21, IMS, at the Pert Office at New Yark. N. I, Act ef el Much 3, Ifl* •ti« NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 5, 19». — TOREK. 5. AVGUSTA 193« VOLU1U lUVUi — LZTTM NAD STOTISOČ DELAVCEV STAVKA V FRANCIJI ODLOČEN PROTEST PROTI NOVIM Z A VAROVALNINSKIM PRISPEVKOM KER SO VSE PLACE OSTALE ISTE Nova zavarovalnina!** postava določa, da morajo v blagajno prispevati tako delodajalci kot delavci. — Nekateri delavci nočejo o tem ničesar slišati. — Izza konca vojne ni bilo v Franciji do sedanjega časa nikakih resnejših delavskih nemirov. PARIZ, Francija, 4. avgusta. — Delavci v severnem delu Francije so skrajno nezadovoljni s svojim položajem. Zdaj pa prihaja poročilo, da je bil proglašen v Roubaixu in Hailuinu generalni strajk vaeh tekstilnih delavcev. Odredba stopi jutri v veljavo. To se pravi, da se bo sedaj stavkujo-čim pridružilo toliko nadaljnih, da bo znašalo skupno število štrajkarjev nad stotisoč. V mestu Roubaix, ki je oddaljeno šest milj od Lille, štrajka že par dni nad secfemdeset tisoč kovinarjev. Predno so se tekstilni delavci odločili za štrajk, so imeli veliko zborovanje. Poglaviten vzrok štrajka je neprestano naraščanje cen, ki jih zahtevajo trgovci za življenske potrebščine. Zivljenskim potrebščinam so začele naraščati cene za časa režima ministrskega predsednika Andre Tardieu-a in izza onega časa rastejo kar naprej. Due I. julija je bila sprejeta nova zavarovalnin-ska postava, ki določa, da morajo v zavarovalnin-rtko blagajno prispevati tako delavci kot delodajalci. Nekateri delavci se tej novi odločbi niso protivi-li, vedoč, da bodo že vsaj deloma preskrbljeni za slučaj bolezni in na stare dni, toda plačevati jim pri najboljši volji ni bilo mogoče, kajti plače so o-stale iste, draginja vsplošnem se je pa še povečala. Nekateri delavci so pa sploh zavrnili vsako plačevanje V Rouen, kjer je največ tekstilnih tovarn, so ne-kat eri delodajalci sklenili povišati delavcem plačo za šest odstotkov. Pa niti ta povišek bi ne bil v skladu s splošno naraščujočo ceno življenskih potrebščin. Položaj smatrajo jako resnim, kajti izza sklenitve miru so se vršili tako v Angliji kot v Nemčiji hudi industrijalni boji, dočim je vladal v Franciji v tem pogledu skoro popoln mir. GROZNA SUŠA MACDONALD KOSUTIC NE SME VSEPOVSOD! PREDY0UNG0M V DEŽELO Gozdni požari v Michi-ganu. — V državi Tennessee ni že sedeminse-demdeset dni dežvalo. CHICAGO, 111., 4. avgusta. — Včeraj zjutraj se je pojavil tukaj močan vihar. V kratkem času je padel toplomer za več stopnj. Močan veter, kateremu je sledil velik naliv, je poru;il 200 čevljev visok dimnik. Veliko hiš je bilo brez razsvetljave, ker je bila električna napeljava porušena. Takoj po dežju se ne pa tempe-tura dvignila. Nad petstotisoč ljudi je poiskalo hladila ob Michigan-skem jezeru. V pokrajinah, kjer pridelujejo koruzo in pšenico, je suša uničila večino pridelka. V Južni in Severni Dakoti ter v Montani je uničenih najmanj petindvajset milijonov bušljev pšenice. Iz Memphis. Ten., prihaja poročilo, da že sedeminsedemdeset dni ni padlo niti kapljice dežja. Na poljih je povzročila suša najmanj za petindvajset milijonov dolarjev škode. Neki farmer se je usmrtil, ker mu je vročina uničila vso koruzo na 1000 akrih. Nekateri farmerji uporabljajo letošnji pridelek za krmo, ker je vročina osušila vse pašnike. Oblasti v Texas in Oklahomi so mnenja, da bi le takojšnje deževje zamoglo rešiti nekoliko pridelka. Centralni vremenski urad v Chi-cagu poroča, da je letošnje deževje najmanj 35 odstotkov pod norma -lo. Zaenkrat ni niti upati na skorajšnjo odpomoč. Ponovil je, da SO bile nje-' Znani hrvatski nacijonalist in gove izpovedi izsiljene i Wva j^oslovanski minister, dr. Av j gust Kosutič, Id S Ellis Islandu, bo ----------------—.. • . . „ gust Kosutič, ki se izza prejšnjega invsied tega povsem ne- tedna mudi na — —— • resnične. SACRAMENTO, Cal., 4. avgusta. John MacDonald je nastopil včeraj pred governerjem Youngom in parol no oblastjo ter ponovil svojo izjavo, katero je podal pred par dnevi v San Francisco. Rekel je, da je vedoma napačno izpovedal pri zaslišanju glede Moo-neya in Billingsa leta 1916. nakar sta bila oba po nedolžnem obve-dena v ječo za dolgo vrsto let. Zaslišanje se je vršilo v senatnem poslopju. MacDonald je pripovedoval podrobno, kako je prišlo do tega, da je nastopil kot priča proti Mooneyu :n Billingsu ter izjavil še enkrat, da je mogel identi-cirati oba obtožena le po šepetanjih policijskega kapitana Goffa in da mu je pričevanje proti obema predpisal okrajni državni pravdnik Fickcrt. deportiran. Jugoslovanske oblasti so mu o-čitale. da je prišel sem s ponarejenim potnim Ustom ter da je njegov poglaviten namen sejati razkol med tukajšnjimi Hrvati. Včeraj je b:l v drugič zaslišan, nakar je posebna komisija odločila, da se ga ne sme pustiti v deželo. B0LJŠEVIŠKI AGENTI NA DELU V FRANCIJI Dva rojalistična voditelja sta bila poškodovana v skrivnostni koliziji v o-kol*ci Pariza. GRAJENJECEST V RUSIJI MOSKVA. Rusija, 4. avgusat. — Vlada je prišla do prepričanja, da bo mogoče edinole potom ogromnega omrežja cest rešiti ruski prometni problem ter bo v ta namen 1 začela graditi ceste, kojih dolžina bo znašala pet milijonov milj. Tozadevni stroški so proračunani na tisoč dvestopetdeset milijonov dolarjev. i POTRES V ITALIJI ZOPETNI POTRES NA LAŠKEM Potres je močno poškodoval mestno hišo v Rio Nero. — Tudi na Portugalskem s o čutili močne potresne sunke. POTENZA, Italija, 4. avgusta. — V okolici Meifl in Rjo Nero se je pojavil danes opoldne močan potres. Prebivalstva, ki se je smatralo, da je izza zadnjega potresa na varnem, se je lotila strašna panika. V Rio Nero Je potres porušil mestno hišo. ki Je bila ena najstarejših In najmočnejših zgradb v mestu. Obe mesti »ta bila te pred dvema tednoma vsled potresa jako prizadeti. V Melfi so bile skoro vse hite por*!ene, par sto ljudi je pa izgubilo življenje. PORTO DO UMA, Portugalska, 4. avgusta. — Danes popoldne se Je pcjavil r tukajšnji okolici močan potres. Prepbtfeno prebivalstvo Je pobegnilo is h*i na polja. Potres ni »ahSeval nobene človeške fcrtve. IZPLAČALO SE MU JE CARTERET, N. J., 4. avgusta. _ Voznika Georga Mazzola so morah dolgo časa nagovarjati, da je kupil za en dolar srečko kanadske loterije. No. kupil jo je vseeno. Včeraj so ga pa obvestili, da je zadel petdeset tisoč dolarjev. PET LET STARA MORILKA DENVER, Colo., 4. avgusta. — Danes je bila predstavljena sodišču pet leta stara deklica, ki je usmrtila svojo šest let staro tovariSco. In petletna Gloria Utter je izjavila: — Rose mi je vzela punčiko in zato sem jo ustre"lila. Svojo prijateljico, šestletno Rose Ehteridge je zadela z revolverjem naravnost v čelo, da je bila na mestu mrtva. Po postavah države Colorado, jc c t rok kaznjiv šele tedaj, ko doseže starost desetih let. KANCLER SE JE POSVETOVAL Z VELEINDUSTRUALC1 BERLIN, Nemčija, 4. avgusta. — Kancler Bruening je poezval vse vodilne nemške industrijalce, naj se udeleže važne konference, ko je cilj je znižanje cen vsem produktom. BORBE NA KITAJSKEM Kitajci so sporočili, da je imelo obstreljevanje za posledico