Poštnina plačana v gotovini
Ste v. 53
V Ljubljana, sreda 5. marca 1941
Cena Din V-
Leto VI.
Konec diplomatskih zvez
med Anglijo in Bolgarijo
Sprejem angleškega poslanika pri predsedniku bolgarske vlade. Nemška pojasnila o zasedbi Bolgarije
Sofija, 5. marca. o. Reuter: Angleški poslanik Rendell je ob 10 izročil bolgarskemu ministrskemu predsedniku Filovu uradno poročilo, da je Anglija pretrgala diplomatske zveze z Bolgarijo,
*
Sofija, 5, marca. Reuter: V neuradnih sofijskih grogih pričakujejo, da bo angleški poslanik ▼ Bolgari danes uradno razglasil ustavitev diplomatskih odnojajev z Bolgarijo.
Angleški poslanik Rendell je bil za danes ob |0 napovedan pri predsedniku bolgarske vlade Filovu, Kateremu je pri tej priliki najbrž uradno spodil, da so diplomatski odnošaji med Anglijo in Bolgarijo pretrgani, hkratu pa Se enkrat opozoril, da bo Bolgarija morala nositi hude posledice, zakaj s
prihodom nemških čet se je njeno ozemlje spremenilo ▼ bojišče.
Poročajo, da bo v kratkem odstopil dosedanji bolgarski zunanji minister dr. Popov.
Sofija, 5. marca. Stefani: Angleški poslanik ▼ Sofiji Rendell bo danes dopoldne predsedniku bolgarske vlade Filovu sporočil ustavitev diplomatskih vezi med Bolgarijo in Anglijo. Preden bo izročil to obvestilo, bo Rendell sprejel zastopnike angleškega in ameriškega tiska in jim podal izjavo o tem sklepu. Rendell je snoči poklical k sebi grškega poslanika v Sofiji in zastopnike Belgije, Nizozemske in Poljske, da bi z njimi določil način izvedbe tega dejanja.
Berlin, 5. marca. DNB: V berlinskih političnih krogih so včeraj spet navajali razloge, zakaj je nemška vojska vkorakala v Bolgarijo.
Prvi razlog je odločna volja, da se na tem prostoru za vse čase vpostavi mir in stabilen red. Drugi razlog je vojna proti Angliji, vojma v kateri bo Nemčija napadla Amglijo, kjerkoli bo nanjo naletela. Nemčija bo preprečila vsak angleški poskus, da razširi vojno na ves gospodarski prostor. Ti temeljni načeli določata prijateljstvo Nemčije ter obliko in čas posameznih njenih ukrepov.
Sklep o pošiljatvi nemških čet v Bolgarijo je bil nujen zaradi dokumentov in poročil, ki jih je nemška vlada dobila o angleških načrtih in ukrepih v jugovzhodni Evropi. Nemške čete so bile poslane v Bolgarijo, da zavarujejo državo in preprečijo morebitne angleške 'ukrepe.
Ohranitev miru in državne neodvisnosti -glavni cilj naše zunanje politike
Važna izjava zunanjega ministra spričo sedanjih dogodkov na Balkanu
Belgrad, 5. marca. o. Naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je dal vodilnemu francoskemu dnevniku v Švici »Journal de Gečeve« izjavo o jugoslovanski zunanji politiki, kjer pravi med drugim:
Glavni in edini cilj naše zunanje delavnosti je, da ohranimo vn*T in okrepimo varnost naše države,
s tem, da tudi v bodoče vzdržujemo najboljše od-nošaje z vsemi državami, ki goje miroljubna čustva do nas. Naša prizadevanja so zlasti usmerjena k ureditvi dobrih odnošajev 6 sosedi. Madžarske voditelje navdajajo i6ta miroljubna in stvarjalna čustva. Naše politično načelo je: Razumevanje in sodelovanje. Razumevanje težav, ki jih imajo države v vojni, razumevanje njihovih potreb in njihove občutljivosti ter prizadevanje, da jim pojasnimo kočljiv Položaj države, katere glavni cilj je odstraniti vojno e taeja Sodelovanje z vsemi državami, zlasti « sondami, da se evropski jugovzhod obvaruje vojne. Poglobitev gospodarskega sodejovanja, prizadetega Po vojnem 6tanju v Evropi, io spet sodelovanje, ki bi pripravilo pot evropski pomiritvi, ki je edina rešitev za našo ranjeno celino in njene tisočletne omike. Edino tako bo namreč Evropa mogla posta-
viti temelje novemu redu, ki bo mogel odstraniti zastarele predsodke in umetne ovire, zaradi katerih danes vsi v Evropi trpimo. Naša skrb za mir in varnost ne prihaja iz kakšne bojazljivosti, pač pa iz globokega prepričanja, da se naša država mora v svojem imenu in v imenu Evrope boriti do konca, da odstrani vse vzroke nesoglasij na balkansko-podonavskem področju. Ne bomo zamudili niti ene priložnosti, da 6e ne bi zavzeli za miroljubno reševanje. Jugoslovanska politika miru je v popolnem soglasju z življenjskimi koristmi in z globokimi čustvi našega ljudstva. Mi od nikogar ničesar ne zahtevamo, pač pa želimo le, zagotoviti našo narodno neodvisnost. Vse naše politične in celo gospodarske pogodbe preveva volja, da se doseže boljši in bolje organizirani mir na balkansko-podonavakem prostoru. Po zaslugi tega prizadevanja smo se izognili hudih neprijetnosti. Tudi v bodoče ne bomo opustili svojih miroljubnih prizadevaj, dasi se kopičijo oblaki. Dolžnost do našega ljudstva, nas sili, da podvojimo prizadevanja za ohranitev miru okoli naših meja. Imamo pred očmi to najvišjo nalogo in dolžnost do svoje države ter smo prepričani, da tako izpopolnjujemo sveto obveznost do Evrope.
