I v^ J- >iaV. it/,_ posamezna številka 5 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. LkĆui&vo: Ulic« Sv. Frančiška A$i?kega št. 20, L nadstr. — Vsi d^p si r.zj se poSiijajo ured:ii^vu lista. Neirankirana pisma se nt sprejcinajo in rokopisi se ne vračajo. Iz-la-rtdi In odgovorni urcdaik Štefan Godina. Lastnik konsorclj 1 » » .Edine*-. — Tisk t!skcme .Edinosti", vpisane zadruge z i - :im poroitvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AtiSkega št. 20. Telefon uredništva in uj>r«ve štev. 11^57. Naročnica znala: Za celo leto...... . K 3i 20 Z* pd leta...................a 15*60 za iri s-.csece....................., 7 90 /« nedeljsko Izdajo xa celo teto •••••• . 6*20 za po! leta.....................* t mtu, t poneatmu, n. junija 1917 Letni h srn. Posamezna Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene hclone* Cene: Oglasi trrovcev in obrtnikov.....mm po 10 vhw Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.-J vsak« nadaljna vrsta.............a.—1 Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa #0 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. Fr.inčtSk« Asiiksga St. 20. — PoJtnohranllnični račun 5t. '4I.G52. Zvezna armfiflna porotna. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 17. (Kor.) Uradno razglaša: 17. junija 1917. mT _., Vzhodno bojišče. — Na ogrski v/bodni meji mestoma praske med patruljami Pri Brzezanih so bili ruski poizve-Oavalni oddelki odbiti. Italijansko bojišče. — Nase l-!3»*ko brodovje je z uspehom obmetalo z fvjmbaml Italijansko oskrbo-vaJišče v MošL Sicer nič važnega. Jugovzhodno bojišče. — iz preme njeno. ^ 4 Načelnik generalnega NEMŠKO. BEROLIN. !7. (Kor.) Veliki glavni Scan. 17. junija 1917. ^ Zapadno bojišče. — Armada krc! eviča Ruprehta: V FlandriH je bil t ;povski boj zvečer jugovzhodno Vper-r.: :n severno Ancentferesa močen. Ju-z hodno \Ysrnetona so Izvršili Angleži dva napada, ki sta bila odblia. Od kopa L a Basate do prege ArraS—Cam-trai živahno bojno delovanje artiljerije. Pri ;iocchy in Crciscllesa so Angleži zJ .rai in zvečer na^ljevaii svoje napali Ločim je bil sovražnik vzhodno h\ gladko odbii, je zapadno Bulle- courta začasno zasedel naše jarke. V nrotl unkilt, tekom Katerih smo ujeli nad 70 rrož. je bila posiojanka zopet osvojena. T tuli jugozapadno Cambrai kakor tudi med Son.mo in Oiso je bil sovražnik ži-»a-ineiši kaker sicer. — Armada nemškega cesarjevima: Na fronti ob Aisni je ii.ira^tel ogenj od časa -o časa do znatne sHe. Na Chemina des Daines so bavarske napadne čete prodrle zvečer v francosko postojanko severozapadr.o vasi Hurte-bbe. si priborile gorski nos in ga obdržale kijub trem močnim protinapadom. Privedenih je bi!o 25 francoskih lovcev s 4 strojnicami. — V Šampanji je blk> to-p j , *ko delovanje na več krajih živahno. Vzhodno bojišče. — Bojno delovanj 3 zapacno Lučka, severovzhodno Zlcčo > a in v karpatskem preiozemiju je naraSilo. Pri Brzczamh je bil ruski poiz- \ jyoVi-iini MUitk OiibH. Macedonska fronta. —■ V nižini Siru me so Angleži izpraznili več kra-j:v, potem ko so jih zažgali. Prvi generalni kvartirmojsteri pl. Ludendorfi NEMŠKI ZRAČNI NAPAD NA ANGLEŠKO. BcROLIN. 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Fden naših mornariških zrakoplovnih oddelkov je v noči od 16. na 17. •unija pod voistvom korvetnega kapitana Viktorja Schiitzeja napadel važne iu/noangleŠke trdnjave z opazovanim dobrim uspehom. Zrakoplovi so inrHi srdite boje z angl^kimi pomorskimi in kopnenim! bojnimi silami ter letalci, pri čemer so po izvršenem napadu sovražni letalci »L 48« vrgli nad morjem goreč iz zrak a. pri čemer je z vso po-.idk > naše! junaško smrt tudi prej imenovani poveljnik. Ostali zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani. Zjutraj zgodaj se je približalo nekaj zrakoplovov vzhodni in Jugovzhodni obali. i>va sta dospela nekoliko v 'Ježelo. Eden je letel preko vzhodne angleške obali, drugi pa nad Ken:om. Zadnji je metal bombe in napravil nekoliko škode. V nekem obmorskem mestu je izbruhni! ogenj. Eden ztp: vlinovec je bil sestreljen in se je vnel. _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 17. (Kor.) Delovanje ruskih