dosti smrtnih slučajev. — Ameriške bojne ladje pomagajo. Ameriška bojna ladja v bližini Cangše. PEIPING, Kitajska, 4. avgusta. — Mesto Čangša, katero so zavzeli in oplenili kitajski komunisti, je bilo danes obstreljevano od kitajskega kanonskega čolna. Domače, civilno prebivalstvo Je imelo več izgub. Banditske tolpe so ostale v posesti mesta, čeprav so se številni razpršili po deželi, kjer plenijo ter požiga j o vasi. Ameriški kanonski čoln Palos je ostal na reki Siang v bližini Cangše, da opazuje položaj. ŠANGHAJ. Kitajska, 4. avgusta. Nangčang, glavno mesto province Kiangsi, je bil danes na hitro izpraznjen, ko so prišla poročila, da se bližajo južni kitajski briganti. Bati se je. da bo mesto naenkrat padlo, čeprav so bile vse čete, ki so na razpolago, postavljene deset milj od mesta, da zavrnejo napad. Položaj v Kiukiangu. pristanišču ob Jantse-reki in Kulingu, priljubljenem kitajskem letovišču, je bil nadalje kompliciran vsled pret-nje iz smeri Čangaš, v provinci Hunan. Položaj v Hankovu je postal manj napet, ko je dospela tjakaj divizija narodnega vojaštva, da ojači obrambe mesta. PARIZ, Francija. 4. avgusta. — t Tukajšnji ruski rojalistični glavni j stan doiži sovjetsko tajno polici- | jo, da je zakrivila dve avtomobilski nesreši, v katerih sta ušla povsem slučajno smrti dva odlična menar-histična voditelja. General Ivan Miller, vrhovni poveljnik Bele armade je bil lahko poškodovan in njegova žena resno, ko se je težak truk zadel v njun privatni avtomobil na zunanjem robu Pariza včeraj zjutraj. Le par ur potem, ko se je Jurij Besedovski, prejšnji sovjetski pooblaščenec v Parizu, pridružil beloruskim emigrantom, je bil resno poškodovan na glavi v nesreči s taksijem. ko se je vračal iz delavskega stana v Parizu. Čudna narava obeh nesreč je napotila ruske emigrante, da so pričeli sumiti, sovjetsko tajno policijo. General Miller je postal načelnik bele armade, potem ko je na skrivnosten način izginil general Koute-pov. Nikdar niso dognali, na kakšen način je pravzaprav izginil general Koutepov. Besedovskega je pred kratkim obdolžila sovjetska vlada, da vodi špi-jonsko delo v Združenih državah. Pobegnil je iz tukajšujega ruskega poslaništva že zadnjega oktobra. in časnikarjem je pojasnil, da je njegovo življenje ogroženo. Po prekinjenju odnošajev s sovjetsko vlado ije bil v odsotnosti stavljen pred sodišče, da je ukradel $10.000 v gotovini. Spoznan je bil krivim ter obsojen na deset let ječe. Njegovo lastnino so zaplenili. mears ni izgubil bi poguma Izjalovljenje poleta krog sveta je močno u zadostilo Mear&a, a njegova največja izguba je pes, katerega zelo pogreša. HARBOR GRACE. N. F., 4. avgusta. — John Henry Mears, kojega sanje o naglem poletu krog sveta, so 5ile včeraj uničene, bo zopet skušal vprizoriti isto potovanje. Če bodo stari "globe-trot-terji" pripravljeni, bo opremil drug aero-plan ter odšel na novo potovanje. Mears je imel dvakrat rekord, da je najhitrejše obkrožil svet in sedaj ima isti rekord "Grai Zeppelin". Danes zjutraj, ravno predno se je zdanilo, je bil uničen njegov aeroplan, s katerim je nameraval poleteti na Irsko, v Dublin. Mears in njegov pilot Henry Brown, sta ušla vsem poškodbam. — Miti malo nisem slabe volje, je rekel Mears, — kajti vsakemu se lahko pripeti kaj takega. Osebno nisem izgubil niti malo poguma. Glavno skrb Mearsa tvori nj?-gov pes, ki je izginil neposredno po nesreči. Rekel je, da so bile odposlane za njim iskalne skupine. Mears in Brown sta zapustila Roosevelt polje v soboto. Dospela sta v Harbor Grace v sorazmerno kratkem času in premerila 1100 mi'j s po/prečno naglico 115 milj na uro. Mears in Brown sta nameravala poleteti najprej na Irsko, nato v Berlin. Moskvo. Sibirijo. Alasko ter naza.i v Združene države v Seattle, odkoder bi se vrnila nazaj na Roosevelt polje. m ADVERTISE 'GLAS NARODA" POTRESI SO ZAHTEVALI 500 ŽRTEV i Ob Kaspiškem morju je bilo usmrčenih 500 ljudi. — Poročila iz Rige javljajo, da je 4000 oseb poškodovanih. Na zemljevida je označeno osemlje, ki je bilo ibdmao. Spodnja slika nam udi aajboU F©- LONDON, Anglija. 4. avgusta. — Strašen potres je ubil 500 oseb ln 4000 je poškodovanih na severni o-bali Kaspiškega morja, kot javljajo poročila iz Rige na "London Morning Post". Mesti Čapajevo in Vritski sta bili baje porušeni. Trupla tridesetih otrok so izkopali is razvalin. Otročki dom v Čapajevu je bil u-ničen od potresa, kot javljajo poročila. Poročilo pravi, da je bilo dvesto btt ▼ Čapajevu ničenih in da se je poruMla tudi certcev. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na prt nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doiaa, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. Din V Jugoslavijo 500 ... 1000 ~ 2500 ... 5000 10,000 $ 9.35 $ 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 9 5.75 $100 $16.80 $27.40 $5125 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—> za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljša pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom aporazumete glede načina nakazila. Najna nabavil* izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 15 cent«?, SAKSER STATE BANK IS COBTLANDT STREET HBW YOU, N, X. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 5, ISM ■LOVSKE DAILY tm DL EL & 1 "Glas Naroda" S ftaoft Seka SLOVKNIC PUHLI (A Corp v. President um« COKPAHI Louis Tu ■■»si Place of hm as «r. ista i&asas ot the corporation and addresses of above officers: "OLAI NARODA" Issued Bvery Day Except Sundays and Holidays. tai SCaisadi veije list *a SaeHko o nn Sa lfmr York m celo leto_«7.00 Za pd leta-----------pse Za lnosemstvo «a celo leto_t? .00 Za pol leta _______ ihd Sa pol leta Ca tetrt let s-----------S1S0 Subscription Yearly $0jOO. Advertisement on Agreement. *01as Naroda" izhaja vsaki dan isvxemii nedelj ln praznikov. DopW brrn podpise In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj m b1» govoU poAiljaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ), d>M nam tudl pre] to j e bivallide nssninl. da hitreje najdemo naslovnika. "QUI HAEODA* Zli W. »m Street, Mew Tei«pbon«: ChelM Z*?