Nemški odgovor tta sovjetsko obsodbo
dogodkov v Bolgariji
Nemčija se za sovjetske načrte na Balkanu ne briga
Berlin, 5. marca. o. Z ozirom na uradno Poročilo agencije Tass, s katerim Sovjetska Rusija obsoja pristop Bolgarije v trojno zvezo ter njeno zasedbo po nemški vojski in pravi, da zasedba pomeni razširjenje vojne na Bolgarijo, so v nemškem zunanjem ministrstvu včeraj dali izjavo, da jih stališče Sovjetov do *cga vprašanja ne briga, Iziava pravi:
, Razlogi za prihod nemške vojske v Bolgarijo so znani. Nemčija in bolgarska vlada sta povedali vsemu svetu, zakaj je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu. Nemški ukrepi in nemška politika na jugovzhodu Evrope se ravnajo izključno po naslednjih točkah:
1. Nemčija hoče ustvariti in zagotoviti trajen mir in stalen red za vse čase na jugovzodu Evrope.
2. Vsi ukrepi Nemčije so storjeni v zvezi 7. vojno proti Angliji, katera bo. kakor je izjavil Hitler, napadena, kjerkoli se bo prikazala. Preprečen bo vsak tak njen pokus.
To sta dve osnovi nemške politike na jugovzhodu Evrope. Na ti dve točki opira nemška vlada svoja prijateljstva in jih organizira. če
druge vlade nimajo v svoji politiki teh
dveh ciljev, prihajajo seveda do drugega mišljenja, oziroma do drugih načrtov o rešitvi jugovzhodnih vprašanj. Ta vprašanja se morajo namreč razumeti samo z gledišča, da nemška politika ne trpi nobenega omejevanja v svojem boju z Anglijo, če ima sovjetska vlada o odločitvi Bolgarije drugo mišljenje, jemlje Bolgarija to na znanje', če vlada Sovjetske zveze odkrito in brez omejitve pove svoje stališče, je to stvar njene politike. Nemška politika se briga samo za ukrepe, ki so njej potrebni ter za posledice, ki izhajajo iz njih.
Napad angleškega brodovja na severno norveško obalo
Berlin, 5. marca. DNB: Včeraj dopoldne so se lahke angleške pomorske edinice približale norveški opali in izvedle naipad na neki kraj v severni Norveški. Po krajšem bombardiranju, med katerim je bilo potopljenih nekaj
ribiških ladij, so se angleški vojaki izkrcali in zajeli nekaj nemških in norveških ribičev. Po krajšem bivanj« so sovražne ladje z največjo hitrostjo zapustile norveške vode, da bi se umaknile nemškim protiukrepom. V tem primeru gre, kakor je DNB izvedel, za angleško propagandistično dejanje, ki mu ni treba pripisovati nobenega pomena.
Hitlerjeva sporočila Turčiji
Ankara, 4. marca. Anatolska agencija: Predsednik republike Ineni je sprejel danes dopoldne nemškega veleposlanika v. Papena, ki je predsedniku republike izročil osebno poslanico voditelja Nemčije Hitlerja. Predsednik republike je zaprosil nemškega veleposlanika, naj svojemu državnemu poglavarju izroči svojo zahvalo za to pozornost in vljudnost- Pri avdienci je bil navzoč tudi zunanji minister Sarda>dzoglu.
Carigrad, 5. marca. AA. Reuter: Posebni odposlanec voditelja Nemčije je dr. Pfisterer, višji uradnik zunanjega ministrstva. Prinesel je osebno pismo voditelja Nemčije predsedniku turške republike ter tudi važno listino nemškemu poslaniku v. Papenu.
0 vsebini Hitlerjevega sporočila ni bilo doslej mogoče nič zvedeti.
Krajevni in letalski spopadi v Albaniji
Nekje ▼ Italiji, 5. marca. Stefani: 270. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Grško bojišče: Bombmški oddelki so izvedli močan napad na oporišča in obrambne naprave. Med letalskimi spopadi so bila zbita tri sovražna letala. Dve na-ši letali se nista vrnili.
Atene, 5. marca. At. agencija: Uradno poročilo št. 129 glavnega stana grške vojske pravi:
Čez dan krajevni Boji na osrednjem odseku. Uničen je bil sovražni tank, dva pa sta bila hudo poškodovana. Zajetih je bilo 60 sovražnih vojakov in 5 častnikov. Zaplenjena je bila večja količina vojnega gradiva, zlasti mnogo avtomatskega orožja, trije topovi proti tankom in trije protiletalski topovi.
Z afriških bojišč:
Prodiranje v Somaliji se nadaljuje
Nekje v Italiji, 5. marca. o. Stefani poroča: 270. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Severna Afrika: Neki nemški oddelek je prišel v stik s sovražnikovimi oklopnimi enotami, jih pognal v beg ter ujel več ujetnikov in zaplenil material. Sovražnik je ponovno napadel
Nemški zažigali polet nad Cardiff in London
Podrobnosti o zadnjem angleškem napadu na Kttln
Berlin s	r»NR-	V noči od torka na I zilo, da so bombe eksplodirale zraven pristanišč.
Benin, 5. marca. UINB. v noči uu	•	kji	r,	jj,.	n..:*..	  -
“» J« lUdltdf i/i ’ U • w	o i.|f
fredo so nemška letala ievedla napad na
London. Prva letala, ki so se vrnila, poročajo, da Je v Cardiffu izbruhnilo 10 požarov in da so v Londonu vzdolž Temze tudi opazili velike požare.
Predsnočnim je sovražnik na več krajih zahod-Je Nemčije metal eksplozivne ter mnogo zažigalnm “°mb. Povročena ni bila nobena škoda na vojaških stavbah, pač pa je bilo zadetih več poslopij, ranjenih in ubitih je bilo več civilistov.
London, 5. marca. o. Reuter; Snočnji nemški napad na Anglijo je bil manjšega obsega. Bombardirano je bilo neko mesto v južnem Wallesu, kjer je bilo povzročenih več požarov, katere pa so do jutranjih ur pogasili. Tudi v južni Angliji, v grofiji Kent, so sovražna letala zmetala nekaj bomb na neko mesto. V vseh teh krajih škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo.
Predsnočnim je zelo močan oddelek britanskih bombnikov spet napadel industrijsko sledišče Koln. Napadeni cilji ao bili hudo bombardirani in opaziti je bilo, da je izbruhnilo mnogo požarov, zlasti na vzhodnem bregu Rena. Manjši napadi so bili izvedeni tudi na druge objekte v Poruhrju, zlasti pa na doke in nabrežja. V Boulogne in Ostendu se je opa-
Lzvedcn je bil tudi napad na doke v Brestu ter na več letališč v zasedenem ozemlju. Z vseh teh operacij se eno letalo ni vrnilo. Letala borbenega letalstva so izvedla nočne napade na letališča v severni Franciji in so uničila več sovražnih letal ali pa jih poškodovala. Eno angleško lovsko letalo se ni vrnilo domov.
