Naročnina
zn iša letno 30 Din. polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev, i Dir,.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka
Št v rač. poštne hran. 12.549
izhaja v s a k o nedeljo
iSMfHIJiii
Tednik za gospodarstvo, prosveto In politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, poi strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din- — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračalo.
V, LBT®
Dvajset let svobode
Zgodovinske obletnice morajo biti za vsak narod mejnik, pri katerem še enkrat izmeri vso prehojeno pot, da lahko krene z novimi izkušnjami v bodočnost. In čim daljša je doba, tem manjša mora biti obzirnost do lastnega ustvarjenja, a tem globokejša vera v srečo naših bodočih dni. Veličastni tabori, ko smo praznovali dvajseto obletnico naše svobode, so za nami. PrHem je treba omeniti predvsem Črensovce, kjer je naše prekmursko ljudstvo na veličasten način dalo duška svojemu jugoslovanskemu mišljenju, zvestobi do kralja in do svoje osvobojene domovine.
Dvajset let je že minulo, ko sta se v našem narodno političnem življenju odigrala dva važna dogodka: 29. oktobra 1918, dan po razsuiu Avstro-Ogrske monarhije, je bilo predsedništvo Narodnega Veča v Zagrebu proglašeno za nosilca vrhovne oblasti svobodne države Srbov, Hrvatov in Slovencev, prebivajočih na ozemlju bivše monarhije. Na ta dan je bil takratnim vojakom prečitan naslednji proglas: „Vojaki! Z današnjim dnem je ustanovljena država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vi, sinovi naroda ste cd danes naprej branilci svoje narodne države. Zato vam zapovedujemo, da se brezpogojno pokoravate ukazom vlade Narodnega Veča Slovencev, Hrvatov in Srbov."
S tem dnem je narod stopil v službo svoje nove domovine in enkrat za vselej obračunal s svojimi tlačitelji, ki so sto in stoletja smatrali Slovane na jugu za brezpravno rajo. Temu je sledil drugi važni dogodek, ko je 1. decembra takratni regent Aleksander slovesno proglasil zedinjenje Srbije, s pokrajinami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Da dan ujedinjenja ni takoj sledil dnevu osvobojenja, kot je to bil slučaj pri bratih Čehih, je treba iskati vzrok v takratnih razmerah. Čehi so se na svoje osvo-bojenje že dolgo pripravljali, nas so pa skoraj zgodovinski dogodki presenetili. Razven tega pa smo bili v zaledju velikih vojnih front in čez slovenske in hrvaške po-
Mu/ska Sobota, 6, ns^ernbra 1938,
krajine so se valili deli razbite avstro-ogrske vojske Tako je bilo tudi v Vojdmi, skozi katero so si utirali pot poraženi nemški vojaki s srbskega bojišča. Na ta način smo doživljali dan svobode razdeljeni po nekdanjih pokrajinah in le misel na ustanovitev svoje svobodne države nam je bil skupen cilj. In v tem pravcu je bilo usmerjeno delo ustanovljenih narodnih vlad v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Sarajevu dokler se niso uresničile naše tisočletne sanje. Nič ni čudnega če po tisočletnem krvavenju in hiapčevanju v začetku nismo vedeli kaj bi z našo državo in kako jo naj bi upravljali. Navdušenje prvih svobodnih dni narn je postalo v marsičem usodno. Iz-treznjenje je šele prišlo, ko so nam odtrgali od živega slovenskega telesa kraje ob Zilji in Dravi, ob Soči in modrem Jadranu. Danes, po dvajsetih letih pa vemo, da je brezplodno držati križem roke, vpiti in zabavljati in se navduševati brez potrebe, temveč le pametno delati, delati in zopet delati. Dobili smo lastno državo, z neporušenimi mejami smo obdali zemljo, ki je nam vsern sveta. Postali smo gospodarji lastne usode in si z težkimi žrtvami ustvarili vse pogoje za naš gospodarski in kulturni razvoj, da
Nj. Vel. kraljica Marija je pred dnevi odpotovala v Curih v Švico ra-radi posvetovanja z zdravniki. Kraljica že več let boleha zaradi napadov žolčnega kamna.
Grški kralj Jurij je pred dnevi prispel v Slovenijo, kjer je obiskal Nj. Vis. kneza namestnika Pavla na njegovem gradu na Brdu.
Omladina JRZ je na svojem zadnjem zborovanju v Beogradu sprejela sklep, da omladinske organizacije ne morejo postavljati kandidatur pri skup ščinskih volitvah Omladina bo po navodilih strankinega vodstva delala za splošno korist in za pridobitev čim večjega števila glasov. Sklenjeno je bilo dalje uvesti uniforme tudi za člane športnih odsekov omladine JRZ
Svoj tretji volilni govor bo imel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič na velikem zborovanju JRZ, ki bo 13. novembra v Novem Sadu. Poleg njega bodo govorili tudi predsednik narodne skupščine Stevan Čirič in še nekateri drugi ministri.
nam je častno mesto v družbi evropskih narodov zagotovljeno. Ta naloga pa ni lahka in je polna odgovornosti, ki postaja tem težja, čimbolj se oziramo v našo preteklost. Res je, da smo v preteklih dvajsetih letih mnogo naredili, a še vedno ne toliko, da bi bili lahko zadovoljni. Mnogo vprašanj takratnih dni je ostalo do danes še nerešenih. Pogled v naše go-podarsko življenje nas o tem prepriča. Isto velja tudi za naše notranje politično življenje, ki že leta in leta boleha na razcepljenosti. Kljub dvajsetim letom nam zavest svobode še ni prišla v kri in meso in naša samozavest je še premajhna, da bi bila v stanju rešiti najtežje naloge. To so pač težave naših začetkov, težko kamenje na naši poti, ki ga je treba odvaliti z združenimi močmi, s potrpljenjem in globoko vero v našo bodočnost. In da nam bo to delo lažje, si moramo leto za letom poklicati v spomin naš 29. oktober 1918, ko smo bili enih misli in želja, ker le tako bomo mogli nadaljevati delo na pravih temeljih. Ob letošnji pomembni obletnici mora biti dolžnost slehernega, ki ljubi svojo osvobojeno domovino, da posveti vse svoje sile svoji domovini in ljubljenemu kralju, ker Ie tako bomo vredni, da smo doživeli pred dvajsetimi leti 29. oktober.