sil v podvodniški vojni in pri polaganju i i!!i je izzvalo na nemški strani obrambne odredbe, ki so imele sledeči uspeh: Dne 13. L m. so obir.etala naša letala rusko op -rišče Lebaro izdatno in uspešno z _____P_Q D L 1 S T E K. HHiionar, ki to izginil. Roman. Francoski spisal Evgea Chavett«. — Ne. gospod Brichet je odšel prosto-voljno; vzel je s seboj potno vrečo in nekatere stvari, katere sem pogrešil pozneje. Dvsjset let. kar sem bil v n}edi2a'i kljub osredotočenemu cjgnju nasprotnika. Na julijski fronti je bil topovski ogenj posebno srdit v odseku Tolmina in na višinah severovzhodno Gorice. Zadeli smo kolone sovražnih tovornih avtomobilov na potu v Cepovan. Vzhodno Kostanjevice smo zadržali zbiranja čet. Naša bom bovška brodovja so v spremstvu lovskih aparatov zmetala včeraj 1800 kg bomb na dve sovražni baraki in taborišče pri Sv. Luciji in v Baški dolini. Vsi naši aparati so st/ vrnili nepoškodovani. VESTI IZ GRŠKE. , Kralj Konstantin v Italiji. ATENE, 16. (Kor.) ReuterjeV urari poroča: Kralj Konstantin je definitivno zapust * grška tla. '»cjaški kl^i) :c Lil zaprt. Razglašeno je, da bodo osebe, ki bi poškodovale brzojavne ali telefonske naprave, ustreljene. Nadaljne čete so bile izkrcane v Pireju. Plovba v grških vodovjih in železniški promet sta se zopet pričela. Vzpostavljeno je zopet normalno stanje. LUG ANO, 17. (Kor.) Kralj Konstantin, kraljica in prestolonaslednik so prispeli v čeraj v Tarent in odpotovali preko Milana m Doniodossole v Švico. NOVA RUSIJA. Minister Nekrasov o položaju v Rusiji. STOCKIiOLM. 17. (Kor.) Glasom poročila Birževije Vjedomosti* je ruski komunikacijski minister Nekrasov izjavil, da se nahaja ruska revolucija v zelo nevarnem položaju. Rusija jc na razpotju. V prihodnjih dveh teinih se mora odločiti usoda Rusije. Avtonomija Ukrajincev odklonjena. STOCKHOLM, 16. (Kor.) Listi poročajo iz Petrograda: Provizorična vlada je na posebni konferenci razpravljala o vprašanju avtonomije Ukrajincev m sklenila, da se predlog odkloni in prepusti odločitev bodoči konstituanti. Colarda, ki je mislil, da ne pripoveduje nič važnega, je sredi njegovega pripove-danja hipoma prekinil sodnik. — Ljubosumen. •— je dejal, — ali je imel Brichet vzrok za ljubosumnost? — Ali, rekel sem to le tako tjavendan, gospod sodnik, mislil si nisem pri tem ničesar, — je dejal Colard, katerega je vznemiril ton. v katerem je stavil sodnik svoje vprašanje. — Ali ste morda v življenju gospe Brichetove opazil kako izpremembo, ki bi mogla povzročiti nezadovoljnost njegovega soproga? To vprašanje je popolnoma zbegalo Colard.1. Začel se je tresti po vsem životu in s solzami v očeh je zajecljal čisto naivno: — O, pa je res grdo, vozo i:reganianih ljudi, se trka bahato na prsa, češ: sklep zbornice glede razprav nega jezika, oziroma protokohra-nja nenemških govorov, ne zadevlje nimalo Nemcev kot narod! . Mi ostanemo, kar smo, le država je kruto zadeta! Naj bi že enkrat nehali s tem hinavstvom, bodi že enkrat konec te nevredne igre! Babilonskega stolpa se boji »Neue Freie Presse*. ker to da bi bil vsaj začetek konca za državo!! Ali boji se ga-le v parlamentu, po uradih, pri javnih ustanovah, pri vsej upravi iJržave. Tu da bi bilo katastrofalno za državo, če bi smeli in mogli govorili po svoje visi tisti, ki se bo- točki obtožbe, k poizkusu umora gospoda de Lozerila. Sedaj je pripovedoval hišnik, da je de Lozeril ves večer igral s kapitanom; povedal je tudi, da mu je gospod de Lozeril izročil ono pismo. — Vi niste v;e>iel za vsebino tega pisma? — Gospod de Lozeril mi je dejal, da hoče nekomu sporočiti, da ne pride tekom noči. — In ko ste ga našli zaprtega v sobi, ali se vam ni zdelo, da je prestrašen vsled kake grožnje obtoženca Fouquiera? — Ne, bil ie miren in vesel. Pričakoval je kapitana, ki si je šel h gospe Brichetovi izposoje vat denar. — Ali ga je dobil? — Da.... toda gotovo zelo malo. — Kako veste to? — Ker vem. da gospa tedaj ni hnela veliko denarja. Vprašala je tekom dneva večkrat po meni. Prav v tistem trenutku, ko je gospod de Lozeril prišel v palačo, mi je rekla, da mi ono, kar mi je hotela povedati, pove pozneje. In šele pozno zvečer me je daia