primorski dnevnik
I® za5el izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-tembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-' s', od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 269 (13.802)
Trst, nedelja, 25. novembra 1990
Slovensko gospodarstvo v novih razmerah
DUŠAN UDOVIČ
Sadam Husein najavil skorajšnjo izpustitev »velikega števila« italijanskih talcev
Washington si vztrajno prizadeva za oboroženo akcijo proti Iraku
Morda že jutri sklic varnostnega sveta - V palači OZN v četrtek ministrski vrh o Zalivu Italijanska mirovna delegacija pri iraškem diktatorju - Italija poslala Bagdadu zdravila
Zavest o tem, da se narodna manj-t na razlikuje od večinske skupnosti CIj Po družbeno-gospodarskih in Prostorskih značilnostih, je prisotna kulTer0lna krajši čas. Bržkone tudi v os/ ■ na^e9a človeka občasno še za-i: aia' čeprav je danes na krepko viš-(j rQVnj kot nekdaj. Ne bo odveč pou-Wi osnovno spoznanje, po katedra bodo tem trdnejša jamstva za 0 estransko rast naše skupnosti, če bo D s.Podarstvo na vseh področjih us-(rDn°' ie tudi iztočnica, iz katere Pa Slovensko deželno gospodarsko de]enie razloge za svoj, s plodnim °rn zaznamovan, dolgoletni obstoj.
Slovenski gospodarstveniki, ki se inuvS zbirajo na občnem zboru SDGZ, n0J°h več razlogov, da ob zaskrblje-s0n!lft' ki jih prinašajo današnjim ča-z 2 Primerna poslovna nihanja, tudi bo(]rnfrnim optimizmom gledajo na očnost. Bežno poglejmo le nekate-Izmed njih.
nekam evforično vzdušje je ob-tem" v teh poznih jesenskih dneh, po-nju k° je senat po nekajletnem cincata VePdarle spravil skozi toliko pri-Ce 0Vani zakon za obmejna območja. WPoslanski zbornici ne pride do npJniP zapletov, ki sicer po sploš-0bni TeniU niso predvideni, bo naše lje 0<~ie še pred koncem leta oprem-in ? * Pornembnim inštrumentarijem tenip,n‘mi možnostmi za ovredno-rnJ .,stne vloge na novih medna-
inih tržiščih.
Pritoži0 nekQterih obrobnih lokalnih So „ Slede tega, v katero pokrajino <lro^ arnenjeni bolj ali manj zajetni vSen,CJ te pogače, je zadovoljstvo po-cioSed na mestu. Za razliko od vseh PoSe anPh, večinoma asistencialnih Pov^OV' Imajo ukrepi tega zakona gosr,6? drugačen pomen in lahko v 0diar-S. Gibanjih naših krajev bii„ ?1° tisto stimulativno vlogo, ki je ° ^etletja odsotna.
Se ip!nn?iici pozitivnih komentarjev četrtj n?i°kko krivično znašel v senci Vef|dci 6rl' ki morda res ne izstopa, sirnhr,ri P° našem mnenju razkriva Četrt, /., ° nekega obdobja, ki odhaja, setih en zakona namreč v borih de-1956 hrs.ticah ukinja dekret 116 iz leta s kat*1* znan kot dekret Palamara, Uh invlrn ie bila vsakršna možnost tu-vripnesticij v tržaški pokrajini pod-Pega , dovoljenju generalnega vlad-konec 0,Pisariata. S tem bi moral biti segam^rninistrativnopolitičnega po-stvQ države v tržaško gospodar-
Koiij.,
tega Q neffQ pomena je abrogacija u° Pizurn^P^tičPega ukrepa je lah-dil Uspes Vo °b ugotovitvi, da je eP povojni razvoj Italije mo-
^ADaUEVANJE NA 2. STRANI
NEW YORK — Varnostni svet OZN bo morda že jutri odločal o sprejemu osnutka resolucije, s katero naj bi odobrili uporabo sile proti Iraku. Toda Američanom očitno vse to ni zadosti in državni sekretar James Baker je dejansko izsilil vrh zunanjih ministrov -do njega pa bo skoraj zanesljivo prišlo že v četrtek - in zanj že dobil pristanek Eduarda Ševardnadzeja, francoskega zunanjega ministra Rolanda Du-masa in še nekaterih drugih šefov diplomacij članic varnostnega sveta.
Kot je povedal sovjetski veleposlanik v OZN Voroncov, bo Ševardnadze prisostvoval zasedanju varnostnega sveta. O dnevnem redu predvidenega zasedanja Voroncov ni želel povedati kaj bolj konkretnega, izjavil je le, »da je treba Sadama Huseina izredno strogo opozoriti, da končno le zapusti Kuvajt«. Voroncov je tudi poudaril, »da se čakanje že predolgo vleče«.
Tudi Francoz Dumas je potrdil, da bo sodeloval na vrhu zunanjih ministrov o Zalivu, ni pa še jasno, če bo Bakerjevo ponudbo sprejel kitajski zunanji minister Qian Oichen. Stališče Kitajske v zvezi z zalivsko krizo pa je
po nenadnem predvčerajšnjim srečanjem med Qian Oichenom in Ševar-dnadzejem povsem jasno: Kitajska še naprej podpira prizadevanja za politično rešitev krize in zato v Varnostnem svetu ne namerava podpreti resolucije, ki bi odobrila oborožen poseg proti Iraku. Toda glede tega si ZDA ne belijo las, skrbi jih le, da Kitajska kot stalna članica varnostnega sveta ne bi uporabila svoje pravice do veta in tako preprečila sprejem »ameriške« resolucije.
Poleg Kitajske tudi Kuba, Jemen, Malezija in Kolumbija nasprotujejo vojaškemu reševanju zalivskega zapleta. In prav v Bogoto je včeraj odpotoval šef washingtonske diplomacije Baker, da bi v zadnjem trenutku skušal prepričati kolumbijskega predsednika Cesarja Gavirio in zunanjega ministra Fernanda Jaramilla, da spremenita svoje stališče in v varnostnem svetu glasujeta za uporabo sile proti Iraku.
Oči italijanske javnosti pa so bile včeraj uprte v Bagdad, kjer je Sadam Husein najavil izpustitev »velikega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
De Mita ali Martinazzoli novi predsednik sveta
Vsedržavni svet KD išče ponovno enotnost stranke
Pogovor z Vitom Svetino
SDGZ gleda v prihodnost
SDGZ mora v novih razmerah postati nosilni dejavnik nadaljnjega gospodarskega razvoja. V ta namen mora okrepiti pluralizem kot izraz specifičnih interesov gospodarskega razvoja na Tržaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini, po drugem pa kot izraz interesov specifičnih razvojnih sektorjev. To misel je med drugim poudaril predsednik SDGZ Vito Svetina v pogovoru pred današnjim občnim zborom organizacije.
NA 4. STRANI
RIM — Za vsedržavni svet KD se obeta vroče dopoldne po noči pogovorov, srečanj in iskanja izgubljene enotnosti. Sporazum med večino in levico je možen, kljub temu da levica ni zadovoljna s poročilom tajnika Forlanija in je za sanacijo razkola postavila svoje pogoje. Ti v prvi vrsti zadevajo politično akcijo za volilno reformo in pa odnose z glavnim zaveznikom socialisti. »Treba se je boriti za tako volilno reformo,« je dejal Matarella, »ki bo sistemu vrnila reprezentativnost in možnost upravljanja.«
Danes bo govoril leader »velikega centra« Antonio Gava, ki je na zasedanju svoje skupine že najavil možnost, da odstopi kot načelnik dem-kristjanske parlamentarne skupine, če ne bodo dosegli enotnosti v stranki. Te Gavove izjave po mnenju Forlanija samo potrjujejo »koliko je enotnost stranke vsem pri srcu.« S tem v zvezi pa je bil bolj previden Andreotti, ki se je sicer izrekel za enotnost, vendar ob spoštovanju vseh dogovorov, ki so jih sklenili na strankinem kongresu. Ta izjava ni bila preveč všeč De Miti, po drugi strani pa je potrdila Andreottijevo podporo Forlaniju in njegovo prijateljsko povezanost z Gavo. Ministrski predsednik bo govoril danes pred Forlanijem in s tem v zvezi je poudaril, »da so druge stranke, ki doživljajo mnogo globje kri-
ze in družbe, ki razpadajo. To so problemi, do katerih moramo zavzeti naše stališče.«
Pozivi k enotnosti pa so prišli z več koncev in ob koncu včerajšnjega zasedanja demokristjan-skega vsedržavnega sveta so se pokazale nekatere možnosti. Te zadevajo predvsem sporazum o volilni reformi, ki sta ga predstavila podtajnik stranke Lega in direktor II popola Fontana. Predstavniki levice so v vseh svojih posegih vztrajali pri politiki, ki mora biti zasnovana na progra-milr
Šele danes pa se bo zvedelo, kako se bo vse skupaj končalo. Ob koncu zasedanja je predvideno tudi glasovanje o Forlanijevem poročilu. Če bodo nasprotja premagana, ga bo sprejela tudi levica in v tem primeru bodo iz njihovih vrst predlagali tudi predsednika vsedržavnega sveta KD, izbira pa bo padla med Martinazzolijem in De Mito.
Za »poživitev« pa je včeraj spet poskrbel Leo-luca Orlando, ki je iz protesta zapustil zasedanje. »Niso mi dovolili govoriti,« je dejal. Te njegove besede so kasneje demantirali, bivši palermski župan pa je tudi nasprotoval enotnosti stranke in jo označil kot »uboj različnosti.«
G. R.
F spomin na žrtve zloglasnega nacističnega centra za boj proti partizanskemu gibanju
^Ina komemoracija VZPI-ANPI v Palmanovi
PALMANOVA — V Palmanovi so včeraj počastili spomin žrtev zloglasnega nacističnega centra za boj proti partizanskemu gibanju. Na slovesnosti, ki ni bila samo komemorativnega značaja, ampak sta z njo prireditelja, deželni odbor VZPI-ANPI ter občinska uprava iz Palmanove, poudarila pomen odporništva za nastanek Italije in za demokratični razvoj, je poudaril predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško, senator Silvano Bacicchi. Polaganju vencev in komemoraciji pred spomenikom na glavnem trgu in nato pred obeležjem v vojašnici Piave, kjer je med vojno ubijala zloglasna Ruggierova in Borsattije-va tolpa, je sledilo zborovanje v kinodvorani Italia. Antifašističnim borcem iz Italije in Jugoslavije so se pridružili župani s prapori številnih občin videmske in goriške pokrajine.
Na sliki (foto Klemše): slovesnost v Palmanovi.
Danes v A-1 ligi
Košarkarji Stefanela v gosteh v Trevisu
□ □ □
Odbojkarska C-l liga
Borovke osvojile slovenski derbi s slogašicami
NA 18. IN 19. STRANI
Poljaki bodo danes volili predsednika
VARŠAVA — Poljaki bodo danes volili novega predsednika, vzdušje na predvečer prvih demokratičnih volitev, ko bodo ljudje lahko izbirali med več kandidati, pa ni bilo preveč evforično. Na prednostni lestvici je še vedno trojica Walesa-Mazowiecki-Tyminski, še največjo predvolilno »živahnost« pa je pokazal lider Solidarnosti Walesa. Novinarjem je že orisal, kako bo preživel današnji dan, tuje poročevalce pa je povabil, naj počakajo volilni rezultat, saj mu bo gotovo naklonjen. Vsekakor bo sklical novinarsko konferenco samo v primeru, da bo odločno zmagal.
Pričakovanje je resnici na ljubo večje v tujini kot doma. Bo prevladala zmernost, v slogu »hiti počasi« Ma-zovvieckega, ali Walesova prenova za vsako ceno? Nemara pa bo veliko odvisno tudi od volilne udeležbe.
Bonska vlada napoveduje krepko pomoč proti pomanjkanju v SZ
Mihail Gorbačov zavrnil očitke o osebni diktaturi
MOSKVA — V sovjetskem in tujem tisku še odmeva novinarska konferenca, na kateri je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov napovedal pomembne spremembe v državnem vodstvu. Sovjetska zveza bo v bistvu postala predsedniška država, kar pa še ne pomeni, da se s tem odpira nova oblika diktature. Te očitke, ki se zadnje dni kar vrstijo, je Gorbačov odločno zavrnil.
Gorbačov bo moral v roku dveh tednov predložiti reformo vladnega sistema. Poleg tega, da je predlagal ukinitev predsednika vlade in imenovanje podpredsednika, pa je Gorbačov poudaril, da bo uvedel zvezni svet, ki bo imel temeljno vlogo pri odločanju. V njem bodo sedeli predsedniki vseh zveznih republik. Predsednika in podpredsednika bo volilo ljudstvo in ne več parlament kot doslej. Gorbačov je z velikim poudarkom govoril tudi o potrebi, da Sovjetska zveza ostane federacija zveznih republik, za to pa je nujno, da se medrepubliški odnosi utrjujejo, ne pa da krhajo. Sovjetski predsednik je med drugim izjavil, da njegov predlog o vladni reformi spoštuje nacionalno suverenost, čeprav je priznal, da se prav na tem področju rojevajo številne grobe špekulacije. V primeru, da bi kaka republika izrazila željo po izstopu iz federacije, bo morala spoštovati »ločitveno proceduro«. V zakonu je predvideno tudi, da se o odcepu
ljudstvo izrazi z referendumom, spoštovati pa bo treba tudi petletno prehodno dobo.
Glede splošnega položaja v Sovjetski zvezi je Gorbačov opozoril, da naraščanje napetosti, ki jo povzroča uveljavljanje sil opozicije ogroža tako gospodarsko kot politično reformo. Da bi to preprečil, želi Gorbačov okrepiti konstruktivni dialog z vsemi demokratičnimi gibanji.
Kljub vsej dobri volji pa je v SZ iz dneva v dan vidnejše pomanjkanje tudi najosnovnejšega potrošniškega blaga. O tem se je v petek široko razpisal tudi nemški tisk, od včeraj pa je vest, ila je Bonn pripravljen Moskvi radodarno pomagati. Kancler Kohl je namreč napovedal, da so v teku priprave za vzpostavitev pravega letalskega mostu, po katerem bo Nemčija dobavila Sovjetom predvsem prehrambne izdelke. Po mnenju opazovalcev gre za največjo povojno solidarnostno akcijo, kar je nemara že nekoliko pretirana primerjava. Nemški tisk poroča tudi, da je Kohl pripravil vrsto radijskih pozivov nemškemu prebivalstvu za pomoč SZ in da se namerava pogajati tudi z Washingtonom, da bi ameriška oporišča v Nemčiji dala na razpolago svoja letala. O pobudi pa je nekoliko previdneje govoril nemški obrambni minister Stoltemberg, ki je pojasnil, da bo akcija stekla, šele ko se bo bonska vlada pogovorila s sovjetskimi oblastmi.
Na socialdemokratski konferenci za Demos in slovenski plebiscit
CELJE — Pred okrog sto delegati in gosti je bila včeraj prva programska konferenca Socialdemokratske stranke Slovenije, na kateri so utrdili program in sprejeli novi statut. To je bil predvsem poudarek na socialdemokratsko značilnost stranke, na odnose z Demosom pa tudi poziv za plebiscit o neodvisnosti Slovenije.
Predsednik dr. Jože Pučnik je v uvodnem poročilu ugotovil, da so socialdemokrati samostojna stranka, ker pa so na zadnjih volitvah dosegli 7 odstotkov glasov, so lahko svoje cilje uveljavili samo skupaj z drugimi demokratičnimi strankami in zato so odločilno vplivali na nastanek in na stabilnost koalicije vladnih strank - Demos. Kritiki, ki nasprotujejo sodelovanju socialdemokratov v Demosu, hočejo v bistvu razbiti Demos in omogočiti sedanji opoziciji, da znova prevzame oblast, zato za socialdemokrate ni alternativne koalicije in je Demos edina možnost za uveljavljanje njihovih političnih ciljev.
Pučnik je nato podrobneje orisal odnose in korektne stike, ki jih vzdržujejo s tremi opozicijskimi strankami, predvsem pa skušajo opozicijo pritegniti, da bo podprla novo slovensko ustavo. Glede Jugoslavije pa menijo, da je kot federacija že razpadla in da je ni mogoče obnoviti. Za Slovenijo je edina sprejemljiva rešitev, da se takoj uveljavi kot suverena država in samostojna republika, razmere so dozorele in zato socialdemokrati za-
htevajo odločilne korake do konca tega leta.
V obširni in živahni razpravi so obravnavali celotno paleto gospodarskih in socialnih problemov Slovenije in predvsem socialdemokratske poglede nanje, pa tudi problem odnosov v Demosu, kjer se včasih izgublja lastna politična podoba. Predstavniki iz Goriške so še posebej poudarili pomembnost povezave z Italijo, obrambe narodnostnih pravic zamejskih Slovencev in vloge, ki jo pri tej povezavi lahko odigrajo. O problemih obmejnega zlasti pristaniškega sodelovanja in o narodnostni zaščiti je govoril Boris Gombač iz zamejstva.
Plebiscit je bil večkrat omenjen kot strateški cilj in kot nujnost. Izrečenih je bilo več zelo ostrih obtožb na račun opozicije, češ da se verbalno izreka za plebiscit v resnici pa ga hoče minirati in da bodo zaradi tega vztrajali na svojih stališčih in jih v ustavni komisiji v ponedeljek nato pa v torek na plenarnem zasedanju dosegli s preglasovanjem.
Na naše izrecno vprašanje je bil predsednik dr. Jože Pučnik znatno bolj pomirljiv in je izrazil željo in prepričanje, da bo glede tega vprašanja, ki je izredno kočjivo za vso slovensko narodnostno skupnost, doseženo soglasje in skupni pogledi.
Toda že v petek je prišlo pri enem izmed ključnih vprašanj do razkola. V ustavni komisiji so namreč z večino glasov sklenili predlagati plebiscitni zakon, ki
bo predvideval veljavnost plebiscita ob relativni večini prisotnih in z navadno večino glasov. Teoretično to pomeni, da se na volitvah za plebiscit lahko pojavi samo en volilec in je njegov glas odločilen. Seveda to odraža nezaupanje do slovenskih volilcev, pa tudi bojazen pred glasovi prebivalcev Slovenije, ki so po rodu iz drugih republik.
To je bojazen, da bo abstinenca visoka, večina pa negotova. Bistveno pa je soglasje celotne slovenske politične mavrice, katerega se bo skušalo doseči v ponedeljek na zasedanju ustavne komisije, predvsem pa seveda v torek, ko bo dokončno razpravljala in bo odločala slovenska skupščina.
Iz Srbije pa poročajo, da je tamkajšnja volilna komisija zavrnila kolektivne ostavke, zahteva, da se vsak kandidat do polnoči 25. novembra osebno zglasi na sedežu svoje volilne komisije in osebno umakne kandidaturo. Tudi to je svojevrsten trik, da se ohrani videz množičnih kandidatov in zunanji videz, češ da ne nastopajo samo Miloševičeva stranka in nekaj nepomembnih obrobnih strank, kot so Romi in drugi.
Srbski zunanji minister Aleksander Prija pa je izjavil, da se je opozicija umaknila z volitev, ker se je prepričala, da bo poražena. Volitve bodo tudi brez opozicije, njegova partija pa je naredila perfekten in najbolj časten sistem kontrole volitev.
