Pofitnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 3 (126)
UDINE, 1. - 15. FEBRUARJA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
»Kje domovina, si...?«
Strmim v razgrnjen časnik na mizi. črne črke plešejo pred očmi in govore o težki nesreči, ko je v belgijskih premogovnikih spet zasulo nekaj naših... In človek se zamisli v usodo naših ljudi.
V ušesih mi še odmeva v solzah in z otožnim glasom zapeta poslovilna:
»Oj, Božime te dolince oj, Božime tata in mama...«
Peli so jo tam poleti mladi naši izseljenci, ki so morali oprtati ))fagot« na rame in iti iskat »pulente« po svetu, ker jo je doma premalo. In zopet se moraš zamisliti v usodo naših ljudi...
Da, prisiljeni beg z naše zemlje, izseljenstvo, postaja že rakova rana tudi Beneške Slovenije. Tam pred prvo svetovno vojno so od nas hodili moški dr-varit v hrvaške šume in so se poleti s skromnimi prihranki vračali domov. V naslednjih letih se je tok emigracije usmeril preko morja v Ameriko.
Po drugi svetovni vojni, posebno pa po letu 1950, mora vsako leto več naših ljudi s trebuhom za kruhom. Izseljevanje je iz nekaterih naših doline, na primer iz Rezije, tudi le začasno. Večina rojakov, ki so dom zapustili, so ga pa ob slovesu zadnjikrat videli. Kolikšen obseg zavzema izseljevanje, povedo številke: v zadnjih dveh letih se je samo iz tipajske in dreške občine izselilo v tujino okrog oseb.
Naše ljudi dobiš povsod po svetu. Santo v Chicagu v Združenih državah živi in se trudi za življenje nad 250 beneških Slovencev; najdeš jih v Buenos Airesu in Mendozi v Argentini, še Avstralija je Pzela nekaj naših iz Nediške in Terske doline. Koliko pa jih, je šele v Belgiji, v 'rudnikih pod zemljo in v Luxemburgu!
Prav zadnje čase pa odhaja dosti na-Uh deklet in tudi poročenih žena v Švico in Anglijo kot »dikle«. Doma pustijo otroke, moža — samo da dobe košček kruha, ki ga očina tako skopo reže. To jz res žaloigra naroda in domovine, ki ie iz pesnikovih prsi izvila tožbo:
»Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Ali po plavžih si? Ali po rudnikih? fu? Preko morja? In niti mejà?«
Saj ji res naši mali domačiji ni mejà, ko se pa pretaka njena kri daleč v tujino in tam vsiha.
„Sila kola lomi“
Oni dan sem prebiral pismo našega izseljenca, ki ne more več domov in pra-zakaj je moral v daljni svet. Takole Piše: »Veliki davki, tuča, preveliko dažcrv-je,
nam trgajo polento iz ust in zatuó nam ne ostane druzega, ku iti po svjet dl pa tarpjet’ lakot tadomà. Sila kola torni in ti muoreš po svjete s trebuhom ** kruhom, kakor cigani.a
S solzami in srčno krvjo so pisane take besede. Zal, da so le preresnične! Mo-rujo po svetu, tudi če zmorejo pošiljati domov le toliko, da se domači za silo "Preživijo čez leto. Če je več emigrantov ® družini še izhajajo, kjer pa dela samo oseba, trpe pomanjkanje.
Dostikrat se pa pojavijo še hujše posle-dice. Rudarji se vračajo domov bolehni, bosti si jih nakoplje »minalorsko bolje-'-en« aii silikozo. Drobni premogov prah Se delavcem strdi v pljučih, da polago-7ria, a sigurno shirajo. Samo v videmskem sanatoriju se zdravi nad petdeset
dših izseljencev, ki so tujini dali zdravit domovini pa žalost in smrt. Zdrave in delovne moči zapuščajo naše vasi, ki se b°do kmalu izpraznile, če bo šlo tako na-^ej. Zemlja naša bo ostala neorana in "tota, ker naš znoj poji in gnoji tujo Prst.t
blovek se ob teh mislih vpraša ali res ^to kola lomi, ali res ni pomoči, ali res 7>!ora shirati naš rod in naša zemlja?
Odgovor je lahek: ni potrebno! Krivi *° naši oblastniki, uprava, občine, ki ne ^djo ali nočejo tudi o Beneški Sloveniji točeti z javnimi koristnimi deli, ki bi toposliia
predvsem brezposelne domači-ne- Država bi morala poskrbeli za dvig
^‘etijstva, zadružnih mlekarn, lokalne tod di
za to! Večkrat je naše glasilo že povzdignilo svoj glas, a naletelo je na gluha ušesa.
Kljub vsem oviram, ki uranijo gospodarski razvoj naše deželice in silijo naše rojake, da vzamejo popotno palico v roke in gredo z doma in od družine, smo uverjeni, da bo pravica tudi za nas zmagala. Upamo, dragi rojaki, da bo prišel čas, ko ne bo več treba nobenemu z do-
ma; ko bo vsak na rojstni grudi imel svoj košček kruha, tudi če bo ržen.
Vas, ki iščite kruha v tujem svetu, pa prosimo: imejte roke in pamet v tujini, a srce ohranite svoji domovini! Ne pozabite nas, kakor ne bo Beneška Slovenija pozabila vas! Upamo, da vas bo kmalu mogel kdo izmed nas obiskati in se z vami pogovoriti ter vam prinesti košček domačega sonca in ljubezni. Dotlej pa, bratje in sestre v tujini, vsem vam pozdrav naših doline in bregov, da bi njih lepo podobo in vero v svoj domači kraj ohranili do zadnjih dni1
Dove si vuole arrivare?
ljlllllllllllllllll|]|!lll!l{lllllllllllll[|llll|:|i|||! Wlllllllll)l«ailllllll!lllllllllllllllllllllllll!ljlllllll[llllll|ll||||f|ll!|||||!|||||||||||||i|[|||||||||l|i|||||||||||||)|||||||||||||||||j||||||||||l
Tudi mi smo tu!
V Videm prihaja po smrti nadškofa Nogare njegov naslednik mons. Zaffonato. Novemu nadškofu pošiljamo tudi mi svoj pozdrav.
Obenem pa želimo tudi mi beneški Slovenci spregovoriti jasno besedo ob spremembi v videmski kuriji.
Doslej smo bili žal, vajeni, da je tudi kurija služila kot inštrument proti narodnostni skupnosti in etničnemu značaju beneških Slovencev. Uvrstila se je, žalostno dejstvo, le prevečkrat v vrste tistih, ki smatrajo za najvišjo italijansko patriotsko dolžnost udrihati po beneških Slovencih, jih blatiti, ovajati, jemati jim naravne človečanske pravice in jih v očeh svojih soplemenjakov prikazati za trde gorske butce.
Dokler tako pišejo in se sami sebe sramotijo razni »messaggeroti« in njih »a mi«, tako nedostojnost in inteligentnega človeka nevredno delo razumemo — odobravamo seveda nikakor ne! Če pa na enak način postopajo proti nam osebo, ki so po svojem zvaju poklicane, da oznanjajo pravico in dobroto, a svoje poslanstvo zatajijo, o takrat se je nekaj prelomilo v našem človeku !
Pustimo mrtve pri miru! Toda prejšnji režim v videmski kuriji je bil proti beneškim Slovencem sovražen. Postopal je proti nam tako, kakor, da nas sploh ni. Premeščal je slovenske duhovnike iz slo-
venskih far na italijanske in italijanske med slovenske vernike. S kakšnim namenom? Iz verskih ali dušnopastirskih prav gotovo ne !
Kurija ni dvignila g .asu obtožbe, ko je padalo blato in smrad na beneške slovenske duhovnike; ko so jih po krivici gonili pred oblastva; kazali pred množico nanje kot na zločince in jim jemali pred ljudstvom čast in ugled.
V okolici nadškofovske palače je bilo tiho, kakor da gre vse to prav v neke naprej določene račune, ki kažejo, da čim prej izgine zadnji slovenski duhovnik iz naših vasi, tem bolj prav bo. Zakaj, vprar šamo! Za varnost in veličino države ali iz cerkveno-verskih razlogov?
Pa da dostavimo še eno: zadnje gonje proti mrtvemu, poudarjamo mrtvemu, mons. Ivanu Trinku! Tudi. v tem slučaju se ni našel pravoveren katolik v bližini kurije, ki bi paglavce, kateri mečejo izza plota kamenje na mrtvega duhovnika in dostojanstvenika, v inenu krščanskih načel posvaril. Tako je bilo v cerkvenem pogledu pri nas!
Upamo, da bo novi glavar videmske nadškofije spoznal, da bi vajo v njegovi nadškofiji beneški Slovenci kot narodna skupnost in da je treba širokogrudno tudi njim dovoljevati vse pravice tudi v cerkvi, nikakor pa še cerkveno organizacijo podrediti vodstvu šovinističnih kričačev.
dstrije in tujski promet. Tudi na tr-zemljl je kruha, če je le dobre volje
Dobbiamo al servizio dell’Eco della Stampa la notizia dell’avvenuta pubblicazione sul »Notiziario Liberale« di Vicenza di uno scritto anonimo in prowe-nienza da Udine che reca il titolo ineffabilmente significativo: »Non ha tregua la campagna anti-italiana«.
Questo scritto non fa che riprendere i vecchi ed abusati temi del conflitto ita-lo-jugoslavo, ripetendo con monotona ed esasperante insistenza le solite melensaggini a carico della stampa slovena edita in Italia.