Kakor je razvidno iz dnevnega časopisja bo v murskosoboikem srezu kandidira,! na listi JRZ odvetnik Franc Bajiec. V srezu Dolnja Lendava pa bo zopet kandidiral sedanji poslanec dr. Franc Klar, kot njegov namestnik pa I»an Horvat iz Črensovcev.
V Vojvodini so v teku velike priprave za čim slovesnejšo proslavo 20 letnice obstoja naše države. Pri proslavah bo složno sodelovalo vso prebivalstvo. Glavna svečanost bo v Novem Sadu 25. novembra in bodo na njo prišla odposlanstva Iz vse Vojvodine. Zsnlmivo je, da bodo sodelovale na tej proslavi tudi organizacije nemške, madžarske in rumunske manjšine.
V Beogradu ni bilo opaziti še pri nobenih volitvah tako velikega zanimanja za volilne imenike, kakršno se je pokazalo letos. Na novo je bilo vpisanih 10 000 volilcev. Skupno z Zemu-nom in Pančevom, s katerim tvorijo en volilni okraj, bo Beograd štel preko 100.000 volilcev.
sfevi 45.
Propagandni odbor JRZ je sporočil javnosti, da se bodo pričela volilna zborovanja JRZ s 1. novembrom. Na vsEkem večjem zborovanju bo govoril poleg kandidata JRZ v dotlčnem sreiu po možnosti še eden aktivni minister.
Uniformiranje svojega članstva
je začela uvajati organizacija JRZ. Do sedaj so imeli uniformo že všsokošol-ci združeni v JRZ, prav tako tudi člani Jugoras?, delavske sekcije JRZ Te dni pa so prvič nastopili v Beogradu tudi uniformirani člani motoriziranih oddelkov JRZ. Ti vozniki motcclklov bodo spremljali kandidate in ministre JRZ na njihovih agitacijskih potovanjih š!rom držatve.
V nedeljo so se sestali v Ljubljani člani banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Sejo je vcdil notranji minister g. dr. Anton Korošec. Obravnavali so tekoča vprašanja v zvezi z volitvami dne 11. decembra. Pri tej priliki je imel notranji minister govor, v katerem je naglasi!, da poceni zmaga JRZ jasno določeno pot v notranji in zunanji politiki in da je vlada trdno odločena, da bo po volitvah resno pristopila k reševanju notranjih razmer. O opoziciji je dejal: ,In mi bomo dne 11. decembra z vso svojo močjo udarili po njej, da se bo razletela v drobne kosce*.
Radi priključitve Avstrije k Nemčiji, kar je imelo za posledico povečanja izvozs kmetijskih proizvodov v Nemčijo, je izzvalo potrebo za novo ureditev trgovinskega prometa med našo državo in Nemčijo. Tozadevna pogajanja so se te dni ugodno zaključila. Kar se pa tiče blagovnega prometa s sudetskimi pokrajinami, ki so prišla v zadnjem času tudi pod Nemčijo, bo to predmet novih pogajanj.
Voditelj »Zbora« Dimitrije Ljo-t č je bil z več svojimi pristaši aretiran, ker je imel neprijavljsn sestanek in ker se njegovi pristaši n?so hoteli takoj pokoriti odredbam policije.
Na madžarsko- podkarpatski meji je prišlo do večjih nemirov, ki so jih povzročili oboroženi Madžari, ki so vdrli na podkarpatsko ozemlje. Prišlo je do bojev s češkoslovaškimi orožniki, pri katerih je bilo ubitih 13 Madžarov, mnogo pa je bilo ujetih.
Madžarska je poklicala še nadalj-nih 5 letnikov pod orožje. Na ta način hoče vplivati na trenutna posvetovanja v Rimu, kjer se bo odločilo ali bodo Madžari dobili podkarpatske kraje ali ne. Zaradi madžarske mobilizacije je tudi Češkoslovaška vpoklicala pod orožje odpuščene rezerviste.
Govor notranjega ministra g. dr. Korošca
na sestanki« zaupnikov
Naša stranka stoji danes v sredini političnega življenja v državi. Ona je najmočnejša, najbolj organizirana stranka, stranka z jasnim program za sedaj in za bodočnost, Nobena druga stranka ji ni v razsežnosti in moči enaka. Dravska, Dunavska, Moravska, Var-darska, Zetska, Drinska in Vrbaska banovina so v njenem taboru. Napoved, kakšen bo izid volitev dne 11. decembra, zaradi tega ni težka.
Zato pa vidimo, da se vse druge stranke, strančice, frakcije in pokreti iz strahu pred prevelikim porazom zbirajo in strinjajo skupaj v eno skupino, da bi izvlekle maksimum uspehov iz volivnega boja. Komunisti, socialisti, pohorci, pcfovci, nezadovoijneži in vsakovrstni odpadki iščejo in prosijo zavetja in zaščite pod streho edino kompaktnejše Radičeve ali Mačkove stranke. To je konglomerat, to je mešanica, ki se raj,drobi v svoje drobce, ako močno udariš po njej. In mi bomo dne 11. decembra z vso svojo močjo udarci po njej, da se bo razletela v drobne kos.ee.
Ta mešanica, ki se lepi na Mačkovo stranko, nima nič skupnega med seboj, ne z dr. Mačkom. Naj reče kar kdo hoče, mi smo po svojem progra mu vendarle prvi in edini poklicani, da se sporaiuraerao z dr. Mačkom glede ureditve naših notranjih razmer. Mi imamo voljo za to, mi imamo moč, mi imamo tudi jasen program za to. Združena opozicija nima niti sedaj niti ne bo imela v bodoče dovolj moči, niti nima dovolj realnega in izdelanega progratea za to. Kako pa se naj pofovci, pohorci, socialisti, komunisti uporabijo v enotno kon struktivno delo, tega nihče ne ve povedati. Smešno bi bilo kaj takega trditi in verovati.