BOGO SAMSA
V Jugoslaviji vladata negotovost in tesnoba
Dogajanja, ki pretresajo jugoslovanske republike, ko se spreminjajo v večstrankarske parlamentarne družbe, se najbrž zdijo neprizadetim opazovalcem povsem naravne. Mnogi prebivalci Jugoslavije pa jih doživljajo kot čas negotovosti in tesnobe. Politični dogodki so pogosto nepredvidljivi.
Bosna in Hercegovina danes glasuje v drugem krogu. Vendar je že prvi določil bolj ali manj dokončno podobo političnega zemljevida te republike. Tri velike nacionalne stranke, muslimanska, srbska in hrvatska, so tik pred prvim krogom volitev ustvarile »mehko koalicijo«, napovedale sodelovanje pri vladanju, pobrale glasove zmernih in gladko premagale partijske prenovitelje in Markovičevo stranko. Republika Bosna in Hercegovina tako ni zgolj »Jugoslavija v malem«, dežela sprtih narodov, ki jih poskušajo miriti jugoslovansko usmerjene stranke, temveč ima svojo lastno identiteto. Ohranila pa jo bo, če se bo lahko uprla vsem nacionalnim pritiskom v republiki in tudi od zunaj.
V Makedoniji še niso prešteli vseh glasov iz prvega kroga volitev, vendar se že vidi, da so Makedonci politično močno razdeljeni. Nekatere stranke jih zdaj poskušajo spraviti, pri čemer opozarjajo na enotnost tamkajšnjih Albancev, ki gredo v drugi volilni krog z geslom, da so Albanci narod in ne narodnost oziroma manjšina. To vnaša v makedonski politični prostor dodatno napetost, saj imajo narodi pravico do samoodločbe in do lastne državnosti. O Albancih kot narodu govorijo tudi kosovski Albanci, ki pa sploh ne gredo na srbske volitve, ker bi s tem priznali srbsko ustavo, ki jim je odvzela velik del avtonomije.
Na volitve pa najbrž ne bo šla niti srbska opozicija. Napovedala je bojkot in umika vse svoje kandidate. Srbska skupščina namreč ni privolila v zahtevo opozicije, da bi predstavniki strank sodelovali pri štetju glasov. Lahko ga samo nadzorujejo. Opozicijo tudi moti, da je oblast skrčila volilno kampanjo samo na mesec dni in si v njej zagotovila prvo besedo v najvplivnejših javnih glasilih. V ozadju spora pa je predvsem velika politična moč Slobodana Miloševiča. Vuk Draškovič kot glavni tekmec v volilnem boju za predsednika republike ga je celo politično razbremenil, saj je bil v svojih nastopih hujši nacionalist in je tako omogočil Slobodanu Miloševiču, da je kritiziral mitično zazrtost Srbov v preteklost in začel postavljati v ospredje perspektivo srbskega naroda. Spor se bo najbrž razpletel že v teh dneh, saj verjetno nihče ne
želi, da bi prišlo do morda tudi krvavih spopadov med Srbi.
Slovenija je že preživela prve krče pri prehodu v novo politično družbo in se pripravlja na plebiscit o samostojnosti, kakršno si je Srbija praktično že uredila z novo ustavo, Hrvaška pa naj bi svojo sprejela še pred koncem tega leta. V Sloveniji se je ustavni postopek nekoliko zapletel, ker imajo stranke različne poglede na posamezne rešitve. Zato je zdaj v ospredju plebiscit. V ustavni komisiji so že pripravili zakon za torkovo zasedanje slovenskega parlamenta. Sporen je samo še predlog, koliko volilnih upravičencev mora glasovati za, da bi Slovenija postala samostojna in neodvisna država, ki lahko sklepa meddržavne in konfederalne pogodbe. Demosu zadošča večina vseh ki glasujejo, opozicija pa pravi, da je to lahko celo samo četrtina volilnih upravičencev in zato zahteva večino vseh volilnih upravičencev.
Jugoslovanske republike se očitno pripravljajo na obdobje čimveč-je samostojnosti. Kaže pa, da jih bodo gospodarske in denarne koristi še precej časa silile k sodelovanju. Tuje vlade, mednarodne denarne ustanove in komercialne banke so namreč tako zavarovale svoja posojila Jugoslaviji, da bi jih lahko ob razpadu zvezne države takoj umaknile, ali pa zadržale jugoslovanske devizne rezerve, ki so naložene v tujini. Novega denarja na svetovnem trgu pa ta trenutek ni veliko. Nemčija kot največji ponudnik ga je usmerila v svoje nove vzhodne pokrajine, evropski bančni sistem pa obenem ostro izloča denar sumljivega izvora. Tega je sicer, po svetu dovolj, vendar ga razumen finančnik ne bi uporabljal.
Zato ima diplomacija tistih jugoslovanskih republik, ki so najbolj zagrete za samostojnost, kar dve težavni opravili. Sosedne in druge države prepričuje, da bi jih čimprej priznale, obenem pa išče denar, ki bi gospodarsko omogočil samostojnost. Dodatne probleme jim povzroča zvezni premier Ante Markovič, ki sicer izgublja na volitvah po južnih republikah, saj zmagujejo nacionalne stranke, vendar ga tujina še naprej vztrajno podpira. Doma pa mu ni naklonjena niti nova, vojaško obarvana Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo; na ustanovni shod je povabila vse stranke, ki so federalno in socialistično usmerjene. Markovičeve reformistične zveze ni bilo na seznamu povabljenih, kar je seveda dodatna uganka še zlasti za tiste, ki si želijo, da bi se jugoslovanska ustavna kriza razpletla mirmo in demokratično.
BOŽO KOVAČ
v STUDIIH DERMOKAPIL
Brezplačni trikološki posveti o problemih las
V studiih Dermokapil je v teku posebna »operacija lasje«: brez vsake obveznosti za nadaljnje obiske se lahko kdorkoli brezplačno oglasi za popoln trikološki posvet, ki traja okrog 45 minut.
Nedvomno je to priložnost, ki je ne kaže izgubiti. Če jo želite izkoristiti, je dovolj, da telefonirate v studio Dermokapil v Trstu in zaprosite za sestanek.
S pregledom boste prišli do sodbe o vaših laseh. To je izvid, ki
ga je najbolje opraviti takrat, ko je plešavost še omejena, ali še bolje, kadar lasje komaj začnejo izpadati. Prevencija je namreč vedno najboljša, še posebno na področju trikologije, in to tako za moške kot za ženske.
V studiih Dermokapil boste nedvomno našli zadovoljiv odgovor in zelo ažurnirane trikološke nasvete: pohitite, saj so brezplačni in ne zahtevajo nobenih obveznosti od vas.
TRST - Korzo Italia 21 - Tel. (040) 774248
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani	tl
• Slovensko
goč zaradi njene usmeritve v gospodarski razvoj odprtega tipa in vključitve v mednarodno delitev dela. Le tu pri nas je država odstopala od veljavnih določb in je v to logiko desetletja vklepala tudi podjetniške ambicije.
Z zadoščenjem lahko torej trdimo, da ravno neopazni četrti člen zakona izbija sodu dno in pri nas dokončno demontira ostanke železne zavese. Hkrati je to potrditev, da je bilo dolga leta povsem upravičeno vztrajati na stališčih največje odprtosti, kajti v tem je razlog, da je na gospodarskem področju med Slovenci v Italiji, kljub zaprekam, nastalo mnogo uspešnih pobud, ki danes potrjujejo trdno vraš-čenost gospodarstva v življenje naše skupnosti.
Leta, ki so pred nami, bodo tudi, in morda predvsem v gospodarstvu odločilna. Evropi, ki se je te dni v Parizu znebila prikazni hladne vojne, ne bo šlo vse gladko. Ni več ravnovesij, ki so še do lanskega leta pogojevala gospodarske tokove, po zrušenju realsocialističnih sistemov v Vzhodni Evropi pa današnja dogajanja na relaciji Vzhod-Zahod spremlja veliko dilem, začenši z dejstvom, da je kljub odpiranju gospodarskih sistemov na Vzhodu tržno gospodarstvo šele na začetku svoje poti, z izredno šibko kapitalno strukturo, čemur je treba dodati še neznanke, ki izvirajo iz političnih nestabilnosti in mednacionalnih konfliktov. Glede na naše območje so tu še skrajno negotovi zapleti v Jugoslaviji, iz katerih še ni videti jasnega izhoda.
V novih okoliščinah je prvenstvena naloga manjšine iskati tudi na gospodarskem področju drugačno vlogo, ki ji doslej zaradi zakonitosti železne zavese ni bilo dano zaživeti. Po vsej
logiki bi morala izginjati miselnost, po kateri so bile manjšine tolmačene kot nevarnost in podaljšana roka tujih koristi v lastni državi. Tako naj bi bilo, kot smo vseskozi trdili: manjšine kot dejanski faktorji miru in zbliževanja med narodi. Ni dvoma, da se ob nabranih izkušnjah posredniške sposobnosti slovenskega gospodarstva v Italiji lahko ob nastajajočih procesih utrjujejo in uveljavijo.
Optimizem pa je vendarle mogoče črpati predvsem iz dejstva, da je med slovenskimi gospodarstveniki v Italiji prisotna iniciativnost in zadostna vitalnost, da opravičuje tudi večje ambicije. Slovensko deželno gospodarsko združenje odigrava v naši stvarnosti vlogo oporne točke, ki je za gospodarske operaterje vseh sektorjev dejansko nenadomestljiva. Pripada mu velik del zaslug, da ima naš človek pri pobudah v vseh panogah, kjer je manjšina tradicionalno prisotna, sodobno strokovno zaslombo. Gre v prvi vrsti za jamstvo, da se modeli ekonomskega razvoja večinske družbe naši skupnosti ne vsiljujejo, pač pa da so skladni z njenimi interesi. Krepitev osrednje gospodarske organizacije v treh pokrajinah je zato nujnost, ki bo slovenskemu gospodarstvu tudi v novih okoliščinah omogočala vlogo propulzivnega dejavnika razvoja naše skupnosti.
• Washington
števila« italijanskih talcev. Obljubo je iraški diktator dal italijanski mirovni misiji »Time for peace«, v kateri so bili predstavniki Arcija, Adija, »Združenja za mir« in oče Nicola Di Gian-domenico iz asiškega samostana, delegacijo pa je vodil bivši jeruzalemski nadškof Hilarion Capudji. Obisk italijanske mirovne delegacije je sovpadal
s prihodom italijanskega airbusa, ki ie bil do vrha nalbžen z zdravili in_ = posebej s cepivom za bolne iraške otroke. Zdravila je na zahtevo mir°v_ ne delegacije poslalo predsedstvo 111 nistrskega sveta.
Obljube Sadama Huseina sicer ’ niso uradno potrdili, vendar pa naj D do osvoboditve italijanskih talcev Prl šlo že v kratkem. Predstavniki »Time for peace« so tudi poudarili-so na' srečanju s Sadamom Husein0^ zahtevali, da Irak osvobodi vse yi' državljane, ki jih proti njihovi volji 2 držujejo v Iraku in Kuvajtu.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celole,n® 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00- din, naroi"^ na za zasebnike mesečno 70.- din, poli® 390.- din, letno 780,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana
Glonarjeva 8- telefon 329761	^
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in }%2qoO oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) una\Q' •lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 190/o-si iz dežele Furlanije-Julijske krajine se ^gt ča;o pri oglasnem oddelku PUBLIEST * gf Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 4602ilnicah I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podruz SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, za^ v
in sožalja po formatu. IVA 19%. Nar0 jrSt, U1-uredništvu Primorskega dnevnika -Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič ^ Odgovorni urednik Vojimir Tavc
Britanski mojstri satiričnih vinjet so z železno Lady izgubili »neponovljiv« model
Luči in sence premierkinega odstopa Konservativci računajo na okrepitev
LONDON — Kriza, s katero se je britanska konservativna stranka soočala, se po odstopu Margaret Thatcherjeve hitro umirja, Anketa, ki 1° je opravil neki londonski raziskovalni zavod, le pokazala, da so se številni konservativci, ki so nameravali na prihodnjih volitvah oddati glas laburistom, skesali in se vračajo v objem Prve politične ljubezni.
Železna Lady je torej še naprej nadvse koristno »sredstvo«, vsaj za svojo stranko, Isti londonski inštitut je poizvedel tudi, kako bi se Posamezni kandidati uveljavili na volitvah in da kakšno zmago bi lahko računali konserva-bvci. Daleč najbolj priljubljen je še vedno vih-avi Heseltine (na sliki AP), ki bi v primeru olilne zmage osvojil vsaj deset točk prednost Pred laburisti. Druga dva kandidata, John Ma-vr id Douglas Hurd, pa bi se uveljavila na razdalji sedem oziroma pet točk. Okrepitev kon-drvativne stranke pa precej skrbi laburiste, ki o računali na napredovanje, sedaj pa svojim vasProtnikom očitajo, da odločajo o usodi drža-6 ne da bi se zmenili za javno mnenje.
Medtem ko sta zakonca Thatcher že uredila vse potrebno za selitev z Downing Streeta, delajo londonski hazarderji obračun stav na račun premierkinega odstopa. Celo laburistični lider in Margaretin najostrejši politični (menda tudi osebni) sovražnik Kinnock je stavil, da bodo Otočani leta 1991 imeli novega šefa vlade. Stavil je baje večkrat in vsakič večjo vsoto, tako da mu je končna zmaga prinesla kar nekaj milijonov. Kinnock bo denar daroval v sklad za revne otroke.
Zaskrbljeni pa so tudi bolj ali manj ugledni britanski karikaturisti, saj jim bo z Thatchene-vo odmanjkal neusahljiv vir domiselnosti. Železna Lady nima samo fizičnih značilnosti, ki so zelo primerne za karikature, temveč tudi značaj, ki ga je mogoče z malo spretnosti ponazoriti, meni Tom Johnston; njegove vinjete objavlja dnevnik Sun, vsako jutro pa se jim smeji vsaj tri milijone bralcev. K sreči se je pojavil »sodobni Tarzan« Heseltine. Plavolasi gospod ima svojevrstne razvade, najbolj pa ljubi z leopardovo kožo okrašene suknjiče, ki se jim bo moral po sili razmer odreči. Vsaj v javnosti.
Po združitvi obeh Nemčij zdaj RK išče izginule očete
BONN — Nemčija je pravno združena že skoraj dva meseca, toda procesi dejanske združitve na vseh področjih bodo še dolgi. Celotna stvar ni samo ekonomske narave, temveč ima dostikrat tudi globoke človeške razsežnosti.
Tako ima na primer nemški Rdeči križ polne roke dela z otroki, ki iščejo svoje očete, ki so že prej ali v zadnjem letu pobegnili na Zahod. Še posebej po lanskem eksodusu Vzhodnih Nemcev preko Prage in Budimpešte se je razbilo mnogo družin. Bežali so v glavnem moški, od katerih so nekateri svoje družine puščali doma, da jih ne bi izpostavljali nevarnostim, drugi zaradi manjših stroškov, nekateri pa...
Zdaj kar 17 tisoč žen išče svoje izginule može in očete svojih otrok. Rdeči križ dobiva po 300 pisem dnevno, doslej pa jim je uspelo najti približno 1.500 »izgubljencev«.
Božič je že skoraj tu
Pričevanja dezerterjev iz enot v bivši Vzhodni Nemčiji
Groza v sovjetskih kasarnah
BERLIN — Armada, ki je pred 45. leti zmagoslavno vkorakala v Berlin in zlomila hrbtenico nacistični Nemčiji, je sedaj na pragu razsula: vojaki dezertirajo, s seboj pa odnašajo orožje in strelivo, da bi s preprodajo ohranili golo življenje, oficirji, ki jih je prav tako okužil »virus razsula«, pa nimajo moči, da bi se postavili po robu eroziji vojaške discipline.
Ta zaskrbljujoča slika izhaja iz izjav dezerterjev iz sovjetskih enot v bivši Nemški demokratični republiki. Kar se je do nedavnega le šušljalo in trdilo, da so le izmišljotine zlonamerne sovražne propagande, prihaja sedaj na plan kot neverjetna resnica. Neodvisni in ugledni Berliner Zei-tung je objavil na skoraj polovici časopisne strani izjave sovjetskih dezerterjev. Pri tem je prvič navedel njihova prava imena in enote, iz katerih so dezertirali. Sodeč po izjavah, ki so po mnenju strokovnjakov verodostojne, je lahko vsakomur jasno, da je položaj sovjetskih enot v bivši Nemški demokratični republiki nezavidljiv, izgledi, da bi se situacija izboljšala, pa minimalni.
Alekseja Balahonova so lanskega junija iz matične enote na Uralu premestili v sovjetsko garnizijo v Jiiterborg (100 kilometrov od Berlina). »Tu sem našel katastrofalen položaj«, je izjavil Balahonov. Po 30 vojakov biva v eni sobi, stenice jim pijejo kri in celo leto vojaki niso zaužili mesa, osnovna hrana so čaj (v glavnem brez sladkorja), čorba in razne kaše.
Balahonov je dezertiral pred kratkim. Na črni borzi je pod ceno prodal 100 litrov bencina, ki ga je ukradel v garniziji, in neprobojni jopič. Pri tem mu je pomagal neki pobegli oficir, s katerim je delil »izkupičke«. Balahonov trdi, da glasnost in demokracija še nista prodrli v armado in da imajo oficirji monopol nad resnico. Trenutno se Balahonov nahaja v zbirnem središču Rdečega križa v Berlin-Spandau, želel bi odpotovati v Kanado, kjer bi začel novo življenje.
Njegova sotrpina Stanislav Kaminski in lija Širokolobov govorita s precejšnjo mero jeze, grenkobe in nemoči. Še pred padcem berlinskega zidu je iz njihove enote zbežalo 200 vojakov. »Razlika med njimi in nami je le ta, da mi še
živimo«, trdita ta mlada vojaka, ki sta komaj dopolnila dvajset let. Širokolobov navaja, da jih skuša sovjetska tajna policija KGB na vse načine izslediti, a da se živi ne bodo vrnili v vojašnice.
Do svojih nadrejenih so do skrajnosti kritični. »Dobesedno so zblazneli, ko so začeli dobivati plače v zahodnonem-ških markah«. Po novem major prejme 1.500 mark mesečno, poročnik 700, vojaki pa le 25 mark žepnine.
Nekateri dezerterji so že zaprosili za politično zatočišče nemške oblasti, te pa jim ga po vsej verjetnosti ne bodo mogle dati. Edina rešitev je torej odhod v kako drugo državo s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa. Življenje sovjetskim vojakom v bivši NDR pa greni tudi žaljivi odnos prebivalstva. Po vojašnicah Nemci pišejo gesla »Ven z ruskimi svinjami«, med prostim izhodom pa prihaja do pretepov, med katerimi jo navadno skupijo ruski vojaki.