> 'II—llil—I—iWIHIIIIIillllllllH | II 11 If I L GREEN IN DELAVSTVO H. Y. # t slovenska družina pa samo ena, ki je pa jaiko dobra in postrežljiva. Frihcdnj: teden se odpravim proti Michiganu. Wisconsinu in Mmne-so*i, odkoder bom že kaj poročal. Pozdrav' Steve Fabian. Windsor, Ont. Naš priljubljeni list Glas Naioda V nekem pogovoru s poročevalcem "United Press" je rekel predsednik Ameriške Delavske Federacije Wm. Green, da se jo sedaj organiziranemu delavstvu posrečilo — prvi«** v večji got>{)odarski krizi — udejstviti ^e, to se pravi, da se je delavstvo uspešno hranilo proti skrčenju plač. Naravnost nerazumljivo in nepojmljivo je, odkod črpa gospod Green io svojo modrost. Kajti bas nasprotno je resniea. Ko je sklical predsednik Hoover znano konferenco v Washing*onu, katere so se udeležili zastopniki podjetnikov organiziranega delavstva in finančnega kapitala, so voditelji Ameriške Delavske Federacije obljubili, da se delavstvo ne ho potezalo za vi£je plače, dočini so podjet-niki v zameno obljubili, da m* ImkIo nižali plač. Voditelji Ameriške Delavske Federacije so bili mož beseda, še preveč mož-be^eda. Z njihovim -dovoljenjem niso delavci nikjer zaštraj-kali za višje plače. Izkoriščevalci so predobro vedeli, da jim s te strani ne preti nobena nevarnost. Na drugi strani se pa podjetniki niso držali obljube, katero .so zadali Hooverjn njihovi zastopniki. Vsepovsod so krčili plače. V vsaki industriji so se plače znižale vanski. videl na svoje lastne oii, ne pa ono, kar mi ljudje natvezijo. V East St. Louis je veliko tovarn, ali klavnice še najbolje obratujejo. Tudi v tovarni za aluminij se še precej dobro dela. Manjše tovarne obratujejo pol časa, nekatere pa nič. Istotako Je s premogovniki. Precej ljudi je zaposlenih s cementi ran jem cest. V Colllnsville je tovarna, v kateri izdelujejo rokavice, spodnjo obleko in nogavice. Toda zaposlene sq samo ženske. V East St. Louis so sami tri slovenske družine, v Fairmont City pa dve in nekaj samcev. Iz naselbine Livingston so se izselili skoro vsi naši rojaki. Tudi v Sheboyganu jih je vedno manj. Te sloveče slovenske naselbine kmalu ne bo več. Kajaki so jako prijazni in po-strežtjivi. Na Stanton obratuje samo en rov. Tudi odtam se rojaki Tujec ni bil oni. ki opravlja to sramotno delb izdajstva, temveč rodni brat naroda, ki ga je osebno sovraštvo prtUralo do tega brezmi-selnega in nesramnega čina. Mi vsi smo člani enega naroda, kot v veliki družini smo si bratje, kar pa izpodbija žalostno dejstvo, da so celo med brati v tujini izdajalci. Star angleški pregovor pravi: Help your self! In je istina. ako si sam ne boš pomagal, nikdo drugi ti ne bo. Zatorej bratje, komur dobrega storiti ne moreš, ne stori nič zalega. Narod, ki se ne ljubi medsebojno, ni nikdar velik. Pustimo sovraštvo in zavist, naipuh in bahavost! Bodimo popustljivi v bratstvo ter prožimo vsakemu prijateljsko roko. Pokažimo, da smo. če tudi mal narodič. sležni drug z drugim ter na oni višini kulture in emike. kot so drugi narodi večji od nas. Koncem svojega dopisa prav prisrčno pozdravljam vse rojake sirom močno selijo. Canade in Združenih držav. Pridi- Dilje je mesto Mount Oliver, sko- ' te nais obiskat, vetino Vas homo ve_ zi katero tečejo tri železnice. Ta- j ^ mošnji rev počiva, ker ga poprav-j Pozdrav! Ijajo. V mestu je precej Hrvatov, Janez Kralj. P O Z D R A ,v I! Pred odhodom v staro domovi-i no. pozdravljam vse Slovence ši-j ram Amerike posebno v Oregon { City, Ore. v prvi vrsti pa ene, ki so J mi priredili "Surprise party". Ob-j žalujem, ker sem prišel pozno do-, mov. ker je bilo v^e tako živahno bo gotovo imel še en kotiček pro- . , . , , . ^ i in -jamo mlade Slovenke, ki so se štora za vest iz Windsorja da jo po- , . . _, ... . __, J J * , hotele posloviti od mene za zad- nese med narod. nj! ^^ Hvala tudi Louis Zar- Vsak dopisnik ima povedati kaj j zo_tu za aytomoWl in spremstvo v drugega. Tudi jaz bi imel mnogo , Port]and kakor tudl VSPm ostahm povedati, toda v tem času. ne po- , . . , , ^ „ . 1 ' p ki so me tako lepo postregli. Zahva- sebno dobrega, temveč se mora člo vek samo potožiti, čuteč, da si s tem olajva, srce. Delavske razmere so za ta. čas razmeroma slabe. In pa v teh časih, ki mnogo rojakov tlači beda, ki mcrali biti tembolj složni v vzajemni pomoči. Žal pa je temu ravno nasprotno. Kot mali in izobraženi narod.* bi morali družbeno, vsaj po mojih mislih, nastopati nekolike bolj gentlemansko. Povem naj prlgodbico. ki se je do-odiia v krogu windsorskih roja- Kdor noče delati za novo plačo. Vendar pa si naj naši rojaki zapomnijo staro geslo "Vsak pometa naj pred svojim pragom", ali z dru-. ^ , , , go besedo rečeno: Ne upij: Primite , „ 111U 111 treba ,IeIa- ta^u. a-ko si tat sam. Tako sta da- ti. /.unaj jih čaka na tisoče m ti-oce, da dobe delo in da nesk nekemu našemu rojaku stopi- /anitnjajo cesto z delavnico. ! Ja v dva meža pestave. vsak i pri drugih vratih, meneč, da za-Murdu namerava gospod Green natresti s svoio i/. ictit* zakonoiomce. Moža sta se- javo ameriški javnosti peska v oči, toda če misli da ira ho' ve:,a vržila samo svojo doJžnost-I _______: i , , , ' - ker njima je bilo javljeno jiatrosil ameriškemu delavstvu, se strahovito moti. vega poštenjaka", ker sJ Kajti nihče ne ve holj.še kot zaposleni proletarec, pod kakšnimi I>o«oji je prisiljen delati in kakšne materijalne i-rtve mora doprinakiti, da obdrži svoj prostor. \ obstoječih okoliščinah so se morale cene znižati. Kajti cena vsakega blaga je odvisna od pom Ki be in po. vprasevaja. Tudi delavska sila je blago, po katerem ni že celih ivanajst mesecev nobenega posebnega povpraševanja. PADEREWSK1 OPERIRAN ii poljski virtuoz in prvi president povedne poljske republike Paderewski se mudi zdaj v Parizu. kjer se Je dal operirati. Imel J« akutno vnetje žil. kar mu Je delalo hude preglavice, ker je zelo težko hodil. Slične bolezni leči operativnim potom slavni francoski &pecljaUst dr. Chosot in tudi Pa-derewskl ae Je obrnil nanj. Pojas dl mu Je svoj kočljivi položaj v začetku oktobra mora ga šest mesecev ▼ Ameriko, v nasprotnem primeru bi moral plačati po pogodbi v||oko globo. Zdravniku Je dejal, da bi w dal takoj operirati, če bi vedel, da bo do oktobra zdrav. V nasprotnem primeru bi se pa dal operirati šele po povratku iz Amerike. Dr. Chosot ga je pregledal in izjavil, da bo lahko 14 dni po operaciji hodil in celo begal. Šele po tej izjavi se Je dal Paderewski operirati in bo res kmalu zdrav. od goto-sam se ni "nikdar" grešil, šlo se je za morebitna točenje pivo amerikanskim rojakom. ki sem pa tja pridejo obiskat canadske brate. Našla seveda nista ničesar, ker se omenjeni rojak s tem ne peča. Res. vsak izmed nas rad postreže rojaku, ako te pride cbificat. s tem. kar pač ima. Toda prijatelj prijatelju ne Ijujem se tudi Frank Jarc-u. ki me je spremil na postajo v Portland ter kličem vsem na veselo svidenje. Zahvaliti se moram tudi Sakser State Bank v New Yorku za tako j>rijafzno in točno postrežbo ter jo priporočam vsem rojakom, da se jo poslužujejo v vsakem slučaju, ker bodo deležni iste postrežbe. Louis Bunc. Pred odhodom v staro domovino s parnikom "Vulcania". .pozdravljam vse Slovence v Big Bay, Mich, in okolici posebno pa mojega svaka ter Jožeta in Rozi Rubnič ter njih družino in se »jim lepo zahvalim za spremstvo na postajo. Frank Stefančič, John Barba, na potu v Trprane pri H. Bistrici. SEZNAM ARAKTVRANin CFRTOV. HON 30. avgusta: Girard. Ohio. 21. septembra: Cleveland. O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Kvetoxar R. Banovec, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. UKZrLACHl rOOK. BOARD or. EDUCATION nudl brezplačen pouk. ki ee iele naučiti ancleikl in hočejo postati dr-tevUan! Zdruienlh driav. Oglasite se m pojasnila v IfrgskJ feH *«v 127 Lasi 41. cesta v petek sjatiaj od IS. 4« Km sebe ttv. Nt, aH pa, v M«i. Požar je izbruhnil taJco nena- i dema, da domačini niso mo^li od! prvega strahu niti takoj po gasilske priprave. Ker so skednji skoraj cele vasi! na kupu v isti ravni črti. je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi | na vsa sosednja gospodarska