poklicati. — Zakaj? . — Zahtevala je, da naj >i dam štjritisoč re — na frontah!! Jok — o strašnih pr>-sledicah ^babilonskega stolpa« v strelskih jarkih ne govori nič dunajska hlnavka. Nič je ne vznemirja, da se na bojiščih zapoveduje po nemški, po madjarski, po hrvatski in da se pouki, navodila in pobuda v strelskih jarkih dajejo v vseh jezikih, ki jih govore avstrijski narodi! In gre — gre izvrstno! Naša vojska, prava verna slika »babilonskega stolpa*, izvršuje junaške čine, da Jo občuduje ves svet in »Jaje sliko enotnosti volje in čutstvovanja — fcopohio harmonije v udanostl, zvestobi In požrtvovalnosti za državo. O tem »babilonskem stolpu« nič ne govori »Neue Freie Presse* v svojem članku. Le nad možnostjo »babilonskega stolpa x v parlamentu in vsled tega tudi ua vseh onih mestih državne uprave, ki jih nemški nacijonalizem reklanpra kot svojo domeno — je na tem se zgraža dunajski list. Razumemo prav dobro, z-ikaj mu je ta »babilonski stolp« tako težko na srcu, dočim mu je oni L'rugi, na fronti, tako oddaljen, tako tuj! Pri tem poslednjem treba žrtvovati, prelivati kri lil umirati! To prepuščajo ljudje, v katerih imenu piše »Neue Freie Presse«, prav radi — drugim. Le na mestih, kjer se uživajo beneficiji, cam ne trpe »babilonskega stolpa«, tam zahtevajo »enotnosti« uprave, tam hočejo sami — uživati!! Hinc illac lacrumae! Od tod nemško-nacijonalni slTah pred »babilonskim stolpom« iu strašanska skrb za — državo! Kdo daje ]xnmu države — vsebino?! — Menda — državljani, nje sestavni deli. l5o argumentaciji in logiki nemških listov, ko se razgrevajo proti »babilonskemu stolpu* in za ^državo«, pa bi morali misliti, da je država organizem, ki živi in obstoji sani za-se, ki jc narodom (ki Jo sestavljajo) povsem tuj, ki ima svoje po-sebne interese, zahteve In potrebe, s katerimi one sestavnih delov ne le da ne soglašajo^ marveč stoje druge prvim naravnost sovražno nasproti! Interesi države so v najpora v navili vem navskrižju z interesi nje narodov! Država In narodi si stole sovražno nasproti 3 svojimi potrebami! Do takega gorostasne-ga, ali logičnega zaključka bi morali priti, če bi ne pozn?.!i tiste roVe, ki s^ šo v edno stega le z namenom, da bi jemala, nikdar pa, da bi tudi dajala! Kaj dajala: niti da bi špučala na miru, kar ni njenega, kar jej ne pripada, kar je sveta in nedotakljiva last drugih!! Ali kakor že uvodoma rečeno — to naj bi že bilo. Poznamo jih. privadili smo se jim, ker jih nikdar ms.rto videli drugačnih. Že davno imamo v svojih računih potrebor borbe in obrambe s\ t jih življenskih interesov pred njimi. Ali ?iud in ogorčnje mora vzbujati tisto veči.o ?iorabljanje In prostituiranje države in r /cnih potreb v uma* zane, grde, enostranske svrhe; tisto večno prizadevanje, da bi narode, čim ti tudi kaj zahtevajo, označali kot vir nevarnosti za državo, in da bi dokazovali, da država more biti zavarovana in srečna le tedaj, če v njej gospoduje in — žre le listi pozna* ni nenasitni nacijonalizem, ta naj odurrcefl pojav v političnem življenju narodov Evrope! Tej nevredni igri pridi že enkčit koiiet^ — tein-i prizadevanju nekaternikov, da bi se okoriščali s pomočjo najdrznejše klevete na škodo narodov, kakor da so ti s svojimi legitimnimi aspiracijami v nevarnost in nesrečo za državo. A konec tej ostudni igri bo še le tedaj, ko ne bodo več poslušali in uvaževali krika klevetnikov in izsiljevalcev tisti činitelji, ki so odgovorni toliko za Interese države, kolikor za interese narodov, ki so dolžni, da te obojestranske interese spravljajo v sklad, ki je edmr, pot, da pridemo do mirnega hi zdravega življenja med narodi — v državi. 2e pomagaš državi, posaagaS sasn sebi. Poelpiši S. vojna posojilo. tolarjev, ki jih nujno potrebuje. Ob tem odgovoru je gospa Brichetova zopet vztrepetala. V istem trenutku, ko je opazil to drugo nervozno zdrznjenje pri 'gospe Brichetovi, je gospod de Badičre opazil tudi blisk začudenja v Hanibalovih očeh. In res se ie začudeni kapitan tedaj vprašal sam pri sebi: _ Ceniti je neki Avrora potrebovala onih štiritisoč tolarjev, ki jih jb zahtevala od Colarda? Sodnik je hotel stvar zasledovati daljo, a da ne bi prestrašil bojazljivega Colarda, ni hot;l pokazati, kam meri pravzaprav s svojimi vprašanji, in je vprašal: — Vaš gospod vam je zaupal vse, alf ne? — Da, zaupal mi je gospod in prav tako tudi potem njegova hči in gospa popolnoma vse. Jaz sem urejeval in plačeval vse potrebščine gospodarstva, vse je šlo skozi moje roke, — je dejal hišnik z nekakim ponosom. — Ali so biii iz-atki veliki? — O ne. kajti v dveh letih sem prištedi! znatne svotc. Obe dami ste živeli zelo preprosto in ste imeli zelo malo izdatkov. (Da.1je.) Stran If. EDINOST« fttev. 