L’accusa, come appare dal titolo, e come si tenta di svolgere e di accreditare nel contesto dello scritto, è sempre la medesima: la detta stampa slovena, cioè, perseguirebbe lo scopo dichiarato di provocare, a seguito di una propaganda bene orchestrata, la più o meno prossima annessione alla Jugoslavia delle porzioni di territorio abitate da popolazioni slovene (e persino friulane!).
Tale l’accusa.
E’ davvero impagabile il cinismo di codesti messeri che puntano sfrontatamente sulla nota credulità dei cittadini italiani per accreditare, con i ben noti sistemi di falsificazione dei fatti e delle parole, la loro sistematica campagna di odio.
Si tratta, evidentemente, di impenitenti nostalgici e probabilmente delle stesse persone che furono al servizio della polizia fascista.
Gente, insomma, che non si rassegna agli aventi storici, che considera tuttora come un fatto insignificante l’avvenuta sconfitta di un’ideologia liberticida e so-praffatrice — quella fascista ed imperialista, per essere chiari —; gente per la quale l’avvento della nuova Costituzione non dovrebbe essere, come invece è, un fatto storico irrevocabile e irriversibile, nonstante le note rèmore opposte alla sua applicazione; gente che, in mancanza di strumenti più efficaci di apprensione, quali potevano essere quelli approntati dal regime fascista, si accontenterebbe provvisoriamente —• ma solo provvisoriamente e senza pregiudizio delle possibilità offerte da eventuali ed auspicati sviluppi futuri — della sopravvivenza della bardatura legale fascista, per continuare il vecchio giuoco da arnesi di polizia, il giuoco della provocazione e delle accuse che, se fossero consistenti, dovrebbero portare le vittime in galelra; gente che vorrebbe darsi l’aria di sapere tenere la penna in mano e che, invece, maltratta la lingua italiana, tanto è grigio e approssimativo il loro »italiano« da rapporto informativo e spionistico, gerCe che aspira se non alla fama di buoni scrittori, a quella di buoni e coraggiosi polemisti, cerne se la buona polemica consentisse la calunnia e il falso, come se la polemica coraggiosa debba comportare rischi soltanto per coloro che ne son fatti bersaglio cosi a buon mercato!
Tutta questa gente non si dà pace — nè è prevedibile che si darà pace in futuro, tanto essa è incorreggibile costituzionalmente incorreggibile — non si dà pace del nuovo corso storico che dovrebbe assicurare il rispetto dei r'iri' ti elementari e fondamentali delle minoranze etniche; il dialogo con costoro, per le ragioni ora dette, diviene manifestamente impossibile, perchè non si tratta di avversari, ma di nemici, cioè di uomini che negano agli altri ciò che reclamano per sè, e che vorrebero farisaicamente inchiodare la coscienza di un uomo e di un popolo, il loro sentimento di appartenenza etnica, sul letto di Procusle del-l'anagrafe e del certificato di cittadinanza: comunque si camuffino, sono sempre facilmente riconoscibili, abbiano in tasca la tessera di un Partito Liberale Italiano o di qualunque altro partito, hanno, cioè, come una specie di marchio storico in fronte che si pone bene in evidenza non appena accennano ad esporre il loro pensiero; uomini radicalmente negati alla comprensione del processo storico, privi di spirito abiettivo, tetragoni ad ogni seria nozione del diritto, intolleranti
e negatori del diritto altrui, quanto esal-tatori ridicoli ed immodesti dell’irrazionalità e dell’arbitrio.
E dire che tentano di recitare per l’ennesima volta la commedia, non si sa se più buffa o più ingenua, dell’intransigente difesa, della difesa esclusiva e gelosa, dell’italianità; e dire che si fingono innocentemente indignati, ricalcando esattamente il modello insuperato del nefasto ventennio fascista; anche quando si protestano immuni da quella lebbra, sopratutto quando nascondono le loro poco pulite origini.
E costoro avrebbero l’ambizione di farsi indispensabili ed intelligenti coau-diutori della Magistratura, mentre, invece, mirano ad influenzarla con l’invenzione gratuita, con i falsi più sfacciati, con i più ridicoli spauracchi, e si propongono, con tutto ciò e con l’abuso dei più vieti luoghi comuni del patriottismo volgare, di sviarla dai suoi compiti istituzionali, come ai bei tempi del Littòrio!
Bel costume, davvero! E’ cosi — prendiamone atto — che i pennivendoli fascisti pensano di nobilitire la funzione della stampa di un paese che, per essersi dato un ordinamento democratico, deve consentire a loro tante offese alla verità e alla giustizia!
Non è forse evidente, e alla portata dell’intelligenza più mediocre, che, pel solo fatto della sua esistenza, la stampa slovena in Italia è perfettamente in regola con le leggi del Paese?
Non è forse altrettanto evidente che tutto ciò che essa scrive è ufficialmente noto stante l’obbligo di consegnare un certo numero di copie alle Autorità di Polizia e alla Magistratura — per cui eventuali delitti consumati a mezzo di detta stampa sono facilmente e prontamente perseguibili da funzionari che non lasciano a desiderare quanto a zelo?
Che bisogno c’è allora delle pubbliche denuncie ad opera di questi autentici provocatori?
O forse credono di impressionare noi sino al punto di farci rinunciare alla legittima e sacra difesa della nostra lingua materna e dei diritti della minoranza slovena in Italia?
Guy Violini v zadregi
Guy Motlet pri svojem odhodu v Alžir ni pričakoval, da ga bodo v tej deželi sprejeli na tak način, kakor so ga. Francoskega ministrskega predsednika so namreč kmalu po prihodu obsuli s kamenjem. Ta, na videz sicer nepomemben dogodek pa nam izpričuje vso zamotanost alžirskega vprašanja in ni se zmotil tisti noviiiar, ki je zapisal, da bo ravno reševanje tega vprašanja velika preiz-košnja nove vlade in njene opore v poslanski zbornici. Predsednika vlade so namreč obsuli s kamenjem v deželo priseljeni Francozi, ter s tem nedvomno pokazali, da so proti pomiritvi v deželi, ki bi jo naj prinesel ravno Mollet. To so pokazali tudi z vzkliki »Mollet v Pariz!« in »Soustelle — Soustelle!« s čimer so klicali nazaj bivšega generalnega guvernerja dežele, ki je pa ravno zaradi svojega nepomirljivega stališča napram domačinom in njihovim zahtevam moral zapustiti svoj položaj. To pa je moral storiti tudi njegov naslednik general Catroux, in sicer takoj po Molletovem prihodu. Iz tega bi sicer lahko sklepali, da nova francoska vlada resnično želi spraviti vprašanje Alžira z dnevnega reda, toda odpor francoskih priseljencev proti predlogom vlade za ureditev te zadeve ni bil še nikdar večji kakor je sedaj.
SpQr??u*n glede Cipra
V zadnjih dneh je bil dosežen tudt kompromisni sporazum glede Cipra ki bi naj dobil po deklaraciji britanske vlade o tem vprašanju in po sporazumu z vodjem grških nacionalistov na otoku Ma-kariosom obsežno samoupravo. Toda čas, kdaj se bo to zgodilo, menda ni bil določen in se pojavlja vprašanje, če se bodo Ciprčani s tako rešitvijo sprijaznili.
« STUPGA
MATAJUR
DREKA
P0DB0NEŠEC
.TOPOLOVO
SCVCDNJE
GRMEK
RUKIN •
LANDAR
o SPETER
SV.LEHARTo
SREDNJE
JAGNJED
OBORCE
CENTA*
PRAP0.TN0
/DOLENJE
Področje gorske izboljšave «Julijske prealpe11
Gorsko področje reke Nadiže in pritokov
(Comprensorio di bonifica montana «Prealpi Giulie*)
ME RILO
1	0	1	2	3	a	s
V zgornje področje spadajo sledeče občine: Špeter, Podbonesec, Sovodnje, Dreka, Grmek, Srednje. Sv. Lenart, Prapotno in Dolenje. Skupno 25.155 ha s 17.000 prebivalci. Občina Dolenje je upoštevana samo delno in sicer vasi: Mjernik, Dolenj* in Loncah (500 ha ozemlja).
NEME
Pretekli tjedan se je dogodila blizu Tartizma prometna nesreča, kjer se je močno udarila 44 ljetna Skubla Marija is Gorenje čmeje. Žena se je pejala a biciklom iz Vidma pruot duomu an u Taržizmu jo je vargu na tla automobil, ki je potem kar naprej odpejóu, ne de bi pomagu ubogi ženi. Skublovo so pe-jali u špitau, kjer se bo muorala zdraviti mjesac dni zavoj zlomjene roke, karabi-nerji pa poizvedujejo ki to je te brezsarč-ni automobilist.
SV. PETER SLOVENOV
ASFALTIRALI BOJO CJESTE
Lansko Ijeto je konzorcij za uzdarže-vanje cjest u dolini Arbeča, Kozice an Aborne začeu asfaltirati cjesto, ki peje ed Muosta sv. Kvirna u Ažlo. Pretekli tjedan pa so se raprežentanti tega konzorcija riunili v Vidmu, kjer so razpravljali o kontinuacjoni asfaltiranja povje-dane cjeste. Sklenil so, de se bo u tjelem ljetu asfaltirala cjesta od kržišča u Ažli do škratovega. D jelo je preuzela impre-za SACA iz Gorice, ki je že lansko Ijeto djelala. Asfaltirali bojo pa tud cjesto, ki peje skoz Ažlo an part cjeste pruot So-vodnjam an Livku.