po- j slopja in od tam na hiše. K sreči j so prihiteli na pomoč Ribničanje in | Dolenjci z motornimi brizgalnami. ki so Mopile takoj v akcijo. Gasilci; so skušali goreči objekt popolnoma legalizirati, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. Takoj se je namreč vnel sosedov skedenj, ki je za- | soret v velikanskem zublju in na- j znarvjal daleč po okoliških vaseh na ; silno nevarnost, ki je pretila ta I čas Goričevaščanom. Na vso srečo; ni pihal tisti hip noben močnejši veter, ki bi ra-z^iial iskre po na-okol istoječih kozolcih in skednjih. Tako so gasilci mogli požar omejiti vsaj na ta dva objekta. Tudi drugi skedenj Janeza. Lovšina jc zagorel v silnem plamenu, da se ga je videlo po več ur daleč. Šega in Lovšin trpita zaradi požara velikansko škodo. Čeprav sta sorazmerno zavarovana. trpita izgubo vsega poletnega pr'delka, ki ni bil mal. Ravno pred' nekaj dnevi so zvozili Lovšincvi \ ( skedenj polno krme in žita. Vse je pogorelo pri obeh objektih. Opesnj je zapazil mlad pastirček.' ki jc pasel na občinskem travniku ! krave, toda tudi ta šele, ko je bilo prvo poslopje vse v dimu in ognju. Vprašanje je. kdo jc požar zakrivil. Domneva se, da so to storili o- j troci, ki so se igrali okrog skednja, j Orožništvo iz Ribnice zelo vestno 1 zasleduje povzročitelja. Ljudstvo je zaradi požara zelo! razburjeno, ker se boji, da ne bi za- ! netila požar maščevalna roka ka- j kega požigalca Težka avtomobilska nesreča. i Na poti Brod ob Kclpi-Osilnica- J Čabar so se vrstili številni avtomo- j bili. ki so delali izlete po romantični dolini Kolpe in še zgornjega dela, koder skaklja v brzem teku Čabranka. Cesta ima na več krajih zelo ostre ovinke. Šoferji, ki so jih vajeni, jih prevozijo z največjo lahkoto. Drugače pa je bilo z mladim Karlovčanom, ki jc vozil prvikrat po tej poti v spremstvu enega potnika popolnoma nov avto. Na malem, ostrem ovinku je avto naletel na neroden kmečki voz. Šofer, ki je vozil s silno brzino, je cbr nil sunkoma volan na desno, kar j? povzročile katastrofo. Avto je s šoferjem in potnikom zletel v velikem lc*ku čez cesto v petnjast metrov nižje ležpčo Cabranko. Padec je bil strašen. Avtomobil, ki je priletel na nizko kamenito dno Ča-brankc, se je popolnoma razbil. Šofer je odletel iz avtomobila na kup kamenja in tam nezavesten obležal, dočim je potnik pri padcu ostal v avtu, a pri tem dobil zelo težke po- škodbe. Nalomljenih ima več reber. Težko poškodovana izletnika so nato prepeljali v Plešče in tam pozvali zdravnika iz Čabra. Lastnik ima 100.000 dinarjev škode. Nesreča pri streljanju z moznar-jem. Te dni se je pripetila v Oiimju pri Pv dčntrtku huda nesreča. Posestnik Jakob Šturbej jc močil svojo hčerko. Hoteč proslaviti ta dogodek čim slcvesnojše. je Šturbelj streljal z mežnarjem. Nenadoma, ko je bil mcinar zopet nabit, je naboj eksplodiral in odtrgal Šturbe-ju levo roko v zapestju. Šturbelj, star šele 46 let jc b:l prepeljan v celjsko javno bolnico. Smrtna kosa. V Sv. Juriju ob južni železnici je umrl splošno znan: in priljubljeni gostilničar in posestnik Fr. Kincl. — V Planini je preminul v visoki starosti 86 let Ivan Lenassi iz znane ugledne rodbine. — V splošni bolnici v Ljubljani je po težki poškodbi preminul Anton Banko. 23-Jetni čevljarski pomočnik. doma iz Polzele. jtfgtiitm O VRTNARSTVU KRALJA POGREŠAJO... Med tem, ko jc Rumunska navdušeno pozdravila kralja Karola, vlada pravi obup v francoski vasi Belemesu, kjer je bival kralj v pregnanstvu. Nenadni Karo'ov odhod je fcmotom vzel ves zasluži. Lastnik edine trgovine je pripovedoval pariškim novinarjem: — Ru-munski prevrat mi je vzel najbol -šega odjemalca. Dobavl al sem vsa živila za kraljev t?rad. Vsak mesec sem imel do 6000 frankov prometa in je vrgla ta kupčija lep dobiček." Tudi trafikantinja je žalostna: — Nalašč sem naročila za princa iz Pariza drage specialne cigarete, ker kadi samo turški tobak. Ostala mi je zdaj velika zaloga pa ne vem, kam bi ž njim. Na vasi nimamo nobenega kadilca, ki bi hotel plačati po 15 frankov za škatlico cigaret. Tu kadijo samo najcenejše smotke in cigarete. — Karol se je bil seznanil z vsemi kmeti in užival med njimi veliko priljubljenost; večkrat jih je tudi pogostil. Vaščani žalostno gledajo sedaij osameli grad in napis na njem: — Tujcem vstop strogo prepovedan. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi bres Izjeme, le stare in stanovitne domače banke. I KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiu iuw vase p« vsi Slovenci v vaši okolici. €BEIA4MilJ3ESOZIER!fE Še pred dobrim mesecem sem bil str.ihovito ponosen na solato, ki Je rasla v mojem vrtu. Bilo je res nekaj čudovitega. Iz navadnega ptičjega folra Je pognala taka. da so mi jo zavidali vsi sosedje in da sem jo trikrat na dan jedel, pa se ni na vrtu niti toliko poznalo, kot bi fe poznalo Mr. Osredkarjevim mu-šLacam. če bd izpulil iz njih par kocin. Kot sem že omenil, mi je prav do praga prirasla, potem jc pa še po konkretu poskušala, p« je bilo menda nekoliko pretrdo zanjo. Kon-kret ji jc zaustavil pot. Ker je pa zakon nature tak. da se mora vsaka stvar do gotove dobe razvijati, je zadela mojo solato ža-ostna usoda. Na širjavo s? ni megla več razvijati, zato je pa kar preko noči pognala v vižino. vsled česar je danes moj vrt podoben gozdičku pet let starih smrek z radičem je istotako. Imel sem fino. izvrstno, tržaška seme. jedel sen ca pa samo enkrat Dokler jc bil mlad. Mlad jc bil p;i .samo en dan. Tako naslednjega dne so se pr\ pere.-a začela razvijati in imajo zdaj podobo in cbliko avstralskega cvkalipta, I Kolerabce so dobro kazale Ko i srn jih .pa zadnji: pokusil. je bila j žila pri žili podolgem in žila pri ži-! li počez. Korenje mi. hvalabogu do-; bro uspeva, toda kai koristi, ker korenja ne jem in ga ?. veseljem i prepuščam »tvorom, ki imaioza spoznanje daljši rilec kot ga imam jaz. Tudi nad lukom, tem nezadušlji-vim rnamrnjfm pridnega jugcslo- t vanstva. se ne smem in ne morem pritoževati. Prav lepo jc odgnal in je ves za použiti s čf-buljico vred. | Uživanje luka, posebno v velemestu, ima veliko prednost. Če se luka n 3 rži ješ in stepiš v nabltopolno štritkaro. se ti vse poštljivo umakne in ti napravi na klepi toliko pro-1 S',ora, da bi lahko še triie taki sedeli kot si ti. In žcn>ke te prav nič ne nadlegujejo s poljubovanjem. | kar je velika prednest v sedanjem , poletnem času. Pesa ni kaj po?ebno obrodila. Ne I rečem, njeni listi so se jako baha-. to razkošatili, toda tisto, kar je v zemlji je bolj frnikoli kot pa pes; ■ podobno. Pelin sem pežel med šentjanže-! vimi masami. Praviio. da da takrat največ cd sebe. če ga v pravo tekočino namočiš. In baš pri pelinu sem se prepričal, da ni samo človeški rod z žejo oblagodarjen. pač pa tudi nekatere rastline, v prvi vrsti }M?lin. V debrih štirinajstih dneh ga je posrkal pol galone. V slučaju krčevinja po želodcu mi ne kaee ' drugače kot cikati samogcltna peli-nova peresca. S fižolom sem imel smolo. Če ga tri ure kuhaš, se toliko zmehča, da je strok za pojesti dočim ima fižol sam na sebi specifično težo in trdoto prodnega kamenja. Tomatosi bode takrat zreli, ko jih