Razsulo sovjetske vojske v bivši NDR posredno potrjuje tudi sovjetski odvetnik Oleg Liamin, ki navaja, da je vsaj 800 sovjetskih vojakov umrlo v čudnih okoliščinah leta 1988. Odvetnik, ki se je specializiral v obrambi sovjetskih nabornikov pred nasiljem njihovih tovarišev in nadrejenih, navaja, da je bilo lani samo v oporišču Weimar 50 zagonetnih smrti. Po trditvah tega odvetnika je na stotine sovjetskih vojakov dezertiralo in se na begu preživljalo s kriminalom. Večina se jih je vrnila v domovino v zapečatenih krstah, tako da ne bi ugotovili vzrokov smrti. Liamin navaja primer vojaka Valerija Grišina, ki naj bi po uradni verziji napravil samomor avgusta letos, ko pa so starši kljub prepovedi po pravoslavnem običaju odprli krsto, so ugotovili, da je nekdo njihovemu sinu prerezal vrat, predtem pa ga je surovo pretepel.
Ob vsem tem ni nič čudnega, da so nemške oblasti do skrajnosti zaskrbljene. Vsepreveč orožja izginja iz sovjetskih vojašnic, dezerterji pa predstavljajo izredno nevarnost, tako da sta se o tem vprašanju bržkone pogovarjala tudi zvezni kancler Kohl in sovjetski predsednik Gorbačov na njunem nedavnem sestanka. Opazovalci v Berlinu pa so prepričani, da to ne bo spremenilo bistva.
Uradni protest Bele hiše pri švicarski vladi zaradi incidentov na ženevskem letališču
j
Korak Naprh Na Poti Vaše Varnosti
Ut«dno^INGTON - Bela n 1|>r?}estirala pri švicarst
MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE
^ene bencina poenotiti po vsej Jugoslaviji
derjvfltT* — Republike, v katerih bencin in naje e.Zria vlariae .Prodajajo dražje, kot je to predpisala odjavno -!?0d0 morale v kratkem znižati cene, saj Cena^Unavan?e Jugoslavije začasno prepovedalo Zvi1® tekoči; oadomestil za ceste, ki so vračunana v
žvp?l° na bl^, 9lasila na blago iz Slovenije, Hrvaške
ben tis|j ejelo odlok s katerim bo ukazalo Srbiji sPošt?a^m s,.'M sp z republiškimi predpisi na podo-^ ^stovatj ^usprediraji /tržišče, da morajo obvezno
Predpise, (dd)
Protest »trendovcev«
4. decembra v Ljubljani
BEOGRAD — Približno pet tisoč ljudi iz 18 jugoslovanskih mest, ki jih je lastnik grosupeljskega Trend-foruma Sandi Grubelič opeharil za približno 7 milijonov mark, se bo 4. decembra zbralo pred stavbo slovenske skupščine. Od oblasti te republike bodo še enkrat zahtevali naj jih zaščiti in vrne odvzeto v omenjenem »lizing« poslu. To je na včerajšnji tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem središču v Beogradu v imenu prizadetih kupcev avtomobilov, ki so ustanovili koordinacijske odbore poudaril Stavan Bajič. Kot je bilo rečeno, je bil namen včerajšnjega pogovora z novinarji Jugoslovansko in mednarodno javnost seznaniti z malverzacijami Grubeliča. Za zdaj ni napovedi, ali bo Slovenski parlament oblikoval posebno skupščinsko telo, ki bo zaščitilo opeharjene kupce, je bilo še poudarjeno na tiskovni konferenci, (dd)
Iržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih.
Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila.
n7^||#n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE tSCIKo TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V sodelovanju /
NORICUM
ASSICURAZIONI
Predsednik dr. Vito Svetina ob današnji skupščini naše osrednje gospodarske ustanove
SDGZ s pogledom v
V Evropo, pa tudi v našo deželo, prihajajo novi časi, ki vnašajo znatne novosti tudi kar zadeva gospodarstvo in delovanje organizacij, ki se z gospodarstvom pobliže ukvarjajo, kakršno ja prav SDGZ...
Če upoštevamo najnovejše družbeno-gos-podarske spremembe in liberalne težnje v Evropi, v okviru Evropske skupnosti in na Vzhodu, se dejansko tudi na našem ožjem prostoru postavlja zahteva po novih poslovnih prijemih, za katere smo slovenski gospodarstveniki še posebej in rekel bi kar življenjsko zainteresirani. Naša mejna stvarnost zadobiva namreč čedalje bolj definirano vlogo možnega pospeševalca skupnega gospodarskega razvoja v okviru medregijskega sodelovanja.
Dežela Furlanija-Julijska krajina kot obmejna regija EGS in Slovenija kot bodoča samostojna družbeno politična stvarnost morata nujno uskladiti svoj gospodarski razvoj v smeri ustvarjanja sistema mrežastih povezav, osnovanih na sodelovanju na vseh področjih, še posebej pa na področju terciarnih in finančno-kreditnih dejavnosti ter na področju infrastrukturnih povezav; pri tem ne mislim le na cestne, železniške in luške povezave, temveč tudi in morda še bolj na povezave na specifičnem področju informatike. Pri tem morata obe regiji težiti k pospeševanju sodelovanja zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji na območju obeh regij in pa k razširjanju tega sodelovanja na vzhodnoevropska tržišča.
Ta koncept seveda predpostavlja široko podporo deželnih, državnih in samih evropskih oblasti pri usmerjanju takšnega gospodarskega razvoja, kakršen izhaja iz osimskega sporazuma in iz zakona za razvoj obmejnih območij, za Slovenijo pa je predpogoj, da si njena politična oblast tudi v tej fazi pridobi široko mednarodno podporo.
In kakšna bo vloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v okviru
novo nastale stvarnosti? Vloga SDGZ mora biti v prihodnje prvenstveno v tem, da bo organizacija s svojo razvejano strukturo in članstvom postala nosilni dejavnik nadaljnjega ekonomskega razvoja, za kar že razpolaga s potrebnim osebnim in strokovnim potencialom. Zato, da bo SDGZ še bolj učinkovit dejavnik v tem novem okolju, pa bo treba še okrepiti njegov pluralizem, ki gja mi pojmujemo po eni strani kot izraz specifičnih interesov gospodarskega razvoja na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, po drugi strani pa kot izraz specifičnih interesov posameznih proizvodnih sektorjev (kre-
bodočnost
ditno-finančnega, obrtniškega, zunanje in drobnotrgovinskega ter gostinskega). Dru-gfačna pojmovanja pluralizma ne morejo imeti v SDGZ domovinske pravice. SDGZ se politično lahko uveljavlja z gospodarskim napredovanjem svojih posameznih članov in prek svojih predstavnikov v organizacijah, odborih in drugih telesih, ki odločajo o gospodarskih problemih, in prek političnih predstavnikov manjšine oziroma prek SKGZ, kateri smo kot najbolj vestnemu zagovorniku naše samobitnosti od vsega začetka delegirali nalogo, da uveljavlja želje, potrebe in pravice manjšine na vseh družbeno-političnih področjih njenega udejstvovanja.
Kako pa se namerava SDGZ prilagoditi potrebam, ki jih narekujejo novi časi?
SDGZ kot deželna gospodarska organizacija in koordinator posameznih avtonomnih pokrajinskih združenj in sekcij bo moralo v prihodnje posvečati veliko pozornost profesionalnosti svojih kadrov, okrepiti svojo specifično sindikalno vlogo in spodbujati proces podjetništva, da bi bilo jutri zmožno delovati kot učinkovit katalizator za nastajanje novih gospodarskih pobud, predvsem v širšem kontekstu odprtja novih možnosti sodelovanja na vseh področjih, predvsem kar zadeva terciarne dejavnosti. Hkrati s tem se bo moralo tudi SDGZ obenem z vso našo nacionalno skupnostjo še bolj odpreti zavezništvu z vsemi naprednimi družbenimi silami, ki nas obdajajo. Morda bo to zahtevalo tudi določeno reorganizacijo SDGZ, vsekakor pa nam je tudi na tem področju potreben nov zalet, ki pa se lahko porodi le iz mladih ljudi, ki bodo znali z novim elanom sprejeti izzive, ki jih postavljajo novi časi, in znali izrabiti vse nove možnosti, ki se danes ponujajo gospodarskemu uveljavljanju tudi naše narodnostne skupnosti.
Pogovor zabeležil ELIO FORNAZARIČ
Račun za krizo tistim, ki so najbolj uživali
RIM — »Če se je gostija končala, bi bilo treba tudi določiti, kdo naj poravna račun. To ne bo lahko: izbruhnil bo trd spopad, ki bo bistveno vplival na same politične agregacije.« To je izjavil finančni minister Rino Formica tedniku. L'-Espresso ob polemikah okrog njegovega odloka o obdavčitvi Capital gaina, to je dobička od borznih operacij. Kot je znano, bodo borzi-janci plačali prvi obrok tega davka 15. februarja in ne že 15. decembra letos. Ministrov namig je jasen, sicer pa ga je še podkrepil z naslednjimi besedami: »Račun (za gospodarsko krizo, op. ur.) bo treba poslati v višja nadstropja, tja, kjer stanujejo tisti, ki so od praznika v osemdesetih letih daleč največ imeli.«
Minister se je dotaknil tudi političnega vprašanja oziroma zdrah v rimski vladi: »Če gre za problem ljudi, za problem sestave vlade, tedaj jo lahko mirne duše preobli; kujemo. Ne smemo pa ustvarjati zmede okoli vzrokov in učinkov: vzrok nezadostne učinkovitosti vlade gre iskati v njeni nesposobnosti, da bi poiskala soglasno politično rešitev za razplet problemov, ki tarejo italijansko gospodarstvo.« Gospodarska internacionalizacija in padec komunističnih režimov velevata po mnenju For-mice korenito preusmeritev: »Prve republike je konec, predvsem pa je odpadel "faktor K", ki je izključeval komuniste iz politične igr6’ Toda tudi sami komunisti se morajo iznebiti "faktorja K", ki ga še zmerom nosijo v sebi.«
gospodarski dopis iz Slovenije
Kdo bo pravi rešitelj?
JOŽE PETROVČIČ
Zadnji dogodki v gospodarstvu so bili že dalj časa pričakovani. Vedelo se je, da se bo plačilna sposobnost podjetij prej ali slej močno poslabšala, da bo podjetjem začelo primanjkovati denarja celo za vzdrževanje tekoče proizvodnje in da si denarja ne bodo mogli sposoditi v bankah, ker ga bo tudi tam močno primanjkovalo. Šestdeset dni blokiran tekoč račun, ko toliko časa podjetja ne morejo poravnavati svojih računov, pa po jugoslovanski zakonodaji sproži stečajni postopek. V takšnem neugodnem položaju se je zdaj znašlo precej slovenskih podjetij, napovedujejo pa, da se bo stečajni val še povečal.
Razlogi so znani. Večina direktorjev razlaga, da je to posledica ravnanja zvezne vlade, kar pa ni povsem res. Vlada je v nemogoč položaj pahnila izvoznike, ki za zaslužene devize dobijo premalo dinarjev. To pomeni, da je tečaj precenjen oziroma da je marka več vredna kot 7 dinarjev. Toda premalo dinarjev ne dobijo samo zaradi tečaja, ampak predvsem zaradi tega, ker je storilnost pri nas mnogo nižja kot pri naših zunanjetrgovinskih tekmecih. Ta nizka storilnost ne da nobenega pravega zaslužka, ampak predvsem izgubo, ki se veča še zaradi nenormalno velikih dajatev, ki jih morajo podjetja poravnati državi. Slednje, in pa nizka storilnost, pa je pahnilo v velike poslovne težave marsikatero podjetje, ki sploh ničesar ne izvaža, ampak išče zaslužek samo na jugoslovanskem trgu. Taka podjetja trdijo, da je za njihove slabe poslovne rezultate kriva denarna in posojilna politika, zaradi katere so plačila neredna ali pa jih sploh ni, posojila v bankah strahovito draga, zaradi padanja kupne moči na domačem trgu pa ne morejo ničesar več prodati, s tega trga pa so izrinjeni tudi zato, ker je tujim tekmecem omogočen prost vstop. Vsi pa upravičeno obtožujejo državo, tako zvezno kot republiško, da jemlje mnogo preveč in spravlja na beraško palico tudi vse tiste, ki so včeraj še imeli nekaj pod palcem.
Denar imajo pravzaprav samo še državljani, ki ga pridno nosijo domov ali v tuje banke in s tem v gospodarstvu in bančništvu povzročajo še večjo zmedo. Povsem sodeč ga imajo celo čedalje več,
kajti samo v začetku novembra so morale banke izplačati državljanom velike vsote denarja. Plasma bančnega denarja se je namreč močno povečal, ves pa je šel za plače, kar pomeni, da plače še rastejo in da je prav zaradi njih gospodarstvo še bolj siromašno. Podpredsednik republiške vlade dr. Janez Mencinger zato napoveduje zmanjšanje plač v Sloveniji in svari, da bo sicer slovensko gospodarstvo začelo naglo propadati.
Na njegovo napoved pa so se takoj odzvali sindikalisti, češ, kako more kaj takega zahtevati, ko ljudje; zlasti tisti, ki so zaposleni v velikih podjetjih, komajda še životarijo na robu bede. Zaradi takih napovedi, vendar pa veliko bolj zaradi zdajšnjih razmer v posameznih podjetjih, ko dela ni, predvsem pa ni plačila, se dviguje tudi stavkovni val. Delavci zahtevajo večje plače, zahtevajo državno pomoč za svoje podjetje, kličejo k sebi ministre in predsednike. Kličejo rešitelje.
Rešitelj bo tisti, ki bo dal denar. Kaj ne bi bilo najlepše, če bi to storila kar zvezna vlada in spet pognala denarno tiskarno v hiter tek? Ne, tisti, ki bo dal denar, ne bo rešil nič, ampak bo povzročil dokončno katastrofo v gospodarstvu!
Iz vsega povedanega sledi, da si nasproti stojita dve pojmovanji. Eno, ki hoče po sindikalni poti s stavkami, odstavljanjem sposobnih poslovnežev in zavzetjem podjetij še več pravičnega socializma in torej tudi pravično porazdelitev denarja in ki na svoj način opravlja zloglasno protibirokratsko revolucijo, in drugo, ki se tepe za tržna pravila gospodarske igre, pravno državo, finančni red in gospodarsko odprtost v svet. Tega interesnega dualizma, ki je v socialističnih državah bistveno drugačen kot v razvitem kapitalizmu, saj je prva stran pretirano (podzavestno) prežeta s komunistično ideologijo, bo v nekdanjih socialističnih državah čedalje več. Opazen je povsod, tako na Poljskem in Češkem, kot v Romuniji in Bolgariji, izjemno izostren pa je v Sovjetski zvezi. Prinaša ga prehod k tržnemu gospodarstvu. Zaradi njega se tudi pri nas že majejo nove oblasti in če se bodo hotele obdržati, bodo morale imeti veliko politične podpore, svoje moči in tuje pomoči.
Zaradi (ne)politike prevozov
Carlo Bernini kritičen do ES
VERONA — »Evropsko politiko gradi danes dunajska vlada. Poskus, da bi na področju prevozov zasnovali pravo evropsko politiko, je namreč propadel v trenutku, ko je evropski komisar Van Miert dal prav Avstriji.« Tako je potožil minister Carlo Bernini, ko se je včeraj udeležil veronskega zasedanja o "blagovnem prevozu v novi evropski in zunajevropski logiki". »Dejstvo je, da Avstrijci nočejo več dovoliti tolikšnega tranzita italijanskih tovornjakov, kot so ga doslej,« je nadaljeval minister. Tovornjakov, ki bi morali voziti po avstrijskem ozemlju, je 255.000, Avstrijci pa omejujejo število na 222.000, čeprav jih je vozilo do sedaj čez njihovo ozemlje 255.000.
Skratka, po Berninijevem zatrdilu Evropska skupnost sploh ni sposobna, da bi nasproti Avstriji nastopila kot zastopnica vseh svojih članic.
Minister za prevoze je navedel, da bi evropski načrt o uravnovešenju dovolilnic za vožnjo tovornjakov TIR po Avstriji oškodoval Italijo za kakšnih 30.000 dovoljenj. Načrt o porazdelitvi dovolilnic, ki ga je pripravil Van Miert, je naletel istega dne, ko ga je predložil, na nasprotovanje vseh, je še pripomnil minister Carlo Bernini, to pa pomeni, da je Van Miert izgubil zaupanje vseh. Seveda pa je vsa operacija propadla in tako se je bilo treba povrniti k dvostranskemu italijansko-avstrijskemu sporazumu, o katerem tečejo sedaj pogajanja. »Toda jaz nisem čisto nič optimist,« je malodušno zatrdil veronskim zborovalcem italijanski minister za prevoze.
Kako je z življenjskim zavarovanjem v SFRJ
Mnogokrat je izredno zanimivo čtivo tudi Uradni list te ali one držav . seveda le, če odraža socialne, politične in gospodarske razmere države, v kate izhaja. Pogostokrat namreč ugotoviš, da skuša vlada s svojo zakonodajo vzp°6 buditi ali pa zavreti določene trende, ki se pojavljajo na domačih tleh; v6.aS*r skuša z zakonodajo spremeniti vsakdanjo prakso, ki postaja škodljiva na prin1 za narodno gospodarstvo.	r
V Uradnem listu Jugoslavije št. 70 iz dne 9. novembra je izšel na prh^ zanimiv odlok, ki ureja vprašanje zavarovanja in sozavarovanja premoženja 1 oseb v Jugoslaviji. Znano je namreč, da so tuje zavarovalnice že pred čas°^ sprožile, predvsem v Sloveniji, veliko kampanjo za razvoj življenjskega zavar.(. vanja. Vsepovsod so se pojavljali zavarovalni agenti ali poverjeniki zavarovala’^ ki so ponujali ustrezne police pod "zelo ugodnimi" pogoji, večina podpisnik pa je le računala, kolikšna bo vsota, ki jo bodo prejeli ob izteku zavaroval dobe. Jasno je, da so premije in izplačila obračunane v šilingih ali markah- ^ je tudi, da v Jugoslaviji ni bilo razvito življenjsko zavarovanje in tako so agentje kar vrstili po hišah in pridobivali nove kliente.	g.
Vso to dejavnost ureja zdaj gori omenjeni odlok, ki postavlja temeljne p°9 je za takšno delo. Predvsem je zakonodajalec določil, kaj smejo domače (jug0* 0 vanske) fizične in pravne osebe zavarovati pri tujih zavarovalnicah; govor j ladjah, ki prevažajo tuje blago, o ladjah v gradnji, o investicijskih delih, ki opravljajo podjetja v tujini, če seveda to zahteva nalogodajalec; tudi mešan9 ^ tuja podjetja, ki delujejo v Jugoslaviji, smejo zavarovati svoje blago pri 1 hj, zavarovalnicah, vendar samo, če je ta pogoj izrecno določen v ustanovnih a rj podjetij. Določeno je tudi, da je dovoljeno zavarovati osebe in premoženj® k tuji zavarovalnici za tveganja, pred katerimi v Jugoslaviji zavarovanja ni. vj.