Asfaltiranje tjeh cjest je bluó zlo po-fcrjebno, ker sada parhaja u naše kraje nimar več turistou, ker je odprt mali obmejni premet.
SMRTNA KOSA. Preteklo nedejo je nenadoma umru Danilo Jussa - Cavich iz Petjaha, star komaj 45 ljet. Mož je živu sam u svoji hiši an ker ga ljudje tisti dan njeso videli, so poklicali njegovo sestro an potlé so s silo odprli vrata. Mož je Ježu na pasteji martu. Mjedih je konštatu, de ga je ponoči zadela paraliza.
DIMNIK SE JE UŽGAU. U hiši Jusič Marja iz Petjaha je nastù pred dnevi požar, ker se je užgau dimnik. Lastnik je utarpii več desetin taužentu lir škode, ki mu bo pa povrnjena, ker ie asikuran pruot požaru.
ZAPRLI SO GA. U Gorici so zaprli šoferja Juša iz Petjaha, ker je biu pijan an je nspodobno guariu.
NESREČA PAR DJELU
U gjavi u Tarpeču je nek velik kaman
zmečku Tomazetič Ivanu prst čampne roke. Zdraviti se bo muoru deset dni.
PASSERINI ANTON iz Ažle, ki je dougo ljet nosu puošto po naših vaseh, je šu s prvim januarjem u penzijon, ker je doslužiu svoje Ijeta. Njegovo djelo začasno nadaljuje njegou sin Emil.
TAVORJANA
ZA GRADNJO NOVIH SUOL
Governo je dau tavorjanskemu kamu-nu 19 milijonu an 500.000 lir posojila za gradnjo novih šuol. Djela se bojo začela Ijetos na pomlad.
U ljetošnjem ljetu bojo par nas zgradil tud veliko djelusko hišo, ki bo imjela 30 prostora. Na zadnjem kamunskem konseju so sklenil, de bojo u kratkem kupili primjerno zemljišče za na njem sezidat djelusko hišo.
NOGO SI JE ZLOMILA. Codutti Katarina, stara 80 ljet, je padla an si zlomila čampno nogo. Zdraviti se bo muor-la več časa.
PODBONESEC
VOJAŠKE VAJE U KALAH
Vojaška komanda sporoča, de bojo vojaki imjel u Kalah vojaške vaje u dneh 7. - 8. - 9. - 13. - 14. - an 15. febrarja, nadaljevale pa se bojo okuol 15. marca.
Ljudje, posebno djeluci u gozdu, naj bojo tiste dni pravidni.
PRAPOTNO
JAVNA DJELA
uzeti dosti komercija. Zatuó no djelajo prétiskana autoritadi, zak’ nu devjajta to autostrado skuozdre Tum ječ an Mont de Krož. Nu če riešiti? Tej neč, zak’ oni no majč može, ke no znajo pokazati an
Zvjedli smo ljepo novico, de je governo dau našemu kamunu okuol 20 milijonu lir za gradnjo novih šuol. Kot pravijo se bojo djela začela še ljetos an zatuó se troštamo, de bo ušafalo djelo usaj nekaj naših dižokupanih ljudi.
«MililM wi m 11 u 111 m 11 m min i mi 111 ■ ti iiiii iiiiinn ninni,,,,,,,,,
BRDO
Mali trafik oò kunfina
Lani, kar so u Vidme podpisali akordo med Italijo an Jugoslavijo za mali trafik od kunfina, smo kudali, ke naša dolina na če se oživiti an von veljesti iz martvila u tikerim na se obrenče. A na žalost par nas tuó to se nje uresničilo.
U našim kumunu so nardili domando za mjeti permea de frontiere koj 18 judi an še težje no se ne morejo sarvijati per-mesa, zak’ blok od frontiere ta na Belim potoku njeso Snjé odprli.
Ne moremo kapiti zakuó autoritadi nu njeso Snjé odprle tega bloka, ki u je predviden u akordu. Ta na kumune so povjedali, ke to e maso malo judi, ke so nardili domando za permes an ke zatuó autoritadam to se ne splača ga dar-žati odprtega. A tuó to ne more daržati.
Skuozdre Beli potok so še Tarčečanji, ki nu bi tjeli hoditi an zatuó to koventà, ki naše kumunske autoritadi no se inte-resajta.
Skuozdre Nadiško dolino, ke na je im-portanta tekaj kuj naša, to je velik mo-viment usaki dan an interes, ke tele e pamesu tjem vasem, u je zlo velik. Ke u bodi odprt Beli potok to bi tjelo priti dnako še u naši dolini. To se kapiSà, ke na bi koventala še kor j era, ke na uozi usak dan od Čente na Žago an Bovec.
PJEŠČENI PLAZ U MUZCU OGROŽA HIŠE
Za naročanje
MATAJURJA
rabite poštni tekoči račun (conto corrente postale) štev. 24/7418 - Udine —
braniti njih interese. Par nas, na žalost, njemamo majednega.
NESREČA NE POČIVA. U videmski špitau so muorli pejati 79 Ijetno maestro Marijo Piccazio uduova Picco, ker e jo povozu puoštar iz Zavrha. Par tej nesreči ne se ženA močno udarila u lavo.
EO IDA
UMRU’ JE NAJSTAREJŠI MOŽ Pretekli tjedan je umrù Skubla Bazili-jo, star 93 ljet, ki je biu najstarejši mož fojdskega kamuna. Renki je biu dobro poznan an parljubljen po usej okuolici kot pošten an djelaven mož. Uzredu je veliko družino — 12 otrok.
SV. LENART
Pretekli mjesac smo pisal u našim listu na široko, de ima namjen družba »Italcementi«, ki je lastnik cementarne u čemurju, podrjeti to fabriko. U tistem dopisu smo tud opozoril oblasti, de naj uzamejo potrjebne provedimente za ne pustit, de ta trust, ki kontrolira 80% producioni cementa u Italiji, de bi da(u podrjeti to fabriko, ki je edina u Beneški Sloveniji. A nič ni pomagalo, de smo razložil kritično ekonomsko stanje Na-
najprvo te na djelo ali pa naj jim po-skarbijo kje drugje kajšno okupacijon. Troštamo se, de bojo u Čedadu u tisti cementarni uzeli na djelo narbuj potrjebne dižokupane.
DEMOGRAFSKO GIBANJE
U času od oktobra 1955 do januarja 1956 so se u šentlenarski fari rodili, poročili an umrli tile:
Rojstva: Jussa Terezija hči Rina iz
NEKDANJA FABRIKA CEMENTA V ČEMURJU
diške doline, družba »Italcementi« je podrla cementarno.
Djeluci, ki so djelali desetletja u tisti fabriki, so sada zgrabili za krampe an lopate an poderjali objekt, ki jim je daju ijeta an Ijeta djelo. Nekatjeri so stali ob kraju, ni jim šlo djelo od rok, gledali so s souznimi očmi kakuó se poderja fabri-ka an u oblakih polverja so videli uso svojo preteklost — djelo an zaslužek an tud uso prihodnjost — dižokupacion.
Kamjoni an vozovi so se varstili u dougih kolonah pruot Čedadu, kamor so vozili opeko an drug materjal, ki je še za nuc, dok njeso poderli cementarne do tal.
Naši ljudje so obupani. Kaj bojo počel sada? Kajšnih 70 djelucu je imjelo zadnje čase u tej cementarni djelo an zaslužek, torej 70 družin je imjelo usakdanji kruh. Rjes je, de gremo pruot pomladi, de se bojo začela djela, a za nas je nimar zima, ker je zlo težkuo ušafat djelo. Nekaj tjeh djelucou, ki so djelali u tej cementarni, se je že odločilo, de bojo šli u Nemčijo na djelo, nekatjeri pa u druge države, sevjeda, če jih bojo tjeli. U zadnjih časih so zdrauniške kontrole zlo stroge, ker gledajo le mlade an močne djelaune ljudi.
Ker je ostalo tarkaj djelauceu kar čez noč brez djela bi muorale oblasti kaj nardit za preprečit ubuoštvo u tjeh družinah. Sadà se bojo tle an tam začela u
Škratovega; Matelič Renato sin Alfonsa iz Jagnjeda; Leonardi Mirella hči Alda iz škratovega; Sidar Leonart sin Jožefa iz škratovega; Stanič Lucija hči Davida iz Dolenje Mjerse; Dornjak Edi sin Maria iz Jagnjeda; Lessio Ivana hči Luigija iz Dolenje Mjerse.
Poroke: Sittaro Karlo (Lazarin) iz Škratovega z Zorzutti Eldo iz Gorenje
Mjerse; Hvalica Jožef (Mašerovac) iz Sv. Lenarta s Simac Marijo (Žvanova) iz Jesen ja ; Zorzutti Giovanni iz Gorenje Mjerse (Zorzutov) s šibau Concetto (Humarjeva) iz škratovega; Bonato Damiano iz Borso del Grappa z Matelič Natalijo (Lurinova) iz Jagnjeda; Ma-stantuoni Aniello iz Genove s Terliker Valentino (Matjelova) iz Ošnjega.