bom rdeče ■pobarval, dočim rože absolutno nočejo cveteti na mojem vrtu. Mogoče ni zemlja primerna zanje, mogoče kc pa boje. da bi jih ne zadela usoda njihovih pegaženih tovarišic Le sclnčna roža se je povzpela sedem čevljev visoko, pa so ji vrabci izklju-vaii pečke pri živem cvetu in telesu. Toda. če moj vrt v rastlinskem oziru zaostaja, je pa v živalskem oziru toliko bolj napreden. Vsakovrstne kukce in fcebre dobiš v njem. Od zelene uši. ki je" tako majhna, da jo komaj razločiš s prostim očesom, pa do krote in sosedove mačke, ki je tako velika, da se ji moraš postaviti s palico vbran. Pikapolonic, šoštafljev, kobilic, dreka-brbcev, murnov, bramorjev in druge take zalege je pa brez števila. Najprej sem jih obiral in jih skušal z nohti treti pa mi ni šlo nič-kaj posebno od rok. V New Yorku namreč ni bolh, in po osemnajstih letih sem prišel v tem oziru že popolnoma iz prakse. Nekje sem čital. da Je petrolej dober zoper golazen. Petrolej ali ga-zolin. Če ne bo drugače, bom prihodnje leto ves vrt z gazolinom poškropil. Kukce bom pomoril, to vem. samo tega se bojim, da bi ne imela solata kakega oikusa. No. pa kaj. Pa naj ga ima. Saj v današnjih časih, v časih splošnega napredka in razvijajoče se tehnike, sploh nobena stvar nima veljave, če nekoliko po gazolinu ne zaudaja. 11« fHODI* ; IUODBT 5; 193* 9h» UKonv kumon mili t& t S A. ZOfiCENKO: PAJCEVINA Pravijo, da j« denar ko vse na »vetu. To Je neumnost i:i glupoot. Vse to so si izmislili kapitalisti. da lahko sami sebe varajo. Na svetu je se marsikaj močnejšega ko denar 2 dvema besedama se seveda to ne da povedati. Tu je potrebna cela povest. Eva j«? Kovinarski brusae najvišje kvalifikacije, Ivan Bori sovič Le v oni- oov mi jo je povedal. — Da. dragi tovariš, — je dejal Levoaidov. — Take reci se gode po svetu, da jih boš moral kar v knjigo zapisati. — Pri nas v tovarni se je pogavil navaden ljubljenec — Jegorka Drapov. To je zagorel človek 5 svetlimi brki in škodoželjnim pogledom. Njegov nos je kakor slonokoščen gumb. in kakšno karijero je napravil! V službi napreduje, lahko delo mu dajejo in plačo dobiva kakor oni i i višjega razreda. Mojster ga ima sila rad. Ko jo nekoč sel mimo njega, ga je pošče-eetal s prsti in se mu nekako spoštljivo nasmehnil. Delavci so pričeli premišljevati, kako in čemu to? In zaradi kakšnih osebnih vrlin napreduje ta človek? Primešljcvali smo, ugibali in smo zato šli k mzenjerju Firsu. — Glejte, ljuheznjivi očka, — pravimo, — prosimo vas, poučite našega mojstra. Naj ne povišuje ljubljenca Jegorke Drapova. In s prsti naj ga ne ščegeta, kadar gre mimo. Sprva se je inženjer prestrašil--mislil je, bog ve kaj da mu hoče-r o, potem pa se je potolažil. močnejši' Rdeči direktor se je namrdnil in Stisnila sta si roke in skupaj od-' odgovoril: • šla. Jaz sem šel za njima. — Jaz. ki sem to in to m temu' Tedaj ijima pride nasproti rdeči podobno, bom mojstra in inženjer-' direktor, j a že vzel v roke, Jegorko Drapova bom pa vrgel na cesto kakor pasji rep. Pojdite na svoja mesta, bratci, in ne zmanjšujte produkcije. Mine spet mesec. Jegorka Dra-.pov pa cvete kakor makov cvet ali, rccimo, krizantema na vrtu. Milu-jejo ga in mu od vseh strani stiskajo roko. Direktor mu jo stiska, inženjer mu jo stiska in mojster ga ščegeta, kadar gre mimo njega in nbkoe _ plovna Delavcem je bilo končno dovolj in vso tolpa je šla k rabkoru (delavski dopisnik> Nastinu. Dejali soj Dohitel sem Jegorko na ulici, mu: t zgrabil lopova za roko in dejal: — Rabkor, ti si zlato, dragocena — Ah, pravi, — Jegorka Drapov, pozdravljeni!.... Poglejte no, kakšne mišice imam danes. Direktor je zavihal rokav in pokazal Jegorki svoje mišice. — Precej jih je, precej, .— priznal Jegorka. — No. hvala, — pravi direktor, — hvala ti. Jegorka. Potem sta se oba in razšli so se. — ravnatelj od Jegorke . — Povejte mi no, prijatelj, kak glaba. Preklinjali smo te in zmerja- J šne pajčevine spletate? li. ker si pisal pritožbe v liste. Zdaj j pa oprosti in odpusti... Spravi Jegorka Drapov pa me prime pod reko in se smeje. — Pusti to. dragi. — pravi. — To ni važno. Raje povej, kako živiš* in kako Je kaj s tvojim sinčkom? 1 — Hčerko imam. hčerko. — pravim. — ne sina. Lepo dekletce. J Skače.... — Jaz imam rad hčerke. — pravi Jegorka. — Vselej se rad igram z njimi.... Mine mesec. Južni vetrovi vejejo. Povodnji ne bo. Jegorka Drapov pa cvete kakor makov cvet, ali recimo, krizantema na vrtu. — Bodite brez skrbi, sodrugi, — pravi. — Mojstra bom že poučil, Jegorko Drapova bom pa premestil v drug oddelek. Minulo je mesec dni. Vreme je bilo lepo in južni vetrovi so pihaii, Povodnji se ni bilo bati. Ljubljen-j cek Jegorka Drapov pa si je m"d tem delal vedno zapeljive^šo karijero. Ne samo mojster, tudi naš priljubljeni inženjer se mu je zdaj smehljal in mu stiskal roko. Delavci so osupnili. Tudi jaz sem j osupnil. — Kaj ni več pravice na svetu? smo premišljevali — Kakšne prednosti ima vendar ta človek, aa tako hitro napreduje in ga mojster zmerom ščegeta? Mala skupina nas je šla k rdečemu direktorju, k Ivanu Pavloviču. — Vi, ki ste to in to in temu podobno. — pravimo, — povejte, kako je mogoča taka nesramnost? stvar z Jegorko Drapovim v red. — Dobro. — je dejal Nastin. — to se lahko zgodi. Bomo takoj napravili. Dajte mi samo toliko časa. da pogledam kako in kaj in zakaj ta človek napreduje. Mu bom žo priščipnil rep. bodite brez skrbi, i Mine mesec. Južni vetrovi vejejo in povodnji najbrž ne bo. Ptički letajo po zraku in metulji se urno sučejo po cvetovih. Jegorka Drapov pa cvete ko jasmin in se je celo razbohotil kakor pestra astra. Tudi rabkor Nastin je oni dan šel mimo njega, ga poščegetal in m prijazno nasmehnil. Tedaj so se delavci zbrali in se ( pričeli posvetovati. Govorili so in { govorili, jeziki so se jim rezvezali,! — Vrag naj ga vzame! da pravega rezultata pa le ni prišlo. \ slim. — Prijazen človek je. čeprav Končno pa sem jaz posegel v po- 1 ie topov. ' govor. I — Bratci, pravim, jaz sem prvi modrasa odkril, jaz ga tudi zakop-! ljem. Počakajte. Drugi dan sem šel v Jegorkov [ oddelek in se neopažen skril za ! vrata. In vidim: Mojster se pripravlja na odhod. Jegorka pa se vrti okrog njega in mu oblači površnik. — Da se ne prehladite. Ivan Sa-vič, — pravi. — Slabo vreme ni nič kaj prijetna reč. NIETCSCHE JE HL PARA- LETALEC V KORMUERIH ura Do zadnjega so se v Nemčiji prepirali o tem, kaj je bilo vzrok smrti slavnega filozofa Nietzscheja. j Eni so trdili, da je biia njegova blaznost in smrt posledica paralize, drugi so pa to odločno zanika- | li. Zdravstveni svetnik Mueller je objavil še na davno razpravo, v kateri odločno zanika, da bi bil Nietz-che paralitik. paraliza je bila vzrok njegove smrti. Minule dne je odpotoval iz Sant-jaga (Čile> v Buenos Aires odlični francoski letalec Guillomet. Leta 1927. je rešil iz arabskega ujetništva ponesrečenega letalca, svojega tovariša, aasi so preluknjale j arabske krogle njegovo letalo ka-i kor rešato. a krat so ga odlikovali za junaštvo s križcem Častne le-j gije. V Buenos Airesu so zaman pričakovali letalca. Naposled je od. ; rinilo več vojnih letalcev na