Predpostavimo, četudi tega nihče ne veruje, da bi naša pisana opozicija dobila dne 11. decembra večino. Ona bi ne bila sposobna niti za trenutek, da prevzame in nosi na svojih ramenih celo državno zgradbo. To je le koalicija za volivno borbo proti nam, ne pa koalicija za vladanje 1 To bi nastale težave in zapletijaji, ki si jih noben prijatelj miru in reda v državi ne more želeti, posebno v sedanjih časih ne, ko je mednarodna situacija še vedno motna in nejasna.
In kaj bi pomenilo zunanjepolitično, ako bi, recimo, zmagal ta konglomerat? Mi bi se takoj oddaljili od se danje zunanjepolitične linije, ki nam je ravnokar zasigurala mir na vse strani, nas obvarovala vsake vojne nevarnosti in nam ohranila celino in ugled države. Kdor se hoče podati v vojne nevarnosti, naj gre s komunisti, socialisti, pofovci in pohorci, pametni in trezni ljudje pa, o tem sem prepričan, bodo šli z nami, ki smo tudi zunanjepolitično prestali skušnje z odličnim uspehom.
Ali ni tudi simptomatično za mi selno zaostalost naše opozicije, da prihaja ie vedno z zunanjepolitično
mi 30. 10. v LJubljani
orientacijo, ki je v zadnjih viharnih časih doživela brodolome in ki jo zapuščajo sedaj tudi s?jen! dosedanji pobornikl?
V	politiki je vedno treba gledati v bodočnost In naš narod naj v teh volitvah dobro premisli, v katero smer naj plovemo, v nevarnosti vojne aH pa v mirno sožitje narodov. To je treba enkrat glasno povedati, da ne bo zaradi bodočnosti kakšne nejasnosti.
Naša zmaga pomeni: nadaljevanje naše notranje pomirljive politike in razširjenje le te za rešitev vseh aktualnih političnih problemov, zmaga nasprotnikov bi pomenila popolni kaos v notranjih razmerah. Nhče ne bi ve del ne kod ne kam.
Naša zm?ga pomeni: prijateljstvo z vsemi narodi, osobUo s sosednjimi, ohranitev dragocenega miru; zmsga nasprotnikov bi pomenila, da krenemo na nova pota, polna nevarnosti za mir in za celo našo državo.
Naša zmaga pomeni, da vemo, kam gremo v notranji in zunanji politiki.
V	teh volitvah gre za tako važne in velike stvari, da se mi zli pretna-lenkostno, da bi se v tern trenutku ba-vil z različnimi Kramerji, Puclji, Pete jani ali celo s Sfanovniki. Vsakdo nam mora priznati, da smo celo državo in z njo tudi Slovenijo vodili k napred ku, blagostanju, miru In redu. To so neprecenljivi uspehi naše notranje in zunanje politike.
Zopet se čuje, to se namreč ponavlja pri vsakih volitvah, da dr. Korošec in njegovi prijatelji prodajajo In izdajajo Slovenijo.
Vsakdo v državi, Slovenec, Hrvat in Srb ve, da dr. Korošec ljubi svojo državo in svojo Slovenijo. AH ljubezen prodaja svojo zemljo? Kdo se je brigal od zedinjenja sem do danes za Slovenijo? Kdo se je brigal za univerzo ? Za srednje šok, za meščsn-ske šole, za ljudske šole, za akademijo znanosti in umetnosti? Vsi so bili nasprotni, vsi so nam metali po lena pod noge, vsi so govorili o slovenskem jeziku nasprotno aH vsaj s preziranjem. Vsega tega ?n marsičesa ne bi imeli, ako bi dr. Korošec in njegovi pristaši ne bili zvesti v ljubezni do svoje ožje domovine. Poglejte samo, kaj smo imeli pred dvajsetimi leti in kaj Imamo danes! Vkljub nasprotovanju, ki sedaj visijo na Mačkovi listi, smo dosegli velikanski napredek in mi vemo, da naše delo in naši uspehi še niso končani.
Naša vlada je trdno odločena, da bo po volitvah resno pristopila k reševanju notranjih razmer. V tem vo-livnem boju dajati kakšna podrobna pojasnila, za to volivna razburkanost ni prikladna. Gotovo bodo Hrvati z nami bolj zadovoljni kot s svojimi zavezniki pofovci, pohorci in komunisti.
Da mislimo na Slovence, je samo po sebi umljivo. Za bodočnost Slovencev se ni treba nič bati.
Vse razumem, kar se sedaj dogaja v početku volivne borbe. Razumem,
da je večina naših nasprotnikov iz gubila svoje glave in svoje programe in da se v splošni zbeganosti zateka k dr. Mačku. Saoso tega ne razumem, da bo dr, Msček pod svojo streho vzel tudi komuniste. To je nekaj nezaslišanega, nekaj strašnega, ker daje s tem pobudo največjim neprijateljsm družabnega reda in rniru. Nevarno se je s tem strupom igrati. Toda treba je pred vsem svetom pribiti to žalostno in nevarno početie. Vsa Evropa, posebno naše sosedne države, se bore proti temu strupu, a dr. Maček ga sprejema pod svojo streho! Komunizem ni neškodljiv, kakor je n. pr. saharin, on je strup.
Da mislimo na kmeta, obrtnika in delavca, mislim, da smo to dovolj
pokazali že doslej s svojimi dejanji. V ozki zvezi s temi stanovi bomo tudi v bodočnosti storili vse, kar zahteva njihova korist In njihov napredek, Prepričan sem, da bodo naše finar.ee, ki so sedaj bile drugod angažirane zaradi nevarne zunanjepolitične situacije, kmalu dovolile, da se tudi našim uradnikom, ki tako vestno vršijo svoje dolžnost;, priteče v pomoč in izboljša njihovo tsžko stanje.