1*7. V Trstu, dne 18. junija 1917. Preuredim UudskCii Sol v Istri. V letu 1917. so se v smislu § 17. deželnega zakona od 30. maja 1870. o sno-vartiu šol vršila komisijonalna poizvedovanja. pri katerih je bila deželna upravna komisija zastopana po svojem članu, C. kr. okrajnem glavarju baronu Oorizzuttiju, v sledečih krajih: V Koperskem okraju: v Karkavcih, Kum pare, Tinjanu, Hrastovlju, Prešaici, Fregari in Saležu (za slovenske soJe). V Poreškm okraju: v Sv. Nedelji in v Kasteliru (za italijanske, oziroma slovenske šole). V Fuljskczn okraju: v Sošičih, Štokrrv-ci • ii Bokordičih, Krmcdu in Svetovin-cciitu (za hrvatske šole). V Volosko-Opatrjskcnf okraju: v Jelo-vicah, Novak račini, Obrovu in v Zejanali V> Od teh proiektov so rešeni končno s p< delitvijo 'moljenja za ustanovitev sole p c kr. deželnem šolskem svetu: Kr-kavd. Sošiči, Stokovci in Bokordići; drugi pa s<^ostali še nerešeni ali pri občim, ali okraffch šolskih svetih, ali pri c. kr. deželnemu Šolskemu svetu. Od 38 šol. za katere je de/elna upravna komisija v letu 1910. podelila dovoljenje za ustanovitev, so uekretirane po c. kr. de/elnem šolskem svetu sledeče: v oKra-iu Koperskem: 1.) Šmarje — Monte OtaU, 2_> Šmarje — Monte (slov.) V okraju Lošinj: I.) Cres 3- razrei-na deška liudska Sola (lirv.), 2.) Cres 3-raz-redna dekliška ljudska šola (lirv.). V okraiu Poreč: 1.T Nova Vas Poreska 4\ lila nova dl Parenzo) (hrv.), V okruiu Pazin: 1.) Heki (hrv.). Pula: 1 ) Jadreski (hrv.), Volosko-Opatija: 1.1 SarSoni (hrv.). 2.) Poljane (hrv.), 3.) Hosti Pehlin (hrv.). . Razširjenje Sol v letu 1916. V Stinjanu Jc biia razširjena hrvatska šola na dva razreda, v Barbani hrvatska na dva razreda, v Kanfanaru italijanska na 2 razreda, v Višnjanu italijanska Uekliška šola na 3 razrede. V Vale je bila 4-razredna ljudska šola razdeljena v 2-razredno deško in 3-razredno dekliško ljudsko šolo. V Pazinu se je 4-razredna hrvatska Jjud-ska šola razširila in izpremenila v 3-raz-ru no deško in 3-razredno dekliško ljud-vko šok>. V Moščeniški Dragi je hrvatska Š4 ia razširjena na 2 razreda, v Petroviji italijanska liudska šola na 2 razreda, v Lazaret« slovenska na 3 razrede, v Roču hrvatska na 3 razrede, v Sterni italijanska fia 2 razreda, v Lazaretu italijanska na 2 razreda. V letu 1917. pa v Moščenicah hrvatska na 2 razreda. Razume se samo ob sebi, da je v vecim krajev otvoritev odvisna od zgradbe šolskega poslopja, kar je v 'današnjih Časih težko, radi pomanjkanja delavnih moči. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre. XXX. obfnl zbor ženske podružnice C. It D. t Trsta. Tajniško poročilo. Tajnica, gca. Dora Vinškova, je podala naslednje poročilo: Velecenjene zborovalke! Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil 27. majni'ka lanjskega leta, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica Antonija dr. Slaviko-va. podpredsednica BmaBartlova, tajnica Dora Vinškova, namestnica tajnice Anica Cokova, blagajničarka Lina Temovčeva, namestnica blagajničarke Mira Engelma-nova, preglo ovalki računov: Marica Bartolova in Milka Mankočeva; poverjenice: ge. Lavra Z\vitttrjeva, Ivanka Josipovi-Čeva. Ljudmila Prunkova, Zinka dr. Ry-bafeva, Milka Skofičeva, g.dčne Mary (iuličeva, Marija Pfeiferjeva. Jožica Saksidova, Olga VatovČeva, Nina Zidarjeva. Dasiravno ie bilo delovanje odbora tudi v tem letu vsled sedanjih razmer zelo otežkočeno, je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da so bili obdarovani za božič učenci CM šol, da je bilo mogoče odposlali tuJi letos svoto denarja glavni družbi v Ljubijano in podpirati patrijo-tične akcije. Odbor se je zbral-v 8 rednih in 