Džarabub in ga poklical k vdaji. Naša posadka je odgovorila s topniškim ognjem.
Vzhodna Afrika: Naše čete so odbile sovražnikov napad zahodno od Gondarja. Na drugih odsekih patrolne akcije in topniški ogenj.
London, 5. marca. o. Reuter: V Italijanski Somaliji so angleške čete dosedaj strle sleherni italijanski odpor in so zdaj še 850 km če* mejo. Prav tako prodirajo v notranjosti severno od Mo-gadiscia proti Abesiniji. Angleške oblasti so že uvedle v vseh zasedenih krajih angleško upravo. Predsednik južnoafriške vlade general Smuts je prispel v italijansko Somalijo, kjer bo stopil v stik s poveljniki angleške armade na tem bojišču.
Dosedaj so angleške čete ujele nad 16.000 italijanskih vojakov v Somaliji, nad 140.000 v Libiji in nad 1000 v Kufri. — Grki pa imajo nad
20.000	italijanskih ujetnikov.
Francoska vlada je objavila lakon, ki dovoljuje raznim verskim redovom spet vrnitev v Francijo, od koder so bili izgnani teraso jim bile vzete vse pravice pred tridesetimi leti.
Prvo uradno poročilo o francoskih izgubah v sedanji vojni
100.000 mrtvih, 1,200.000 ranjenih, 1,500.000 ujetih. 05°/o častniškega zbora izgubljenega
Vfchy, 5. marca. Havas: Uradno je bilo ugotovljeno, dasi še ne potrjeno, da je Francija v 45 dneh bojev v zadnji vojni imela te izgube:
Padlo je 100.000 voakov, od teh so našli samo
70.000 trupel. Ranjenih je bilo 1,200.000 vojakov,
1.500.000 pa je bilo ujetih. Podčrtati je treba, da so to samo izgube na bojišču in da pri tem niso
vračunane žrtve med civilnim prebivalstveni. Prav tako so do sedaj ugotovili 80.00 francoskih grobov samo na francoskem ozemlju, mano pa je, da je Francija imela svoje čete tudi na tujem ozemlju, in sicer v Belgiji, Nizozemski ni na Norveškem. O podrobnih izgubah častnikov ugotavljajo, da je 9 generalov padlo na bojišču, od 234 aktivnih ge-
Vesti 5. marca
Sovjetska izjava glede Bolgarije pomeni, da Sovjeti zdaj, ko so jih Nemci docela zrinili z Balkana, ne bodo skočili Turčiji v hrbet, če bi stopila v vojno na strani Anglije, kakor so to gradili doslej. Turčija je Sovjetom zdaj kot prednja straža proti nemškemu pritisku na Kavkaz in Bližnji Vzhod zelo potrebna, trdijo v londonskih političnih krogih, kakor porofa United Press.
Grčija je pripravljena na vsak napad, naj pride od katere koli strani. Ne bo odnehala prej, dokler ne bo poslednji italijanski vojaš šel iz Albanije, pišč atenski list »Akropoli«.
Angleški zunanji minister Eden in vrhovni poveljnik kopne vojske general Dill, sta včeraj imela dve in pol ure posvetov z grškim kraljem, predsednikom vlade ter političnimi in vojaškimi voditelji. Posveti so veljali morebitnemu nemškemu vdoru na grška tla, poroča Reuter.
V Parizu je prišlo do novih nemirov zaradi po-
manjkanja živeža. Pri nemirih so ženske silile moške k nedovoljenim dejanjem, poroča »Newyork Journak.
Moskovski radio je snoči spet oddajal slovito uradno izjavo, da se Sovjeti ne strinjajo z bolgarskimi odločitvami.
Nemčiji ni nič znanega o kakem posredovanju za mir med Grčijo in Italijo, so izjavljali včeraj v nemškem zunanjem ministrstvu, ter dostavili, da odnožaji med Grčijo in Nemčijo tudi ni60 najboljši, ker se je Grčija postavila v službo angleških načrtov.
Grška vlada najodločneje zanika trditve Mussolinijevega zaupnika Gayde, da je pristop Bolgarije v trojno zvezo odgovor na izkrcavanje angleških čet, do katerega da je prišlo te dni v Solunu. Vse vesti o kakem izkrcavanju angleške vojske na grških tleh ao po uradni izjavi neresnične.
V nemškem zunanjem ministrstvu odločno zanikujejo vsa poročila o tem, da bi nemški komisar za Holandijo, Seyss-Inquart, nameravali odstopiti zaradi zadnjih nemirov in pobojev v severni Holandiji ter Amsterdamu.
Nemške oblasti na Češkem uradno zavračajo vse govorice, da so zadnje čase tam prijeli 540 profesorjev in učiteljev ter zaprli v Pragi 20 gimnazij. Pouk v čeških šolah ni bil prav nič omejen, pravi DNB.
Nemška zasedba Bolgarije lahko tudi pomeni, da Nemčija ne bo poskusila neposrednega napada in vdora na angleško otočje zaradi prevelikih žrtev, ki bi jih imela pri tem, in da hoče Anglijo pritisniti po ovinkih čez Balkan in Srednjo Azijo. Ce 'bi bili Nemčija in Italija prepričani, da bo vdor na angleško otočje uspel, bi ne iskali bojišč in prilike drugod, sodi »Newyork Times«.
Anglija je pri posvetih v Ankari pregovarjala Turčijo, da bi skupno zasedli francosko Sirijo ter tako ustvarili zvezo med turško in med angleško vojsko v Palestini zaradi nemških priprav proti Bližnjemu Vzhodu. Do te zasedbe bi utegnilo kmalu priti, napovedujejo švicarski listi.
Predsednik angleške vlade Churchill je včeraj imel pol ure dolg posvet z japonskim poslanikom v Londonu šigemicom. Poslanik mu je izročil novo sporočilo japonskega zunanjega ministra na odgovor, ki ga je Anglija 24. februarja poslala japonski vladi glede njene
fjnudbe za posredovanje v sedanji vojni, rdijo, da je posvet v marsičem razjasnil razmerje med Anglijo in Japonsko, kakor poroča United Press.
Ob napadu nemške križarke na skupino angleških parnikov pri Azorskih otokih je bilo potopljenih sedem ladij od 19, ne pa vseh 19, kakor so razglasili Nemci, pravi uradno sporočilo apgleSkega mornariškega ministrstva.