Trojno je potrebno za našo čim sijajnejlo zmsgo : da smo složni in se ne ukvarjamo z maiimi osebnostnimi vprašanji, da gremo z vso vnemo na delo in da ne zanemarjamo intenzivne agitacije; da gremo z navdušenjem, kcrajžno in ponosno po svojo zmago 1
I
GOVORI DRŽAVNIKOV, OPERE, PREDAVANJA v mm DOMU Z HflDIDSFilHfiTI NORA
ORION MINERVA SACHSENWERK STANDARD TEF AG SIERA
OD mm 2.750*-
NA MALE MESEČNE OBROKE
ZiDVOLETMiM JAMSTVOM
PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RSDIODELAVNICE
NEMEC MU MURSKA SOBOTA.
Brezobvezno predvajanje — zamenjava in prodaja rabljenih aparatov po ZELO UGODNIH CENAH IN POGOJIH Z DVOLETNIM JAMSTVOM. - NEMEC J. M. SOBOTA.
Dr. Stojadinovič n Negotinu
Govoril Je kot nosilec državne liste JRZ o 3 letih dela sedanje vlade za ozdravljenje kmeta.
Pred iclikansko množico večinoma kroetčkega naroda je predsednik kraljevske vlade g. dr. Milan Siojadinov č dne 30. oktobra govoril v Negotinu. Obrazlož 1 je delovanje njegove vlsde v zadnj h treh letih s posebnim po-vdsrkom na zbo!jšsr»jc življenskik raz mer kmečkega stanu, kakor tudi na veliko zboljšanje prijateljskih odsio-šsje? z našimi sosedi. Primerjal je današnje cene kmečkih pririeškov z onim) pred tremi leti ter našteval vse kar |e podvzela njegova vlada za zboljšanje cen kmečkih produitov. Povdaril jc tudi velikansko ugodnost, ki jo je bil deležen kmečki stan z odpisom kmečkih dolgov itd. Tudi je omenil javna dela, ki jih je njegova vlada izvršila, odnosno jih izvršuje pri čemer ss je znatno zmanjšala brez poselnost naših delavcev.
Za svoj govor je bil ponovno z odobravanjem in ploskanjem zboro-valcev, nagrajen.
Kandidati v srezu M. Sobota
Kakor smo že v našem listu omenili. je bil na sestanku zaupnikov J. R Z določen za kandidata bodočega narodnega poslanca v našem srezu g. Bajlec, banski svetnik in advokat v Murski Soboti, za namestnika pa g. Kerec Franc, šef borze deia v M. Soboti.
Poleg g. Bajleca bo pa kandidi-diral za narodnega poslanca na listi J. R. Z. tudi g Ferdinand Hartner, ve leposestnik in predsednik občine v Murski Soboti, njegov namestnik bo pa g. Koloman Varga, gostilničar in predsednik občine v Prosenjakovc h.
Kandidat na opozicijski listi ni še z gotovostjo določen. Govori se pa,
da bo kandidiral g. Talar,yi Franc, gostilničar v Gornji Radgent. Gospod Taianyi je kandidiral pri nas na opozicijski listi že večkrat, toda viako-krat je dobil sorazmerno ie malo glasov in tako se bo najbrže zgodilo tudi tokrat.
Glavna volilna borba se obeta med kandidatoma na šisti JRZ gg. Hirt-nerjem in Bsjlecom.
Reševalni avto
Že nekaj iei se zbirajo denarni prispevki v svrho nabave reševalnega avtomobila. Toda v zadnjem Času se o tem prav malo govori in izgleda, da bo ta akcija prišla v pozabijenost. Ne, nesme se to zgoditi. S povečanjem odnosno s predstoječo novo zidavo bolnice v Murski Soboti, je neobhodno potrebno organizirati reševalno siužbo in dalje skrbeti za to, da se pndobi potrebna denarna sredstva za nabavo reševalnega avtomobila
Na pobudo g. župana Hartner ja je bil v letošnji spomladi v kratkem času zbran denar, s katerim se je nabavil škropilni avto, kž je danes res v ponos cbčini. Toliko lažje bi se prt naših meščanih pridobil denar za nabavo reševalnega avtomobila, ker obstoji možnost, da se bo za avto porabljeni denar Iz dohodkov reševalne službe v doglednem času vrnil.
Poleg tega ima gasilska četa Murska Sobota v uporabi lep gasiski avto, ki bi se ga lahko preuredilo za reševalnega ter obenem tudi uporabljalo za prevoz gasilcev na razna po-žarišča izven Murske Sobote, v kolikor bi prihajalo delovanje naših gasilcev na oddaljenih požariščih v po-štev. Tudi o tem se je je sklepalo, toda zaključek je bil vedno ta, da bi bilo primerno preurediti gasilski avto v reševalnega le tedaj, ako ne bi si društvo Rdečega križa nabavilo svoj reševalni avto.
Tu je potreben sporazum z društvom Rdečega križa. Najbolj primer-
no b: bilo, da bi se obojestransko nabrani denar uporabil skupno z?. reševalni avto. Toda uspešna izpeljava reševalne službe bo mogoča ie v režiji občine odnosno gasilske čete. Občina naj bi nastavila primernega šoferja, ki bi se ga lahko uporabljalo za šcfiranfe reševalnega avtomobila in za vsa ostala občinska motorna vozila. Za točno vršenje reševalne sluibe bi pa morala skrbeti gasilska četa. V to svrho bi morala imeti vedno na razpolago zadostno število izvcžbanega članstva, ki bi bilo v slučaju potrebe vsaki čas takoj na razpolago.
Z ozšrom na ravni teren irs precej dobre ceste v Prekmurju, bi se reševalno službo lahko vršilo. Tudi v tem pogledu nesmemo zaostajati. Ako imaio organizirano reševalno službo v hribovitih krajih, jo moramo organizirati tudi pri nas na ravnini, posebno ie če smo na sedežu boln!ce.
Most so začeli delati
Poleg številnih mostov, ki so bili zgrajen: v zadnjem desetletju na držav nlh in banovinskih cestah v našem sre zu, so pred kratkim začeli z dali iudi most na državni cesti v bližini pokopališča v Marijane h. Tam ie sedaj leseni mest, ki pa je tako obrabljen in izpodkopan, da ne daje popolne sigurnosti nemotenemu tovorno avtomobilskemu obratu po njem.