Pa preidimo k zaključku tega postopka. Življenjsko zavarovanje v Jug0*1^. ji obstoja, to pa pomeni, da je delovanje agentov tujih zavarovalnic na iuQ°ei-vanskih tleh nezakonito... Odlok sicer ne predvideva kazni za kršitelje teh P’ ti pisov, vendar je samo po sebi umevno, da bo moral zakonodajalec sprej izrecne ukrepe proti nezakonitemu delovanju.	ali
Osebe, ki so se zavarovale, bodo morale nadaljevati s plačilom letni ^j. polletnih premij, kajti v nasprotnem primeru - ob prekinitvi pogodbe - bi z9 jeg le vse pravice, verjetno pa jim tudi ne bi povrnili že vplačanih zneskov. ‘ tega zavarovanci niso računali, da bodo morali plačati premije v tuji va^tl če bo prišlo do spremembe tečaja dinarja nasproti nemški marki in seveda n<, nasproti drugim evropskim valutam, bo dinarska protivrednost premije z tu(ji višja, kar bo seveda krepkeje obremenilo družinske proračune. Ne sarn0' rgZ-zavarovalni agenti bodo zašli v težave, kajti oblasti bodo lahko proti njim u no ukrepale, ker so opravljali svoje posle nezakonito.
ODO KALAN
Upokojenci, ki živijo na tujem ne bodo ob italijansko penzijo
RIM — Upokojencem, ki so daljši ali krajši čas delali v Italiji in se nato dokončno naselili v tujini, se ni treba bati, da bodo zaradi tega ob pokojnino. Četudi bi namreč senat odobril normo, ki so jo že odobrili poslanci in ki uvaja strožje pogoje za pridobitev penzije v Italiji, bo to veljalo samo za bodoče upokojence. Problem, ki je razburil sindikate in patronate, zadeva bodisi tiste, ki so po nastanitvi v tujini ohranili italijansko državljanstvo, kakor za tujce, ki so delali v Italiji. Tovrstne pokojnine ("pensioni all estero") ureja 30 ustreznih dvostranskih konvencij (pridružilo se jim jih bo še 5), ki jih je sklenila Italija z državami, kjer prebiva zajetno število Italijanov oziroma takih, ki so službovali v Italiji in se vrnili potem v domovino. Pogoji za pridobitev penzije pa niso povsod enaki: za Jugoslavijo, Švico, Liechtenstein, Kapvedrske otoke, Urugvaj in Brazilijo je za pridobitev pokojnine dovolj, da je bilo na račun delavca vplačanih pri zavodu INPS samo za en delovni teden socialnih prispevkov; za Argentino, Avstrijo, Monaco, San Marino, Avstralijo in Tunizijo je potrebno vsaj eno leto plačanih prispevkov, za ZDA pa najmanj 18 mesecev.
Norma, ki jo je odobrila poslanska zbornica v obliki popravka k državnemu finančnemu zakonu, pa predvideva, da se minimalna doba, za katero morajo biti vplačani prispevki INPS, raztegne na 5 let za vse upravičence; kdor ne bo imel za sabo vsaj 260 dni neprekinjenega službovanja in seveda za ta čas vplačanih prispevkov, ne bo dobil penzije. Kot rečeno, pa to velja le za v bodoče.
Koliko ga je v naših žepih
leta ie Ki
'teoretično'1 v žepu 1.250.00°
RIM — Konec lanskega imel vsak italijanski drzH ur v
bankovcih in 24.000 lir v /<,r,ega cih. To izhaja iz rednega )e poročila o denarnem 0^:°iavO^ ga je izdelal emisijski Banca d ltalia in posredova nj kladnemu ministrstvu, oCt je romalo v parlament ^told1 Decembra lani je bilo v ,0toka vzdolž Apeninskega* P f0,00a vsega skupaj za kakšni 0jjie' milijard lir bankovcev, k jjii-ni občutno več - dobrih m jl0 oP lijard lir - kakor jih ipližn0 koncu 1988. leta, in za 1.350 milijard lir raznovrs'
Preiskave in polemike teh dni nakazujejo, da je po vojni skoraj 40 let delovala...
Skrivnostna »vzporedna« Italija
Polemika o zadevi Gladio, tajni strukturi italijanskih obveščevalnih stužb, ki je imela kot glavni, ustanov-ni cilj gverilski boj proti morebitni in-voziji, že nekaj tednov polni strani dalijanskih časopisov. V zadnjih dneh Pa se je sprevrgla v čelno konfronta-cii° med opozicijsko komunistično Partijo in strankami vladne večine, ki s° se, čeravno z različnimi poudarki, strnile v obrambi predsednika repub-hke Francesca Cossige. Če je kdo računal, da bo šla afera kolikor toliko tuirmo mimo, se je najbrž krepko uštel. Vprašanje pa je, ali bo po prahu sedanjih polemik, jasnejša slika o italijanskih povojnih skrivnostih, zlasti 0 tistih, ki so v sedemdesetih in prvi Polovici osemdesetih let okrvavile Italijo. Izkušnja sicer uči, da se ob vsaki podobni aferi morda doda nekaj kock mozaiku resnice, glavni del pa °staja vselej še zamegljen. Treba je veliko truda in naporov, da se za spoznanje več odškrne vrata in da pra-tnen svetlobe posveti v zakulisje, vse-9a pa ie ne USpe osvetliti. Ali bo tudi okrat tako, ko bo senzacija mimo in
0	bodo drugi dogodki pritegnili pozornost medijev in javnega mnenja?
V vseh teh tednih se marsikomu vsiljuje vprašanje, zakaj je ta afera Po svoje dokaj nepričakovano bruhni-Q na dan? Ali zato, ker so se beneški hodniki preveč približali resnici in to-i-l ,ni bilo mogoče več kriti strukture, y le Postala tudi zaradi novih razmer Evropi zastarela in nepotrebna? Ali /e bil prah dvignjen, da bi prikril ekuj drugega, nevarnejšega?
, zpraševanje o zakulisju je včasih (ih ° zavaiujoče, saj je v sedemdese-n letih iskanje odgovora na »cui prost« marsikateremu komentatorju oprečilo, da bi pravočasno! spoznal ionsko naravo nekaterih družbenih n javov. Toda k »zakulisologiji« silijo vtnarje predvsem nejasnosti in pJ'vnosti, zaradi katerih resnica tudi
1	dvajsetih letih, kot v primeru po-;ia Q.v Kmečki banki na Trgu Fonta-
' so ni prišla na dan. Italija je ena fQ,redkih razvitih držav, v kateri ob bil ° Ivovih dogodkih resnica še ni Sva. ugotovljena in v kateri morajo , °/.CJ žrtev še vedno pritiskati na ob-bi u jskotl najrazličnejše vzvode, da da h-. Pruvici vendarle zadoščeno, ‘ bili krivci odkriti in obsojeni. ai^Jtoj take strukture, kot je bil sD, <r0' bi s pravnega vidika najbrž je ri ne bH sporen (politična ocena preSu9ačria in je najbrž odvisna odo-Ijud-Ve posameznika), če bi bili pnJe. lubko prepričani, da so se pri-ljevnikl res držali nalog in tistih ci-iu d larabl katerih je bila organizaci-PrmMavlterui na noge. Če bi se njeni Pri^rtlki res urili samo zato, da bi v sito eru Jrivazije organizirali gveril-kovj711^6*0, ki bi delovala za sovražni-Piro? brbtom in mu otežkočala pro-PagJ-f. v Italijo. Toda ali so se primi Gladia res strogo držali teh
navodil? Ali res niso nikoli stopili na stran pot? Ali jih ni nikoli premamila skušnjava, da bi svoje delovanje usmerili na notranjepolitično področje in z različnimi potezami pomagali ohraniti »status quo« z onesposabljanjem notranjega »sovražnika«?
Odgovori nekaterih visokih častnikov, ki so v teh dneh pričali pred beneškima sodnikoma ali pred parlamentarno komisijo za pokole, so različni. Po eni strani je gen. Inzerilli jamčil, da se Gladio ni nikoli omadeževal z nezakonitim početjem, po drugi pa je gen. Serravalle poudaril, da so zlasti ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let nekatere skupinice težile k ekstremizaciji in si postavile problem preventivne onesposobitve morebitnih notrajnih »sovražnikov«.
Dejstvo je tudi, da so italijanski sodniki, ki so v zadnjih dvajsetih letih vodili preiskave o neofašističnem in tudi o ultrardečem terorizmu, prej ali slej trčili ob zapreko obveščevalnih služb. In vselej je sklicevanje na državno tajnost onemogočilo izsleditev krivcev. Oprostilne obsodbe raznih osumljencev za pokole v Kmečki banki, na Trgu della Loggia, na brzcu Italicus, na železniški postaji v Bologni dokazujejo, da je tako. Iskanje resnice o teh in drugih dogodkih, ki so pogojevali italijansko politično življe-
nje (»načrt solo«, spodleteli Borghese-jev poskus državnega udara, zrušenje letala argo 16, ugrabitev in umor Alda Mora, zrušenje letala pri Ustici itd) je vselej trčilo ob kaznivo molčečnost visokih častnikov obveščevalne službe, ob iztirjanje preiskav. In kaj reči o dejstvu, da je bil dober del teh častnikov vpisan v tajno frama-zonsko ložo P2?
Nezaupljivost je torej upravičena. In tudi sum, da tajne strukture le niso bile tako nedolžne, kot bi jih sedaj radi prikazali. Če niso bili v črne mreže, ki so se razpredale po Italiji, neposredno vpleteni gladiatorji, je pa bila zagotovo neka podobna struktura, ki je prav tako delovala pod odkri-Ijem obveščevalne službe. V nekaterih primerih pa celo neposredno, kot dokazujejo primeri generala Maletti-ja, stotnika La Brune, generala Miceli-ja in generala Musumecija, ki so bili med drugim tudi obsojeni zaradi kaznive molčečnosti ali celo zaradi jasnega poskusa izztirjanja raznih sod-nijskih preiskav.
Sodniki, ki so vodili preiskavo o pokolu naželezniški postaji v Bologni, kjer je bombna eksplozija ubila na 80 ljudi, nekaj stotin pa jih ranila, so v zaključku preiskave med drugim zapisali: »Iskanje resnice, ki je vselej zelo zapletena zadeva, je bilo v tem procesu še težavnejše, saj je bilo za-virano na vse načine in so laži, po-
skusi iztirjevanja, zarote dosegle neverjetno raven. Naloga preiskovalnega sodnika je bila zato res nehvaležna, predvsem pa je naletela na take protimanevre, kar je vzbudilo, naj bo dovoljeno napisati, hudo grenkobo.« Bolj naprej pa so bili sodniki še jas-nejši:»Indici in sledi jasno kažejo na pretresljivo ugotovite: v naši državi je dolga leta delovala okultna skupina, ki se je posluževala tudi terorizma, da bi pogojevala demokracijo in krepila svojo osebno oblast. Pretresa dejstvo, da so se nekateri sodniki že v preteklosti približali podobnim zaključkom, njihovo delo pa je bilo na različne načine sistematično demontirano in izjalovljeno. Obenem sili k razmišljanju ugotovitev, da je bila vrhovom terorističnega in golpističnega
gibanja zagotovljena nekaznovanost, medtem ko je bila za nekatere krivo-lomne častnike odprta pot do vse bolj prestižnih zadolžitev. Tisti, ki sobrez-kopromisno vodili preiskave pa so bili izpostavljeni vsakovrstnemu preganjanju.«
Ponekod pa je Gladio tudi neposredno posegal v življenje in delo ljudi, da bi jih politično in narodnostno pogojeval. To je primer celotnega narodnostnega mešanega območja, v katerem so bili Slovenci vselej glavna tarča pozornosti okultnih struktur.
Tako je v Videmski pokrajini vse do polovice petdesetih let delovala »Organizacija O«, ki je bila bolj poznana pod imenom trikolora, nato pa Gladio. Vez med obema pa je polkovnik Aldo Specogna, ki je bil najprej »skladiščnik« trikolore in nato Gladia. Že pred časom smo omenili, da je bil skupaj s poklovnikom Del Dinom Specogna eden od tistih, ki je bil v štiridesetih in petdesetih letih večkrat omenjen v poročilih Primorskega dnevnika, Soče in Matajurja kot voditelj nasilnih akcij proti slovenskemu prebivalstvu. Sedaj pa se je izkazalo, da je videmsko posejal s skladišči orožja. In ta okultna vojska je, kot je pred nedavnim poudaril don Aldo Moretti, ki je v arhivu škofijske knjižnice zbral veliko dokumentov, »zbirala predvsem informacije o krajevni politični situaciji in o nasprotnikih: zal včasih tudi s podtikanji in sumničenji, ki niso bila povsem utemeljena in ki so še bolj ohladila hladno vojno«.
Toda Benečija ni bila edina tarča. V Trstu je bilo delovanje drugačno, prav tako pa je polno izrazito protislovenskih akcij. Naj omenimo le poskus bombnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu leta 1969, ki je spodletel le za las, ali pa bomni atentat leta 1974, ki na srečo ni zahteval človeških žrtev. Pa tudi navodila SI-FAR o nadzorstvu nad slovenskimi naborniki, katerim so bili namenjeni le nekateri bataljoni in v katerih niso smeli imeti vojaških činov. In nato še skrivnosti jame pri Nabrežini.
Več kot dovolj za zahtevo, da se te zadeve pojasni, ker le tako ne bodo več zastrupljale tukajšnjega in vsedržavnega življenja.
VOJMIR TAVČAR
V mračnem zakulisju nabrežinskih »pejc«
jev Illca nabrežinskih karabinjer-k*3ruar'V z90dnjih jutranjih urah 24. “pejci te!72 odkrila v manjši kraški 'nedaleč od železniške postaje beliva \^Vo skladišče orožja in raz-Šli pe. v treh zabojih so orožniki na-lbloc,raJl]st kilogramov plastika, pet dih nah°V že pripravljenih dinamit-tona(„_,°lev. nekaj pištol, granate, de-
»ajboiiL ln vžigalnike. Vse je bilo Veiše jLj0? stanju, v glavnem najno-v treh'-6 *n’ kot rečeno, shranjevalo »d Zeleznih zabojih. Na njih je rial«; v azstreliva — zažigalni mate-*'azp0z Sen zabojih, ki so imeli isti
IVI' le ho111 znak (neke vrste trikotni. td nilo tudi	,—i„x*i
S1;
dili
Peki,
dilVancoš?^ve.č 1list°y an3lešči-
ni o „„___1 m italijanščini z navo-
K',K1ensk^ra.bi .razstreliva in izdelavi a fi—i strojev. Na vsakem listu je riniti DnPOniba' da ga je treba takoj ?al pGxn„j>>uP°rabi!' materiala. Nekaj v ^čer) ,Je a? karabinjerji (4. marca laVe »peiCprib v globeli nedaleč od
vit PRod°ben tistih tkovinst, zab°j.' na
Kazlje._ ustim, ki so jih našli pr-rj aku. al se je le po spoznavnem 5\tdkoCklh tr6h zabojib je bil na-
Poin kr°gi. vi, Vtem pa triie PrePle' brihtna no, ■ zaP°ju so našli dve po-ZajV s Prim-1 Pištoli, dva saržerja, šest nihalni javljenimi detonatorji, dve Pisa SVetilk j1, *.na fosfor, šest poseb-Kua havod^inogled in italijanska Prij^no aUa'
‘cnpafJ'nriau ze v Nabrežini, nato dnesli v Mestre, kjer so
pozneje vse zaboje uničili. Poročilo o akciji in inventar zaplenjenih stvari je sestavil poročnik Antonio Plataroti, tedanji povedli nabrežinske karabinjerske čete, ki je med drugim napisal, da je bil eden izmed zabojev, ki so ga našli v jami, že odprt. Pregledu materiala je že v Nabrežini prisostvoval tudi oficir vojaške protiobveščevalne službe SID, saj so v železnih skrinjah našli tudi razpoznavne znake in navodila te službe.
Nabrežinsko odkritje je kmalu romalo v pozabo, o najdenem orožju in razstrelivu se ni več pisalo in govorilo, uradno pa so zadevo arhivirali. A to samo na papirju. Že isti dan po odkritju so karabinjerji (ne nabrežinski, ampak njihovi visoki častniki) in tajne službe (SID, SIfar, Sismi) začele široko akcijo o nabrežinskih skladiščih, o katerih je marsikdo dobro vedel, da gre za eno izmed 139 skladišč tajne organizacije Gladio. Že nekaj dni po odkritju sta šef »oddelka R« vojaške tajne službe Fausto Fortunato in general Gerardo Serravalle, ki je bil odgovoren za novačenje članov pripadnikov Gladia, sporočila nadrejenim (baje tudi karabinjerjem), da sta bili nabrežinski »pejci« uradni Nasco (skladišči Gladio), v katerih so gladiatorji hranili sedem zabojev orožja in razstreliva. Od poročila SID pa beneška sodnika Felice Casson in Carlo Mastelloni, ki preiskujeta afero Gladio in ozadje pe-toveljskega atentata, poznata samo to kratko poglavje, nad vsem ostalim je
sedanji direktor notranje obveščevalne službe Sismi Fulvio Martini odredil državno tajnost.
Preiskava beneških sodnikov avdicije parlamentarne komisije o pokolih pa so v zadnjih tednih znova postavile v ospredje nabrežinski skladišči. Tako general Serravalle kot visoki častniki so potrdili, da je šlo za skrivališči Gladia, poročila, ki so jih takoj po odkritju orožja in razstreliva sestavili karabinjerji pa se ne ujemajo z »inventarjem« tajne organizacije. Voditelji Gladia so vedno vztrajali, da je bilo v Nebrežini sedem zabojev (karabinjerji pa so jih našli le štiri, od katerih je bil eden odprt), najdeno razstrelivo pa ni odgovarjalo seznamu skrivališča Nasco. Sam general Serravalle je sodniku Mastelloniju povedal, da so v Nabrežini skrivali tudi eksploziv, ki ga tja ni postavil Gladio in ki torej ne pripada tej organizaciji. Očitno je kdo »kršil« nabrežinski skladišči in ju, če lahko rabimo ta izraz, manipuliral z zamenjavo eksploziva in morda tudi kaj izmaknil. V vseh poročilih tajnih služb sta bili zaradi tega skladišči vedno označeni kot atipični in za preiskovalce torej skrajno zanimivi. Serravalle je članom parlamentarne komisije za pokole povedal, da je bil Gladio dolgo let neke vrste uvarnovešena struktura z jasnimi cilji (obramba pred komunizmom), v začetku sedemdesetih let pa so »nekateri začeli imeti čudne ideje«, tako da se je v Gladiu ustvarila neke vrste frakcija »nestrpnežev«, zaradi česar je bilo nevarno, da bi organizacija (ali vsaj njen del) prevzela prevratniške funkcije. Od tukaj ukaz njenih vrhov, da se izprazni skoraj vsa skladišča Nasco in da se »očisti« organizacijo vseh sumljivih elementov. To so naredili v obdobju 1970-1974, nabrežinski karabinjerji pa so k »pejci« pri Biviu očitno prišli prepozno, tako daje pred njihovim prihodom očitno nekdo po svoji potrebi manipuliral (nekateri ča-
sopisi rabijo v teh dneh izraz izropal) nabrežinski skrivališči. Zakaj je to naredil in v kakšne namene, še ni jasno.