V Sofiji je včeraj prišlo do novih nemirov in po-
bojev. Policija je morala za vzdrževanje reda pritegniti tudi nacionalistične študente. Prijetih in ustreljenih je bilo več komunističnih voditeljev, ki so zadnje čase nastopali proti sodelovanju Bolgarije z Nemčijo ter se zavzemali za vojaško »veza e Sovjeti, poročajo ameriške radijske postaje iz Bolgarije.
Voditelj Nemčije je poosebljeno zdravje, moč ter zaupanje v končno zmago, pravi izjava, ki jo je tokijskemu listu »Jomiiuri Šimbum« dal japonski poslanik v Berlinu, general Ošima. V izjavi navdušeno govori o vtisih, ki jih je nanj naredila razumnost voditelja Nemčije, pravi DNB,
Pobuda na vseh bojiščih sedanje vojne je brezpogojno v rokah Nemčije in Italije. Smešno bi bilo misliti, da bo angleška ofenziva v Afriki prinesla ločitev Italije od Nemčije. Cilji te ofenzive niso v nobenem pogledu bili doseženi, piše »VSlkischer Beobuchter«, kakor poroča agencija Stefani.
Sovjetlja je Bolgare prepustila njihovi usodi. Bolgarija bi nikdar ne bila privolila v nemško zasedbo, če bi bili Sovjeti kaj ugovarjali in zagrozili s svojimi ukrepi. Izjava, da se Sovjeti ne strinjajo z bolgarsko odločitvijo, je samo propagandno slepilo za komuniste v slovanskih državah. V resnici pa eo se Sovjeti morali umakniti z Balkana v Prednjo Azijo, od koder jih bo tudi pregnala stvarnost, sodi današnji »Slovenec«,
Nov upravnik policije v lij ubij ani
Ljubljana, 5. marca.
< _ Kakor poročajo današnje »Novosti«, včerajšnja »Politika« in pred dnevi zagrebški »Jutarnii list«, je dosedanji upravnik ljubljanske policije dr. Lovro Haein prestavljen za okrajnega glavarja v Celje, dosedanji celjski glavar dr. Ivo Zobec pa je imenovan s kraljevim ukazom za upravnika policije v Ljubljani.
neraiov pa jih je sedai v ujetoižtvu 130. Častnikov j« padlo ali izginilo, ali pa bilo ranienih ali ujetih 40.000. Domnevajo, da je na bojišču padlo 14.590 francoskih častnikov, nekaj pa jih je bilo ujetih, kar pomeni 65% izgube vsega francoskega čaetniikega zbora.
Sffta a.
.»SLOVENSKI DOM«, dne 5. marca 1941.
Štev. 53.
Ljubljana dobiva zdravo moke in fč dober kruh
IiC pri pekih se je sem pa tja dogodilo, da je bila pokvarjena moka primešana zdravi
Ljubljana, 5. marca.
Vprašanje moke poslaja od dne do dne bolj pereče, vendar se pa dosedaj lahko pohvalimo, da je Ljubljana imela zdravo in nepokvarjeno teoko. Lansko leto je laboratorij v mestnem tržnem uradu samo enkrat ugotovil plesnivo moko. Meseca januarja in februarja je pa mestni tržni urad preiskal vso moko v Ljubljani in našel le na treh krajih žaltavo koruzno moko, ker se koruzna moka zelo naglo pokvari. Po uredbi racio-niranja živil in enotne moke so se pa gospodinje in peki splošno pričeli pritoževati na slabo moko, ker od kraja mlini niso mleli presejane pšenice, saj tega ni zahtevala uredba o mletju. Po prizadevanju ljubljanskega preskrbovalnega urada je pa ljubljanska borza moko tipizirala in imamo sedaj bolj čisto moko ter boljši kruh. Sicer pa moka prihaja z vseh strani države v Ljubljano in je večkrat zelo različna ter boljša ali slabša po kakovosti. To se je dogajalo tudi v normalnih časih, ko je bilo blaga dovolj, in je razumljivo, da se sedaj dogaja še večkrat. Kljub temu pa še ni bilo pritožb, da bi bila moka pokvarjena, medtem pa moramo opozoriti, da mestni preskrbovalni urad moke sploh niti ne vidi, temveč jo po večini razdeli med grosiste že kar iz mlinov ali pa s kolodvora ter je zato samo ob sebi razumljivo, da mestni preskrbovalni urad ne more biti odgovoren za kakovost moke. Prav tako opozarjamo, da se mestni občini ljubljanski moka ni mogla pokvariti, Čeprav so se raznašale grozan-ske laži o polnih skladiščih pokvarjene moke, ki
t jo je mestna občina imela pripravljeno za re-* zervno prehrano prebivalstva. Mestna občina ljubljanska ni nikdar kupovala moke, temveč samo pšenioo. ki jo je dala v skladišča in kadar jo je potrebovala, jo je dajala v mline samo toliko, kolikor so jo razni socialni zavodi potrebovali. — Moka je torej naravnost iz mlinov takoj šla v konzum in se ni mogla pokvariti v mestnih skladiščih. Kar se pa tiče moke, ki jo mestni preskrbovalni urad sedaj dobiva za prehrano prebivalstva na karte, se torej še ni pojavila nobena pritožba. Kadar pa bo prišla kakšna reklamacija, bo gotovo upoštevana in opozorjen dobavitelj. Pri vsem tem pa peki tudi niso popolnoma nedolžni, vsaj kar se kruha tiče, ker je laboratorij v mestnem tržnem uradu ugotovil precej slabega kruha. Preiskal je namreč 84 vzorcev kruha in našel 29 primernih ter 5 neprimernih vzorcev, ker je bila primešana plesniva moka. Podčrtati pa moramo, da je mestni tržni urad preiskal prav vse ljubljanske pekarije ter samo tam vzel vzorce, kjer je bil kruh sumljiv, da ni primeren. Zato je bilo treba preiskati samo 34 vzorcev in je bila sedmina neprimernih. Vsa neprimerna moka in ves neprimeren kruh je bil zaplenjen, krivci pa ovadeni. Enako so bile po trgovinah in vseh ljubljanskih tovarnah preiskane tudi testenine ter so bili prav vsi vzorci primerni. Ker je v Ljubljani več tovarn testenin, ki zalagajo vso Slovenijo, je tako kontrola mestnega kemičnega laboratorija prav pomemben zavod tudi za kakovost živil po vsej Sloveniji.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 5. marca.
