Zadnie vesti. PRVA SEJA VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA. se je začela danes zjutraj ob devetih v knjižnični dvorani vladne palače: Pred prehodom na dnevni red je podal član tovariš L. J e 1 e n c nastopno interpelacijo, oziroma izjavo: Podpisani zastopniki učiteljstva pot!avlj?.jlstva poskrbi, da se do prihodnie seje take nevzdržne razmere odpravijo, siccr bodo podpisanci primorani, da izvajajo najskn^nejše konsekvence! Končno izjavljamo, da smo od svoje strani storili vse, kar nam dovoljuje čast in ugled našega stanu in naših oiganizacij, a usoda in delazmožnost višjega šolskega sveta pa odslej ni več v naših rukah! Clan tov. L. J e 1 e n c je stavil predlog: Narodni vladi se predlaga, da prev/ame zasebno učiteljstvo, ki slučbuje na zasebnih Ciril-Metodovih šolah, in stopi tozadevno v dogovor s Ciril - Metodovo družbo. Glede prevzetja šol naj se počaka do sklepa mirovne konference. Predlog je utemeljil tako: Upravičenost do te zahteve se kaže v tem, da je bilo to šolstvo že v preteklosti naše najizrazitejše narodno šolstvo. Odpravijo naj se pa s tem tudi znaki kulturnih krivic, ki ]ili je rroral slovenski narod v prcteklosti pod tujim jarmom prenašati. — Da jav^ nošt pričakuje tega koraka od Narodne vlade, je razvidno že iz tega, da so v zadnjeni časr skoro popolnoma izostali vsi prispevki Ciril-Metodovi družbi, češ, da bo itak prevzela sedaj vse Ciril-Metodovo šoktvo Narodna vlada, na kar je ravno v zadnjem času opozarjala Ciril-Metodova družba v časopisju. — Ciril - Metodo.vi drnžbi jc zaradi tega padel razpoložljivi knpital na najnižjo stopnjo, tako da bo voastvo primorano zaradi tega izvajati najmanj to posledico, da odpusti del svpjcga učiieljstva iz službe. — Računati je na to, da se bo v vsakem siučaju prideliio to u&teljstvo Narodni vladi: ker v slr.čaju, da okupirani deli ostanejo Italiji, se bo učiteljstvo irseiilo; v slučaju nevtrahz.icije bo potrebna subvencija našernu inurijšinskemu šolstvu, in v najugodnej.šem slučaju se mora delati na to, da se naše sedaj zasedeno šolstvo podržavi. —- Posebno pa je poudarjati, da s tem konikem tudi moralno podpremo svoje rojake na zasedenem ozemlju v teh dneh, ki so uyjkritičnejši in v katerih je naša tamkajšnja javnost najbolj preiskušana. Predlog tov. Jelenca je bil sprejet. Clan tov. L. J e 1 e n c: Siužbe okrajnih šolskili nadzornikov na bivšem Stajerskem so razpisane. V uradnem razpisu stoji, da je treba prošnje »p:.> službeni poti« vložiti do 10. fetiiuarja 1919 na višjem šolskem svetu. — Ker ni bilo doslej v jiobenem § in v nobeni naredbi naveden, oziroma uzakonjen niti razpis nadzorniških mest, niti ni bila predpisana uradna pot takini kompetencarn, smatramo dotični razpis za pomanjkljiv in izven zakonitih določil stoječ, zato prosimo v tem oziru točnega navodila glede zahtevane službene poti. Takisto prosimo jasnega določila, kdo naj tem kompetentom izda kvalifikacije ? Clan tov. L. C e r n e j: Nemške, oziroma ponemčevalne šole razpuščajo. V Siški n. pr. se porabijo šolski prostori za druge namene, tako nameravajo sedaj tudi s šolo v Storah pri Celju. To se nam ne zdi prav. Te šole"so bile urejene in opremljene, treba bi doiočiti le učni ustav, in imeli bi pomnoženo naše tako redko narodno šolstvo! Toda namesto tega rajši šole opuščajo in otrokfc pridele sosedni slovenski, že itak prenapolnjeni šoli. Po tem principu bomo prevzetnali vse šole v obmejnih krajih, kjer životarita nemška in utrakvistična šola druga poleg druge, in posledica bo vsestranska nezadovoljnost. Edino1 pravilno bi bilo, da bi v takih primerih otroke r a j o n i r a 1 i in jim dali priliko, da imajo bliže v šolo! Da omenimo zopet šolo v Štorah! To je industrijski kraj, pa ga hočejo pustiti brez šole ter napotiti otroke v Teharje (2 km) in k Sv. Lovrencu pod Prežinom (3 km), ko bi iineli vsi ti otroci lahko slovensko šolo dotna. Izkustvo preteklosti nas uči, da so šulferajnske šole ustanavljali najlažje tain, kjer za naše šolstvo ni bilo dovolj preskrbljeno. To izkustvo nam bodi svarilo! Iz tega je razvidno, da je treba pri takem presnavljanju šolstva skrajnc previdnosti in misli na korist in prospeh našega narodnega šolstva. Treba bi na višjem šolskem svetu informativnega oddelka (biroa), ki bi zbiral material, dajal iniciativo in imel moč eksekutive ob izvrševanju odobrenih načrtov in predlogov, stremečih za razvojem in pomnožitvijo našega narodnega šolstva. — Pričakujetno tozadcvnih ukrepov od poverjeništva. Cian tov. L. J elenc: 1. Narodna vlada se naproša, da uredi službene prejemke učiteljicam ženskih ročnih del in otroškim vrtnaricam, ki imajo predpisano število tedenskih učnih ur in potrebno strokovno kvalifikacijo, tako da služijo prvi dve leti provizorično s 1600 K letne nagrade, potem se pa namestijo stalno v XI. čin. razred, kjer služijo v vsaki stopnji po 4 leta (= 8 let); zatem napredujejo v X. čin. razred s tremi stopujami po 4 leta (= 12 let) in končno pridejo v IX. čin. razred s tremi stopnjami po 5 let (= 15 let). Ti činovni razredi so enaki onim, ki veljajo sedaj in vbodoče za ljudskošolsko učiteljstvo. Za dotične učne osebe teh dveh kategorij. ki nimajo predpisanega števila učnih ur, se določi primerna remuneracija. 2. Narodna vlada se naproša, naj uredi prejemke vpokojenemu učiteljstvu, učiteljskim _ydovam in sirotam iako, kakor bi bilo vpokojeno po sedaj veljavnih službenih*prejemkih, oziroma kakor bi prejemale vdovnine in vzgojne prispevke po sedaj veljaVnih določbah. Predloga sta bila sprejeta. Za telovadneRa učitelja na ljubljanski rcalki je imenovan Ivan Bajželj, telovadni učitelj na realki v Idriji. Seja se od treh popoldne nadaljuje.