Na državni cesti, ki pelje iz Mur ske Sobote skozi Martjance in dalje, se vrši živshen vozovni promet in je torej nujno potrebno, da se leseni mostovi ng raznih potokih in propustih čimprej odstranijo in nadomestijo z betonskimi. Mosi, ki ga sedaj zidajo pri M3r!jancih,bo služil poleg svojemu namenu tudi v okras Marijancih in oke-iici v neposredni bližini pokopališča.
Delo na zidavi mostu bo trajalo približno pol leta. Delavcem in voznikom pa se bo nudila prilika zapo-sifue z delom pri mostu.
Iz pred sadiiia
Ljubosumnost.
Dimnikar Tratnik iz Ljutomera je zadnjih 15 let živel s svojo ženo Ano v precejšnjem zadovoljstvu. Oba sta bila skrbna in sta prihranila toliko denar ja, da sta s® v Ljutomeru kupila hišo. Toda žena je b la živahna in si je brez vednosti moža, marsikaj zaželela. V zadnj h ietih je precej rada pegle dovala za d?ugimš moški, kar je večkrat dovedlo do nesoglasja. Mož je mehkega značaja in je vedno popuščal, Nerodno mu je bilo se prepirati z ženo in je rajši petrpel, samo da je b?l v družini mir.
Na Vidov dan letos sta se zakonca zopet nekaj sprla. Tedsj je stopila žena na dvorišče, Tratnik je pa pri oknu začel čistit! lovsko puiko. Putka je bila nabasana in se je ob priliki čiščenja sprožila. V tistem trenutku je šla mimo okna žena in jo je izstrelek zgdel v kvo nadlaket. Zgrudila se je vsa okrvavljena. Takoj so ja obvezali in odpeljali v ormoško bolnico, kjer so ji 16. julija t, 1. roko odrezali. Ali bilo je prepozno, zvečer je umrla, ker je zaradi prisada bila že vsa kri zastrupljena.
Moža so ljutomerski orožniki takoj po dogodku aretirali. Bil je ves zme~ šsn, Črez nekaj dni ga je sodišče spu stilo na svobodo. Takoj je šel obiskat ženo v bolnico v Ormož in je tudi pri njej obžaloval svoje dejanje. Žena je prišla do prepričanja, da mož ni stre Ijal iz hudobnega naklepa, ampak da se je strel tedaj le slučajno izprožil.
Obtožen je bil krivde smrti ssoje žene iz malomarnosti, ker je premalo pazil na svojo okolfeo, ko je poprav-
^liig^ HflDlO-flPflRflT
oglejte si
najnovejši model 5+1 kakor tudi 6 cevni baterijski BLAUPUNKTprejemnik,
kateri stane samo Din 3800.—	Razen tega imamo na zalogi
ZERTIK, INOELEN, SCHAUB, SACHSENWERK, BRAUN, EUM1G, K0RT1NG.
Dobite na male mesečne obroke pri znani solidni trgovini
RITUPER ALOJZ
MURSKA SOBOTA.
trgovina z radio aparati, dvokolesi in šivalnimi stroji
Mlinar Horvat Josip se je smrtno ponesrečil.
V soboto, dne 29. oktobra t. 1 ob 13. uri se je kretničar Harvat Josip na železniški postaji v Ljutomeru smrtno ponesrečil. Pokojni je iz M. Sobote, toda dodeljen je bil v službo na železniški postaji v Ljutomeru. Ko ao premikali vagone za sestavo novega vlaka, je Horvat med premikanjem, stal na spodnji stopnici vagona in tako ga je po naključju zadela kretnica, ga spravila iz ravnotežja, vrgla naravnost pod kolesa vagona, ki so šla čez njegove prsi in trebuha. — Bil je takoj mrtev. Ko je strojevodja opazil nesrečnega pod kolesi, je ustavil vlak, toda bilo je že prepozno.
Josip Horvat je bil star 37 let,
oženjen in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Žena in otroci so kakor vselej tudi v soboto hrepeneli, da bi po težkem delu zabavljali doma očeta odnosno soproga. Toda na žalost, bili so obveščeni o smrtni nesreči očeta in to jih je spravilo v nepopisno žalost in obup.
Pokojnega Horvata so v soboto zvečer pripeljali v Mursko Soboto. Pogreb se je vršil dne 31. oktobra popoldne. Poleg svojcev so ga na zadnji poti spremljali mnogi stanovski tovariši, domača gasilska četa z godbo pod poveljstvom g. Baca Ludvika, ter mnogo občinstva.
Ob odprtem grobu se je v prav lepem govoru poslovil od pokojnega šef m.-soboike železniške postaje.
Žalujočim naše sožalje, pokojnemu naj pa sveti večna luč.
POZOR!	POZOR S
Preselil sem suojo traouino na glavni trg!
POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
Velika izbira najnovejših in najboljših orliiob-iVi onofofrtv na odplačilo do 18 mesecev. idUlJbKltl dpdldlUV,
HORNYPHON, RADIONE, MEDIATOR, TEFAG i. t. d.
ŠIVALNI STROJI.........od Din 1525.- naprej.
PSSAE.^1 STROJI.........od Din 1800.- naprej. ,
FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZIČKI i. t. d., i. t. d.
Tehnična
trgovina:
STIHU ERIIEST, M. Soboto
GLAVNI TRG.
Ijai naboje v puški, kar ne bi smel storiti kot preizkusen star lovec.
Na razpravi je Tratnik sodniku pojasnjeval vso svojo nesrečno življenje in da mu je žena tik pred smrtjo vse odpustila in da ne zna kako je prišlo do strela itd. Bil je ves zmešan in d« ni vedel kaj da je delal, vsled česar se ne čuti krivega.
Obsojen je bil na 6 mesecev stro gega zapora in na piačilo 250 Din povprečnine. Z razsodbo ni bil zado voljen in se bo pritožil, ker ni bilo-proščen, Tudi državni pravdnik $i je pridržai pravico do prijave prfziva.