Kar lepo pomalem je začelo rositi včeraj. Okrog poldne je sicer ponehalo, popoldne pa j« spet začelo in šlo do večera, ko je pojenjalo. Noč je bila mira a, davi pa smo se zbudili v vlažno megleno jutro.
Pomladi gremo naproti
V mesecu marcu smo in že se poznajo prvi znaki, da bo kmalu pomlad. Zadnja nedelja je bila že skoraj kar pomladanska, gorko je bilo in prijetno.
Zdaj pa 6e je napravilo pusto, megleno in deževno vreme, kakor smo ga ob tem času vsako leto vajeni. Dnevi so mlačni, mraza ni več/ Ceste blatne, v gričih spodrsava na mastni, mokri ilovici. Sneg je skopnel, le tu pa tam se še drži kakšna umazana zaplata, ki je obsojena na prav kratko življenje. Prvo cvetje že poganja. Ko se bo sprevedrilo po dolgih puščobnih dneh, 6e bo napelo popje na vejah in začele brsteti. In še malo, pa se bo drevje polnilo s svetlozelenim mladim listjem.
Ne nasedajte črnogledom
V teh viharnih časih dogodki okrog nas seveda krožijo svoje odmeve tudi pri nas in med nami. Vsaka nova reč, ki se zgodi, služi nekim ljudem za izvedbo njihovih dobro preračunanih namenov. Sto in sto veati prineao od tod in tam in jih širijo med lahkovernimi ljudmi. Seveda, ne da bi ljudi hrabrili ali jih vsaj pustili v njihovem modrem miru in treznem delu, ampak da bi jim kalili pametno presojo, jih motili, razburjali in slabili v odpornosti. Taki ljudje so dvojne vrste: nekateri že od prirode vse gledajo s preplašenimi očmi in bolj črno kot je res, drugi pa pri »vojem zlobnem delu gredo za čisto prozornimi cilji Njihove besede naj bi med narodom oslabile zaupanje in mu vzele samozavest. Kjer vam tedaj kdo hoče streči a kakšnimi obupanimi »novicami«, ga zavrnite in če mu že ne morete ene priseliti, si zamašite ušesa, če niste toliko močni in razsodni, da bi lahko zavrnili od sebe vsako črno misel ali dvom, ki bi vam jo tak sejalec zlega le nemara utegnil vtihotapiti. Dobro se ve, kaj je takim zlobnežem pri srcu. Časi so resni, vsi vemo, da gre danes za velike reči in da je naša ljubezen do ponosnega jugoslovanskega doma, ki v njem ^ prebivamo, in do mladega kralja močnejša kot je bila kdaj koli. In še to vemo, da narod, ki ima za seboj tako slavno zgodovino, kot jo ima naš, nikdar ne bo napravil ničesar in »e odločil za nič, kar bi bilo v nasprotju s pojmom časti, saj dobro ve, da bi se 6 slavo ovenčani predniki obrnili v grobu in prekleli mlajši rod, ker bi jim bilo žal, da so mu s svojimi življenji in s svojo krvjo darovali življenje v svobodi in časti! Ničesar zato ne bomo napravili, kar bi ne bilo v skladu s často. Pahnite preč od sebe vse »prišepetalce« in podobno zlobno ali pa zbegano in Črnogledo srvojatl
Dobra kupčija na trgu
Ves perutninski otok je bil polno zaseden. Razstavljeno blago sicer ni opravičevalo tega naziva, vendar se je ta naziv že udomačil in ga imenujemo tako, kljub temu, da je bilo danes tam naprodaj največ zelenjave. Topil dnevi so
ugodni za nabiranje regrata in motovilca. Umni zelenjadarji pa imajo lep pridelek na toplih gredah, tako je sedaj zelenjave na pretek. Motovilec se je zaradi velike ponudbe pocenil in velja merica 1.50 din, dočim je še pred tednom veljala merica motovilca 2 din. Pa tudi radiča je bilo na trgu precej v vseh barvnih odtenkih od temnordečega do zelenega.
Branjevke pa ao imele na svojih prodajnih klopicah naprodaj največ pomaranč in limon. Pomaranče so od 1—2.50 din. Limone pa po 5 za 2 din. Gospodinja pa lahko kupi večje limone tudi po dinarju. Dalmatinske solate je na pretek in velja kilogram 12 din. Ista količina uvožene špinače velja 14 din. Kilogram čebuljčka je po 8 din, čebula je pa mnogo cenejša in velja 2.50 do 3 din kg. Sop peteršilja je po dinarju. Za isto ceno dobi gospodinja tudi druge pridatke za juho.
Mlečni izdelki imajo že dalj časa stalno ceno in velja surovo maslo od 40—46 din kg. Cajno maslo je dražje in velja 48—52 din kg. Kuhano maslo ima enako ceno. Bohinjski sir je cenejši in velja 38—40 din kg. Po isti ceni prodajajo prodajalci tudi prvovrstni sir trapist. Drugovrstni sir trapist je okoli 4 din cenejši.
Perutnine je bilo danes bolj malo naprodaj, pač pa je bilo dobra kupčija z jajci, ki jih je bilo 0 za kovača.
Ponarejen malinovec v prodaji
Barvan malinovec je bil po ugotovitvah mestnega tržnega urada lani prav zelo razširjen po našem mestu. Pravilnik za nadzorstvo živil natanko predpisuje, da se smejo pripravljati pijače, ki imajo ime kakega sadja, samo iz soka dotičnega sadja, torej samo iz sadnega sirupa in umetne kisline. Med letom je ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje dovolilo, da izdelovalci smejo sadnemu sirupu tega ali onega sadja primešati do 10% drugega sadnega soka. 2!ato ni prepovedano, če ta ali oni izdelovalec malinovemu soku primeša do 10% soka robidnic ali borovnic, da dobi malinovec bolj živo in naravno 'barvo malinovega soka. V tovarnah sicer primešajo minimalno količino umetne barve, vendar je pa s tem kupec zapeljan, ker za svoj denar dobi kozarec barvane tekočine, ki po kakovosti nikakor ni enaka naravni pijači. Prodajalec bi moral dati gostu mnogo večjo količino soka v kozarec, da bi dosegel tako lepo barvo, kakršno ima voda že z majhno količino umetno pobarvanega malinovca. Zato je mestni tržni urad moral napraviti red s prav strogimi preiskavami pri izdelovalcih in prodajalcih. Število neprimernih vzorcev je nenavadno veliko, v glavnem je bila pa povsod ugotovljena primešana umetna barva. V enem primeru je bilo celo ugotovljeno, da je bil ves »malinov sok« napravljen iz kemikalij. Vse ugotovljene primere je moral seveda obravnavati še kazenski referent. Izostal pa ni uspeh strogih pregledov, ker je bilo pri poznejših pregledih ugotovljenega mnogo več pristnega malinovega soka. Tako strogo bo mestni tržni urad zasledoval ponarejevalce malinovca ie dalj«, da se bo sedanji uspeh le povečal ter bomo tako v Ljubljani kmalu povsod imeli samo pristni malinovec. Zaradi podražitve
Senzacionalna razprava v Mariboru
Maribor, 5. marca.