8 izrednih sejah. Precej v začetku svojega delovanja je začel s pripravami za bo-žičnico. Denarni prispevki so se nabrali potom pol. in reči moramo, da je naše občinstvo tudi v teh težkiti časih darovalo, kolikor je bilo v njegovih močeh. Na korist božičiiici se >e vršHa tudi otroška prireditev 7. januarja, na kateri so uprizorili šolarji CM Šol pod vodstvom učiteljstva Ribičičevo igro »V kraljestvu palčkov« ter peli nekatere pesmi. Za božič so bili otroci obdarovani z obleko in copatami. Ker je blago tako drago, zlasti za deske zimske Obleke, ni bilo mogoče narediti toliko oblek, kakor druga leta. Isto velja tudi za copate. — Razdeljenih je bilo 145 oblek in 100 parov copat. Odbor je izročil šolskim vodstvom CM šol tudi 170 K za nakup šolskih potrebščin revnim šolarjem. Kakor vsako leto, nam je šlo tudi letos na roko mnogo gospa in gospodične, ki so nabirale Uenar-ne prispevke in šivale obleke. Vsem tem in vsem. ki so na katerikoli način prispe-\ aii k božičnici, se srčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospe btu-larjevi in gdč. Štrekljevi, ki sta se spom-•vencev in ^>rnov, jim ocna ir«nu*u\ »Primorske Novine« menijo: »Ves naš razumen svet jim je le hvaležen, da prinašajo v Zavrel) nekoliko tistega »pohujšanja^, ki vznemirja le »čiste in prečiste«, ki se v resnici bore za oblast — mi pri »Edinosti« bi rekli za korito« — kakor je bilo dokazano že neštevilnokrat. Vemo to dobro: Dalmatinci so drugo, a drugo sta Frank in — Smrecsany!« Dalmatinci ne dajajo Madjarom »materijala« za lažnjive, denuncijatorične kampanje proti hrvatskim rodoljubom naškodo hrvatske stvari! Razne politične vesti. Frankovci očitajo Starčevićancem — »izdajstvo«. Ker so Starčevićanci podah v hrvatskem saboru izjavo, da stoje na stalil ju narodnega edinstva Hrvatov, Slo-Srbov. jim očita frankovska naukih. Posebno pa se srdi. ker je rečena izjava pozivala Srbe v monarhiji, naj se pr> ružijo njenemu stališču in nai skupno * Slovenci in Hrvati delujejo za združenje s.; irskega juga monarhije na podlagi narodnega načela in zgodovinskega državnega prava. *Hrvats*kac hrešči: »Ce-itrj je Ante StarČcvić učil hrvatski narod, naj se drži samo čistega hrvatskega imena. čemu je obsojal jugoslovanstvo?! Mari za to. da pod krinko njegovega imena rušijo ono. za kar se je on vse življenje mučil in kar je vse svoje življenje učil.« — Potem očita * Hrvatska« starčevićanski stranki, da počenja to izdajstvo samo zato, da bi se dokopala 'Jo moči in oblasti. — Ljudje pri * Hrvatski« še ne razumejo, da se uvrščajo med tiste nesrečne politike, ki jim bo — po izreku kancelarja Beth-ma.ia-Hollwega — gorje, ker ne razumejo znamenj časa in govora zgodovinsko-znamenitih sedanjih dogodkov. Ubogi proroki na — razvalinah politike, ki je slonela na podžiganju sovražtva med sinovi istega naroda — sovražtva zane-šeuega med nas po tujinstvu! Ta politika likvidirana za — upamo — vc.no. — Vprašamo le: je-li to kako »izdajstvo«, če skuša na Hrvatskem priti do moči in oblasti kaka — hrvatska stranka?! Mari je prava in čista hrvatska politika Ie tista, ki provzroča ta efekt, da ima v naši domovini tujinstvo moč in oblast?! — j Primorske Novin^* odgovarjajo: ^Kakor vidimo, ni niti ta strašna burja, ki vihra po vsem svetu, ki je toliko tega izpremenila in [Hjrušila, ni niti ruska revolucija; niso uiti po vsem svetu toliko na-tJašine ideje demokratizira, mogle delovali na ljudi, ki se zbirajo okolo ^Hrvatske«. Ostali so dosledni svoji »pravi in f čisti hrvatski misli«, ki jo je inavguriral pokojni '-r. Frank! Kajti, kako bi danes mislil o tem pokojni Ante Starčević — ako bi še živel — tega mi sicer ne moremo vedel-., ali. uverjeni smo, da se njegovi pravi nasledniki, ki jim jc bil do nedavno na čelu potomec Čiste Starčevičeve krvi (dr. Mile Starčević). samo oddolžu-i>Jo preliti krvi ne samo hrvatskega, marveč vsega južnoelovanskega plemena, ko nastopajo s temi. za ves kulturni svet že starti.ii in poznanimi mislimi.