Glede na razvoj dogajanj lahko zelo konkretno domnevamno, da karabinjerji poročnika Platarotija niso sami prišli do skladišč, a da jih je kdo tja posredno ali neposredno napotil. Morda prav tisti vrhovi tajnih in obveščevalnih služb, ki so se zavedali nevarnosti, da bi kdo znal izkoristiti skrivališča Nasco za atentate in za prevratniško rovarjenje. Ne smemo namreč pozabiti, da je SID takoj po odkritju arzenala poslal v Nabrežino svojega Častnika, ki je neposredno sodeloval pri pregledu najdenih zabojev orožja in eksploziva. »Pejci« se vsekakor nahajata na območju (domačini mu pravijo Trtul), ki je precej težko dostopno, globeli pa dejansko najdeš le, če veš kje so. Bivši častnik alpincev Aldo Specogna, ki je poveljeval enotam Gladia v Furlaniji-Julijski krajini, je rekel, da sta bili jami slabo zamaskirani, zaboji pa slabo skriti, to pa še ne pomeni, da so bili lahko dosegljivi. Očitno je imel kdo interes, da je treba skladišči (čimprej) odkriti.
Sodnika Casson in Mastelloni raziskujeta, ali sta nebrežinski skladišči na nek način povezani s pokolom v
Zgoraj
manifastacija neofašistov v Trstu; spodaj pa na sliki Italfoto nabrežinska »pejca«
Petovljah, v katerem so maja leta 1972 umrli trije karabinjerji. Preiskava teče po dveh tirnicah. Obstaja namreč domneva, da je eksploziv, ki so ga teroristi rabili za umor treh nesrečnih orožnikov, na nek način povezan z Nabrežino. O tem se vsekakor govori že nekaj mesecev. Druga tirnica pa zadeva čuvaje nabrežinskih skladišč. General Serravalle je povedal, da je imelo vsako posamezno skladišče Nasco svojega odgovornega in tudi svoje čuvaje, za katere je Gladio vodil posebne sezname.
V to ozadje je v zadnjih tednih preusmeril svojo raziskavo Casson in na to se po vsej verjetnosti nanaša »pretresljiva novost«, na katero je namignil odvetnik Livio Bernot, ki brani interese dveh Goričanov, ki sta bila svoj čas po nedolžnem obtožena, da sta izvedla petoveljski atentat. V resnici pa sta ga izvedla črna terorista Vinci-guerra in Cicuttini, ki sta bila pozneje obsojena na dosmrtno ječo, čeprav je tedanji poveljnik videmske karabinjerske legije, ki ima pristojnosti na vso. deželo, Dino Mingarelli, skušal »po svoje« prilagoditi in preusmeriti celotno preiskavo. Zaradi tega je bil tudi obsojen. Nabrežinski »pejci« skrivata zato še marsikatero resnico.
SANDOR TENCE
Zasedanje predsednikov delovne skupnosti Alpe-Jadran
Konkretne možnosti
integracije
MILAN — Zadnji dve leti delovanja delovne skupnosti Alpe-Jad-ran sta bili res uspešni. V teh zadnjih dveh letih so bili uresničeni glavni cilji, za katere je skupnost pred dvanajstimi leti sploh nastala.
S temi besedami predsedujočega Giuseppa Giovenzane, sicer predsednika Dežele Lombardija, se je včeraj v Milanu začelo plenarno zasedanje predsednikov osemnajstih članic delovne skupnosti. Deželo Furlanijo-Julijsko krajino sta zastopala predsednik Biasutti in odbornik za zunanje odnose Carbo-ne, Republiko Slovenijo pa predsednik slovenske vlade Peterle in zunanji minister Rupel.
Sicer pa je predsednik Giovenza-na v svojem uvodu navrgel celo vrsto problemov, tako političnega kot gospodarskega značaja, s katerimi se mora sedaj spoprijemati delovna skupnost — tu gre predvsem za proces integracije dvanajstih držav članic Evropske skupnosti, do katere prihaja naglih korakov. Delovna skupnost Alpe- Jadran se lahko ponaša, da je predhodnica tega zgodovinskega procesa, saj je s svojim zgledom nakazala pot po kateri priti do čim širšega sodelovanja med narodi. V tem okviru je seveda bilo veliko govora o pobudi Penta-gonale, ki so jo meseca avgusta v Benetkah podpisali predstavniki Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske in katere cilj je prav širjenje medsebojnega sodelovanja v tem srednjeevropskem prostoru. V tem kontekstu je naloga delovne skupnosti Alpe Jadran zelo važna: osrednjim vladam mora predlagati konkretne in izvedljive načrte, s katerimi doseči čimvečjo integracijo med državami. Zaradi tega bi morala delovna skupnost postati tudi na institucionalni ravni sogovornik Evropske skupnosti in se z njo dogovarjati o sprotnih problemih.
Predsedniki dežel, regij, republik in županij članic skupnosti Alpe-Jadran so v obširni razpravi ugotovili, da nudi sedanja faza razvoja v Evropi, za katero je značilno vzpostavljanje novih odnosov med državami zahodne, srednje in vzhodne Evrope, ki temeljijo na procesih integracije, demokratizacije in liberalizacije, nove možnosti gospodarskega in družbenega razvoja teh držav na poti k "skupnemu evropskemu domu", ki predstavlja za prebivalce tega območja ideal in stično točko med Evropo gospodarske skupnosti in ostalim delom Evrope. Ravno tako so bili mnenja, da ta proces gospodarske in družbene integracije, pri nastanku katerega je tudi delovna skupnost sodelovala s posredovanjem idej in izkušenj v duhu sklepov helsinške listine, priča tudi o neposrednem prispevku, ki ga lahko dežele nudijo pri snovanju sporazumov in velikih političnih načrtov. Poudarili so, da je potrebno podpirati razvoj deželne
in razvoja
avtonomije, varstvo etničnih in kulturnih značilnosti manjšin in oblike mednarodnega sodelovanja med deželami, kajti regionalizem predstavlja najprimernejšo in najsodobnejšo metodo za upravljanje kompleksnih demokratskih procesov današnje dobe in tudi bistveni element za ustvarjanje in doseganje strateškega cilja stabilnosti in sodelovanja v Evropi.
Še posebej so podčrtali, da je iz tega stališča potrebno zagotoviti smotrne oblike sodelovanja s tekočimi pobudami meddržavne kooperacije v okviru Pentagonale s ciljem, da.se dosledno ohranjajo pristojnosti, ki jih notranja ureditev posameznih držav zagotavlja deželam na raznih področjih in da se zagotovi institucionalna vloga dežel, ki so komplementarni partnerji centralnih vlad pri realizaciji programov in projektov v skladu z vodilno idejo, ki predvideva nove in pomembnejše vloge dežel znotraj evropske zgradbe. Z zadovoljstvom so sprejeli izjave, ki jih je na simpoziju o gospodarskem sodelovanju v delovni skupnosti Alpe-Jadran in o integraciji evropskega gospodarstva, ki je bilo v začetku novembra v Milanu, dal podpredsedujoči komisiji Evropske skupnosti poslanec Pandolfi, ko je posebej podčrtal možnost sodelovanja med delovno skupnostjo in evropsko skupnostjo pri ustvarjanju evropske politike velikih omrežij (promet, energija, telekomunikacije in informatika), raziskav in tehnološkega razvoja in reševanja problemov okolja, kot tudi izjave zastopnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s polnopravnim vključevanjem regij v realizacijo pobud, ki jih predvideva Pentagonala. Sklenjeno je bilo zato, da se sprejmejo vse pobude, ki se nanašajo na sklepe simpozija v Milanu, z namenom, da se pospeši proces gospodarskega sodelovanja med deželami Alpe-Jadran in da se okrepi vloga skupnosti Alpe-Jadran v Evropi in v odnosih z evropskimi institucijami, ter da dalje iščejo priložnosti za sodelovanje s skupnimi projekti pri programih, ki jih je Evropska skupnost že začela izvajati ali jih namerava izvajati v bodoče na področjih, ki so posebej pomembna za razvoj medregionalnega sodelovanja.
Prihodnji predsednik v naslednjem dveletju bo Josef Ratzembock iz Gornje Avstrije. Na plenarnem zasedanju so sprejeli tudi še nekaj drugih sklepov o notranji reorganizaciji, sprejeli so skupno resolucijo o civilni zaščiti, sprejeli madžarsko regijo Baranya kot aktivno članico, glede prošenj Bosne in Hercegovine ter Črne gore, da bi tudi ti dve republiki postali članici delovne skupnosti, pa so sklenili, da bodo o tem vprašanju govorili na prihodnjem zasedanju.
ALEKSANDER SIRK
Pogovor z ravnateljico Tamaro Blazino pred občnim zborom
Pri SDZPI se vztrajno zavzemajo za stalno kakovostno rast tečajev
Pojutrišnjem bo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje polagal obračun enoletnega dela. Lanskega decembra je slavila ta naša dragocena ustanova desetletnico nastanka, v tekočem enajstem letu obstoja pa bo zaokrožila jubilej v zavesti, da je požela in žanje s svojo izobraževalno dejavnostjo lepe uspehe, a temu ustrezno se bo znala odzvati tudi nastopajočim izzivom krajevne, deželne in v določenem pogledu mednarodne narave. Toda poglejmo, kaj je odvrnila na naša vprašanja prijazna ravnateljica SDZPI Tamara Blažina, ko smo jo dva dni pred občnim zborom zmotili v njeni pisarni.
Bi nam kratko orisali rojstvo in značilnosti Zavoda?
Naš zavod je bil ustanovljen leta 1979, soustanovitelji pa so bili Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Sindikat slovenske šole, Dijaški dom, Krožek absolventov slovenske trgovske akademije "Žiga Zois" (KASTA) in videmski Zavod za slovensko izobraževanje, ki so redno zastopani v našem upravnem odboru. DZPI je seveda uradno priznan, saj je bil zasnovan v smislu deželnega zakona št. 76 iz leta 1982, ki predvideva izrecne letne finančne prispevke za takšne zasebne ustanove.
Po kakšnem ključu podeljuje Dežela denar?
Ravna se po parametrih, ki so enaki tako za nas kot za druge tovrstne zavode in ki upoštevajo število učnih ur, številčni odziv tečajnikov in podobno.
Vam je teh sredstev dovolj?
Toliko, da lahko z njimi krijemo stroške. Sicer pa prejmemo občasno še kakšen dodaten prispevek, tako smo dobili letos 30 milijonov lir, s katerimi smo posodobili didaktično opremo; kupili smo videoregistrator, grafoskop, računalnike in še marsikaj.
Kaj pa prostori?
Lastnega nimamo. Kot vidite, smo v tejle stavbi gostje Dijaškega doma, z zadoščenjem pa lahko povem, da je Dežela naposled sprejela prošnjo, ki smo ji jo naslovili že pred leti, in nam nakazala 800 milijonov lir za obnovitev tega poslopja, četudi ni naše, pod pogojem, da bo vsaj še 20 let služilo izobraževalnim smotrom. Dela bi se morala začeti prihodnje leto, to pa pomeni, da bomo morali dve leti posvetiti večji del naporov prestrukturiranju hiše in prilagoditvi notranjih prostorov naši zahtevni dejavnosti.
Ostanimo za kak trenutek še pri prostorih: tu imate osrednji sedež, v Gorici imate podružnico, v Beneški Sloveniji pa...
Nič. Prva leta smo priredili nekaj tečajev slovenščine, potem pa smo se jim morali odreči; tudi zato, ker tam Slovencev uradno ne priznavajo in nismo mogli dobiti denarja. Očitno bo treba počakati na zaščitni zakon...
V Gorici pa imamo seveda prav tako lasten sedež, kjer vodimo letos osem tečajev, tako da jih je s sedemnajstimi tržaškimi trenutno vsega skupaj petindvajset.
Za naše razmere kar lepo število!
Res je. Mislim celo, da smo v tem pogledu že nekje pri višku. Odslej bo treba usmeriti vse sile v to, da takšno količinsko raven ohranimo neokrnjeno. Hkrati si bomo seveda prizadevali za nadaljnje izboljšanje kakovostnega nivoja, da bi naša izobraževalna ponudba še v večji meri ustrezala
Ravnateljica SDZPI Tamara Blažina
potrebam manjšinskega gospodarstva in uspešno kljubovala izzivom sodobnega tehnološkega razvoja.
Gotovo imate v mislih kakovostni skok, ki pa predpostavlja nadaljnjo poglobitev utečenega sodelovanja z gospodarskimi dejavniki pa še kaj.
Sodelovanje z našimi gospodarskimi strukturami seveda teče, tako na primer z bančno in gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Tržaško kreditno banko, vendar bi bilo treba sprožiti trajnejše oblike sodelovanja, recimo tudi pri programiranju tečajev. Tržna ponudba se pač širi, a z njo se poostruje konkurenca in tu pa tam kakšnega mladega človeka zamika Milan; deloma zato, ker jim to narekuje čisto posebna miselnost, deloma pa, ker jih privabljajo novi specializirani poklicni profili. Seči moramo torej po vse višjih oblikah izobraževanja, tudi zato, ker je zmerom več študirajoče mladine oziroma že zaposlenih ljudi, ki se čedalje množičneje zanimajo tudi za podi-
plomske tečaje, da na njih izpopolnijo znanje in stopijo v korak s časom. Sicer pa takšne tečaje priporoča tudi Dežela in jim namenja lepa finančna sredstva. Radi bi imeli tudi več pred-poklicnih tečajev, vendar je za to zainteresiranih premalo dijakov; če namreč število ne doseže po predpisih določene spodnje meje (ki je za nas, Slovence, še nekoliko niže), tečaja pač ne moreš organizirati. Idealno bi bilo tudi, da bi lahko prirejali tečaje za vse poklice, a v danih razmerah to ni mogoče; vrzel bi začasno lahko zapolnili tečaji v slovenščini pri deželnem zavodu IRFOP - teh pa ni.
Koliko tečajnikov imate tačas in za kaj se najbolj zanimajo?
Med 300 in 350. Največje zanimanje je za informatiko in tuje jezike - v Trstu se učijo predvsem srbohrvaščine, kot to zahteva predvsem trgovinsko poslovanje z Jugoslavijo, v Gorici pa angleščine, ki je na šoli ne poučujejo, pa tudi za psihologijo prodaje in marketing ter kmetijstvo.
Kaj nam poveste o učnem osebju?
Z njim smo zadovoljni, saj gre za stalne profesorje, ki vodijo dveletne poklicne tečaje, za večerne tečaje pa se naslanjamo na sodelavce iz Slovenije (zlasti strokovnjake za vinarstvo, vrtnarstvo in kmetijstvo sploh) in včasih tudi iz Italije; lani smo s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev priredili npr. tečaj za animatorje v izvedbi strokovnjakov iz Milana. Naše učno osebje redno sodeluje na deželnih tečajih za ažurniranje in izpopolnjevanje, redno se sestajajo in izmenjujejo izkustva z italijanskimi kolegi; da bi z združenimi močmi razvozljali kak skupen problem, sodelujemo pa med drugim tudi z delavskimi univerzami v Sežani, Ljubljani in Krškem, z gostinsko šolo v Izoli in s kmetijsko-veterinarskim zavodom v Novi Gorici.
Še par besed ob vaši skupščini.
Naš zavod mora graditi svežo podlago manjšinskemu gospodarstvu, a ne samo to: vse bolj bomo stremeli ič vključevanju tudi na druga dejavnos-tna področja, od socialnega pa do kulturnega, zato je želeti, da se sodelovanje s slovenskimi ustanovami in organizacijami še raztegne in da se v tem sklopu prične učinkoviteje obravnavati tudi problematika naše Benečije.
Razgovor zapisal DRAGO GAŠPERLIN
Protestno zborovanje in stavka zaradi preglavic s parkiranjem
PIRAN — Obalni odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma in obaln' odbor sindikata delavcev v trgovini sta sprejela protestno izjavo zaradi omejitve prometa oz. parkiranja v mestu Piran, saj naj bi bili zaradi neprimerne ureditv® cestnih predpisov prizadeti tako zaposleni, kot tudi občani. Najbolj naj bi bd1 prizadeti zaposleni v turističnih, gostinskih, trgovskih obratih, v družbenem in privatnem sektorju. V teh trenutkih je vsak izgubljeni dinar lahko izredne!!3 pomena in ima lahko dolgoročne posledice, ki bi jih kasneje težko odpravlja11' Ce do začetka decembra oba sindikalna odbora Obalnega sveta sindikatov Kh per ne bosta prejela zadovoljivih odgovorov, bosta organizirala protestni shod 1 stavko vseh turističnih, gostinskih, trgovskih in drugih obratovalnic. B .Š.
Pomagajmo Sloveniji v stiski
POMOČ
SLOVENIJI
V uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu so darovali:
družina Starec 100.000 lir, Amalija in Mirko Kjuder 50.000 lir, družina Ukmar (Križ) 20.000 lir, družina Sternad 50.000 lir, Sara in Nina 50.000 lir; družina Kralj-Berdon (Trebče) 50.000 lir, Ksenija in Boris Nadlišek 50.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Repentabor 250.000 lir; v počastitev spomina Jožka Sigulina daruje družina 500.000 lir;.v spomin na drago teto Pino Doles ob 10. obletnici smrti darujejo Neva, David in Elda 50.000 lir; v spomin na svojo ženo daruje mož Ernest Danev 50.000 lir; v spomin na pokojne svojce darujeta Mara in Ladi Milič 50.000 lir; v spomin na moža Pinota, brata Lucianota in starše daruje Valerija Čuk (Trebče 142) 25.000 lir; ob tretji obletnici smrti nepozabne hčerke Nade se je spominja mama in daruje 50.000 lir; namesto cvetja na grob našemu dragemu Jožku Si-gulinu darujejo svakinja Francka in nečaka Marica in Ciril z družinama 200.000 lir.
V uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici so darovali:
družina Klanjšček 200.000 lir.
Pri Kmečki banki v Gorici so darovali: N.N. 100.000 lir.
Pri Kmečki zvezi so darovali: Zdenko Floridan in Maja Demšar
100.000	lir, Anton Floridan 50.000 lir, Edvard Racman (Miličev) 50.000 lir, Štefanija Legiša 10.000 lir. Denar so že nakazali na tekoči račun pri TKB.
Pri SKD Tabor so darovali:
Tončka Sosič 50.000 lir, Savina Remec 50.000 lir, Bogomir Škabar
20.000	lir, Viktor Sosič (Perač)
100.000	lir, Mimica Jerič 50.000 lir, Zmaga Malalan 50.000 lir, Luciano in Laura Pavatich 50.000 lir. Denar so že nakazali na tekoči račun pri TKB.
Pri Skladu "Mitja Čuk" so darovali: prof. Ubald Vrabec 100.000 lir, družina Giulia Pertota 100.000 lir..
Pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah so darovali: Radoš Možina 1.000.000 lir, Mario Gombač
100.000	lir, Wanda in Oskar Čok
50.000	lir, Luciano Vidau 100.000 lir, Vanda Husu in Emil Bole
200.000	lir, Grgič (Padriče 62)
100.000	lir, Marija in Bruno Kalc (Jrebče 69) 50.000 lir, družina Albin Škabar (Repen 101) 50.000 lir, Lidija Kapun 50.000 lir, Walter Romano
50.000	lir, Tanja in Edi Ferluga
100.000	lir, Nevenka in Vinko Mah-
ne-Kalin 100.000 lir, Marko Perčič
50.000	lir, Vida Cergol 20.000 lir, Marija in Jordan Capponi 100.000 lir, Carlo Čok 100.000 lir, N.N.