Umrli: Kanalac Ana uduova Skaunik (Mohorjeva), stara 75 ljet, iz Hrastovja; Magnan Marija uduova Kjačič (Ljenar-tova), stara 67 ljet, iz Utar.e ; Cicigoj Giuditta uduova Kjačič (Arbidnjakova), stara 70 ljet, iz Utane; Kračina Ana, teta šentlenarškega famoštra, stara 74 ljet, iz Čampeja; Bledič Jožef (Flipuž-njak), star 87 ljet, iz Utane; Kavčič Josi-pina uduova Sirk, stara 80 ljet, je umrla u Vidmu an pokopana u Sv. Lenartu.
DOBRA JAGA. Znani jager Terliker Emil iz škratovega je ustrjelu u kraju Star Čedad blizu Jagnjeda velikega divjega mačka, ki je vagu pet kil.
PROTEST ZAVOJ PODRTJA FABRI' KE CEMENTA. Naš šindik je pošju videmskemu prefektu protestno pismo zavoj podrtja cementarne u čemurju.
»BANCA CATTOLICA DEL VENETO«, ki je imjela do sadà svoj sedež u Gorenji Mjersi u oštariji Jakulin, se je preselila u nou lokal Paravan Alfonza. Tud zadružna mlekarna u Gorenji Mjersi se bo preča preselila u nove lokale, ki so bli dozidani lansko Ijeto.
PETRIČIČ ANTONIJA iz Kuoste je
muorala iti po mjedihovo poinuoč, k T jo je med prepirom pretepu njen mož. Za pomjerit razburjena zakonca so muo-rali posredovati vaščani.
PUOŠTNA URADNICA Melisa Ada poročena Kračil, ki je bila impjegana 14 ljet na puošti u špetra, je bla te dni premeščena na našo puošto, ker je takuó buj bliz duoma.
TVRDKA
G. BLASUTTÒ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, tovarna vsakovrstnih stolov
SV. IVAN ob NADIŽI - telef. 26 GORICA - Via Lungh’ Isonzo - telef. 3400
Pješčeni plaz u Muzcu u se usaki dan buj bliža hišam, če to se bo pustilo tako-lé še kako Ijeto, to če koventati judem od borka Tanatavjele utejči za ne beti pokopani.
To je žej 20 ljet, ke no Muščenji čakajo, ke to se uzomé kak provediment, a na žalost majedan u se ne preokupà.
Anjelé, ke so odobrili leč, ke naše vasi so štjete med kraje, ke no če beti dani 2 milijarda lir, to bi ko ventalo, ke to parvo djelo to se naredi kej še za vas Muzac, ke boha, fin donàs na njé maj neč mjela.
AUTOSTRADA VIDEM-AVSTRIJA
Tej, se to e znamo, na e progetana nova autostrada Furlanija-Avstrija, ke na če pejati skuozdre našo dolino. Tuó to če beti zarjes no veliko djelo an no pravijo, ke to če durati nih desat ljet. Za naše kraje na taka autostrada to če beti tekaj mane. A čamjelji nu njeso tekaj kontenti taà, zvuj tega, ke to če jim
Nediški dolini javna djela, naj bi uzeli i ati i n i m 1111 l i i in i h i ■ 11111111 t i 11 ■ 111111111111 h 11:| i l n t u,|,,,, 11,1,1,1,111,,,,, i,, |, lun, ,11, mn
TIRANA
Viskorša na se zpraznua
Iz Viskorše to če jeti u Francijo 20 fa-mej. če to bo takole šlo indavant, Viskorša na se če sprazniti tu malo ljet. U času med parvo an drugo uéro, ta vas ne bà najtavenča tu našim kumunu. Ne mjela več kuj 1000 judi. Nas, na žalost, to jih nje nanče pou.
Iz kalkuljou, k' smo jih nardili tu vasi, smo dognali, k’ tu Viskorši to je 372 judi prežentih, medtjem, k’ to jih je več kuj 1000 po svjetu. Največ judi to je tu Franciji (približno 600), potem na pride Švica, Argentina an Severna Amerika. Viskoršenji so pa raztreseni po cjelem svjetu. Ve je obrenčemo tu Avstraliji, Holandiji, Nemčiji, Avstriji, Afriki an parfin tu Indiji to je dan par Viskorše-ne. Venča part viskuorških emigrantou so muradorji an marangonji. Malo Vis-
koršene češ sr jesti, k’ no bodita brez meštjerja. Zatuó no sobeto obrenčejo djelo an no dobró poziejon po svjetu.
POGOZDOVANJE ROBA Tele bot Karnahta ne se ložla »sul serio« djelat. An te bà ura. Ljetos no če posaditi brine an buorje po cjelem Robu. Foreštal ne dala mijarje malih plant an na plačua za usako posajeno pianto 130 lir. Koj koragio, Karnahčeni! če so bé tuó nardili naši te stari pred 50 ljeti, naši judje njeso bé mjeli bizu-nje hoditi anjelé po svjetu. Host to je na rječ, k’ na dostf uarže. če na bo po-sjana usa naša nora z brinami, čez 50 ljet, an še prej, par nas černč mjeti no veliko bohatijo. Še druge vasi našega ku-muna no bi muorle posneti od Karnah-čene.
O&isctte. P-lojnico,
najlepšo smučarsko točko v Sloveniji
Visitato,	Pianica.,
la più incantevole località per sport invernali della Slovenia
Planica. Skakalnica 120 m visoka. 14 km oddaljena od Trbiža. V neposredni bližini Hotel „Dom v Planici" s 33 sobami z mrzlo in topl° tekočo vodo ter centralno kurjavo, kopalnica. Hotel nudi prvovrstno hrano in zmerne cene.
Planica. Trampolino di salto per sci alto 120 m, distante da Tarvisio 14 km. Nelle immediate vicinanze Hotel „Dom v Planici" con 33 stanze con acqua corrente calda e fredda, riscaldamento centrale. L Hotel offre un’ottima cucina e prezzi convenienti.
AHTEN
UMRU’ ZAVOJ TET ANA Kar je djelu u hosti se je Slondero Albert malo oprasku z robido an zavoj tega je muoru iti u špitau. Robida je bla velenjana an zatuó je možu paršou tetano an je zavoj tega umrù u špitalu.
NAŠ KAMUN je zaprosiu provincialne oblasti za pomuoč, de bi se mogla post rojit cjesta, ki iz Ahtna peje u Subid. Ka-munska bilanca je zarjes takuó pasiuna, de kamun ne more nardit tistega djela.
Štev. 3
»MATAJUR« ■
Stran 3
ZVEZDE IN ZVEZDICE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA
pesnik ljubezni in domovine
Čudovita zvezda je zasijala na nebu slovenskega slovstva leta 1800. Vdobiii smo največjega našega pesnika. Vrblja-na - Orfeja Franceta Prešerna Orfej namreč je bil v gršekm bajeslovju oni pevec, ki je tako čarobno pel, da so ga poslušala vsa ljudstva, ki jih je očaral s pesmimi, da se je celo v njegovo pesem zamaknila narava.
Takega velepevca si je želel Prešeren slovenskemu narodu, da bi se približal kulturi, bleskotam take zvezde, ki ne pozna zatonai. Tako je bil skromen, da ni niti vedel, da je bil on sam ta zvezda, da bo svetila za vse večne čase, da bodo njegove pesmi »morebit ostale« sodi ponižno o njih. Pel je le od ljubezni, poveličeval je Julijo in še bolj domovino. Nesrečen je bil, ker ga ni uslišala Julija, nesrečen radi zasužnjene domovine, ki je ječala pod germanskim suženjstvom in trpela radi nesloge, ki je zajela vse Slovane, odkar jih je zapustil veliki kralj Samo :
Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj’ne naše so, kar Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo, pozabljeno od vnukov veter brije.
še predno je Prešeren zapel Juliji Sonetni venec, je spesnil Sonete ljubezni in Sonete nesreče. V Sonetih nesreče zvemo kakšna naj bi bila njegova ljubezen.
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico.
Ti verzi se ne nanašajo na Primičevo Julijo ampak na Mar. Klunovo, devojko iz Gradca, milijonarko, ki bi hotela se poročiti z njim in katero so mu ponujali njegovi sorodniki ali njemu ni bilo do milijonov ampak hrepenel je le po zvestem srcu in po lepoti, ožarjeni od preprostega bleska domače vasi. Vrbe, po kateri se mu je vedno tožilo kot poje v istem Sonetu nesreče:
O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b’ vka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila goljjiva kača! šele v Gazelah je našel oni ideal, katerega je potem opeval tudi v Sonetnem vencu, našel je Primicovo Julijo. Nekateri prešernologi trdijo, da Gazele niso posvečene Primicovi Juliji, pač pa neki spogledljivki. Moj psihološki dokaz iz prve Gazele pa dokazuje ravno nasprot-
no; tam pravi, da se bo, v zlatih črkah na posodi pesmi, brala slava njenega imena, da bo nje svetloba še po smrti bolj gorela, ko imena velikih pesnikov, ki so ljubili Delije, Korine Cintije al Lavre, da bo v pesmi med slovenske in slovanske brate, med vse narode njen »sladki glas zanesel«. Samo za hip ozrimo se v zlate črke te prve Gazele in tar koj bomo morali priznati, da je posvečena globoki ljubezni:
Pesem moja je posoda tvojega imena, mojega srca gospoda, tvojega imena; v nji bom med slovenske brate sladki
glas zanesel od zahoda do izhoda tvojega imena; na posodi v zlatih črkah slava se bo brala od naróda do naróda tvojega imena; z nje svetloba bo gorela še takrat ko bova onstran Karonovga broda, tvojega imena. Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre bi bilo pozabiti škoda tvojega imena.