Čuden slučaj tatvine I
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti sta stali v sredo, dne 19. oktobra t. 1. dve tatinski skupini in s'cer so bili v prvi skupini zastopani: Peterka Alojz star 25 let mizarski pomočnik iz Beltincev, Peterka Štefin star 23 let poljski delavec iz Beltincev in 22 letni Balažič Avgust kmečki sin iz Beltincev; v drugi skupini so biii zastopani pa sledeči: Glavač Štefan star 19 let kmečki sin iz Beltincev, Peterka Alojz star 20 let in Peterka Janez star 19 let oba kmečka sina iz Beltincev. Ti d?e skupini sta si omislili čudno pustolovščino. Prva skupina je sklenila, da odnese trgovki Minki Oster-čevi iz Beltincev iz skladišča tam shranjeno pšenico. Menila je, da potem ukradeno pšenico proda trgovcu Šte-fančec Francu v Beltincih. Torej ko je ta skupina pšenico odnesla in jo spravila na dvorišče g. Štefančeca, se je pojavila druga skupina, ki je to ukradeno pšenico odnesla iu jo shranile v delavnici Peterka Alojza. Naslednjega dne pa je to pšenico prodala trgovcu g. Štefančecu. Slednji ni slutil, da mu nudiju ukradeno blago, pa je fantom denar f gladko izplačal. Seveda je pri vsem tem prva skupina tako nerodno ravnala, da je tatvino Osterčeva takoj opazila in javila slučaj žandarmeriji. Storilci so bili kaj kmalu izsledeni in v sredo so prejeli plačilo in sicer je sodišče prvim trem odmerilo 6 mesecev strogega zapora, drugi skupini pa 3 mesece strogega zapora. V to šlamastiko je bil potegnjen tudi trgovec Štefančec, katerega je državni tožilec obremenil, da je kupoval ukradeno blago. Pred sodiščem je bil pa oproščen, ker se je izkazal, da ni vedel, da kupuje ukradeno blago. Oškodovanka gospa Osterčeva bo seveda morala sedaj za povrnitev škode ubrati civilno sodno pot.
Cenjenim naročnihom!
Z današnjo dostavo našega lista, smo vsem onim cenjenim naročnikom, ki dolguje na naročnini, priložili položnice. Veliko število je naročnikov, ki niso že več let poravnali naročnine, mnogo je pa tudi takih, ki doigujejo naročnino samo za tekoče leto. Vse uljudno prosimo za plačilo naročnine vsaj do 15. decembra 1938, tako da nam bo mogoče ob koncu leta napraviti bilanco in plačati dolg, ki ga uprava lista v tiskarni ima. V začetku bodočega leta bomo pa primorani ustaviti dostavo lista vsem onim. ki ne bodo do tedaj poravnali naročnine.
Da nam bo mogoče neovirano še nadalje izdajati naš iist, bomo primo-rani, radi redne poravnave upravnih stroškov in plačila dolga, iskati pota za iztirjanje zaostale naročnine od vseh zamudnikov, tudi od onih, ki so list vrnili ne da bi naročnino poravnali, na kar se vse cenjene naročnike že v naprej opozarja.
domčevešfi
Vsi sveti.
Tiho in svečano je minul dan, ki je bil posvečen vsem onim, ki jih že krije hladna zemlja. Ves dan so romale množice meščanov na pokopališče, ki je sličilo velikemu šopku raz-cvetenih rož. Redki so bili grobovi, kjer ne bi ležala vsaj skromna cvetlica, kjer ne bi gorela lučka, ko je ugašal sončen jesenski dan, kakor ga za ta praznik nismo navajeni. Posebno pohvalo zasluži tudi letos tukajšnja šolska mladina, ki je pod vodstvom svojih vzgojiteljev tako okusno uredila grobove vojakov, ki jim je usoda odkazala tako daleč od svoje domače zemlje, zadnjo bivališče. Lepo je bil okrašen tudi grob naših legijonar-jev, ki so svoje življenje žrtvovali za svobodo prekmurske zemlje. Mnogo, mnogo jih je obstalo tudi pred grobom nesrečnega Lukašeka, kjer so prižigali svečke v njegov spomin. Šele pozno ponoči so zamirale luči na božji njivi in spominov poln je zdrsel mimo nas dan, ki je bil ves posvečen našim pokojnim.
murska Sobota:
— Družina Jugoslov. Touring-Cluba v Murski Soboti sporoča vsem lastnikom motornih vozil, da najhitreje in najceneje posreduje nabavo trlpti-kov in karnetov za potovanja v inozemstvo. Podrobnejše Informacije se dobijo v pisarni Družine JTK. v M. Soboti, dvorišč« hotela »Sion".
—	Šoferska šola — Touring-
Cluba je priredila 1 mesečni tečaj za poklicne šoferje in samovozsče v Gor-Radgoni v prostorih gostilne Jurša. V kolikor je ta šola potrebn« za naše kraje je pač najbolj iasno pokazala številna udeležba obeh spolov in to od moških 25 od žensk pa 7 kandidatk. Da so se kandidati v novem poklicu svestrsnsko izobrazili kljub tako kratko odmerjenem času so pač dovolj jasno pokazali, ker so vsi kljub strogi pravičnosti komisije položili izpit. Kakor smo pred dnevi do-znali misli vodstfo šole organizirati v Ljutomeru enak tečaj, zato si štejemo v dolžnost toplo priporočati vsem reflektantona v Ljutomeru in okolici, da se te šole polnoštevilno udeleže. PriČetek šole v Ljutomeru bo z 10 novembrom.