100.000	lir, Tamara in Igor Čok 100.000 lir, Milena Poženel in Danila 80.000 lir; v spomin na Marijo Petaros darujeta Marija in Sandi Cergol 20.000 lir; v spomin na Ade-lo Bezek iz Sežane darujeta Olga in Ludvik Grgič 30.000 lir; namesto cvetja na grob pokojnih Marije Daneu, Marina Starza, Pierine Starc vd. Sigmund in Antona Lukše daruje Marjan Starc 100.000 lir.
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so
darovali: Alenka in Pino Rudež
400.000	lir, Virgilio Perini 50.000 lir in CGR srl 300.000 lir.
Pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini so darovali: Mirko Pahor 50.000 lir, Franc Kocjančič
50.000	lir, Alojz Rogelja 50.000 lir, Sonja in Stanko Budin 200.000 lir, Kazimir Milič 50.000 lir, Liljana in Radi Kravanja 100.000 lir, Jasna Strgar 50.000 lir, Valter Knez 50.000 lir, Manica in Evgen Legiša 100.000 lir, Marija Gruden 50.000 lir, Neva Daneu 50.000 lir, Pekarna Grilanc
100.000	lir, družina Buzan 100.000 lir, Tecnomarmi Nabrežina 100.000 lir.
Koncert za poplavljence na Radiu Koper
Na slovenskem programu Radia Koper bo danes ob 15. uri na sporedu posnetek s prireditve, ki je bila v četrtek zvečer v koprskem gledališču. Izkupiček prireditve je v celoti namenjen za odpravo škode, ki jo je pred nedavnim povzročila poplava v Sloveniji. Prireditev samo so sponsorizirala podjetja s Koprščine in okolice, s prispevki posameznikov in podjetij ter z dražbo slik, ki jih je podarila Obalna galerija, pa so organizatorji zbrali 365.000 dinarjev.
Na Dobrodelnem koncertu za poplavljence, tak je bil namreč naslov prireditve, ki je bila zasnovana v celoti v istrskem in primorskem duhu, sta nastopali Ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta z izborom ljudskih pesmi od Istre do Rezije in skupina Istranov s programom Lodrica toči kar ima. Gre za zanimivo in novo prireditev, katere vezna nit je trgatev. Sestavljajo jo narečni teksti istrskega pesnika Edelmana Jurinčiča, ljudske pesmi manjše skupine iz okolice Kopra, viže violinista Daria Marušiča in godca na bajs Emila Zonte.
F Grahovem blizu Cerknice
Padlemu pesniku F. Balantiču odkrili spomenik
GRAHOVO (CERKNICA) " Cerkniška občina in Društvo slovenskih pisateljev sta se s pre" dvčerajšnjo slovesnostjo v Grahovem pri Cerknici oddolžila spO" minu na tragično umrlega pesnika Franceta Balantiča. Pokojnem11 so odkrili spomenik, njegovo Ih6" rarno delo pa počastili s kulturnim programom. France Balant1 se je rodil leta 1921, niti dvain^ dvajset let pa mu še ni bilo, ko preminil in sicer v noči od 23. o 24. november 1943 med napado Tomšičeve brigade na domobra sko postojanko v Grahovem.
Ob odkritju spomenika, ki 9a \ oblikoval arhitekt M. Loboda, imenu slovenske vlade spref!0 ril minister za kulturo Andrej u puder, slavnostni govornik P31 bil pesnik Dane Zajc. V kul ^ nem programu, ki ga je ,uVeja-predsednik cerkniške občine j nez Okoliš, so sodelovali uč ^ domače šole, mešani cerkr,aije pevski zbor iz Starega trga. -pesnik in literarni zg°cloV orjl France Pibernik, ki je spreg0 a o življenju in delu P0k°inef še igralec Boris Kralj (z reci j. mi). Pibernik je med drugim R j v
lagal, naj bi slovenski zaloz , celoti natisnili Balantičevo rarno zapuščino.
i
Tokrat tudi tekmovanje med primorskimi zbori
Po prvem nizu koncertov, ki so se ^vrstili od začetka februarja do prvih c'ni maja, se danes začenja jesensko-Zlrnski del revije Primorske poje (razpored revije objavljamo ob strani). Otvoritveni koncert drugega dela te •Najmnožičnejše prireditve zborovske-9a petja bo danes ob 17. uri v Idriji. Ivmd drugim se bo občinstvu predstavi tudi mačkoljanski MePZ Primor-sko, ki ga vodi Anton Baloh.
Ob letošnji 21. izvedbi Primorske Poje so si organizatorji - Zveza pev-skih zborov Primorske in Zveza slo-Venskih kulturnih društev - zastavili zahteven Cilj, da bi v ta množični Praznik zborovstva vnesli nekaj no-vpsti. Predvsem z namenom, da bi re-Vljo predstavili v drugačni obliki, jo vPeli v možnost kakovostnejših razsežnosti in tako uvedli tudi izrazitej-So tekmovalnost. Primorska poje je od vsega začetka v prvi vrsti koncer-bri prikaz slovenskega zborovskega Poustvarjanja na ozemlju, ki se razprostira od Bovca do Pirana, od Be-bočije do Postojne. V srži prireditve J® °d vsega začetka misel o srečeva-d]u in zbliževanju zborovskih skupin obeh strani meje. Zato tekmovalni dačaj nikoli ni bil preveč poudarjen, ddglas je bil prej na pomembnosti Poznavanja med pevci iz različnih 5rajev in z različnimi izkušnjami. Ob etošnji izvedbi se je Primorska poje azdelila v dva kroga: prvi je bil že ^Pomladi, v njem je na 19 koncertih lest le-teh je bilo v zamenjstvu) natopilo 125 primorskih zborov, med . aterimi je strokovna komisija izbra-a 30 najboljših. Ti se bodo s petimi Pasrnimi predstavili na koncertih rugega kroga: prvi bo, kot že ome-Jeno, danes v Idriji, nato v Kopru, ostojni, Ajdovščini, Bovcu, Ilirski 'strici, Novi Gorici in še v Trstu, sk -t v gledališču Miela Reina. Ob l dpinah z onstran meje bo med naj-I d.tjšimi zapelo sedem zborov, ki de-jdjejo v zamejstvu: že omenjeni epZ Primorsko, nato po časovnem
zaporedju DPZ tržaške Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, doberdobski MePZ Hrast pod vodstvom Hilarija Lovrenčiča, števerjan-ski MePZ F. B. Sedej pod vodstvom Tomaža Tozona, MPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela pod vodstvom Mirana Žitka, kriški DPZ Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja in MePZ Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin pod vodstvom Matjaža Ščeka. Kot gosta pa bosta nastopila MPZ C. A. Seghizzi v Ajdovščini in MPZ Val Rosandra GR AL v Trstu.
Po mnenju Ignacija Ote, dolgoletnega strokovnega svetovalca za glasbeno dejavnost pri ZSKD in zamejskega koordinatorja Primorske poje, je letošnja novost (ki je sicer še »preizkusnega« značaja) le nekoliko omejujoča glede na klasično zasnovo te revije. Ob razdelitvi je namreč večji del organizacijskih težav prešel prav na ramena zamejskih organizatorjev, ki so se morali soočati s prostorsko utesnjeno razpoložljivostjo glede na število zborov v zamejstvu. Ker so se onstran meje odločili, da letošnje koncerte prvega kroga združijo s sicer običajnimi občinskimi zborovskimi revijami, se je že ob otvoritvi letošnje izvedbe izčrpal začetni smisel prireditve. Tako so onstran meje zbori nastopili kar na domačih tleh, na naši strani pa so se pojavile težave s prostori in posledično prenatrpanostjo nastopajočih. Zaznavno prikrajšano je, žal, izzvenelo tudi vsakoletno sodelovanje med obema slovenskima prostoroma, seveda pa ni prišlo niti do običajnega prepletanja med nastopajočimi.
Mimo teh pomislekov, ki bodo verjetno bolje prišli do izraza ob zaključku revije, bo tudi letošnjo Primorsko poje spremljala priložnostna brošura, ki bo izšla ob tem drugem koncertnem nizu. Pevske večere pa bosta zabeležili še tržaška in koprska radijska postaja.	(dam)
Ladjedelnica tone v izgube
skIZOLA — Tako kot vse jugoslovan-ieri !acijedelnice se je tudi izolska lad-^i ."ica 2. oktober znašla v globoki SQ Zl- Časi utečenih poslov z remonti je ?e^skih ladij so minili, kmalu pa se ttkazalo, da ob trenutnih pogojih knni?Vania I20'3 ne more niti približno vzh Ularati Isdjedelmc3111 z Daljnega °da in zahodne Evrope.
Hjc aracii naštetega je izolska ladjedel-kQA2' oktober že' poletno poslovanje k0nCa^a s 15,6 milijona izgube, do ca leta pa računaj0i da se bo izgu-Bjrp°vzpela na 29 milijonov dinarjev, "ja 11101 tadjedelnice Igor Požar ome-,Več razlogov za slabo poslovanje. lajj Prvimi je nerealen tečaj dinarja, pa je še dodatno prizadel fer[) nl' padec tečaja dolarja, po kate-°oračunavajo vse storitve. Z zako-rW je omejil obseg izvoza na kli-ladioj območje, so z blagovno listo rti0i. . n'c* tu(li določili vrednost re-$iCgrn'b storitev za sovjetske ladje in 1I'erii nf milijona dolarjev, kar po-PriA . r 62-odstotno zmanjšanje v )>(-.ariavi s preteklimi leti. jeti^ takih pogojih z realizacijo kri-$troškle 80 odstotkov vseh proizvodnih brertl ov in prispevkov ter dajatev, ki Šah j611'!0 gospodarstvo. Da bi zmanj-ZlUgjASobo, bi morali v ladjedelnici Za Kn , * število zaposlenih najmanj deiav lsedaj 2. oktober zaposluje 350 Sratj,06^). *n poiskati alternativne pro-tal. g ’ ki bi pritegnili tudi tuji kapi-tereq en ob možnih programov, za ka-strjjg ,Se zanima tudi partner iz Av-s6rvj'. Ie preusmeritev na remont in Predv/anie manjših plovih objektov, bi tno,6?1 turističnih plovil. Za to pa Vitj ab zgraditi nov pomol in zago-Ntrgb s.trezn° število privezov, za kar b°kpjn ]emo vse potrebno gradbeno pojar entacijo in soglasje,« meni Igor
Tudi v Tomosu napeto vzdušje
KOPER — Zaradi nepravočasno in le delno izplačanih osebnih dohodkov, je »zavrelo« tudi v koprskem Tomosu v stečaju. S prekinitvijo dela so pred nekaj dnevi izrazili nezadovoljstvo predvsem delavci v Tomosu 1 (proizvodnja dvokoles), kjer je okrog 700 od 1.200 zaposlenih v tem podjetju bolj glasno zahtevalo pojasnila v zvezi z izplačilom plač, pa tudi v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
Glede plač je treba povedati, da bi jih Tomosovci morali dobiti v ponedeljek, dobili pa so jih šele v četrtek. In to samo 40% plače po novi kolektivni pogodbi. Več denarja zaradi likvidnostih težav ni bilo moč zagotoviti. Čeprav nezadovoljni, so delavci izplačilo vzeli, nato pa ugotovili, da med njimi ni nikakršnih razlik, da zahtevnost dela ni upoštevana. To je bilo olje na ogenj in rezultat je bila prekinitev dela, ki je trajala dobro uro.
Seveda so se takoj začeli pogovori med vodstvom podjetja, sindikatom in stavkovnim odborom ter delavci. Vodstvo je pojasnilo, da gre za prvi del plače, ki upošteva samo izhodiščne vrednosti kategorij po kolektivni pogodbi in da bodo ob dokončnem izplačilu - to naj bi se zgodilo do 28. novembra - pri plačah upoštevahe tudi razlike in razni dodatki.
Neglede nato delavci v Tomosu menijo, da je treba proučiti novo sistematizacijo delovnih mest, ki se zdaj bistveno razlikuje od stare, ki je upoštevala kar 36 plačilnih razredov. To naj bi se zgodilo v prvi polovici novembra. Predstavniki sindikata in stavkovnega odbora so po dogovoru z vodstvom za 3. december napovedali stavko, če do 28. novembra osebni dohodki ne bodo izplačani v celoti. Delavcem je bilo zagotovljeno, da bo stečaj Tomosa končan do 31. 12.
IZTOK UMER
DUŠAN GRČA
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro.
ZOPPAS jih naredi neuničljive.
Spored Primorske poje
IDRIJA - nedelja, 25. 11. 1990, ob 17. uri OSNOVNA SOLA J. MIHEVCA
2. MEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA zborovodja: Zdravko Leban
1. MePZ PRIMORSKO MAČKOLJE zborovodja: Anton Baloh
Aldo Kumar	DRIM DRIM DRIMALA
Radovan Gobec	NE OURI, NE SEJAJ
Janez Močnik	KDOR JIH BERE
Marij Kogoj	STOJI, STOJI MI POLJE
Marko Sofianopulo	MARINARESCA
2. OKTET SIMON GREGORČIČ KOBARID umetniški vodja: Metod Bajt
Metod Bajt	PRI FARNI CERKVICI
Danilo Bučar	USPAVANKA
Luka Kramolc	LASTOVKI V SLOVO
Peter Jereb	O KRESU
Argenjev Slav jonski TARI BARI
3. MePZ VOLČE KOBARID
zborovodja: Slavica Mlakar
Vasilij Mirk Giovanni Gastoldi Lojze Lebič Karol Pahor Vinko Žganec
DEKLE, TO MI POVEJ OUESTA DOLCE SIRENA TRAUNIČE SO ŽIE ZALENE PA SE SLIŠ
PJESME IZ MEDJIMURJA
Giovanni Croce	CANTATE DOMINO
Felix Mendelssohn
-Bartholdy	SLOVO OD GOZDA
Marij Kogoj	VEČERNI ZVON
Aldo Kumar	ALEGORIJA
Milan Pertot	KAMBRCA
3. MOŠKI PEVSKI ZBOR POSTOJNA
zborovodja: Neda Nanut
Jasguin des Preš Johannes Brahms Zorko Prelovec Uroš Krek Alojz Srebotnjak
EL GRILLO IN STILLER NACHT SEDEM SI ROŽ POREZALA MI N COJ JE PA ENA LEPA NOČ REZIJANSKA
4. MePZ F. B. SEDEJ ŠTEVERJAN zborovodja: Tomaž Tozon
Števen St. Mokranjec TEBE POJEM Alojz Mav	TISTE DNI
Rado Simoniti	POD JASNIM SONCEM
RDEČA ROŽA
Pavle Kernjak	KO BI JAZ VEDELA
Rado Simoniti	DOLGA NOČKA
4. MoPZ SREČKO KOSOVEL AJDOVŠČINA zborovodja: Klavdij Koloini
Pavel Šivic	ZV' ŽAVOSTNA
Pavel Šivic	ČIST NORA PESM
Pavel Šivic	ANA PESMCA S PAŠE
Pavel Šivic	O FRIŠNEM LUFTE
Pavel Šivic	AUFBIKSARSKA
KOPER - sreda, 28. 11. 1990, ob 20. uri GLEDALIŠKA DVORANA
ILIRSKA BISTRICA - sobota, 15. 12. 1990, ob 20. uri DOM JLA
1. MePZ KOŠANA
zborovodja: Alenka Urbančič
Karol Pahor Emil Adamič Benjamin Ipavec Gustav Ipavec Aldo Kumar
PA SE SLIŠ VSI SO PRIHAJALI EJ TEDAJ LAHKO NOČ DAJTE, DAJTE
1. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST
zborovodja: Stojan Kuret
Jakob Gallus Pekka Kostiainen Pavle Merku Pjotr I. Čajkovski Pavle Merku
REGNUM MUNDI KONSERTTI
TRE CANZONCINE TRIESTINE BEZ PARI DA BEZ VREMENJI ČARNI KOS I. II.
2. MePZ LIPA ŠEMPAS zborovodja: Miran Rustja
Orlando Di Lasso O OCCHI, MANZA MIA Franjo Delak	TIHO JE LEGEL MRAK
Vasilij Mirk	DEČLE, TO MI POVEJ
Milan Pertot	KAMERA
Nace Frelih	SLOVENSKA DOMOVINA
3. MoPZ PROVOK NOVA GORICA pevovodja: Jožko Harej
Danilo Bučar Zorko Prelovec Ubald Vrabec Ubald Vrabec France Marolt
TAM KJER PISANA SO POLJA OH, DA JE ROŽA MOJE SRCE SINOČI ME DEKLE JE VPRAŠALO V SPOMIN IVANU CANKARJU MOJA KOSA
POSTOJNA - petek, 7. 12. 1990, ob 20. uri V KULTURNEM DOMU
1. MOŠKI OKTET ŠKOFIJE
umetniški vodja: Dolores Šturm
Hrabroslav Volarič ENO DEVO LE BOM LJUBIL Ubald Vrabec	SINOČI ME DEKLE JE VPRAŠALO
Aldo Kumar	ČARA MAMA
Ivan Šček	LONDONDERV AIR
Vasilij Mirk	NA TRGU
2. MoPZ KUD KAROL PAHOR PIRAN
zborovodja: Helena Jureš
Jakob Gallus G. Gastoldi A. Mihelčič Alojz Srebotnjak Ameriška ljudska Ciril Pregelj
ECCE OUOMODO MORITUR
AMOR V ČOLNU GLOBOKA REKA AFTER DARK SEM SE RAJTOV ŽENITI
2. MoPZ VASILIJ MIRK PROSEK - KONTOVEL zborovodja: Miran Žitko
Jakob Gallus	RESONET IN LAUDIBUS
Vasilij Mirk	KATRICA
Hrabroslav Volarič ZVEČER
Tomaž Habe	MAJOLKA BOD POZDRAVLJENA
Pavle Kernjak	JUHE, POJDAMO V ŠKOFČE
3. ŽENSKI UČITELJSKI PEVSKI ZBOR TOLMIN
zborovodja: Vera Clemente Kojič
Jakob Gallus Marij Kogoj Makso Pirnik Rado Simoniti Pavle Merku
CLARE VIR
METULJČEK
JESEN
NOČNA SLIKA
TINKE, TONKE PATALONKE
4. MePZ OBALA KOPER zborovodja: Sindija Šiško
Alessandro Scarlatti	EKULTATE DEO
Jakob Gallus	O REK GLORIAE
Felix Mendelssohn
-Bartholdy	ABSCHIED VOM WALDE
Števen M. Gajdov	TI, SENČE
Vasilij Mirk	SO ŠE ROŽ'CE
V HARTELNU ŽAVOVALE
NOVA GORICA - nedelja, 16. 12. 1990, ob 18. uri KULTURNI DOM
1. MePZ RAZPOTJE COL zborovodja: Ivan Trošt
Ubald Vrabec	SINOČI ME DEKLE	JE	VPRAŠALO
Jože Trošt	TISOČ LET
Anton Foerster	SPAK
Zorko Prelovec	JAZ BI RAD RUDEČIH	ROŽ
Rado Simoneti	DEBELI KUM
2. MePZ LAETITIA AJDOVŠČINA zborovodja: Vlast Lokar
Jacguin des Prčs TU PAUPERUM REFUGIUM Felix Mendelssohn IM GRUNEN Rado Simoniti	KOLO
Otto Groll	I WANT TO	GO TO HEAVEN
Otto Groll	KALINKA
3. MEŠANI MLADINSKI CERKVENI ZBOR VIPAVA zborovodja: Damjana Božič
Jakob Gallus Anton Foerster Koroška ljudska Fran Gerbič Črnska duhovna
RESONET IN LAUDIBUS GRADUALE
O, TI PREBURNA ŽENSKA STVAR BUČELAR
WHERE YOU THERE
3. KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR ILIRSKA BISTRICA zborovodja: Marija Šlosar Lenarčič
Michael Haydn G. P. da Palestrina Matija Tomc Matija Tomc France Marolt
DOMINE DEUS DEPOSUIT POTENTES SOVDAŠKA
SONCE M' JE NIZKO PRSJAVO SLOVES
4. PAZ VINKO VODOPIVEC LJUBLJANA zborovodja: Andrej Misson
Jakob Gallus	CLARE VIR
Felix Mendelssohn BEATI MORTUI Jakob Jež	LJUBEZEN SE PRIME
Zorko Prelovec	JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ
Rado Simoniti	A ČA
4. MePZ IVAN RIJAVEC IDRIJA
zborovodja: Stanka Močnik
Jakob Gallus Ivan Florjane Silvester Mihelič Aldo Kumar Aldo Kumar
O MORS
K TEBI POTUJEM PUOBEČ SEM STAR VILOTA
DRIM, DRIM DRIMALA
AJDOVŠČINA - sobota, 8. 12.1990, ob 20. uri KULTURNI DOM
1. KOMORNI MOŠKI ZBOR IZOLA zborovodja: Oskar Trebeč
Jakob Gallus Zorko Prelovec Samo Vremšak
Anton Foerster Danilo Švara
ASCENDIT DEUS NAGELJNI RDEČI MURA, MURA, GLOBOKA SI VODA TI VEČERNI AVE OH, MAMKA VI, VI
TRST - torek, 18. 12. 1990, ob 20.30 GLEDALIŠČE MIELA REINA
1. DePZ VESNA KRIŽ zborovodja: Bogdan Kralj
CIKLUS PESMI »OTROŠKI SVET«;
Pavle Merku	ČARNI KUS I. in II.