Kot geslo Gazel pa je postavil verze iz narodnega pesništva.:
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo. če se potem še zamaknemo v verze pete Gazele in jih povežemo z globokim čustvovanjem narodne pesmi, se nam prikaže takoj vekoviti obrazek prelepe Pri-micove Julije:
Med otroki si igrala, draga, lani, — čis
hiti;
letos še unemaš srca po Ljubljani — čas
hiti.
Gazele so prvi venec, ki jih je spletel Prešeren Primicovi Juliji, drugi mogočni venec je Sonetni venec.
Te pesmi pa so cel čas blagih sapic pogrešvale, ker se ni na nje ozrla Primi-cova Julija, so žalostinke »Mokrocveteče rožce poezije«. Bal se je tudi pesnik, da ne bodo našle milosti pri njej, ker je bila sicer Slovenka a v duhu onega časa govorila po nemško:
Bile so v strahu, da boš ti, da zale Slovenke, nemško govorit umetne, jih boste, ker s Parnasa so očetne dežele, morebiti zanič’vale.
Vendar ta njegov strah ni bil utemeljen, ker je Primicova Julija še v poznih letih, kot poročena gospa baronica, brala in občudovala Sonetni venec. Vrh Sonetnega venca pa je VIII. sonet, ki se začenja:
Viharjev jeznih mrzle domačije..,
V tem Sonetu pozabi na nesrečno osebno ljubezen in nam prikaže v petih dejanjih dramo slovenske zgodovine, pomanjkanje slovenskih balad in epov, ker je bil slovenski narod zasužnjen in ker so pesmi zatrie časov sile. Dvakrat žalostni so njegovi verzi tudi radi nesrečne domovine, radi nesloge slovanskih bratov, zato so samo mokrocveteče poezije, ki pa bodo mogoče vendarle vzbudili slovenski narod, da se povrnejo časi sreče in svobode:
Izdihljeji, solze so jih redile s Parnasa moj’ga rožice prič’joče; solze z ljubezni so do tebe vroče,
ANTON
INGOLIČ
V prvem, najnovejšem, so bile slike ■zadnjega leta. Bili so to posnetki z nedeljskih sprehodov v živalski vrt, v han-noverški park, na kopanje; nadalje posnetki iz stanovanja: Kurt s knjigo za mizico, na oknu, na tleh ; mati s šivanjem V kuhinji, na kavču, ob svetilki, oče v sobi s časopisom, pri britju v kopalnici; pa spet vsi trije. Na slikah zadnjih petih, šestih strani je bil v središču avto; nakup, prva vožnja, oče pri krmilu, na dvorišču, na cesti, v Hannovru ...
Hilda in Maks sta vzklikala od presenečenja.
»Avto, avto! Kdaj ga bomo le mi imeli?!«
Še bolj sta se čudila, ko jima je Kurt Povedal, da mu je oče prejšnji mesec Icupil fotografski aparat in da je že napravil nekaj posnetkov. Pripovedovanje ■o posnetkih, ki jih je napravil v Harzu, r?a je spomnilo na vse, kar ga je mučilo
iz domovinske so ljubezni lile.
Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile, želje rodile so prehrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče; želje, da zbudil bi Slovenšč’no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rašti neveselo.
Po Sonetnem vencu je Prešeren spesnil še globljo pesnitev to je »Krst pri Savici«. To pesnitev je posvetil Matiju čopu in pa pokopani ljubezni do Julije. Krst pri Savici je najgloblja slovenska epska pesnitev, ki posega v dobo bratomorne vojne za pokristjanjevanja in kjer njegovi verzi ne proslavljajo samo Majke Slovenije ampak tudi Majko Slavo :	‘
rtNajveč sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.
Ak’ pa naklonilo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlji krili, ko so pod svetlim soncem sušni dnovi!«
Slovanska romantika nam je dala mnogo epov in epopej ali edini »Krst pri Savici« je poln tako mogočnih idej in verzov kot jih najdemo le pri največjem slovanskemu epiku Adamu Mieckiewiczu, v največjem slovanskem epu, v njegovem Panu Tadeju, če je Prešeren v Sonetnem vencu podal čudovito zlitino osebne in domovinske ljubezni nam je v Krstu pri Savici, obojno ljubezen poveličal z onstransko zarjo. Nam zamejskim Slovencem je ta epos še bliže ker omenja Akvi-lejo, odkoder je prišla k nam kristjan-ska blagovest brez krvoprelitja. Zato pošlje Prešeren Črtomira v Akvilejo in ne v nemški Solnograd. Bogomila ga je prosila naj se krsti in naj sledi Bogu miru in sprave, ker se je predrznil z mečem vojno »v časa sejat razore« kot je dejal duhoven, ki je obsodil Valhuna in naj ponese sv. Evangelij v slovenska mesta. Tudi ona torej poudarja slovenstvo in ne samo kristjanstvo:
da bodo znani božji jim obeti, jih oznanvat pojdi v slovenska mesta; kar dni odločenih mi bo na sveti Bogu in tebi bom ostala zvesta, v nebesih čakala bom pri očeti čez majhen čas deviška te nevesta.
In Črtomir sledi njeni lepi duši in gre v Akvilejo »čez goro »eleno,« da postane duhovni vojvoda vseh Slovencev in Slovanov :
Razlagajo ko pride v Akvilejo, mu sveta pisma prosta zmote vsake; postane mašnik, v prsih umrjejo nekdanji upi; med svoje rojake Slovence gre in in dalje čez njih mejo, do smrti tam preganja zmot oblake. Domov je Bogomila šla k očeti, nič več se nista videla na sveti.
Videla pa sta se gotovo v nebesih po tej nadnaravni ljubezni ki seže v rajsko srečo, po tej odpovedi radi domovine, ki vodi v onstranske zarje posameznika in narod :
Minljivost sladkih zvez na svet oznani, kak kratko je veselih dni število, da srečen je le ta, kdor s Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani.
(Krst pri Savici) Po tem epu so vse njegove pesmi samo še epilog »Krsta« do njegove labodje pesmi »Zdravljice« kjer pravi:
m
O« v • •	«	v	•
zajčji kozi
Venčpart naših zajceu ima preveč dou-go dlako an poleg tega preveč rjedko. Tajšna koža ni dosti urjedna an se ne splača jo dat strojit.
Dobra koža se podeduje, glih takuó ku se podeduje tudi farba. če sparimo sivega zajca z bjelim, so usi mladiči sivi, ker je siva farba zajceu prevladujoča, čeglih pa so u parvem rodu usi mladiči sive farbe, se ušafa buj pozno tud bjele mladiče.
Bjeu zaje med sivimi mladiči je znak nečistokrvnosti. Glih takuó ku se podeduje bjela farba, takuó se podeduje tudi dobra koža. če skup damo zajca z dobro kožo z zajcem s slabo, bomo imjeli mladiče s slabo kožo. Zatuó se muora izbrat za parjenje samo zajce z dobro kožo, de boste vjedeli če ima kožuh rjes gosto poodlako pihnite u kožuh. Par dobrem kožuhu se skuažej ne vidi kože. Dlaka počasi pada, če zajca pobožate pruot dlaki. Na dober kožuh zlo upliva uzreja mla-dičeu, fuotar, prastór, mraz an parjenje u času menjave dlake.
Mladiči nucajo za svojo rast an za dje-lat dlako dosti beljakovin. Če jih fuotra-te s slabim fuotram, zaostane rast telesa an rast dlake. Mladiči naj sesajo par materi usaj dva mjesca. če pustite par zaj-
ki več ku 6-7 mladičeu, ne ušafajo usi. zadost mljeka an zatuó zaostanejo u rasti.
Fuotar naj bo naturalen. Če ima u sebi dosti škroba (amido), ku na primer u krompirju, ga ne dajajte preveč, ker debeli. Debù zaje ima ponavad rjedek an slab kožuh. Debelemu angora zajcu raste vouna zlo počasi, rada izpada an na telesu se parkažejo gole lise.
Na rast dlake upliva tud prastór, u ka-tjerem živijo zajci. U zatohlih, zaprtih prastorih ušafajo zajci rjedko dlako an jo pozneje menjajo. Zajc u zaprtem pra-storu je buj delikan an zatuó prej ušar fa boljezen. Zajci pa, ki so na frišnem, marzlem, a brezvjetamem kraju, se puu dobro počutijo, ker jih gosta poddlaka varje pred mrazom. Na soncu kožuh porjavi an zatuó je manj urjedan.
U času, kar zajci menjajo dlako, nucajo zlo dosti beljakovin, ki so potrjebne žari jelat dlako. Če parite u času menjave dlake, konuca zaje fuotar za rast dlake pa tud za rast mladih, čeglih zlo dobro fuotrate, ne morete ankul zadostit potr-jebam. Ponavad oslabi zajka, mladiči ne ušafajo zadost mleka an zatuó so slabi an imajo slabe kožuhe. Menjavo dlake je trjeba smatrat kot nekajšno boljezen, ki zlo oslabi odpuomost zajceu.
Kar kupujete brejo živino
če imate namjen kupiti brejo živino, muorate najparvo po zunanjih vidnih znakih konštatati stopnjo brejosti an primjerjati, če se ujema s tjem, ki vam povje prodajalec, kulko časa je živau že breja. TJsedno pa za konštatat stopnjo brejosti (posebno u začetku) je potrjebna dougoljetna ešperjenca an pratika, zatuó je narbuojš, de tuó konštata veterinar.