poiz- : vedovanje. Našli so ga nepoškodo- ■ 1 vanega sredi Kordiljerskega gorov- 1 V Berlinu je izšla te dni doku- ja blizu vrha Los Patatois. Njegovo mentarna razprava dr. E. Podacha, letalo se je razbilo, rešil se je le F posvečena problemu bolezni slav- pomočjo padala. Da ni dospela po- nega filozofa. Tu najdemo nepo-bitni dokaz, da je spravila Nietz-cheja v grob res progresivna paraliza. Dr. Podach objavlja še neobjavljene dokumente, zlasti pa zdravniške beležke z jenske klinike, ki so veljale za izgubljene. Tako je problem bolezni slavnega nem škega filozofa definitivno pojasnjen. Glasnik filozofije o nadčloveku, filozofije, ki je kvintesenea buršovske brutalnosti, je bil torej velik nesrečnež, paralitik. moč. bi žalostno poginil od mraza in lakote. Pot preko Kordiljerov je zelo nevarna. Letalec potuje v višini 7000 m preko večnega snega in oblakov. V tej višini vlada stalen . mraz do 50 stopinj pod ničlo. Le- j talcu je zmrznil bencin, kar je pov- i zročil eksplozijo motorfa. VOHUNI UMORILI VOHUNKO ŽIVLJENJE IN ODER Ko sem včeraj šel sem ga poščegetal. mimo njega, si mi- Vzljubil sem Jegorko Drapova. KOBILICE IN HUMANOST Nekega lepega jutra preteklih dni se je zbrala pred neko pariško hišo velika množico. Gledala je na balkon v drugem nadstropju, kier je telovadila popolnoma naga mlada žena. Prav nič se ni zmenila za zijala in njih opazke. Naposled se je prikazal stražnik in deset minut pozneje odpeljal gospodično Fanny D., plesalko v znanem ponočnem baru. na policijo. Plesalka je izjavila komisarju, da se ne smatra za krivo. Kaj za to, če je telovadila na balkonu? Vsak večer nastopa prav tako slečena na odru z istimi va-\ jami pred tisočglavo množico in nikoli ji ni nihče tega očital. "Če plačam davke." je sklenila, "imam tudi pravico do vaj, sicer ne bi ničesar zaslužila", — Policija je poučila plesalko, da je razlika med odrom in življenjem, ker je zadnje vezano na drugačne nazore o javni spodobnosti. Fanny D. bo plačala globo za žalitev morale. Slabo stanje in oslabeli živci I.jurij*. k« n«*st«iw«vHin«» ilvi«. n* morejo tntrn-> epatl, ihirft s* v Jutro »>l p-irrir*- Tn rlrafHn ubtall in *i- atimuilia or* »nt- in d»lnvan)». ter prlHtfa mimo jwWttno mpunje NKfsar »e ne m»r« primerjali Nun«-Tone ** fl-JWenJa telesa* brtt«inl jfoje/ i h n§flKtn*ll in oim vam i>rrt«nr U|iftnl'-o ('utvari d<*V0>J adrave rude£« brvi. vam d« bolj-Ai »petit, pomita prebavi, odpravi plin Htarej*! ljudje. aH »ni Ki »e počutijo ■Utrim tn hreamočnim, bodo vearto pre-jsenei'Vni k<>ilkn mtnjftt, močnejši in pner-ne jfti t »odo po vlivanju Nu*a-Tone nekaj dnt Ntifa-Ton« prodaja pri vNh trgnvcilt s zdravili. Ako v»* trf-w t«-MU nima v satovi rerfte mu. naj istega narrri*! a« vaa od njegov e*a prekupf«-vilca. —Adv Mojster ga smeje potreplje po ramenu. — Rad me imaš. kaj-ne Jegorka, pasji sin* — pravi. Jegorka Dre pov mu spoštljivo odgovarja: — Vi ste mi kakor rodni oče, Ivan Savič. — pravi. — Pa tudi I Letošnjo pomlad se je v Tanger-ju pojavilo toliko kobilic, da se jo bilo bati, da uničijo zadnjo zeleno I bilko v deželi. Francoska vlada je i ukrenila energične korake in je škodljivca popolnoma zatrla. Vendar pa ni mogla ubraniti, da se ne bi poleti izvalili iz jajčec novi ro-*i, proti katerim je bilo zopet treba poslati na stotine bojevnikov. Čudno borbo je prišlo gledat mnogo tujcev iz vsega sveta. Mted temi je bila tudi neka Angležinja, ki ie MODA JAPONSKIH VRTIČKOV mojster ste izboren. Vaša zunanjost hotela proučiti vprašanje od same-me zelo spominja na mojo pokojno Sa početka. Šla je tedaj v Tanger-mater, samo brčic ona ni imela. |'JU v oddelek ministrstva poljfidel-Mojster mu je stisnil roko in od- • stva 111 «tavila tam tisoč raznih bi-šel. j stroumnih vprašanj. Vljudni urad- Ko sem ravno hotel stopiti izza ^ se P°casi izgubili iz sobe. da vrat. se je prikazal rabkor Nastin. — Ah, Jegoruška, dragi prijatelj! — pravi. — Ko bi ti vedel kakšen članek sem včeraj napisal. Jegorka Drapov se smeje. — Ti sploh jako dobro pišeš, — pravi. — Puškin in Gogolj nista nič v primeri s teboj. — Hvala, — pravi rabkor, — nikdar ti tega ne pozabim. AU hočeš moj članek prečitati? — Zakaj naj bi ga čital? — pravi Jegorka. — Jaz sem tudi brez tega kar vzhičen. imajo velik uspeh g si rešijo življenje v sobi je osala samo še ena žrtev mlad praktikant, ki morda ni poznal boja s kobilicami do najmanjših podrobnosti, ali pa je iz mladostne objestnosti dajal radovedni Angležinji nespametne odgovore, ki jih je dama vestno beležila. Pri vprašanju, kako prav za prav pobijajo kobilice, ji je mladi šaijivec odkovoril, da je to že stari in učinkoviti način: — najeti arabski dečki love kobilice in vsaki odtrgajo glavo. S tem ;e dana gotovost, da je kobilica zanesljivo mrtva. Angležinja 1» se je razburila, češ, da «je to mučenje živali in barbarsko početje. Ogorčena je vložila pri ministrstvu protest proti temu načinu usmrčanja ter je nas veto vala, naj dečki raje polože ujeto kobilico na zemljo in jo s tarejo z nogo, pozabila pa je povedati, kako se naj kobilicam dopove, da naj počakajo, da jih amane čvrsta peta. Tudi afriške kobilice imajo navado, da skačejo. Na svojo pritožbo je rahločutna dama dobila odgovor, proti kateremu se ni pritožila na višjo instanco marveč je pobrala kovčke in odpotovala iz "barbarske" dežele. HAD BI 1ZVXDEL' za naslov svojega prijatelja JOHN KOVA&Č. doma nekje iz Dolenjskega. Pred dvajsetimi leti sva bila skupaj v Pueblo, Colo., on je odšel od tam v Cripple Creek, Colo., tn jaz pa na farmo. Poročati mu imym nekaj važnega, zato ga prosim, da se oglasi, če pa kdo kaj ve o njem, ga prosim, da mi sporoči. — K. i tftz 4*6/ V Evropi se čedalje bolj širi moda japonskih malih vrtičkov, ki so zasajeni sicer z vsemi našimi znanimi drevesi, aH to drevje je pritlikavo, da izgleda vrtiček, kakor ljubka igračica. Ta moda se širi v glavnem zavoljo pomanjkanja prostora, kar se je na Japonskem občutilo že davno. Japonski vrtnarji so vešči mojstri v vzgajanju pritlikavih dreves, ki zaostane j o v rasti, ohranjo pa vse značilne lastnosti. V majčken lonček poseje Japonec 1 seme hrasta, bukve, javora, borov- ! ca ali cedre ter toliko časa ne presadi rastlinice, dokler korenine popolnoma ne preprežejo vse prsti malega lončka. Ko je to .doseženo, se rastlinca presadi v malo večji lonček in to se ponavlja toliko časa, a drevo zakrni in ostane prtlikavec tudi, kadar je presajeno na vrt. kjer bi imelo dovolj prostora, da se razvija. Umetnost tega vrtnarstva je tedaj v tem, da rastlina s prvih po-četkov dobi le toliko hrane, da ne u-sahne in da se razvija zelo počasi. Tako vrtovi z ljubkmi pritlikavci so zmožni življenja par sto let. V gozdu Zelionka biizu Varšave so našli izletniki na deblo privezano j truplo zadavljene mlade in elegantne žene. Umorjenka je imela nn [ sebi ves nakit, uhane in prstane. ; Policija torej ni mogla misliti na i razbojniški napad in sploh ni vedela. kaj bi si mislila. Vso zadevo je nepričakovano pojasnilo varno ministrstvo. Umorjena mladenka, katere ime so radi sorodnikov zamolčali, je izvirala iz odličnih poij-, skih krogov ter je iz samega