Danes dopoldne je bila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča senzacionalna razprava. Na zatožni klopi se je nahajal upravnik mariborske podružnice »Jutra«, Slavko Reja. Pred sodnike je prišel po štirimesečnem preiskovalnem zaporu, katerega je prebil deloma v Ljubljani, deloma pa v mariborski jetnišnici. Njegova aretacija, ki so jo izvršili organi ljubljanske policije v uradnih prostorih mariborske podružnice »Jutra« dne 31. oktobra lanskega leta, je povzročila v Mariboru, kjer je Slavko Reja znan v vseh krogih, ogromno pozornost. Državni tožilec je obtožil S. Rejo zločinstva po zadnjem odstavku § 42 voj. kaz. zak., z drugo obtožnico pa zaradi prestopka zoper čast po paragrafu 302/1—2 k. z. zaradi žalitve uradnega organa, mestnega tržnega nadzornika inž. Večerjevlča pri izvrševanju njegove uradne dolžnosti. Razprava je bila tajna. Kot priče *o bili med drugimi zaslišani urednik »Večemika« Radivoj Rehar, čigar zaslišanje je bilo tako dramatično, da so 6e slišali vzkliki celo na hodnik, dalje tudi solastnik »Jutra« dr. M. Bregizar iz Ljubljane. Razpravljanje je trajalo štiri in pol ure. Senatu je predsedoval dr. Turato, obtožbo pa je zastopal drž. tožilec Sever. Rejo je branil dr. Štor. Ob tri četrt na 14 je sodišče razglasilo sodbo, katero 6e Slavko Reja glede obtožbe po § 42 v. k. z. oprošča, glede prestopka zoper čast pa se obsoja na 20 dni zapora. Državni tožilec je glede oprostilne sodbe prijavil revizijo, glede izreka kazni zoper čast pa priziv zaradi prenizke odmere kazni. Reja je bil po razpravi izpuščen na svobodo.
Murska Sobota
Narodno gledališče iz Maribora fe spet gostovalo v Soboti. Preteklo soboto se je Narodno gledališče iz Maribora predstavilo soboški publiki s komedijo A. Benedettija »Dva ducata rdečih rož«. Pri igri so sodelovali: Baranka Rasbergarjeva, Danica Savinova, Milan Kosič in J. Kovič, ki je bil tudi režiser. Obisk je bil tako polnoštevilen, kakor pri prvem gostovanju in smo še posebno pogrešali predstavnike soboških denarnikov. Morda smatrajo slovensko kulturno prireditev za manj vredno? Z igro so bili gledalci prav zadovoljni, ker je bila ves čas zanimiva, napeta in pretkana s posrečenimi zapetljaji.
Zveza poljedelskih delavcev v Soboti pridno deluje. Zveza je v tej zimi delo zelo poživela. Prireja v vseh krajih, kjer so ustanovljena društva, socialne tečaje. Na te tečaje in občne zbore, ki so istočasno, prihaja veliko število organiziranih delavcev. Po nekaterih krajih je bilo število udeležencev nad 800. Večina delavcev je izrazila željo, da bi dobili zaposlitev doma v naši državi, da ne bi bilo treba hoditi v tujino. Takšne želje bi morala naša oblast z vsemi silami podpreti In nuditi tem večnim popotnikom zaslužek v svoji domovini. Izgledi za zaposlitev delavcev v naši državi so letos slabi. Komaj četrtino tistih, ki so res potrebni zaslužka, bo mogoče zaposliti v naši državi, kaj pa ostali, alt naj gredo v tujino? Ne, edino pametno bi bilo, odpreti javna dela in jim doma nuditi potrebni zaslužek. Tujina nam in njim ne bo dala nič dobrega!
Društvena brata sta se stepla. Pustni čas je za nami, živimo v resnem postnem času in premišljujemo, kako je prav za prav potekel pustni torek. Pustni torek je dal Soboti polno košaro veselja. Povsod je škripalo in zemljane je objel vrtinec pustnega torka. Tudi maškarada ja bila. Za mizo sedita brata že pustno razpoložena. Pogovor se je vrtel o različnih stvareh, dokler se ni zavoljo neke tuje organizacije izcimil prepir, kateremu so sledil« klofute, K sreči ni bilo preveč hudo, ker sta se bratski kulturni delavec in nekdanji narodni predstavnik pravočasno zavedla svoje časti.
Državni uslužbenci pri ministru Šuteju
Predvčerajšnjim je finančni minister dr. šutej sprejel odposlanstvo osrednjega odbora državnih uslužbencev. Pogovarjali so se o načinu, kako bi državnim uslužbencem in upokojencem pomagali in popravili gmotni položaj.	...
Minister je razložil svoje namene in izjavil, da so zagotovljena potrebna denarna sredstva za organizacijo prehrane in za oskrbovanje uslužbencev ter upokojencev ter je napotil predstavnike osrednjega odbora na nadaljnji pogovor s pristojnimi ministri, ki bodo izdelali podroben načrt. Naglasil je, da morajo državni uslužbenci tudi sami prispevati k čim boljši ureditvi tega vprašanja In dogovorno pomagajo pri trudu, ki ga merodajni v to vlagajo.
V	zvezi z izjavo finančnega ministra, pravosodnega ministra ter ministra za oskrbovanje in prehrano bo osrednji odbor organizacij državnih uslužbencev nadaljeval svoja nadaljnje delo v smeri, kot je bilo že objavljeno.
alkoholnih pijač bodo ljudje posebno poleti pili dosti malinovca n drugih sdnih sokov ter jc zato ostra kontrola tudi potrebna, da kupec za dober denar dobi la dobro blago.