« — »Hrvatska pa se sidi tudi na dalmatinska poslan^a-pravaša Dulibiea in Prodana, Ur povodom svojega mudenja v Zagrebu — na poTu na Dunaj — nista iskala stikov s frankovci! »Na žalost — tako vsklika -— v;no že navajeni, ta narr. take stvari t prihajajo iz Dalmacije*, »lake stvari«! I t bi'bilo iiudo žaljenie/n. Dalmacijo, če ue bi jj Izrekali — Fraakovcil Tako pa božićnico. — Darove za božičnico so nabirali: ge. Bartolova, Engelmanova, dr. Rybareva, Štularjeva. Ternovčeva,gdčne: Štrekljeva, Vinškova in gg. Katnik in Mahkota. Obleke so šivale naslednje gospe in gosjjodične: Bartlova. Bartolova, Furlaiiova, Guličeva, Josipovičeva. Lo-zejeva, Pahorjeva, Pertotove iz Barko-velj in iz Rojana, Prunkova. Riegerjeva, Rvbareva, Saksidova. Skoiičeva, Slavik-ova, Zidarjeva ter učiteljice in učenke CM šol. Obleke so bile prikrojene na domu ge. dr. Slavikove, ki je sploh vodila prireditev in kateri gre zato v prvi vrsti zahvala. Podružnica je nameravala prirediti 1. decembra slavnostno dobrodelno prireditev v proslavo 68-letnice vladanja pre-svitlega cesarja Franca Josipa 1. Vse priprave za to prireditev so bile že v polnem teku. a blagemu vladarju ni bilo usojeno doživeti bb-letnice svojega vladanja. Zato pa se je ta prireditev vršila 17. decembra na korist soški armadi. Prireditev so po-setili naslednji odlični gostje: Njihovi ekscelenci gospod namestnik in gospa soproga, tržaški škof mnsgr. dr. Kariln s kancelarjein, tukajšnji vojaški poveljnik kontreadmiral baron Koudelka, cesarski komisar pl. Krekich z gospo soprogo, na-mesti ištvena svetnika Fabiani in Schnei-der, voditelj redarstvenega ravnateljstva dvorni svetnik dr. Mahkovec, deželni šolski nadzornik Matejčić in okrajni šolski nadzornik Neckerman. — Otroci CM šol so poj vodstvom svojega učitelistva uprizorili Ribičičevo igro s petjem »V kraljestvu palčkov« m peli nekatere pesmi. Vse tojke so se izvajale jako dobro, kar je zasluga požrtvovalnega učiteljstva, zlasti Mahkote in gospodičen Hočevarjeve in Krsnikove. Da so bili mali igralci tako lično oblečeni, pa je poskrbela gdč. Crna-gojeva. — J udi visoki gostje so izrazili svoje priznanje nad prireditvijo. V gmotnem oziru je bil uspeh prav dober. Cisti dobiček je znašal nad 90U K in je bil izročen vojnooskrbovalnemu damskeinu odboru. Po ponovitvi te prireditve na korist božičnici 7. januarja je kupila naša podružnici za 300 K od gg. Ribičiča in Grbca igro s petjem »V kraljestvu palčkov«, katero so tudi sedaj uprizorili učenci naših CM Šol v Ljubljani z velikim uspehom. Na pustno nedeljo je naša podružnica sodelovala na tako lepo uspeli prireditvi moške podružnice. 29 aprila je priredila podružnica zopet otroško predstavo. Šolarji CM šol so pod vodstvom učiteljstva peli nekatere pesmi in uprizorili igri ,Skrb m smrt* in .Za- kleti kraljevič«. Tudi ta prireditev je dosegla v vsakem oziru lep uspeh. Cisti dobiček se je deloma uporabil, da se je nakupilo blago za obleke za prihodnjo božičnico. Največ dohodkov je imela naša podružnica s šolskimi prireditvami in zato se mora zahvaliti v prvi vrsti neumornemu g. učitelju Mahkoti in požrtvovalnemu učiteljstvu CM šol. Zahvaliti se moramo na tem mestu tudi drugim dobrotnikom naše podružnice: »Tržaški hranilnici in posojilnici«, ki nas je vedno rade volje na razne načine podpirala, drugim denarnim zavodom za prispevke za božičnico, »Edinosti«, ki Je brezplačno sprejemala oglase in notice v zadevah podružnice, neutrudljivi g. Biček-Razbomikovi, ki nam je tudi to leto kakor vselej pri vsaki priliki pomagala, in našemu tržaškemu občinstvu sploh, ki je rado posečalo naše prireditve in se tudi z darovi spominjalo naše podružnice. Sklepam izražajoč željo, da bi vsi ohranili svojo naklonjenost ženski podružnici, da bi mogla še nadalje uspešno delovati. Poročilo se je odobrilo soglasno. Blagajniško poročilo. Blagajničarka, gospa Ternovčeva, je poročala: Vkljub najkritičnejšim časom, katere preživlja posebno naša slovenska domovina, kaže promet minulega leta, da niti ta najstrašnejša vseh vojen ni mogla zatreti ljubezni in delovanja za našo šolsko družbo. Celo iz bojnih črt in strelskih jarkov so poslali naši Junaki svoje prispevke za CMD. Ganilo nas je to, ko so listi prinašali take dejanske dokaz-e ljubezni, in milo se nam je storilo v duši; obenem je pa to tudi dokaz, da naš narod ne izumre, ne sme