domoljubnega navdušenja vstopila med vojne vohunke. Radi znaira tujih • jezikov in svojega brezhibnega na-! stopa je kmalu zavzela vodilni položaj. Pred meseci so }i vojne oblasti poverile zasledovanje zelo nevarnega tujega agenta, ki je prišel i na Poljsko po nalogu ne.menovane j države. Kakor vedno se je morala • ' dama ž njim seznaniti in kma.u sta si postala prijatelja. A vohun, ki je imel veliko pomagaiev. je mo- ' ral izpregledati nastavljeno past. Povabil je damo na izlet, jo v gozdu umoril in pobegnil. Tako se nadaljuje tudi v mirnem času stalen ' skrit boj v pričakovanju bodoče vojne. Kako se potuje v stari kraj io oaza j v Ameriko. Na obisk v staro domovino »more potovali vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedrftavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in bresskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s paniikom MIle de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESEiNSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOŽIČNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni izleti po isti progi: 8. oktobra — "VULCAN1.V ' 28 novemhra- 10. decembra—"VULCANI.V* "SATURN IA- Za cene, za pojasnila in navodila pleie potnih listov, vizejev. per-rr.itov itd., pišite na na, starejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tboči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo In pa, kar je najvažneje. da boste o vsem toeno in pravilno poučeni. sakser state bank «2 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0381) VZROKI MORSKE BOLEZNI KOROŠKE NOVICE CENA DR. KERNOVEGA BBULA JE ZNIŽANA Angle&o-sloveiisko Berilo inouH iuim hub} OUKARNTGLAS NARODA SSB VMt IS Stmt m ^ at i uimne Kdor jc namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih dragih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washing ton a, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče pviti nasaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim o d potovanje m in oni, ki potujejo preko New Vorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje ni Barge Office, New York, N. ¥. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se izdajajo prosilcem, ki imajo kvoti in ti so: StariSi državljanov, možje a-meriškili državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. lete Ti so opravičeni -do prve kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci ispod 81. lete onih nodr-žavljanov, ki so bili postavno pri-v to deželo sa stalno ki- se obračajte in lUMdJbo CORTLANDT STREET NEW ion Morsko bolezen še vedno vneio raziskujejo in po vsej pruiki .-,0 tudi žc našli njene glob:je vzroke. S posnemanjem ladijskega nihanja io je lahko priklicati v znanstvenih la-beratorjih. V to svrho uporabljajo vrtilni stol, ki vsakdo pozna v obliki klavirskega atola. Osebo, k ž njo eksperimentirajo, posade n a takšen stol in jo nekolikekrat hi./a zavrtijo na levo in na desno ukrtr:; njene lastne osi. Posledica te?a postopka so drhtenje cči, o:neu'.evica. nagnjeneje k padcu itd. To lanje se še pcslabsa. če vele poskusni sebi, naj med vrtenjem fiksira ka.<_ šno tečko na stropu. NajvecVe neugodje pa se e poloti, če izvaja med vrtenjorn enakomerne ^ibe z glavo. n. pr. v stran v zvez: z nagibanjem gleve. Vzroki morske bolezni so držljaji v gornjem delu ušesnega labirinta, zlasti v trojici oblokov. Ti rabijo za regstracijo vrtilnih gibov telesa in njegovega premikanja naprej. Poleg teh organov je v ušesu še poseben organ, ki beleži vsakokratni položaj telesa v prostoru. Če prihaja radij ladijskih gibov preveč vtisov gor- j njega ušesnega labirinta v zavest, tedaj odpove možganska skorja svojo nalogo, da bi tvorila točne predstave o vedenju našega telesa v prostoru. Tako postanemo morsko bolni. Zanimivo pa je. da hote-ne mnogovrstne spremembe telesne lege v prostoru, n. pr. pri orodnem telovadenju, ne povzročajo podobnih učinkov. Samo pasivne spremembe te lege izzovejo morsko bolezen. ŽEMTNA PONUDBA. Pošten mladenič, star 37 let m poseduje Hotel, se želi seznaniti s pošteno Slovenko, ki se čuti zmožna voditi hotel in poseduje $3,000.00. Vera je postranska zadeva; zahteva se poštenost. — Pišite na: Rudolf Pine Inn. Manchester, Conn. <2x 5&6> Plebiscitni slavnostni odbor jo naročil znanemu pisatelju Jos. Fr. Porkonigu. da naj piše .spominsko knjigo k desetletnici in deželna v!a_ da mu je namenila za to delo šest tisoč šiiingov. Perkonig je sin slovenskega očeta, rodom iz Borovelj. V nekem svojem spisu se je dotaknil Slovencev na tak način, da so to odkionili odločno treznejši Nemci. Lahko si mislimo, kakšna bo vsebina Perkonigove spominske knjige glede slovenskega prebivalstva od plebiscita dalje. Krški knezoškof jr posvetil 12 novomašnikov. Pet jih je iz Nemčije, eden iz Madžarske, štirje iz o-stalih avstrijskih dežel. Korošča sta samo dva: Josip Koglek iz Šmarje-te v Rožu in Josip Kundut iz Lim-buša pri Št. Vidu. V Celovcu je otvoriena razstava duševnega življenja Koroške. Deželni glavar dr. Lomiš je omenil pohvalno veliko zbirko materiala o življenju koroškega ljudstva, ki bo stdacj dostopna znanstvenemu raziskovanju. Posebno mu je pri srcu material, nanašajoč se na obrambne boje in plebiscit, ki naj se prouči točno in podrobno. Ker je še dane3 marsikak tostvaren spis v nasprotju z dogodki. Deželni zbor je dovolil celovški občini najetje posojila, s katerim poplača manjše dolžnike, ostanek pa porabi za šole, ceste itd. Posojilo bo znašalo 17 milijonov šilingov. Krščanska soc. stranka namerava pričeti med Slovenci s propagando, od katere pričakuje dobrih uspehov, kakor meni "Kaerntner Tagblatt". Svobodomiselni Slovenci so pristaši Lanbunda, ostali del pripada po večini slovenski ljudski stranki, vmes pa so po sodbi lista taki. ki želijo zveze s krščansko socialno stranko. -n ADVERTISE GLAS NARODA"1 t NAZNANILO Tužnim srcem naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, katero sem prejel iz starega kraja, da je dne 13. julija 1930 nemila smrt pretrgala nit življenja našemu očetu v Paul Sterk Ran j ki je bil dobro poznan v svojem rojstnem kraju Predgrad pri Starem trgu in celi Poljanski dolini kot mizar in skrben oče svoji družini. Star je bil 65 let. Dragi oče, trda je bila pot ži/ljenja, skrbeh ste dobro za nas, Bog naj vam poplača, ker mi Vam več ne moremo in lahka. naj vam bo domača gruda, dokler se spet ne združimo. Žalujoči ostali NEŽA ŠTERK, udova PAUL v Brooklyn, N. Y. in PETER pa v CANADI, sinova; NEŽA, ANA, ANGELA, MARIJA, ELIZABETA in KATARINA, hčere- MIHA, JURIJ in JOHN, bratje. NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 5, 193« LUKI 8. & BBW RAZPOSAJENKA ROMAN IZ tZTLICNiA. Za Glas Naroda priredil G. F. 12 (Nadaljevanje.) Pogled Urake Je visel poln iskrenega sočutja na njegovem obrazu Kako zelo Je moral ljubiti svojo ženo! Kaj vse je moral pretrpeti? Ali res obstaja taka strašna ljubezen, ki bi trajala preko groba? Njeni udi so se pričeli tresti. Vse se Je upiralo proti neznanemu občutku, ki jo jo delal tako nemirno. Tudi gospod Erienhorst je zrl zamišljeno in molče predse. Besede Volrata niso zgrešile svojega cilja. , Nekaj časa pozneje je rekel, mirno in zbrano: — Oprostite ml, da se s svojo žalostno povestjo vsiljujem v vaše zadeve. Vaša gospodična hčerka pa vas ne sme spremljati na vsak način. NajU Je dosU laž j in in bolj zanimivih tur v tej bližini. V Urški je vstal odpor, ker je čutila, da Volrat upliva nanjo — Jaz pa grem vendar navzgor, papa. Ne pustim te samega! -- To Jc bedasto samoljubje, gospodična. Vi bi morali biti bolj pametni ter prepustiti svojemu očetu odločitev glede tega, — Je rekel strogo in zelo ostro. 