Hazardna igra jih je spravila pred sodišče
Celje, 5. marca.
Triperesna deteljica ... Divjak Pavel, Jr(jjna Jakob in Medved Franc iz okolice Rogaške Slatine so bili strastni hazardni igralci. Divjaka, lahko rečemo, nesreča skoraj vestno stremlja, saj )e bil šele pred kratkim obsojen po čl. 3. zakona o zaščiti države na 8 mesecev strogega zapora, danes pa se je zagovarjal zaradi zapeljevanja svojih dveh tovarišev, ki jih je tako navdušil za hazardno }ix0' da je v petih dneh izpraznil njune žepe. Nekaj nad 3000 din je zaplenilo sodišče, da prišteje majhno, toda še dokaj čedno vsotico k prispevku za gradnjo kazenskih domov, poboljševalnic ...
Vsi so skesani priznali svoj greh. »Karte so pac kart«, saj veste, gospod, kako je to, če se koga oklenejo karte, oz., če se kdo oklene kart.«
Sodišče je obsodilo Divjaka na 2 meseca strogega zapora, na 450 din denarne kazni in na leto dni izgube častnih državljanskih pravic, ostala dva pa na denarno kazen po 300 din.
Med ameriškimi Slovenci
V Clevelandu je umrl Ivan Mesec v starosti 63 let, iz East 195 th str. Doma je bil iz Logatca na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred 3o leti. Zapušča sina in tri hčere. Pokojni je bil ustanovitelj društva sv. Jožefa št. 169, KSKJ. — Uniontovvnu Pa. je podlegel posledicam operacije Anton Cvetko v starosti 43 let. Rojen je bil v Vel. Obrežu pri Brežicah. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. — V Clevelandu je umrl John Urbančič, po domače Majerjeve Micke sin, v starosti 60 let-Doma je bil iz fare Čatež, vas Križka gora. V Ameriko je prišel pred 39 leti. Poleg soproge zapušča tri sinove in tri hčere. — V Leadvilie, Colo je po mučni bolezni umrla rojakinja Mary Zakrajšek v starosti 66 let. V Ameriko je prišla pred 39 leti. Doma je bila iz fare Suhor pri Metliki. Zapušča soproga, štiri sinove in štiri hčere.
V Naticoke, Pa. je nagle smrti umrl Frank Pipan v starosti 52 let. Pokojni je bil doma iz Brezovega pri Litiji. Zapušča ženo in tri otroke. — V Willar-du se je na lovu smrtno ponesrečil Rudolf Trun-kel. Nesrečo je zakrivila puška, ki se je po naključju sprožila. — V Sheboyganu Wis. je umrl Franc Godec v starosti 58 let. V Ameriko je prišel pred 30 leti. Zapušča ženo, sina, hčer in dva brata.
V Breezy Hillu Kans. je naglo umrl Math Mra-kič, star 51 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil neoženjen in je bil doma iz okolice Bovca na Primorskem. V Ameriki je živel 30 let.
Ko je strojevodja Framk Benedikt iz Clevelanda, ki je bil v službi na NYC železnici. j>eljal lokomotivo v kurilnico, se je po neprevidnosti preveč nagnil iz lokomotive, zadel * glavo v lokomotivo na sosednjem tiru in bil na mestu mrtev. Lokomotiva je potem sama peljala naprej v kurilnico, prebila zadnjo steno in se ustavila zunaj ob kupu peska. Ponesrečeni je bil doma iz Vipolž na Primorskem. Zapušča soprogo in sina. V Ameriki je živel 33 let.
V Clevelandu, O- je umrl rojak Anton £*■ dež, iz East 71st Street, v starosti 51 let. Doma je bil iz Koza>ne pri Gorici- Zapušča soprogo, sina in hčer.
V Clevelandu. O. jc zdrsnil v jezero >n utonil rojak Frank Ladavac, star 49 let. Doma je bil iz Beran v Istri.	,
V Clevelandu, O. je umrla MaTy i Jfačerol roj- Kostrevec, stara 58 let, ki je st%npT£la ,nB East 78ard Street. Doma je bila iz Hrušico, župnija Stopiče pri Novem mestu- V ,Ajncrik<> je prišla pred 27. leti. Zapušča soproga, dve sestri in več sorodnikov.
V Clevelandu, O. so na sveti večer našli na cesti rojaka Antona Gruma. Ker so v bližini njega našli kljuko od avtomobilskih vrat, sodijo, da ga je najbrž zadel kak avto- Gruma so odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da iima počeno lobanjo.
V La Sallu, 111- je umrl rojak Louis Ahčin-
V Timminsu Oni v Canadi je umrl rojak Joseph Molek v starosti 36 let. Doma je bil iz Bereče vasi pri Metliki v Beli Krajini, v Canadi zapušča sestro, v Združenih državah pa brata.	...
V Pueblo, Colo je umrl rojak John Križman v starosti 70 let- Doma je bil iz vasi Tisovce, župnija Struge na Dolenjskem. Zapušča tri sinove in dve hčeri.
V CarKnvillu, III- je podlegel srčni kap1 rojak Matej Mrak starosti 73 let. Doma jc bil v Dolenjih Tribušah na Primorskem.
V Calumetu, Mich. je umrl rojak Michael Klobučar v starosti 80 let. Doma je bil iz vasi Dobliče in je prišel v Ameriko leta 1880. Zapušča soprogo in sina dr. Freda Klobučarja ter dve hčeri.
V Danvillu, 111. se je smrtno ponesrečili1 Terezija Lawrence, ki jo hoi Antona Žgainjarja iz Gilberta, Mino. Ponosrečenka je bila stara 30 lot.