Marij Kogoj	KAJ NE BILA BI VESELA
Luigi Colacicchi	IL RAGNO E LA MOSCA
Aldo Kumar	RANDI
2. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR ŠMARJE zborovodja: Rozana Koštial
Danilo Bučar	KAKO BOM LJUBILA
Dve ljudski iz Istre AELOU
POJMO MI JELE NA SAMANJ Aldo Kumar	MILE MI MOJE ŠKALICE
Pavle Merku	SONCE LJUBO
Jakob Jež	IGRAJ KOLCE
2. MoPZ VAL ROSANDRA C RAL ENTE PORTO - TRST
zborovodja: Lucio Versier
Jakob Gallus Leo Hasler Bepi de Marži Claudio Noliani Claudio Noliani
ECCE CONCIPIES CANTATE DOMINO SIGNORE DELLE CIME DIMELO, DIMELO CANTADE DEI NOSTRI VECI
3. MoPZ C. A. SEGHIZZI - GORICA zborovodja: Giancarlo Bini
Cecilia Seghizzi A MI BASTE UN FIL Dl LUNE Marco Sofianopulo CHE' VIOLUTE PALIDUTE Giulio Viozzi	VIN E ACOUA
Marco Sofianopulo AL CIANTE' L GIAL Giancarlo Bini E CHE NININ GADIN
4. MePZ HRAST DOBERDOB
zborovodja: Hilarij Lavrenčič
P. Swwerts Ubald Vrabec Karol Pahor Samo Vremšak Gilbert Bčcaud
EX LIBRIS RDEČ ZATON PA SE SLIŠ ZILJSKA OHCET L IMPORTANT CEST LA ROSE
BOVEC - nedelja, 9. 12. 1990, ob 17. uri KULTURNI DOM
1. OKTET VRTNICA NOVA GORICA umetniška vodja: Alenka Saksida
N. N. (XVI. stol.)	IL CATINAIO
John Dowland	COME AGAIN
Oskar Dev	NA POLJANI
Pavel Šivic	ANA PESM'CA S PAŠE
Darijan Božič	OL’ MAN RIVER
3. OBALNI OKTET IZOLA
. umetniški vodja: Mirko Slosar
Jakob Gallus
Ignacij Ota Emil Adamič Jan Sibelius Jože Gregorc
SURREXIT
CHRISTUS ET ILLUXIT ZIMSKI TREPET VSE NAJLEPŠE ROŽICE SAARELLA PALAA MARKO SKAČE
4. MePZ STANKO PREMRL PODNANOS
zborovodja: Loredana Sajovic
Stanko Premrl Rado Simoniti
Alojz Srebotnjak Matija Tomc Ubald Vrabec
SLOVENSKA GOVORICA -POD JASNIM SONCEM RDEČA ROŽA VESNA VLAHI POLKA
5. MePZ PRIMOREC TABOR TREBČE - OPČINE zborovodja: Matjaž Šček
Jakob Gallus	SANTUS — BENEDICTUS (MISSA
SUPER'UN GAY BERGIER)
Pavle Mekii	JABLANA
Algirdas Martinaitis ŽEMAIČIU PLENTAS Lojze Lebič	LUBA VIGRED SE RODI
Spiritual	I WANT TO GO TO HEAVEN
Župani petih istrskih občin obiskali včeraj Občino Trst
Za novo sodelovanje med obalnimi občinami s te in druge strani meje
SSk odklanja obtožbe, da gre le za spor s KD
»Problem izkaznic zadeva
vse dvojezične občine«
Tržaški župan Richetti nam verjetno ne bo zameril, če ne bomo upoštevali njegovega poziva časnikarjem, naj ne poveličujejo pomena včerajšnjega srečanja med predstavniki tržaške občinske uprave in petimi istrskimi župani - koprskim županom Aureliom Jurijem, reškim županom Željkom Lužav-cem, puljskim Lucianom Delbiancom, izolskim Zvonkom Grahkom in bujskim Lucijanom Benoličem (piranski župan Franko Fičur se srečanja ni udeležil). Srečanje na tržaškem županstvu ima namreč prav gotovo zgodovinski pomen in je otipljiv znak spreminjajočih se razmer na vsem Vzhodu in počasnega, a zanesljivega rušenja poslednjih ideoloških pregrad. Priča pa tudi o dejstvu, da se tudi Trst, pa čeprav nekoliko počasneje, vključuje v proces zbliževanja in premeščanja več kot štiridesetletnih razlik. Tistih razlik, ki jih je vsilila šele novejša zgodovina, od fašizma do povojnih bojev za mejo in komunizma. Kot je dejal Richetti, ima vsa obalna regija, od Trsta do Pulja, podobne kulturne korenine, ki so botrovale nastanku podobnih težav, nemirov in pričakovanj. Zato - je pred srečanjem, ki je potekalo za zaprtimi vrati, dodal tržaški župan - bi bilo neprimerno, da bi si sosedna mesta ostala še vnaprej tuja. »Letos poteka desetletnica ustanovitve DS Alpe-Jadran, pred kratkim so ustanovili Pentagonalo. Čudno bi bilo, če mi ob meji ne bi bili sposobni sodelovati, ko Italija snuje sodelovanje s Češkoslovaško,« je zaključil Richetti.
V ospredju včerajšnjega srečanja so bili torej konkretni problemi, ki tako ali drugače zaustavljajo razvoj obalnega območja: varstvo okolja in kulturne dediščine, sodelovanje na kulturnem področju in krepitev infrastruktur. Po pobudi koprskega župana Jurija pa je bila izrecno omenjena tudi skrb sosedov za pravice Slovencev v Italiji. Juri je namreč pozval tržaškega župana, naj se zavzame, da se ne zniža nivoja že priznanih pravic, kot pač grozi nedavna pobuda devinsko-nabrežinske-ga župana Locchija za uvedbo enojezičnih italijanskih osebnih izkaznic.
Resorni strokovnjaki vseh občin se bodo srečali v prihodnjih mesecih, občinski upravitelji pa so že začrtali možnosti sodelovanja. V prvi vrsti gre za varstvo okolja, zlasti morja. Spomladi bo namreč srečanje predstavnikov vseh jadranskih mest, ki bi morali izdelati strategijo za zaščito. Trst, Koper, Buje, Pulj, Reka in Izola naj bi na tem zasedanju predstavili skupen predlog. Koprska občina, ki si je že priskrbela ladjo za čiščenje morja, pa bi to sodobno napravo lahko posojala-
Organizacijski odbor Kraškega pusta organizira v sredo, 28. novembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek. Prireditelji vabijo na sestanek vse predstavnike vaških pustnih odborov, pustnih skupin in predstavnike društev ter organizacij. Skratka, na sestanek so vabljeni vsi, ki na katerikoli način hočejo sodelovati na jubilejnem 20. Kraškem pustu.
sosedom, medtem ko istrske občine zanima nov depurator, ki bo v tržaški občini začel delovati januarja 1991.
Pogovor se je nato sukal okrog cestnih povezav in drugih infrastruktur. Medtem ko Istrska avtocesta hitro napreduje, dela v Italiji stojijo. Zato je istrske župane zanimalo, kako bo z italijanskim priključkom med mejnim prehodom pri Rabojezu in novo hitro cesto. Istrski župani so nadalje postavili vprašanje plinifikacije Istre, ki bi jo lahko uredili s priključitvijo na tržaško omrežje, kar je Richetti ugodno ocenil. Seznam skupnega sodelovanja obsega nadalje še obnovo zgodovinskih jeder istrskih mest (Richetti je predlagal priredbo skupnega simpozija na to temo) in kulturne izmenjave, zlasti gledaliških predstav in razstav.
Istrski župani, ki so zelo pozitivno ocenili srečanje, so na koncu izrazili željo, da bi se enotnost istrske regije in povezava s Trstom ohranila v trenutku, ko Hrvaška in Slovenija iščeta novo ureditev. Plebiscit v Sloveniji bi namreč lahko imel kot posledico ustanovitev nove meje na Dragonji, kar bi pomenilo delitev skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Integriteta Istre, ki bi jo lahko ohranili s posebnim statusom, pa bi se z meddežel-nim sodelovanjem prav gotovo okrepila. (B. G.)
Na sliki (foto Magajna) od leve proti desni: Delbianco, Tomizza, Seghene, Richetti, Benolič, Juri, Grahek in Lužavec.
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti je na zadnjem sestanku ponovila zahtevo po odstopu župana Locchija, ki ni spoštoval pogojev SSk za njen vstop v upravno večino, hkrati pa je odklonila »stališča tistih, ki skušajo prikazati vso zadevo le kot spor med SSk in KD«. V tiskovnem sporočilu Slovenska skupnost namreč poudarja, da je Locchijeva poteza hud napad na eno izmed demokratičnih pridobitev Slovencev in sploh vseh prebivalcev občin Devin-Nabre-žina, Žgonik, Repentabor in Dolina.
Spričo tega se devinsko-nabrežinska SSk čudi medlim in protislovnim reakcijam, ki jih je Locchijevo pismo vzbudilo pri vodstvih ostalih zainteresiranih občin, zlasti pri vodstvih občin Zgonik in Repentabor. »Poudariti namreč velja,« piše v sporočilu, »da Loc-chi v svojem pismu izrecno govori o
vseh štirih že omenjenih občinah na Tržaškem.« V sporočilu pa poleg tega ugotavljajo, da ima Locchijeva poteza nevaren precedens v zakonskem predlogu poslanca PSI Giulia Camberja, ki sta ga podprli upravni večini (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu.
Tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk pa je zadovoljno s solidarnostjo, ki je je bila njena delegacija deležna na uradnem obisku pri občinskih predstavnikih Kopra, Izole, Pirana in Buj (v katerih izdajajo tudi dvojezične izkaznice, in sicer na osnovi istih mednarodnih sporazumov), kakor tudi pri najvišjih predstavnikih Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
SSk na koncu izraža željo, da bi se Slovenci v bodočnosti z večjo enotnostjo zavzeli za spoštovanje svojih pravic.
Dolinski občinski odbor zavrača poskuse krčenja pravic manjšine
Dolinski občinski odbor je na svoji zadnji seji v četrtek, 22. t. m., ki jo je vodil župan Pečenik, obravnaval tudi znano pismo nabrežinskega župana Locchija notranjemu ministru Scottiju o možnosti uvedbe tudi samo italijanskih osebnih izkaznic v okoliških občinah na Tržaškem, kjer ves povojni čas izdajajo dvojezične izkaznice. Pri tem je soglasno ugotovil, da omenjene pobude ni mogoče drugače oceniti, kot poskus odpravljanja ene izmed temeljnih pridobitev slovenske manjšine po propadu fašizma, kateri se je slovesno obvezala ohraniti tudi demokratična italijanska republika z Londonskim memorandumom in Osimskim sporazumom. Enako se je obvezala Jugoslavija glede pravic italijanske manjšine v občinah Buje, Piran, Izola in Koper. Zato dolinski občinski odbor zavrača in obsoja vsak poskus krčenja že uveljavljene ravni manjšinske zaščite, kar je tudi v kričečem nasprotju s procesom zbliževanja med narodi in državami ter sprejetimi evropskimi standardi manjšinske zaščite.
Občinski odbor je sklenil, da bo vključil ta problem na dnevni red na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 13. 12. 1990.
Nabrežinski Center za mentalno zdravje ponovno deluje v prenovljeni zgradbi
Včeraj zjutraj je bila v Nabrežini slovesna otvoritev prenovljenega Centra za mentalno zdravje. Center je uprava Krajevne zdravstvene enote dala popolnoma obnoviti, tako da je stara stavba bivše postaje karabinjerjev sedaj res zgledno urejena ter lepo opremljena. Sedež centra obsega po sedanji preureditvi tri nadstropja s skupno površino približno 450 kv. metrov.
V pritličju so sprejemne sobe, interna lekarna, kuhinja ter jedilnica, ki služi tudi kot dnevna soba. V prvem nadstropju so spalnice z osmimi posteljami vsak (štiri za moške in štiri za ženske). Drugo nadstropje je namenjeno kolektivnim dejavnostim ter ima veliko sejno dvorano in računalniško voden arhiv, ki je del osnovnega informacijskega sistema oddelka za mentalno zdravje.
Na včerajšnji krajši slovesnosti so spregovorili komisar tržaške Krajevne zdravstvene enote podprefekt Domenico Mazzurco, devinsko-na-brežinski župan Dario Locchi, odbornica za zdravstvo pri tržaški občini Luisa Nemetz, direktor tržaške psihiatrične bolnišnice Franco Rotelli ter primarij nabrežinskega centra Giuseppe Del-1'Acgua.
Odgovoren za to nabrežinsko zdravstveno strukturo nam je povedal, da poslovanje centra nekam zavira pomanjkanje osebja, bodisi zdravnikov kot bolničarjev, tako da bo Služba za mentalno zdravje skušala smotrneje organizirati nekatere storitve, ki jih nudijo centri za mentalno zdravje na teritoriju. Trenutno delovna skupina
Centra za mentalno zdravje lahko računa na devetnajst bolničarjev, enega psihologa ter na dva zdravnika, pogrešajo pa socialnega delavca.
Nabrežinski center je nepretrgoma odprt od 8. do 20. ure. Za paciente, ki ponoči spijo v centru, skrbita dva bolničarja. Centri za mentalno zdravje, in seveda tudi prenovljena struktura v Nabrežini, nudijo prebivalcem številne usluge. Med temi bi omenili možnost sprejema in prenočevanja pacientov za različno dolga obdobja (povprečje je osem dni), center omogoča tudi dnevno bivanje z uslugami »day hospital«, nato ambulantno dejavnost.
Zdravstveni delavci centra opravljajo tudi razne obiske na domu pacientov, skrbijo za individualno terapevtsko delo in za terapevtsko delo z družino ter za rehabilitacijo bolnikov. Poleg zdravljenja bolnikov je glavna naloga centra tudi prevencija duševnih bolezni med prebivalci. Nabrežinski center za mentalno zdravje je namenjen populaciji, ki šteje približno 25 tisoč ljudi. Zajema pa področje devinsko-nabrežinske, re-pentabrske in zgoniške občineter del ozemlja tržaške občine, in sicer teritorij vzhodnokraškega ter zahodnokraškega rajonskega sveta.
Naj ob koncu omenimo, da je bil nabrežinski Center za mentalno zdravje, ki je bil ustanovljen leta 1975, prva tovrstna struktura v tržaški pokrajini ter v Italiji nasploh.
Walter Škerk
Jutri posvet o Trstu kot finančnem centru
V hotelu Savoia Excelsior bo jutri celodnevni posvet z naslovom »Trst: finančni center nove Evrope«, ki ga p°° pokroviteljstvom Dežele FJK prireja tržaška pokrajinska uprava oziroma njeno odborništvo za programiranje in pr°' račun. Srečanje je prav v teh dneh dobilo še posebno aktualen pomen, saj je senat odobril zakonski osnutek za gospodarski razvoj obmejnih območij, v katerem je med drugih1 močno ovrednotena vloga Trsta kot mednarodnega finančnega središča. Kot je rečeno v vabilu na jutrišnje srečanj6’ se je Pokrajina angažirala za njegovo organizacijo v smislu svoje institucionalne načrtovalne in koordinacijske vlog6; povrhu pa so jo opogumili tudi rezultati javne razprave, k> jo je na podobno temo priredila že junija letos.
Jutrišnje posvetovanje se bo začelo ob 9.30 s pozdravl predsednikov deželne in pokrajinske uprave Biasuttija ih Crozzolija, tržaškega župana Richettija in rektorja tržašk6 univerze Borrusa, ob 10.15 pa bo na vrsti uvodno poročil0 ministra za odnose z EGS Pier Luigija Romite. Sledila h° okrogla miza o tržaških prostocarinskih točkah, pri kat6rl bo sodeloval tudi predsednik pristaniške ustanove Pa°, Fusaroli, po opoldanskem premoru pa se bo posvet ob uri nadaljeval s temo o zunanji trgovini v Trstu. Uro kasneje bo okrogla miza o mednarodnih finančnih storitvah Trstu, pri kateri bosta sodelovala tudi predsednik družb Generali Enrico Randone in podpredsednik Tržaške hrani* nice-CRT Pier Giorgio Luccarini. Ob 17.15 je predvid6 poseg predsednika senatne komisije za proračun Andread6: ki mu bo sledila razprava, posvet pa bodo zaključili P°se?, senatorja Agnellija, poslanca Colonija in pokrajinskega 0 bornika za programiranje in proračun Cannoneja.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 90

O
V TRGOVINAH S TEM ZNAKOM DOBITE SREČKO NAGRADNEGA ŽREBANJA
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA, ZAHTEVAJ SREČKO!
1.	NAGRADA
2.	NAGRADA
3.	NAGRADA
15.000.000 lir
7.000.	000 lir
3.000.	000 lir
10 NAGRAD PO 1.000.000 lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1991
CASSA KUKALE CD AKTIGIANA-OKICINA HRANILNICA IN POSOJILNICA - OPČINE
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje
10. REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 26. novembra 1990, ob 19. uri
v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/11.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo ravnatelja
3.	Obračun in predračun
4.	Razprava
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Razno
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabi vse člane na
17. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 25. novembra, ob 8. uri v prvem in ob 9. uri v druge111 sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4.