izumreti, če ima take sinove. Podružnica je imela naslednje dohodke: preostanek od l 1915. K 2035 19, darovi za božičnico K 257CT40, predstave' K 1779*78, darovi K 89775, udnina K 158—, iz hranilnice K 1000'—; skupaj: 8.441*12. Izdatki so bili naslednji: najemnina otr. vrtca za Rocol K 320, oblekce in copate za božič K 213270, predstave K 615'47, v Ljubljano poslale K 1500'—, partitura »Palčkov« in pevovodja K 464'—, podpora ubogim učencem CM šol K 170'—, v hranilnici naloženih K 2510—, v gotovini ostane 728"95; skupaj 8.44P12. Kakor govorć štVilke, je bilo torej v minulem letu denarno stanie še precej ugodno. Nadeiajmo se, da ne bomo nazadovale. Ce bi tudi še dalje trajala nesrečna vojna, nami mora slej ko prej biti pred očmi, da stremi sovražnik na severu in jugu za tem. da s šolo odtuji materi Sloveniji slovensko deco. Zato moramo napeti vse sile, da se mu nakana ne posreči. Poročilo se je odobrilo soglasno. Volitev odbora. Izvoljen Je bil nato naslednji odbor: predsednica ga. Antonija dr. Slavikova, podpredsednica ga. Ema Bartlova, tajnica gdč. Dora Vinškova, namestnica tajnice ga. Antonija Germekova, blagajničarka ga. Lina Ternovčeva, namestnica blagaj-ničarke ga. Marica Stepančičeva, pregle-dovalki računov ga. Marica Bartolova in gdč. Milka Mankočeva, poverjenice ge.: Zinka dr. Rybareva, Milka Škofičeva, g.dčne: Anica Čokova, Stana Germekova, Mary Guličeva, Minka in Matilda Perto-tova. Jožica Saksidova in Nina Zidarjeva. Aorovlzaciiske stvari. Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobe. V torek, 19. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za tedna 90—ter izkaznic za sladkor, veljavnih od 1. do vštetega 31. julija t. 1. Obenem se izdajo oficijelne izkaznfce za maščobe za tedne 41 do 44. Izkaznice' se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur oi torka, 19. t. m., do vštete sobote, 23. t. m. — Strankam se ponovno priporoča, da se pri prejemu izkaznic prepričajo, če so dobile zadostno število izkaznic in če so izkaznice opremljene z uradnim pečatom; izkaznic* brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. — Vse družinske poglavarje in poglavarje domačih gospodinjstev se opozarja na dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsakršno izpre-menibo bivališča ter izpremembo števila družinskih članov, oziroma članov domaČega gospodinjstva. Z ozirora na nastale tehnične težkoče se bodo krušne izkaznice za tedna ■>2.—93. razdeljevale od ponedeljka 2. p. m., do vštete sobote 7 p nt. Domaće vesti. Socijalni demokratje Imajo patent na — delo za mir. Kakor so. bili pred voino socijalni demokratje tisti, ki so si lastili izključno pravico zastopstva delavskih koristi in so na naigrši način zmerjali in psovali vsakogar, kOor ni veroval v njihovo namišljeno odrešeništvo delavskih slojev, tako so se, ko se je v vojni vse njihovo revolucijonarstvo izpremenilo v naj-vdanejšo vladno tlačanstvo in je le še tu-patam, a redkokedaj, poletel v svet kak navidezen papirnat protest proti vladnim nasilstvom, sedaj vrgli na delo za mir, do katerega si laste zopet izključno pravico. Preznačilen dogodek za naše socijalne demokrate, tiste namreč, ki prisegajo na dunajsko nemško intemacijonalo, kamor spadajo tudi naši slovenski in italijanski socijalni demokratje, se je pripetil sedaj na Dunaju, ko je šk> za to, da bi se razveljavile obsodbe, ki so jih na podlagi protiustavne izročitve sodstva nad civilnimi osebami za nevojaške delikte vojaškim sodiščem izrekala vojaška sodišča. Predloga za razveljav;ljenje dotičnih nare^eb niso morda stavili socijalni demokratje, ki so si vedno jemali v zakup vso resnico in pravico, tisti, ki so imeli vedno polna usta protestov proti neustavni vladavini v Avstriji, temveč so ga stavili Jugoslovani. V svojem neodgovornem časopisju so pač pisarili in protestirali, toda ko je bilo treba preiti od neodgovornih besedi k odgovornim dejanjem, tedaj pa jih ni bilo, kajti o» Išli so na mirovno konferenco v Stock-holm, s potnimi listi tiste vlade, proti kateri bi bili morali nastopiti z vso odločnostjo. Gotovo ga ni človeka, ki bi ne želel, da se čim preje sklene mir, in vsakdo pozdravlja z veseljem