Trajanje brejosti je za različne živali
žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak
ne vrag, le sosed bo mejak!
Frešeren je umrl v Kranju 8. feb. 1849, 10. febr. 1849 je bil veličasten pogreb na pokopališče, kjer je bil pozneje še Jenko pokopan. Tam ga je prva obiskala mlada pisateljica Mladoslovencev Josipina Turnograjska. šele 3. jul. 1852 so mu postavili spomenik. Na njegovem spomeniku je napis iz elegije V spomin Andreja Smoleta:
ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži.
Njegovo truplo so vzele k sebi »zemlje moči«, njegov duh pa se je povrnil k Bogu, ki mu je navdihnil pesmi kot poje v »Orglarju« :
vKomur pevski duh sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le te naj poje, dokler, da bo v grobu vtihnil.v.
različno, u medji pa je tale:
Par kobilah 11 do 12 mjescu ali približno 340 dni; par kravah 9 do 10 mjescu ali približno 280 dni; par ovcah 21 tjed-nu ali približno 150 dni; par kozah 22 tjednu ali približno 154 dni; par svinjah 17 tjednu ali približno 121 dni.
Trajanje brejosti je lahko iz različnih uržuhou (največ zavoj fuotra) ali buj dougo ali buj kratko, če pa vjeste, ke-daj je živau postala breja (datum zadnjega pripusta), lahko določite kedaj bo živau storiò.
Par kupovanju breje živine muorate vjedet use tuo, kar smo že u zadnji številki našega lista pisal o kupovanju krau. Posebno pa muorate gledat na tuó, ka-kuó spravite kupjeno brejo živau damù: z brejo živaljo muorate po poti runat skarbunó, ne smijete je pretepat ah preveč preganjat k hitri hoji. Ce do damù parpejete s kamjonom ali vozom, muorate gledat, de ima zadost prastara, aa-dost frišnega ajarja an de se ne more kje udarit. Tuó ne kor samo zavoj skar-bi, de bi ne povrgla, ampà tud zavoj zdravja živali.
Menjava denarja
Dolar USA Sterlina papir Dolar Kanada Francoski frank (100) Švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Nemška marka
641
1659
625
149
147
12,25
23.50
157
DEČEK
Z DVEMA
IMENOMA
zadnje dni.
»čuj, Hilda, tam sem videl orača, videl sem ...« je začel.
»Pustimo Harz in njegove orače!« ga je zavrnila Hilda. »Ogledujmo si rajši slike!«
Hlastno je listala po drugem albumu, vprašujoč Kurta za vsako malenkost. Kurt ji je sicer odgovarjal, vendar je bolj in bolj nestrpno čakal prilike, da ji opiše svoj spomin in jo povpraša, če morda ona ve kaj več o Tentschachu. Maks se je kmalu zleknil po kavču in zaspal, Hilda pa si je s pravo dekliško radovednostjo ogledovala sliko za sliko. V tretjem albumu so bile slike iz Ams-felda. Zdaj je izpraševal Kurt in Hilda je odgovarjala. V tistem času je bila tanka, sila suhljata deklica, Kurt pa je bil krepak fantiček s skodranimi lasmi, medtem ko je bil Maks pravi debelu-šček.
»V tvoje lase so bili vsi zaljubljeni!« je žlobudrala Hilda. »Z Maksom sva bila ljubosumna, ker te je naša mama tako rada jemala v naročje in poljubljala. Poglej, kako te stiska k sebi, Maks se pa cmeri in jaz se grdo držim!«
Kurt si je te slike sicer že nekajkrat ogledal, a nikoli doslej se mu niso zdele zanimive, šele Hilda je vzbudila v njem zanimanje zanje. Izredno pozornost mu je zbudila slika, na kateri ga je mati držala za obe roki in se mu ljubeznivo smehljala, on pa se je jokal in se trgal iz njenih rok, kakor da je ne mara, kakor da hoče pobegniti od nje. Mnogih prizorov, ki jih je videl na slikah, se je spomnil; čemu se je ob tej priliki tako strašno jokal in se matere naravnost bal, pa se ni mogel spomniti. Vprašal je Hildo, a ta je samo zamahnila z roko.
Sledili so listi s slikami, na katerih njega ni bilo. To dejstvo je nocoj opazil prvič. Na slikah so bili vsi ostali: mati, teta, Hilda, Maks, tu in tam oče in celo stric Hans ter Artur, najstarejši tetin sin, a njega ni bilo.
Pogled mu je obstal na sliki, ki je prikazovala mater, teto, Hildo in Maksa. Mati in teta sta sedeli na klopi pred hišo, Hilda je stala ob teti, Maksa pa je držala mati v naročju in ga stiskala k sebi, kakor da je njen in ne tetin otrok.
»Kje sem bil jaz, da me ni na sliki?« je vprašal Hildo ne brez ljubosumnosti.
Hilda je obrnila list, ne da bi odgovorila.
Spet slike zgolj z materjo, Hildo, Maksom in teto.
»Ali mene ni na nobeni sliki več?«
Potegnil je album iz Hildinih rok. Ali res ni slike, ki bi ga kazala tako majhnega, kot je Maks?
A Hilda mu je vzela album.
»Dovolj!« je dejala odločno. »Pojdiva spat! Glej, ura bo polnoči! Naši se lahko vsak čas vrnejo.«
Ker Hilda ni marala dati albuma iz rok, Kurt pa ga je hotel na vsak način imeti, se je razvila med njima pravcata bitka. Tekala sta po sobi, se suvala in ščipala. Hilda je spustila album iz rok šele, ko ji je Kurt zasadil ostre zobe v roko.
»Albumi so naši! Lahko jih gledam, kolikor hočem!« je govoril razgret in za-sopljen. »Moram videti, kakšen sem bil kot otrok, kot...«
Hilda se mu je škodoželjno nasmejala.
»Ne boš se videl!«
»Zakaj ne?«
»Le poišči se!« je zaklicala izzivalno in se zmagoslavno postavila predenj. Hlastno je listal po dmei polovici al-
ali samega, našel teto s Hildo v vozičku, videl Maksa, kako je kobacal po tleh, videl strica Hansa na motociklu, Arturja s knjigami pod pazduho, a sebe ni našel.
Z drhtečimi rokami je odložil album in se ozrl k Hildi.
»Zakaj me ni na nobeni sUki več? Me ni bilo v Arnsfeldu?«
Presenečenje na Kurtovem obrazu je Hildo spomnilo nečesa pomembnega, kajti nenadoma se je prijazno nasmehnila, prijela Kurta za roko in dejala pomirljivo: »Bil si v Arnsfeldu, ves čas si bil tam, od rojstva.«
»Ne laži!« jo je zavrnil Kurt. »Rodil sem se v Tentschachu na Spodnjem Star jerskem !«
»Ti torej veš?« je ostrmela Hilda.
»Vem!«
»Veš tudi, kdaj si prišel v Arnsfeld?«
»Tega ne vem.«
»Baš molčal, če ti povem,« je po kratkem obotavljanju vprašala Hilda spravljivo.
»Bom, seveda bom,« je odvrnil Kurt in se pričakujoče ozrl v sestrično.
»Ko sva z Maksom prišla tisti dan k vam.« je Hilda začela zaupno, »sva te našla v kuhinji. Strašno si jokal, stric in teta pa sta ti ponujala oranže in čokolado. Cepetal si z nogami in silil k vratom. »Kdo je to?« sem vp-ašala. »To
ANTON INGOLIČ r	v
T AT 1 c
IGO GRUDEN:
Pustov pogreb
Pusta v jamo smo peljali, za vasjo ga pokopali, z zvonci kravjimi zvonili, ob kozice z lonci bili: čindarasa, čindarasa je odmevalo od Krasa.
Na pogreb premnogo znancev je prišlo od kraških klancev, od Gorice in od Trsta žlahte nepregledna vrsta, nekaj pa od daljne Pivke; javke — jivke, javke — jivke.
Mašniki iz knjig so peli, zraven strežniki ihteli, mačjih solz kar cela vedra padale so z lic jim v nedra, nam pa take kot orehi: cmihi — cmehi, smihi — cmehi.
illuminiliiminimi iniiiiiiriiiiin 11 illuni
Pusta v jamo smo peljali, za vasjo ga pokopali; ko domov smo se vrnili, nismo jeli, nismo pili, se solzili kakor veha — nam ne bo nič več do smeha.
Pa je le sedmina bila, na sedmini svet narobe za negode brez števila: pili so kot suhe gobe, ne iz buče, iz rešeta,
jeli pa so štiri usta pišter — ništer iz Buzeta, vmes se drli v slavo pusta, kot bi pičila jih osa.
Da vse to je res, verujte, če se zgodba zdi vam bosa, pa v dva škornja jo obujte!
lllllllllll I l l lllllll I lll lllllll lllilililllililililiiil * 11111111111 lil lil l l l l lll l
Medved, svinja in lisica
Združili so se medved, svinja in lisica ter se dogovorili, da bodo orali zemljo in sejali pšenico.
Vprašajo drug drugega, kaj bo kdo delal in kako najdejo seme, da se preživijo.
Svinja reče: »Jaz vderem v skedenj in ukradem seme, z rilcem bom pa orala.«
Medved pravi: »Jaz posejem,«
Lisica pristavi: »Jaz z repom požanjem.«
Izorali so in posejali. Prišla je žetev.