6«? nikdar ni govoril tako ž njo noben človek. P obe sila je oči pred njenim strogim in kazniJnim pogledom. Ob istem času pa se je naselil v njeni duši Čuden občutek sreče in ko Je zopet dvignila oči, je žarel odsev te sreče v njenih očeh. Pogledal je kot očaran v te velike, temne oči in njegov pogled je postal naenkrat strašno mil. Glas Erlenhorsta je predramil oba iz njih sanj. — Otrok, — dosti boljše bi storila, če bi se odrekla temu izletu. Meni postaja naravnost slabo pri duši, če mislim na vaš doživljaj, gospod profesor. Vse veselje sem takoj izgubil do teh gor. Ostane pri tem, Ur-£ka, midva ne greva gor Jutri! Volrat je olajšano vzdihnil ter sedel zopet za mizo. Urška Je hotela napraviti šobo. a le en pogled Willa jo je popolnoma premagal in udala se je v svojo usodo. Sedeli so skupaj še celo uro, predno so poiskali svoje skomno ležišče. Prvikrat v »vojem žvljenju ni mogl« Urška zaspati. Mislila je na velike oči, obrnjene v njo ter na žalostni obraz Willa. Tedaj se ji je rdelo celo, da prihajajo na njeno uro skrivnostni glasovi. Nato pa je slišala globok vzdih, ki je gotovo prihajal od Volrata. Konečno pa je vendar zaspala. V polsnu je imela nato sanje. Zdelo se ji je, kako se Volrat sklanja nad svojo bolno ženo ter zre r^anjo z žalostnimi pogledi. Njegova žena pa je iztezala svoji roki proti njej. Kaj je hotela od nje? Ta se je obrnila proč ter proti svojemu možu. Ta je priplaval proti Urški in oba sta položila roki skupaj. Nato pa so sanje zopet izginile. Vedela je, da se ji je le sanjalo, a vendar se ji je zdelo, kot da ima pred seboj dolge, svilene, plave lase. Sedaj ni mogla več zaspati. Tiho se je dvignila, da ne prebudi drugih. Zunaj je postalo že svetlo. Splazila se je, ne da bi se ozrla, k vratom. Hotela se je navžiti svežega zraka, da dobi glavo povsem čisto. Ko Je stopila ven, se je prestrašila. Pred kočo Je korakal semlntja Will Vorat. V jutranji zori Je izgledal bled in truden. Urška je stopila popolnoma ven. Tedaj pa jo je zapazil. Njegove oči so se takoj zapičile vanjo. Urška se Je stresla pri tem pogledu. — To je ljubezen! — si je mislila. — Ta mož je tvoja usoda! Stala s>ta si nasproti, molče a vendar zgovorno. Lepi, nekoliko pre-bledeli obraz deklice je bil obrnjen proti njemu ter vzbudil gorke občutke v njegovih prsih. Vse je pričelo pokati pod tem težjim ledom. Star Je bil šele šestintrideset let ter premlad, da bi se odrekel vsem veseljem življenja. Kor.ečno je prekinila Urška mučen molk. — Tako zgodaj ste vstali, gospod profesor? / — Jaz nikdar ne spim — tu zgoraj, — je odvrnil hripavo. Stisnila je roki skupaj ter se naslonila na vrata. — To lahko čutim z vami! — je rekla pritajeno. On se je nasmehnil — kot se človek smeje klepetanju nerazumnega otroka. — Usoda naj vam prihrani, da bi čutili z menoj. Jaz tega ne želim. Najhujša Je krivda. — Vi vendar niste krivi, je rekla hitro ewtschiand. Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen a avgusta: Majestic, Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen New Amsteidam, Boulogne aui Mer. Rotterdam i. avgusta: President Roosevelt. Cberberg, Bremen Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. NapolL Genova 13. avgusta: Mauritania. Cherbourg Europa, Cherbourg. Bremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 15. avgusta: Paris, Havr® Saturnia, Trst Homeric, Cherbourg Westernland. Cherbourg, Antwer-pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Btatendara. Boulogne Sur Mer Rotterdam ' 16. avgusta: Aqultania. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19- avgusta: Leviathan. Cherbourg, Bremen 20. avgusta: France, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Ham burg 11. avgusta: Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremen 22. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur M-r. Rotterdam Augustus, Xapoll. G*nova 23. avgusta: Minnekahda.. Boulogne 8ur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: He de France. Havre Berengaria. Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 28. avgusta: Uresd«n. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa. Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Voiendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St Louin. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano. Na&oli. Genova 1. septaembra: Paris. Havre 2. septembra: Vulcan la. Trst 3. septembra: Mauritania, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg JUeutschland, Cherbourg. Hamburg 5. septembra: France. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Roma, Napoli. Genova 6. septembra: Leviathan. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Jl»gne sur Mer, Rotterdam Roma, N;ip"li. Genova i 14. oktobra: N Bremen, Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Mauritania Cherliourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: Frar.r". Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne s-jr Mer. Rotterdam 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Napoli, Genova 22. oktobra: New York. Cherlfourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lie de France. Havre Saturnia, Trst Europa, Cherbourg. Bremen Pennland. Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Voiendam, Boulogne Bur Mer, liotter-dam America, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg 29. oktobra: Deutai hlaiid, Cherbourg. Hamburg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 1 6 DNI PREKO OCEANA Najlu sjfta Hi najbolj ugodna (Ml am oetcvsnj* na ogromnih MrnlUh: PARIS 16. aug.; 1. septembra (1 A M.) (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) He de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) Najkrajta pot po Csisxniol. Vsakdo J* v pocebol kabini ■ vsemi ssodernl-ml •dobnot.U — Pljafia In slavna francoska kabla Ja. Ixrvdao a lak« mm. » VprataJts kateregakoli pooblaMaaaga agsata FRENCH LINE 1« »TATI ITRKKT NI°W YORK, N. V. Vihar se je nenadno dvignil nad mesto. Pred grozečimi oblaki bežijo ljudjf pred streho v svojo vežo in se pogovarjajo živahno o športnih tekmah. Pa si grem z dlanjo preko čela: Ah, saj res. Vse tisto je minilo. Ostal je Se komaj spomin.... Janko Kač. Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnja odpiutjat SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. VULCANIA 2. SEPTEMBRA — S. OKTOBRA; 12. NOVEMBRA Saturnia In Vulcanta prekata vse ladje sveta v raskogju. udobnosti In naglici ter nudi najboljšo alu*bo v Evropo- Poaebns cen« a tj« In naaaj. V«S novosti na teb motornih ladjah vklju Cao plavalni basen v drugazn rasredu. C O S UII C H LINE 17 B«tt«7 Pite«, Nmr Y«rtt