—	Sirena, O napravi sirene v Murski Soboti se je že večkrat debatiralo. Čimbolj se naie mesto širi, tem težje bo davanje hitrega znamenja vsem meščanom o gotovih važnih dogodkih posebno ob požarih. Gasilci so raztreseni po vsem mestu, njih stanovanja so v vseh ulicah in v nekaterih primerih prav daleč od gasilskega doma. V slučaju izbruha požarov je nemogoče vse člane gasilske čete pozvati na delo s signalnim rogom tako hitro, kakor bi bilo potrebno. Sedanje pozivanje z kurirjem traja vselej predolgo in 6e radi tega nemore z zadostnim članstvom pravočasno odpeljati na poža-rišče. To bi bil tudi vzrok, ako ne bi bilo mogoče gasilski četi v danem slučaju na požarišču doseči onega uspeha kakor bi ga lahko, ako bi ji bil omogočen pravočasen prihod, Z napravo sirene, bi se ti nedostatki z lahkoto odstranili. Sireno bi se pa lahko uporabljalo tudi v drugih slučajih, recimo ob zračnih napadih in sličnih izvanrednih dogodkih kakor tudi za davanje opoldanskega znamenja in bi to prav dobro služilo vsem, tudi v pogledu pravilnega naravnanja žepnih in stenskih ur. Upamo, da ne bo zadeva nabave in naprave sirene ostala samo kot debata, marveč bodo naši občinski očetje pod?zeli vse potrebno za njeno čimprejšnjo napravo.
—	Razstava. Gospod Kondor, sin pokojnega nadučitelja iz Kupšinec in brat gospe Kirbiševe, je v stari kavarni (restavracija Vučak) v Murski Soboti, razstavil veliko število različnih karikatur. Vse to bo imei razstavljeno do nedelje zvečer to je do 6. novembra tega leta. Vsem, posebno pa ljubiteljem karikatur, priporočamo ogled svojevrstne zanimive razstave.
—	Cesta v Slovenski ulici se popravlja. V preteklem tednu je bilo na cesto v Slovenski ulici dovoženo mnogo gramoza medtem tudi nekaj tolčenca. Cesta je sedaj izdatno posuta in bo s tem odstranjeno blato, ki je bilo na cesti v tej ulici ob deževnem vremenu v taki množini, da ga je bilo le težko mogoče pregaziti. Za popolno ureditev te ceste je poleg navoženega gramoza, potrebno urediti tudi kanalizacijo, ker bo v glavnem le tedaj mogoče vzdržavsti cesto v dob
rera stanju, ako bo voda pravilno s cesie odtekala.
..... Hiše brez številk. V naših
ulic&h, posebno v stranskih, se opazi tsnogo stanovanjskih poslopij, ki ni maj o tablice s hiš. štev. Poštni uslužbenci, ki dostavljajo strankam poštne pošiljke, se črez to pritožujejo, ker le težko najdejo naslovljene«, ki stanujejo v hišah brez h. številk. Tudi napisne table nekaterih ulic so v sia ben stanju. Policijski organi bi morali te nedostatke prijaviti občini.
—	Plesni tečaj v Murski Soboti. Murskcsoboški obrtniški pomočniki in pomočnice v Murski Soboti priredijo v mesecu novembru plesni tečaj za obrtniško mladino, ki se bo vršil v prostorih združenja obrtnikov. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj s?ojo udeležbo prijavi čimpreje pri predsedniku združenja g. Sukiču.
—	Tropovci. Blagoslovitvi motorne brizgalne in gasilskega doma v Tro-povcih sta kumovala gospa Bajkcova iz Murske Sobote in gospod Hans Vogler, solastnik Petanjske Slatine. Tako radi kumovanja kakor radi da ril se čknstvo gasilske čete obema prav iskreno zahvaljuje.
DOMA iN DRUGOD 4
—	Važno za Izvoznike živine in mesa, ,,Jug. kurir" poroča, da je trgovinski minister inž. Kabalin podpisal odlok, s katerim se priznava Združenju izvoznikov živine v živem in zaklanem stanju kralj. Jugoslavije, da je edino prizaana prcfssijonalna organizacija izvoznikov-trgovcev.
—- Trgovinski minister je nadalje podpisal odlok, s katerim se imenuje predsednik tega združenja in senator Ugrin Jaksimovfč za člana strokovnega odbora Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kot delegat tega združenja. S tem so dobili izvozniki živine po dveletni borbi soodločujočo besedo pri določevanju kontingentov za izvoz živine in živalskih proizvodov.
—	Prosvetni minister je odločil, da se sezida v Beogradu v prihodnjih 6 letih 9 novih gimnazijskih poslopij, ki bodo vsa urejena z vsem modernim konfortom. Vsaka gimnazija bo veljala ca 6 miijonov dinarjev. V Sloveniji morajo postaviti sredrjje šole občine in banosine1 Ni čuda, če so v Beogradu samoupravne davšč ne tako nizke.
—	Finančni minister Letica je dal novinarjem izjavo, v kateri spo roča, da je ministerski s«et izdal uredbo o ureditvi samoupravnih, občinskih in banovinski!) davščin za zemljišča agrarnih subjektov. S to uredbo se brišejo dobrovoljcem kolonistom in drugim interesentom cgrarse reforme vsi do 1. januarja 1938 dolžni davki, v skupni 78.1 miijonov dinarje,
—	Praznik narodnega osvoboje-nja dne 28. oktobra t. 1. letos m Češkem niso praznovali, temveč je bil ta dan navaden delavnik.
- Poljska skuša ustanoviti blok, ki bi segal od Baltiškega morja do Črnega morja, pišejo angleški list', ker se boji premoči Nemčije v srednji Evropi. Iz tega razloga tudi brani idejo skupne meje z Madžarsko. Nemška diplomacija pa je te namere Poljske spoznala in zato dela z vso silo proti njim.
Sestane!; razsodišča na Dunaju
^ Na prolnio roadžarske in čehoslo-vaške vlade sta sklenili Nemčija in Italija, da sprejmeta razsodišče v sporu med Madžarsko in ČSR glede nove razmejitve. V to ssrho sta se v 3redo dne 2, novembra sestala na Duaaju italijanski in nemški minister z komisijami za razsodišče. Praga in Budira-pešta sta že izjavili, da bosta sklepe razsodišča dokončno in brez pridrž-kov priznali in iz?edii.
Koristno sfiuo je potrebno
Nele za meščana, marveč tudi za onega, ki živi na našem podeželju je koristno štivo zelo potrebno. Naravnost, da nima časa naš kmetovalec in morda tudi ne podeželski rokodelec dnevno čitati časopise. Toda ob ne deljah in praznikih, ali ob slabem vre menu, ko ni z delom preveč obremenjen, naj le čita razno koristno štivo predvsem časopise, v katerih bo na. šel razne strokovne Članke, tedenske novosti, oglase, cene poljskih pridel kov, živine i. t. d.