vse, kar bi moglo pospešiti dosego miru. Pametnemu človeku bi se torej zdelo, da bi bil tu dobrodošel vsakdo, kdor bi ie hotel sodelovati v ta namen. Da, toda socijalni demokratje si laste tudi tu izključno pravico do dela in odurno zavračajo'vse, ki bi hoteli sodelovati, a niso socijalni demokratje. V resnici si od stocfthohnskih konferenc ne obetamo prav ničesar, ali socijalni demokratje se hočejo, če tudi ne dosežejo ničesar, kazati pred svetom kot prvoborkelji za mir, da bi potem s svetniškim sijajem okrog glave stopali pred tju'-Ktvo in si iz njegovih vrst zopet na račun svoje *miroljub-nosti« mašili vrzeli, ki jim jih je v lastnih vrstah napravila njihova nesocijalistrčna politika tekom vojne. Češki narodni so-cijalci so izrazili željo, da bi sodelovali na stockholmski konferenci. Ali bognedail To bi bilo neodpustljivo kršenje socijalno-demokratskih predpravic. »Arbeiter Zei-tunga pravi namreč, da se ji je taka nesramnost redkokedaj dogodila. Konferenca v Stockholmu da je konferenca socijali-stov in povabljene morejo biti in so tudi povabljene samo stranke, ki so priključene mednarodnemu socialističnemu uradu, h katerim pa takoimenovani narodni so-cijalci, ki niso nič drugega kot nacijona-listični šovenisti, samoposebi umevno ne pripadajo in ne morejo pripadati. Misel, da more skleniti kdorkoli, da pošlje odposlance v Stockholm, in da se morajo le-ti potem pripustiti h konferencam, je prav tako otročja kot nesramna. Naj se seveda Ie dajo potni listi gospodom; toda s konferenco pa njihovo potovanje v Stockholm ne bo v nikakršni zvezi. — Tako ljubeznivo in miroljubno »Arbeiter Zei-tung«. In to so tisti ljudje, ki hočejo pospeševati svetovni mir! V Stockholmu za mir, doma pa bij okrog sebe kot zbesnelec in psuj vsakogar, kdor bi se drznil tudi sodelovati pri mirovni akciji. Takšni so pač bili vedno in takšni so ostali! Mestna zastavljalnica. V torek, 19. t. m., se bodo od 9V* dop. do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca februarja leta 1905 na svetlomodre listke serije 137 ki sicei u J št. 208.101 do Št. 209.550. Pismo z boilšča. Ga. dr. Slavikova je prejela naslednje pismo: V Karpatih, 3. junija 1917. — Velečislana gospa! Ne morete si predočiti veselja, ki je odsevalo iz zdravih lic mojih vrlih fantov, ko sem jim prinesel harmoniko. Da bi jo bili dobili od kod drugod, ne bi bili tako vzra-doščeni, a ker so izvedeli, tia so jo darovali dobri ljudje iz naših krajev, ki so v mislih z nami in čutijo z nami, zato jim je tem ljubša. Komaj jo je dobil veščak v roke, že so zadonele naše lepe narodne pesmi po veličastnem gozdu, zdaj melanholične, tožeče po domu, zdaj vesele in poskočne; zavriskalo je krepko grlo, kakor da bi se moral slišati vrisk tja do sinje Adrije! Vsak večer se zbirajo fantje, kar jih ni v službi. okoJi svirača, vrste se slovenske pesmi z italijanskimi, »Ja ni konca ne kraja, in čestokrat se pripeti, da moram opomniti fante: »Dovolj je, zjutraj je treba zgodaj vstati, čaka vas služba in delo, sicer je pa jutri še en dan!« Pred nekaj dnevi sem dobil od Vas, cenjena gospa, dopisnico, v kateri mi naznanjate, da ste oddali mojemu bratu knjige za tukajšnji vojaški dom, in me vprašate, kakšen instrument sem še želel. Brat je že dospel z Uopusta in knjigo so tudi že vse v vojaškem domu, kjer jih naši fantje kaj radi in pridno čitajo. V njih imenu izrekam Vam. velečislana gospa, in vsem blagim kiarovalcem najprisrčnejšo zalivalo. Imam pri stotniji tudi enega klarinista, istrskega Slovenca, in če bi Vam bilo mogoče preskrbeti nam »klarinet«, bi Vam bili fantje zelo hvaležni. Ne bi se j upal Vas toliko nadlegovati s prošnjami, blaga gospa, če ne bi vedel, kakšno veselje se napravi s tem našim vrlim fantom. Saj morajo reveži dovolj pretrpeti, in vsaka vesela ura, ki jo prežive med seboj. pevaioč naše lepe pesmi ob spremlie-vanju še tako skromne Kodbe, jim olajša njih položaj, da pozabijo na vse težave in ceio na kraj, kier se nahajajo. Zdi se jim. kakor ini pravijo, da pevaio lioma. V mojem in moiih fantov imenu presrčna hvala Vam, velečislana gospa, in vsem dragim rojakom za darovano harmoniko in knjige. Blagovolite sprejeti