Začno se razgovarjati, kako bi pospravili pridelek.
Svinja pravi: »Jaz bom žela,«
Medved reče: »Jaz bom vezal snope.«
Poželi so in povezali snope. Sedaj se začno dogovarjati, kako bi omeli.
VIDA JERAJ:
VRABČEK
Vrabček, mlad lenuh vrabček, potepuh, culico je nosil, milostinje prosil:
»Vrabček, revež jaz, prosim, prosim vas!a
Lastovka, gospa, mimo je prišla in se posmejala, vbogajme nič dala : ■»Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!«
Nič se ni kesal, dalj? se podal.
Sel za plotom krast je, tod., r.jel se v past je. Vrabček, revež ti, kak se ti godi?
Lisica pa: »Jaz bom pobirala klasje.«
Svinja pravi: »Jaz pripravim pod.«
Medved reče: »Jaz zložim snope ter jih omanem.«
Svinja pravi: »Jaz bom stresala in ločila slamo od pšenice.«
Lisica reče: »Jaz očistim z repom pšenici plev.«
Svinja pravi: »Jaz bom vela.«
A medved pristavi: »Jaz razdelim žito.ic
Končali so. Medved razdeli žito, a ga ne porazdeli pravično. Ker ga svinja prosi, ji da samo slamo, pšenico si pa vzame vso sam, a lisici ne da ničesar.
Lisica se razjezi in ga gre tožit. Pravi, da bo pripeljala človeka, ki bo žito pravično razdelil.
Svinja in medved se prestrašita in medved reče svinji: »Zakoplji se v slamo, a jaz splezam na hruško.«
Svinja se zakoplje v slamo, a medved spleza na hruško. Lisica odide ter sreča mačko, jo vzame s seboj, češ da gresta k skednju miši lovit. Ker je mačka vedela, da je na skednju dosti miši, rada privoli, med potjo pa skoči zdaj na to. zdaj na drugo stran za pticami.
že od daleč jo opazi medved na hruški in reče svinji:
»Gorje, svinja! Glej, lisica vodi s seboj strašnega biriča! Ogrnil ie kunji kožuh pa lovi celo krilate ptice ob poti.«
Medtem pa izgine mačka medvedu izpred oči in pride med travo dc skednja. Tam začne šušljati po slami. Svinja dvigne glavo in pogleda, kaj je. Mačka opazi njen rilec in misli, da je miš, pa jo zgrabi s šapami za rilec. Svinja se prestraši, zakruli in skoči ter zdrvi v potok, a mačko obideta groza in strah ter skoči na hruško. Medved si misli, da je lisica že zadavila svinjo in da gre zdaj nadenj, pa pade od strahu s hruške na-zemljo in se ubije.
Tako je ostalo lisici vse žito in še sitima povrhu.
Miličevi starši so spomladi skupno z drugimi strankami prekopali dolg, ozek pas trate ob ograji, ki loči prostorno dvorišče velike rumene hiše od skladišča na oni strani; tako se zdaj ob ograji vrstijo grede, posejane s solato in zasajene s paradižniki in drugim sočivjem. Na prvi gredi tik ob ograji je Mihec zasadil vrtne jagode. Lepega opoldneva je namreč prinesel šolske knjige pod pazduho, v aktovki pa jagode s koreninicami vred. Mamica se je prvi trenutek zgrozila.
»Nesrečnež, kje si jih izruval?«
»Onstran mestnega gaja pripravljajo, kakor veš, otroško igrišče,« je Mihec razložil zasopljen. »Tista pošast, buldožer, že od jutra orje po gredah mestne vrtnarije. Komaj sem jih rešil. Ali bi jih smel zasaditi?«
»Seveda, seveda,« je pohitela mamica, »zasadi jih ob ograji, saj se bodo tako razrasle.«
Mihec je ves čas skrbno bdel nad rastjo svojih jagod. Veselil se je številnih belih cvetov, še bolj vesel pa je zdaj, ko se kot lešniki debele jagode začenjajo mehčati in rdeče barvati. Petkrat, desetkrat na dan pohiti tja na konec grede in pregleda vsako jagodo posebej. Vsakokrat dožene kaj novega. Včasih popelje s seboj tudi Metko iz pritličja ter Petra in Verico iz drugega nadstropja.
»Poglejte, kako zorijo!«
Metka, ki bo jeseni z Mihcem vred zapustila osnovno šolo in odšla v gimnazijo, ne reče ničesar, le naskrivaj si obliže ustnice, Peterček in Verica, ki še ne hodita v šolo, pa ne marata požirati slin.
»Jaj,« zakliče Verica in zaploska z ročicami, »joj, kako jih bomo zobali!« Petečekr pa pristopi k najbolj rdeči in celo stegne desnico po njej.
»Tole bi jaz, pozobal!«
»Jagode so naše, so moje,« pouči Mihec tovariše resno, vendar nadaljuje smehljaje:
»Seveda jih boste dobili tudi vi. Ampak,« povzame spet resneje, »prej morajo dozoreti. Sam ne sme nihče sem. Ste razumeli?«
Otroci pokimajo resno, le Peterčku se užge skrit plamenček v črnih očeh, preden se vrne k svoji igri.
Mihec se komajda premaga, da v mraku tistega dne ne pobere na pol zrelih jagod.
»Ne, jutri bodo še bolj rdeče!«
Toda ko stopi drugo jutro h gredi, ni niti sledu o zrelih jagodah. Ne more verjeti svojim očem, zato stopi še bliže. Toda žal, že prvič je videl dovolj dobro. Ker ni mamice v bližini, potoži svojo žalost in razočaranje črnemu kosu, ki je prav tedaj sedel na vejo temne ciprese ob ograji.
»Skoda, škoda! Si videl, košek, kdo
je Kurt, naš Kurt«, je dejal stric. »Tu imate igrače in pojdite na dvorišče!« je rekel. Joj, koliko in kakšnih igrnč je bilo okoli tebe! Pobrala sva jih, te prijela za roko in te odpeljala na dvorišče. Sele čez dolgo si se potolažil in začel govoriti, a nisva te razumela.«
»Zakaj ne?« je dahnil Kurt.
»Nisi govoril nemško?«
»Nisem govoril nemško?«
»Teta je rekla, da govoriš neko poljsko narečje, mama pa mi je povedala, da govoriš neki drugi slovanski jezik. Sprva smo se ti smejali, ker te nismo razumeli. Celo tvoja mati se ti je smejala. Ti si se navadno nekaj časa smejal, potem pa planil v jok. Pridno smo te učili nemščine. Najboljša tvoja učiteljica sem bila jaz. Ali se nič ne spominjaš?«
Kurt ni o tem, o čemer je pripovedovala Hilda, vedel ničesar. Poslušal jo je z rahlo grozo v očeh, srce mu je stiskala čudna tesnoba.
»Kmalu si se privadil nemščine kakor tudi svoje mame, moje mame in naju z Maksom «
»Torej sem dotlej živel v Tentscha-chu!« je vzkliknil Kurt ves iz sebe. »In tistega orača sem videl v Tentschachu !«
»Kakšnega orača?«
Zdaj je Kurt opisal svoj spomin.
Hilda ga je napeto poslušala. Bolj in
jih je potrgal? Si videl?«
Kos si očisti rumeni kljun ob vejo, pokima užaloščenemu Mihcu in se požene na visoko brezo onstran ograje. Mihec išče po dvorišču in onstran skladišča tatiča, a ker ga ne najde, odhiti k mamici in ji, zadržujoč solze, pove, kaj se je zgodilo na vrtu.
»Kdo bi bil to napravil?« se vznejevolji še mamica.
Mihcu se vzbudi sicer sum, vendar ga ne izreče. Molče vzame aktovko s knjigami; toda preden stopi na ulico, ošine z očitajočim pogledom odprto okno drugega nadstropja, skozi katero siplje Peterček svoj smeh.
Popoldne pa ne more omlčati. Otrokom pove, kaj se je zgodilo in jih odpelje h gredi.
»Kdo jih je potrgal?« vpraša kot strog sodnik in gre z vprašujočimi očmi od
Metke, ki ni nič manj ogorčena kot on sam, preko Verice, ki ji bledijo lica, do Peterčka, ki mu lica gorijo v rdečici.
»Nihče od nas jih ni,« odgovori Metka za vse.
»Jaz jih nisem,« poudari Verica.
»Jaz... jaz tudi ne,« se končno oglasi še Peterček.
»Pazite se, pazite!« zakliče Mihec preteče, gledajoč samo Peterčka, in naglo zapusti osuple otroke.
Tisto popoldne ga ni več na spregled. Metka, Verica in Peterček ostanejo sami na dvorišču, kjer pa do večera ni slišati ne smeha ne glasnega vzklika.
Spet se pobarva nekaj jagod. Mihec budno pazi nanje. Toda ko jih hoče naslednji dan po šoli natrgati in odnesti mamici, jih ni več. Po skrbnem ogledu pa opazi, da se je tatiču zelo mudilo, kajti jagod ni utegnil odtrgati popolnoma, eno pa je — najbrž med begom — celo spustil na pot.