V Chicagu, 111. je avtomobil težko poškodoval rojaka Johna Likoviča. Šel je zvečer P? opravkih in ko je stopal preko cestnega križišča, je vanj zavozil neki avtomobilist, Ga podrl na tla in oddrvel naprej-
SELD0H TRAČE t
NOČI
slikami
Roman
Impektor se ]« odkaJIjal, nato ja začel podrobno opisovati, kako ja izgledal polkovnik ob raznih prilikah, ter se zdi njemu vse to vedno bolj sumljivo. Zelo jc podčrtal prepir med njim in njegovim sosedom Ricardora. Nazadnje je dodal, da bi bil lahko Cashdonov pomočnik, ki najbrž obstaja. V tem primeru bi bilo dobro paati na polkovnika. Tako bi prišli do Cashdo-na, ker njegov rešitelj ve gotovo, kje je. Moglo bi te reči, da |e Caahdon 1« orožja v rokah onega, ki mu je pomagal pri begu iz Datmoora.«
»Čestitam vam, da ste prišli do teh misli«, je rekel Guidlugh po pazljivem poslušanju. »Niti ni potrebno, da vas vprašam, ate se 1) prepričali o polkovnikovi odsotnosti iz Platha onega dne, ko je pobegnil Cashdon?«
»Ta posel sem že odpravil, gospod Guidlugh,« je zadovoljno rekel inšpektor »Ta dan polkovnik ni bil v m« s tu, a kja j« bil, noče povedati.«
»El Mislim, da bomo morali polkovniku svetovati, naj bo malo bolj zgovoren. Koliko čaia rabimo odtod do Datmoora?«
»Z dobrim avtomobilom približno dve uri.«
»Po tem takem lahko vsak meščan k Platha prebij* dan v pustinji in se še pred
nočjo vmef«
»Dobro bi bilo, da se napravi seznam vseh onih, ki onega popoldneva niso bili v mestu.«
»V mestu je 6000 ljudi, a vsak deseti ima gotovo »voj avtomobil,« ga j* s smehom prekinil komisar.
»To vem,« je mimo odvrnil detektiv. »Lahko se omejimo samo na one, ki 60 bili že prej v zvezi s Cashdonom. Teh gotovo ni več kot deset. Verjamem, da je težko napraviti tak seznam. Ali, če mo dokazati, da živi v Plathu človek, ki je pripravil Cashdoflu beg, moramo izbrati to edino trdno točko.«
»Zelo dobro,« je rekel inšpektor. »Ali kaj hočsroo ukreniti proti Datmarju?«
»Zdi se mi, da vas polkovnik ni sprejel preveč ljubeznivo!«
»Res je. A spraševal sem ga zelo obzirno, z največjim taktom. Prišel sem k njemu kot gost, da bi pregledal z njim vso zadevo Nato sem omenil čudno naravo pokojnega Ricarda prej, preden sem prišel na njihov odnos ...«
»Cim j* zaslutil, kam merim, me je skoraj vrgel iz hiše. Rekel mi je, da sem predrzen in nimam pravica, da bt te vmešaval v njegove osebne zadeve. Tako obnašanja se ml zdi celo sumljivo. G. Guid-
lugh, zdi ae ml, da ve polkovnik zelo zanimive skrivnosti.«
Brigadir Bram1ey je zaskrbljeno kimal. »Ne morem verjeti, da bi bil polkovnik Datmar kriv. Poznam ga že 20 let. Priznam, da j« nasilen in trdoglav, je pa kot pastor nesposoben, da bi hladno izvršil te grozne zločine.«
Guidluh se je zasmejal.
»V svojem poslu sem že imel opravka z enim ali dvema takima pastorjema, gospod brigadir... Kljub temu pa moramo vzeti v obzir karakter in iivljenje take osebnosti, preden jo sumimo. Zaradi tega hočem odložiti -vsako preiskavo tn zaslišanje pri polkovnika. Nadaljeval bom šele takrat, ko mi bodo drugo sledi dale bol) točne dokaze V tem primeru ne bo dobil več oproščenja, da nas meče iz hišel« Komisar prikrije z roko zdehanje. Ta dolga prerekanja in razmišljanja so se mu zdeh jalove.
»Dohro, mj amo vam na razpolago. Prosim vas edino to, da takoj začneta • zasledovanjem.«
»To sa samo ob aebi razume,« ja c smehom dodal Guidlugh. »Jaz sam že pripravljen, da začnem s poslom.«
»Kam bomo najprej šli?« je vprašal brigadir in vstal.
»šli bomo k doktoiiu Hadonu, da zaslišimo njegovo gospodinjo!«
XVIII POGLAVJE.
Razkošje in obup.
Služkinja, ki je odpirala vrata, je takoj spoznala brigadirja Bramleya. Z večjo pazljivostjo pa j« od nog do glave opazovala njegovega spremljevalca.
»Dober dan, draga moja,« jo je veselo pozdravil brigadir.
»Pokličite mies Bugh in ji povejte, da bi se radi z njo malo pogovorili!«
»Ni mi treba hoditi k njej, in vas prijavljati, ker vas gotovo ne bo sprejela!«
Brigadir in spremljevalec sta ce spogledala.
»Stel Toda misa Bugh jo te dni zelo čudna... Zato vam svetujem, da ne za* previjate časa.«
»Če bi šli vi k njej in ji rekli, da bi bila dva policijska uradnika zelo vesela, če bi 6mefa z njo govoriti, bi mogoče spremenila svoje mišljenje. Poizkusite, draga moja... Ne pozabit« reči dva policista.« Mlada služkinja je zmignila z ramam*-»Od jutra do v«čera samo skačem P° stopnicah, tega ne bom mogla več vzdržati-Zakaj bi aa ravno dvema policajema morala ukloniti, ko niti sam ministrski predsednik ne bi seda) dobil dovoljenja, da grC v njeno sobo?«
»Kaj leži?« jo je začudeno vpraiaJ Bramšey.
»Kakopak, leiil Mislila sem, da M® vam to že povedala. Najmanj poldruU uro ji je treba, da a« obleče Za bJP?111 časa niti ne računam, zlasti ne sedal po takem joku.«
»Zakaj je jokala,« jo je z zanimanjem vprašal Guidlugh
»Saj sama n« vem. Ze tri dni neprestano smrka, a to mi gre res že na »ve-Pride mi, da bi ji zajfriala v	V
kar ml pride pod roko... Dobro vidim, moram oditi in ji povedati, da jo prič
»Poslušajte,« jo je ustavil Guidlugh. »Menda bo res bolje, da ** [ JJJo vznemirjava miss Bugh. Vtn'11 se malo kasneje. Mogoče je dobilak. # ,e .	.	.	.	ali sporočilo, da jo je tako pre •
»Zelo me preseneča«, ie mimo rekel obeil£0 pripomnil Guidlugh.
Guidlugh. »Saj »mo prišli ob spodobnem!	r	m*lje	sledi]*
času, če se n« motim!«