Poleg tega bi mora! biti vsak Prek-teurec ponosen na to. da izhsja v nji hovi ožji domovini domač list, ki je v svoji pisavi prikgoden domačim razmeram in v katerega lahko vsakdo dopisuje. Za malenkostnih 30 dinarjev letne naročnine lahko tedensko dobite dostavljen domač lisi ..Mursko Krajino". Prihajal bo kot prijatelj k Vam, da Vas okrepi in vlije novih upov za boljšo bodočnost. S svojo pisano besedo bo skuša! utrditi Vaio zavest do domovine, rodne grude, druitvinega življenja in sploh do vsega dela m udejstyovanja.
S tem seo nujnost in potrebo či-tasja koristnega štiva predvrem doma čih časopisov dovolj utemeljili. Tud! domač časopis, daslravno tednik, mora izhajati, ker ga čas v katerem živimo, zahteva. Lahko pa bo izhaja! le v slučaju, ako boste Vi dragi naročniki izpolnili napram njemu svojo dolžnost t. j. da točno poravnate naročnino in da po svojih močeh dopisu jete v njega rfezne novosti in dogod ke iz Vašega kraja.
Ko] je najbolj odločilno?..
Mnogo je takih, ki v mladih letih nočejo slišati o tem, da bi se zavarovali. Pravijo, da za to imajo čas v poznejših letih. Ali je tako mišljenje pravilno in pametno? Ne! Razloga sta pred vsem dva: 1. Nihče ne ve, ali ne bo že v mladih letih umri; 2. Starost Je pri sklepanju zavarovanja najbolj odločilna. Od starosti je odvisna višina zavarovane vsote. Na primer: Ako se istočasno zavarujeta 29 letna in 49 letna oseba za mesečno premijo 20 Din, bo znašala zavarovana vsota pri prvi osebi 10.320 Din, pri drug! pa samo 4960 Din. (ako sta zavarovani po cenika CT.). Pomnite torej, da je pri zavarovanju ,.Karitas" starost najbolj odločilna. Iz tega sledi, da z zavarovanjem ni dobro odlašati. Kaka važnost se polaga na starost, je razvidno tudi iz tega, da se osebe v starosti od 15. do 44 leta lahko zavarujejo po ceniku CA., po katerem plačujejo premijo 20 let- Starejše osebe pa morajo plačevati premijo do smrti. Ako torej hočete sebi in svojcem dobro, se takoj zavarujte. Karitas ima zastopnika skoraj v vsaki župniji Vodstvo pa je v Mariboru, Orožnova ulica 8. Zastopnika za Slov. krajino sta: Jožica Skalar v M^ Soboti in Jožef Zver, tajnik posojilnice v Crensovcih.
Prvovrstna
plemenska teleta
simondolske in montafon-ske pasme se oddajo v nadaljno vzgojo ali tudi prodajo pri Veleposes-tvu v Gornji Lendavi.

Mura: ČSK 0:0
V mariborski skupini LNP se je preteklo nedeljo priče! drugi del prvenstvenega tekmovanja LNP. Na zelenem poiju sta se srečala stara rivsia Mura Čakovec.
Izid tekme so ljubitelji nogometa pričakovali z velikim zanimanjem, saj sta oba kluba z lepimi rezultati v zsdnjem času pokazale, da sta v dobri formi. Oba kluba sta predvsdla ne samo iepo, temveč tudi zanimivo igro, Pokazelo se je, da ima Mura h-omo-genejšo enajstorico in so gosije le zaradi svoje defenzivne igre rešili točko. Oba ns$prct«ika sta imela najboljše moči v zaledju. Napad Mure je bii sicer bolj agresiven šn je sem in tja prodira! do nasprotnikovega s«et;šč8, ni pa znal tega Izrabiti. Premoč Mure dokazuje tudi število kotov, ki je bilo v razmerju 8:2 v korist Mure. Gostje so si sicer vidno prizadevali, da bi odnesli obe točki, toda ves njihov t.ud je bil spričo dobre Igre domačega moštva zaman. Tekma ie bila zelo napeta, zlasti v drugem poičasu, ko sta obe enajsto-ricl zaigrali s takim elanorn, da sta navdušili gledalce, ki jih je bilo razmeroma precej. Po poteku igre bi bila sicer tesna zmaga Mure zaslužena, toda sreča domačim ni bila naklonjena in tako sta se morali meštvi zadovoljiti vsako s po eno točko. Sodii je dobro in objektivno g, SšcaJar iz Maribora.
Zahvala.
Vsem, ki ste 7 nami sočustvovali in nas tolažili ob nesrečni zgubi našega ljubega očeta in soproga
HORVAT JOŽEFA
uslužbenca državne železnice, darovali vence in cvetlice ter ga spremljali na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo pa dolžni p. ® č duhovnikom, železniškim uslužben-
Icem, gasilski četi in godbi. V M. Soboti, 1. nov. 1938.
Žalujoča rodbina Horvat.

UGODNE PRODAJE
v Murski Soboti:
Stavbišča (funduši) za privatne hiše, tudi za trgovine, gostilne itd. Razna posestva, stanovanjske hiše, rentnonosne hiše (do 10% rentnine), trgovske hiše na dobrem prometu tudi z inventarjem z zelo ugodnimi pogoji.
V okolici:
Posestva od 20 000 din, gozde, razne vino-grade, trgovine, gostilne, ville, graščine do 3 000.000 din. itd.
Vse informacije da brezplačno :
KRČMAR ŠTEFAN
real. posrednik
Murska Sobota, Benkova u 10.
SUHA DRVA BREZOVA
IN JAllSOVA iz lastnega posestva po zelo ugodni ceni ima na prodaj SIGMUND FR1M. Vprašati v železnini v Murski Soboti.
Tomaževa žlindra
18% vagonske pošiljke, franko vagon Ljubljana po Din 92.— za 100 kg; vsak nadalj-ni odstotek Din 6.-. KMETIJSKA DRUŽBA MARIBOR, MELJE, telefon 20-83. _