Zdaj je zatrdno prepričan, da je tat v domači hiši, kar tudi s posebnim poudarkom pove Metki, Verici in Peterčki', čeprav le-ti zanikajo vsakršno krivdo, zatrjujejo celo, da so ves popoldan pazili, da se ne bi kdo splazil od one strani ograje. A Mihec vztraja pri svojem. Kdo drugi naj bi jih obral? Odrasli stanovalci? Kje neki! Kdo od onstran ograje? Res, da se med skladišči včasih smukajo vajenci, toda ti ne vedo za jagode. Vsi trije so jih obrali, ali eden med njimi! Jih bo že zalotil pri obiranju. Gorje tedaj tistemu, ki je tat! Gorje!
Zvesto tovarištvo se tisti dan dokončno razdere. Metka odslej ostaja v stano-
bolj jo je imelo, da bi mu razodela vso skrivnost njegovega prihodu v Amsfeld. To skrivnost je odgonetila kmalu po njegovem prihodu, ko je neopaženo poslušala razgovor med materjo in t- to. Ko so pozneje o tem govorili t’ di pri sosedovih, ji je mati zabičala, naj molči kot grob. še večkrat jo je na to opomnila. Celo tega jutra ji je dejala tik pred vstopom v vlak: »Glej, da ne boš bleknila kaj!« »Ne bom,« je obljubila.
In kaj je zdaj storila?
Prijela je Kurta za roko.
»Kurt,« je naravnost zaprosila, »obljubi, da ne boš nikomur, najmanj pa očetu in materi, omenil tega, kar sem ti povedala!«
»Zakaj jima ne bi smel povedati?« je hotel vedeti Kurt.
»Ne smeš! Obljubi, Kurt!«
Kurt se je iztrgal Hildi iz rok.
»Obljubim,« je zaklical zadihano, »če mi razložiš, zakaj me je oče pripeljal v Arnsfeld šele, ko sem bil že velik, zakaj me je mati pustila tako dolgo v Tentscha-ohu, zakaj?...«
»Tega ne vem, ničesar ne vem!« se je branila Hilda.
»Hilda, povej mi vse!« je zaprosil Kurt, saj je čutil, da Hilda ve več, kakor je povedala.
vanju in odhaja v mestni gaj onstran skladišč, Verica in Peterček se igrata pred hišo —- daleč od jagod, Mihec pa ure in ure presloni na oknu, ki gleda dol na grede.
Prav tako zvesto kot Mihec, straži gredo edini Mihčev prijatelj — kos. že zgodaj zjutraj, ko Mihec še spi, žvižga na cipresi ali na brezi nad gredo, potem pa se ves dan smuka okoli nje. Mihcu, ki s težavo prenaša samoto in mu je težko zaradi jagod, dobro de je kosova skrb in družba.
»Hvala, košek. Pozimi bom še bolj skrbel zate kot doslej. Zalotila ga bova, zalotila tatiča,« ponavlja, trdno prepričan, da bosta s kosom v najkrajšem času izsledila zločinca.
Tist jutro ga zbudijo že prvi kosovi žvižgi. Kar v sami srajci plane k oknu. Ne čaka dolgo na tatiča.
Zažvižga, kot da kliče vso hišo za pričo, skoči s ciprese na gredo, se ozre na vse strani in se požene med jagode. S kljunom privzdigne list za listom, dokler ne stakne zrelega sadeža. Natakne si ga na kljun in jadrno zleti z njim čez ograjo.
Preden pride Mihec do sape in glasu, Te vrne s praznim kljunom in se spusti na gredo. Spet stakne rdečo jagodo in jo pozoblje, še tretjič bi bil storil tako, da ni Mihec prej spodaj na dvorišču.
»A, ti si ta grdun!« mu Mihec zapreti pol v jezi, pol smeje, saj je vesel, da ni tatič eden od njegovih tovarišev. »Slad-kosnednež in nehvaležnež! Izgubi se, izgubi!«
Kos seveda ne posluša Mihčevih pridig, ob prvem klicu odleti na brezo, prihite pa otroci drug za drugim.
»Si ga zalotil?« vpraša Metka, prepričana, da je tatič prišel čez ograjo. Verica se bliža, počasi, boječe.
>.Kje je?«
»Vidiš, da nisem jaz!« zakliče Peterček očitajoče in z olajšanjem.
»Nisi ti, tudi Verica in Metka nista,« odvrne Mihec vedro.
»Kdo pa je?« vprašajo vsi trije hkrati.
»Poglejte ga, tamle na brezi sedi!«
Otroci iščejo na brezi najprej bosega, raztrganega nepridiprava, a ker tega ni med gostimi zelenimi vejami, se jim velike oči ustavijo na rumenokljunem kosu, ki sedi na drobni vejici in brezskrbno žvižga v lepo jutro.
»Kos?« se začudijo.
»Da, kos! Moj čuva,« se Mihec nekam kislo zasmeje. »Z žvižganjem se je izdal. Dve je malo prej odnesel, druge pa so ostale. Pridite, za vsakega bo še ena!«
»Kos ne bo dobil nobene več,« vneto zagotavlja Peterček Mihcu, »kot dežurni gasilci se bomo menjavali ob gredi in jih stražili pred tatičem!«
Veselih in rdečih list kot jagode, ki jih imajo na dlaneh, se vračajo, da razglasijo uspeh svojega lova in konec tihih, zanje tako mučnih, pustih in žalostnih dni.
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir
Tiska: Tiskarn* L Lucchert - Goric*
»Kurt, bolje je, da o tem ne govoriva, da...«
Iz stiske jo je rešil avto, ki je tisti trenutek privozil spodaj na dvorišče.
»Luši!« je kriknila z olajšanjem in s stranom obenem. »Le dva! Hitro, hitro! Ugasni luč! Lezi kar tjale na naslanjač in se delaj, kakor da spiš! In molči, molči!«
Čeprav je Kurt storil, kakor mu je naročila Hilda, ki se je brž stisnila k Maksu in nemudoma »zaspala«, se jima zvijača le ni posrečila. Obe materi sta imeli bistre oči in znali sta ločiti pravo spanje od narejenega. Pošteno sta ju ošteli; Groth, ki je bil precej vinjen, pa se je samo hahljal.
Kmalu so se odpravili spat.
Kurt, ki mu je mati za to noč pripravila divan v spalnici — sicer je spal na kavču v dnevni sobi — kljub pozni uri ni mogel zaspati. K temu, kar ga je mučilo zadnje dni, se je pridružilo še toliko novega, še zagonetnejšega. Vprašanja, ki jih ni znal razvozljati, in misli, kakršnih dotlej ni poznal, mu niso dale zaspati do prve zore.
4. Odkritje.
Dva dni je stikal za ključem očetove omare, da bi prišel do atlasa in v njem poiskal svoj rojstni kraj. Končno je na-
šel njegov dvojnik. Zdaj je stal z njim v roki pred omaro, ki jo je oče tako skrbno zaklepal.
Bil je sam doma. Oče se je odpravil že zjutraj na daljše potovanje, mati pa je bila v Hannovru na obisku pri znanki, ki se je prejšnji večer vrnila iz Berlina, gotovo je ne bo tako hitro domov. Teta Berta se je s Hildo in Maksom že v nede-jo vrnila v Kassel. Sredi dopoldneva so namreč nenadoma spremenili načrt, češ da bodo šele drugi mesec napravili zamenjavo, ker bo ta mesec Groth toliko z doma, da jih ne bi mogel jemati s seboj na krajše in daljše izlete z avtomobilom, drugi mesec pa si bo vzel dva tedna dopusta. Nobena prošnja ni nič zalegla.
»Ti si vsega kriv, ker si izbrbljal materi, kar sem ti povedala!« je Hilda zabrusila Kurtu tik pred slovesom.
»Rekel sem ti: povej vse, kar veš, in bnm molčal !« je Kurt zavrnil Hildo.
»In kaj si izvedel?« se je le-ta škodoželjno nasmejala.
Nekaj je vendarle izvedel. Mater je njegovo vprašanje o tem, kje je živel do prihoda v Arnsfeld in zakaj ni znal besedice nemško, silno osupnilo. Z besedami mu res ni povedala nič določnega, povedala pa mu je z bledico na obrazu, z zadrego v očeh in s tem, da so vsi trije, mati, oče in teta, vse dopoldne pazili, da
ni bil niti za minuto sam s Hildo, a seveda tudi s tem, da so tako nanagloma spremenili načrt. Torej se za Tentscha-chom, je končno vedel, skriva zares nekaj skrivnsotnega !
Morda mu bo tale drobni ključek odkril, česar mu nočeta oče in mati, Hilda pa mu ne sme...
Z drhtečimi prsti je vtaknil ključ v ključavnico in odprl omaro. Vse očetovo skrivno bogastvo je bilo pred njim. Preletel ga je z bežnim pogledom in pograbil atlas.
Najprej je poiskal tisti zemljevid Jugoslavije, ki mu ga je bil pokazal oče. S posebnim zanimanjem si je ogledoval državo, o kateri je dotlej slišal toliko slabega, doma, a tudi v šoli. Z zemljevida je posnel, da Jugoslavija ni majhna, neznatna državica, marveč dokaj velika, z dolgo in razčlenjeno obalo. Morje! Kako rad bi ga videl! In glej, koliko gora! Ravnine so obdane s planinami, celo s takšnimi, na katerih leži večni sneg in led. S posebno pozornostjo si je ogledoval severni del Jugoslavije, Slovenijo. Počasi in naglas je prebiral imena slovenskih krajev, rek in gora ob avstrijski meji. Nekatera so bila zabeležena v slovenski i n nemški obliki, nekatera pa le v slovenski ali mo v nemški.
(Nadaljevanje sledii