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BV*||\D tržaška kreditna banka OBVESTILO DELNIČARJEM
Spoštovani delničarji,
v zvezi s poviškom družbene glavnice, Vam sporočamo, da je Upravni svet s svojim sklepom z dne 20. 11. 1990 določil rok zapadlosti obveze delničarjev za plačilo dviga družbene glavnice nepreklicno na dan 18. decembra 1990.
Po tem roku bodo neporavnane delnice porazdeljene med delničarje interesente v smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 1. junija 1990.
Upravni odbor
TRŽAŠKE KREDITNE BANKE
S. p. A.
ki malalan
%
Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) -
Tel.
Poziv stanovskih organizacij
Kmetje naj se množično udeležijo protestnega shoda
Sprejetje zakona v senatu pozdravlja tudi SSk
Coloni in Tombesi pozvala, naj zakonu za obmejna območja sledijo dejanja
Ob veliki deželni manifestaciji kmetov so kmečke stanovske organi-zacije (Kmečka zveza, Zveza nepos-rednih obdelovalcev in Unione Ag-ricoltori) objavile skupen poziv: Kmetje in živinorejci, čedalje težje razmere, v katere je zašlo kmetijstvo v deželi, kjer je pod vprašanjem celo obstoj najbolj razvi-tjh kmetij, ki so pod nevzdržnim pritiskom porasta stroškov ob nenehnem Padanju cen, vedno strožje omejitve in t®žja bremena, ki jih nalaga evropska skupnost kmetijski proizvodnji ob ne-zavzetosti politike do kmetijstva in ob ostrih vladnih finančnih omejitvah v škodo kmetijstva, katerim gre dodati omejitve in hude zamude deželnih posegov, narekujejo stanovskim kmečkim organizacijam, da enotno zberejo člane v odločen sindikalni protest.
Vabimo vas, da strnjeno izpričate odločno nasprotovanje neodgovornim ln uničevalnim izbiram, ki bodo imele Nepopravljive posledice za naše kme-ujstvo in bodo usodno prizadele nje-g°v obstoj, če bodo sprejete v okviru organizacije GATT (splošnega dogo-v°ra o carinskih tarifah in trgovini). Brez kmetijstva ni bodočnosti Zato vas pozivamo na množično Protestno manifestacijo, ki bo v petek, -kJ. novembra 1990, v Trstu.
Složno se je udeležite, v obrambo Kmetijstva, svojih kmetij, svojega dela.
Naj še spomnimo, da bosta v okviru Priprav na petkovo manifestacijo jutri 19.30 dva sestanka: na sedežu KD Kolonkovec (Ženjan 46) in v Gročani
'^renjska hiša).
Paket za Trst je poživil naše gospodarstvo, z zakonom za razvoj obmejnih območij pa dežela Furlanija-Julijska krajina dejansko dobiva vlogo mostu, za uresničitev katere se mora pri priči in složno lotiti dela, začenši z uresničevanjem projekta Polis. Poudarek je iz ust tržaškega poslanca Sergia Colonija, ki je imel včeraj s predsednikom Trgovinske zbornice Giorgiom Tombesijem in s predstavnikom pokrajinskega tajništva KD Aldom Scagnolom tiskovno srečanje o zakonu za obmejna območja in o tistih vidikih finančnega zakona, ki neposredno zadevajo našo deželo.
Kljub temu da je v senatu odobreno besedilo zakona za obmejna območja glede na tisto, ki je prišlo iz zbornice, »bogatejše« za kako desetino poglavij (in da torej zakon ni več namenjen samo FJK, ampak tudi Venetu), je po Coloni-jevem mnenju nujno, da zbornica besedilo odobri brez spreminjanja, saj »odnosov z Venetom ne moremo doživljati s terorjem«. Kar pa zadeva pomembna finančna sredstva, ki jih prinaša zakon, se je Coloni posebej ustavil pri prispevku za slovensko manjšino, kjer je sodil, da ni bilo najbolj pametno zahtevati povišek sklada, saj tako ne ostane nič več denarja za kritje zakona o globalni zaščiti.
Skoraj osemsto miljard (natačno 786), ki jih finančni zakon namenja za kritje zakona o obmejnih območjih pa je po Colonijevih besedah izreden uspeh glede na težak trenutek, ki ga preživlja javna financa in glede na nespodbudne perspektive upočasnjevanja gospodarskega razvoja. Letos je bil finančni zakon skrčen za kar 50 tisoč milijard lir -
Casson preučuje samomor tržaškega agenta
Še ena zagonetna smrt
Sodnik Casson očitno hoče odkriti ozadja vseh sumljivih dogodkov, ki so se pripetili v naših krajih v letih, ko so »vroče glave« organizacije Gladio lahko nekontrolirano razmišljale in »delovale«. Med te dogodke naj bi Casson uvrstil tudi okoliščine, ki so leta 1975 botrovale »samomoru« 33-letnega agenta tržaške kvesture Nicola Pizzuta. Fant naj bi že leta 1973 izjavljal, da marsikaj ve o skladišču razstreliva v Nabrežini in o dejavnosti tržaških neofašistov, a ga nihče ni hotel poslušati. Nekaj časa se je zdravil v umobolnici, nato pa se je leta 1975 ustrelil v glavo.
je opozoril tržaški parlamentarec - kljub temu pa smo dosegli vidne rezultate pri finansiranju nekaterih ključnih dejavnosti Trstu in v deželi, začenši s padriškim Centrom za raziskave in tržaškim pristaniščem.
Zakon za obmejna območja je predvsem kolektivni dosežek, zamisel o prosti finančni coni pa sodi v daljnje leto 1982, medtem ko jo je senator Andreatta konkretneje zastavil pred dvema letoma v Trstu - je podčrtal predsednik Trgovinske zbornice Tombesi - in Trst se mu je nemudoma odzval. Zbornica je v ta namen že ustanovila delovno skupino mednarodnih izvedencev (med njimi je tudi sam Andreatta), katere naloga bo med drugim tudi v preprečevanju, da bi administrativne ovire izvotlile izbire zakonodajalca. Ne smemo namreč pozabiti na pomen izvajalnih normativov - je opozoril Tombesi - ki bi lahko omejili doseg zakona, po drugi strani pa morajo njegovemu sprejetju takoj slediti dejanja, kot npr. odstranitev vseh ovir in negotovosti glede uresničitve projekta Polis.
Izglasovanje zakona za obmejna območja v senatu je pozdravilo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki v tiskovni noti podčrtuje pomen želje po krepitvi gospodarstva in mednarodnega sodelovanja v času zgodovinskih sprememb v srednji in vzhodni Evropi in dejstvo, da se manjšine pri tem obravnavajo kot bistveni dejavnik življenja ob meji. Za Slovence v Italiji je še posebej pomemben 14. člen, in to ne samo zaradi finančne podpore, ampak tudi zato - pravi tiskovna nota - ker izrecno potrjuje nujnost organskega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Denarna pomoč namreč le začasno rešuje nekatera vprašanja, bistvenega pomena pa so določila o jezikovnih, kulturnih, prostorskih, gospodarskih, šolskih in ostalih problemih naše skupnosti. Za SSk je pomembno tudi določilo, da se mora Dežela o uporabi sredstev posvetovati z ustanovami in organizacijami slovenske manjšine, za kar bodo po eni strani potrebna jasna pravila, po drugi pa dialog in pluralistični pristop znotraj manjšine. Na koncu izraža SSk pričakovanje, da bo poslanska zbornica hitro in brez sprememb dokončno potrdila zakon, pri čemer dodaja, da zaslužijo priznanje tako sile deželne koalicije, ki so omogočile izglasovanje zakona, kot tudi komunistična opozicija, ki se je dolgo zavzemala zanj, senator KPI Spetič, valdostanski senator Dujany in vsi, ki so se zavzeli za člen o manjšinah, med katerimi so bili tudi predstavniki matične domovine.
Pogovor s predsednikom gostinske sekcije SDGZ Karlom Guštinom
Naše perspektive so v razvoju turizma
^ Karto Guštin je tako znan v naših in Dn s<?m.° v naših krogih, da ga ni treba kpSebei predstavljati. Kot tajnika tržaš-'ih^0st'nske sekcije SDGZ smo ga pred cnjm zborom zaprosili, naj nam kaj Pr°blemih kategorije. Začel je
lun ateg°rija gostincev je kar naprej pod kat° ^nančnikov in davkarije. Ne vem, tj K° je na drugih področjih, od nas gostite 6V pristojne oblasti vedno kaj za-Mj.Vaj°. nas pregledujejo in kontrolirajo, čas nimam proti temu, da se od časa do prea ngotavlja moja davčna poštenost in ločn duiej° ustrezne knjige, sem pa od-iatn °, Pr°ti vsem nepotrebnim kontro-škna nam ovirajo delo in povzročajo ne no, ne da bi bile kakorkoli utemelje-
čj^*r zadeva delovanje oblasti ima Z0t ek vtis, da je v Trstu premalo po-drun?^* za turizem' medtem ko je v lavi*1*1 Pokrajinah naše dežele ta de-Naos‘ Bolj prodorna. t6rna Tržaškem se res premalo dela na Področju. Najbrž je temu pripisati
tudi šibkost tuje komponente v tržaškem turizmu. Furlani znajo neprimerno bolje privabljati tuje turiste, treba pa je tudi reči, da deželni organi zagotavljajo zlasti videmski in pordenonski pokrajini veliko obsežnejšo finančno pomoč kakor nam. Kje je vzrok? Glavni je nedvomno ta, da na Tržaškem ne poznamo vseh možnosti poseganja po pomoči, ki jo predvideva deželna zakonodaja, ker so nam informacije pogosto nedosegljive ali" težko dostopne. V prihodnje bo treba poskrbeti, da bo ta vrzel primerno zapolnjena.
Poleg Dežele imajo menda pri tem besedo tudi turistične ustanove.
Res je in s tem v zvezi bi rad omenil, da se v zadnjem času govori, da bo tržaška ustanova, ki zajema danes Trst, Milje in Sesljanski zaliv, po novem pristojna za vso tržaško pokrajino, kar pomeni, da bodo prišli pod njeno okrilje tudi preostali del devinsko-nabrežinske, zgoniška, repentabrska in dolinska občina. Upati je, da se bodo s tem izboljšali tudi pogoji
Andrej Šifrer se poslavlja
Po uspešnem novembrskem gostovanju, se bo Andrej Šifrer v jutriš-Jem »Kinottu« (17.40-19.00) začasno poslovil od poslušalcev. Za december Q>|Vam ek*Pa “Kinotla« zopet pripravlja veliko presenečenje (o tem dru-no ^ar se ^če kviza-demensa, je od prejšnjega tedna ostalo nerešeno Rostdemencialno vprašanje: »KAJ POJEJO KRAVE?«
Telefonska številka Radia Trst A je 362875: sodelujte! cp v okviru sredine rubrike »Gost tedna«, bo Mladi val nudil poslušal-m Pogovor s prof. Ljudmilo Cvetek-Russijevo o Jezikovni posvetovalni-I ' Podtem ko bo četrtkova »Domača delavnica« gostila Jožeta Potrebuje-’ v°djo priljubljene slovenske pop-skupine Čuki.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
e
UPFtAVA:
c°ni 6 - Tel. 775483-4
Ul Mar,
PL°ŠČICE - SANITARIJE
bolidi & C.
^at>režj
S. n. c.
na Kamnolomi 35/c Tel. 200371
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI
OD 25% DO 50%
PRI PLOŠČICAH IN KOPALNIŠKI OPREMI
za gostince in turistične delavce, ki delajo na omenjenih območjih. Skrajni čas je, da se to vprašanje končno reši, da ne bodo obsežna območja naše pokrajine še naprej igrala vlogo pastorke...
Svojčas se je veliko govorilo o novih pobudah, ki naj bi prispevale k oživljanju turizma na Tržaškem. V spomin mi prihaja »cesta terana«.
Takih pobud je pri nas odločno premalo. Kar pa zadeva cesto terana, bi dejal, da je ta pobuda doživela uspeh. Ne bi mogel sicer reči, da je pritegnila mnogo tujcev, je pa ovrednotila tako sam turizem kakor tudi vinogradništvo. Prej so namreč vinogradniki zalagali gostilne vzdolž teranske ceste z vinom, ki je včasih imelo od terana samo barvo in nič drugega. Sčasoma pa se je ponudba vina občutno izboljšala, tako da lahko danes gostinci vse leto ponujamo res pristni teran. Kar pa ostaja včasih brez pravega haska, kajti terana ne pijemo pri točilnem pultu, kakor to delajo nekateri »eksperti«, temveč pri mizi, ob primernem kosilu. To naj povem tako, mimogrede.
Pa še komentar o občnem zboru...
Ob občnem zboru našega združenja bi želel, naj bi se njegove vrste v prihodnje okrepile z novimi, mladimi močmi in naj bi se med njimi našli tudi taki, ki bi bili pripravljeni prevzeti določene odgovornosti in naloge, kajti vsak izmed nas lahko prispeva svoj delež k skupni stvari. Prepričan sem, da se bo tisti, ki je pripravljen sprejeti določeno nalogo v okviru skupne organizacije tudi potrudil, da bo res koristil kategoriji. Združenje je odprto za vse in vsi so vabljeni, da stopijo vanj in prispevajo h krepitvi in enotnosti naše stanovske organizacije.
Pogovor zabeležil ELIO FORNAZARIČ
Ženske v Repnu še šivajo noše
Po treh tednih premora se bodo jutri zvečer spet srečale v repen-skem Domu Albina Bubniča navdušene »šivilje«, ki so se že pred nekaj meseci lotile šivanja noš. Kljub nee-nostavnosti posla je njihovo navdušenje vedno večje, morda tudi zato, ker so nekateri deli že končani, kar vpliva vsekakor spodbudno. Morda pa so odkrile tudi zanimivo obliko družabnosti ali svojstvenega krožka.
Potovalni urad AURORA
vabi:
od 22. decembra do 3. januarja
v MOSKVO in LENINGRAD
cena 1.235.000 lir
od 29. decembra do 2. januarja
v TUNIZIJO
cena 585.000 lir
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Zlata poroka zakoncev Glavina
Prav prijetno je, ko zakonca po petdesetih letih skupnega življenja še složna obujata spomine in podoživljata prehojeno življenjsko pot, ki sicer ni bila vedno postlana s cvetjem. Grenke spomine pa blaži prijateljstvo in dobrosrčnost sorodnikov in prijateljev, kakršno sta občutila tudi zlatoporočenca Ortenzija in Karlo Glavina.
Karlo se je rodil leta 1913 v Šmarjah, kjer je dokončal ljudsko šolo, nato pa delal v očetovi trgovini jestvin in pekarni in se izučil za peka. V narodnoosvobodilni vojni je po svojih močeh pomagal ter pošiljal hrano in kruh partizanom. Preselil se je v Trst, kjer je ustanovil tvrdko »Import-Export«, po nekaj letih pa se je ustalil na Opčinah in nadaljeval z istim poslom. Leta 1968 mu je predsednik Saragat podelil naziv viteza, medtem ko ga je leta 1981 predsednik Pertini povišal za komturja (com-mendatore).
Njegova žena Ortenzija Tedeško iz Bertokov se je rodila leta 1923, 24. novembra 1940 pa se je poročila s Karlom in mu v zakonu povila hčerki Orieto in Rozano. (mm)
Predavanje bo na Padričah
Znanstvenik Pleško o sinhrotronu
Kulturno društvo Slovan s Padrič organizira v torek ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge, srečanje z znanstvenikom Markom Pleškom iz Ljubljane, ki dela v Centru za znanstvene raziskave pri Padričah v skupini za fiziko pospeševalnika. Pleško se skupaj s petdesetimi znanstveniki ukvarja z načrtovanjem in pisanjem programov za vodenje bodočega sinhrotrona pri Bazovici. Pleško bo predaval o osnovah in izvorih svetlobe, podal bo zgodovinski pregled odkritja in uporabe sinhrotronske svetlobe ter objasnil delovanje svetlobnega pospeševalnika in podrobneje predstavil projekt Electra. Predavanje bo poljudnega značaja in prikrojeno za nestrokovnjake. Naj povemo, da je Mark Pleško fizik in eden izmed najmlajših doktorjev v Sloveniji. Delal je tudi v sinhrotronu Desy v Hamburgu. Sodeloval je v skupini, ki je odkrila prehajanje materje v anti-materjo v okviru osnovnih delcev, to je tako imenovanih kvarkov. Skupina, v kateri mladi slovenski znanstvenik dela je sestavljena iz petdeset strokovnjakov, ki so vsi iz različnih držav sveta.
Zapustil nas je mož in nono
Federico Ferluga
(Mirko)
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči žena Vida s sinovoma Darijem in Sergijem z družinama.
Ferlugi, Padriče, 25. novembra 1990
Žalovanju se pridružujeta družini Žagar in Čeodek.
S Sergijem in družino sočustvujejo Magda, Vojmir, Maruša in Mitja.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in none
Luigie Zubič vd. Cecchi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Hči Nivea z družino
Mačkolje, 25. novembra 1990
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Miroslava Legiše
Posebna zahvala tovarišema Markoviču in Škrku za ganljive besede, sorodnikom, darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Nabrežina, Slivno, 25. novembra 1990
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob prerani izgubi naše predrage
Zorke Florjančič roj. Skomina
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala zdravnici Tavčarjevi, dr. Grudnu, gospodoma župnikoma, pevskemu zboru, govornikoma, nabre-zinskim narodnim nošam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Ciril ter vsi njeni dragi svojci
Nabrežina, Dornberg, 25. novembra 1990
26. 11. 1989	26. 11. 1990
Valerio Bordon
Eno leto je minilo, odkar si nas zapustil. Spomin nate bo ostal vedno živ. Cas beži, a ne izbriše bolečin.
Hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob in prinašajo cvetje.
Žena Milka, hči Milva, Maurizio, Jenny in Petra.
Trst, 25. novembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ninota Krečiča
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Barkovlje, Prosek, 25. novembra 1990
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
David Povvnall
MOJSTRSKA LEKCIJA
Režija MARIO URŠIČ
Premiera v petek, 30. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A
Ponovitve: v soboto, 1. decembra, ob 20.30 - abonma RED B v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00 - abonma RED C v sredo, 5. decembra, ob 20.30 - abonma RED D v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 - abonma RED E

GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna 1990 -1991
abonmajska sezona
V torek, 27. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI GODALNI KVARTET
Na sporedu: Klobučar, Mozart in Ravel.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
koncerti
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Danes ob 16. url ponovitev predstave gledališke skupine VENETOTEATRO z delom LA SORPRESA DELL AMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 29. t. m. do 9. decembra bo TEAT-RO iz Genove predstavil Shakespearovo delo TITO ANDRONICO. Nastopajo E. pagni, M. Crippa, L. Pistilli, P. Graziosi. Režija Peter Stein. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - V gledališču Verdi so v teku priprave na Bellini-jevo opero LA STRANIERA.
Simfonična sezona 1990/91
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe.
V	mali dvorani gledališča Verdi bodo jutri, 26. t. m., ob 17. uri predvajali video film »Die Zauberflote« (prvi del).
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA-
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Danes ob 16.30 ponovitev predstave gledališke skupine Pro.Sa produzioni iz Rima s Tolstojevo KREUTZERJEVO SONATO. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spre-
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu koncert Nicolette Curiel in Bruna Canina.
Glasbena šola 55
V	četrtek, 29. t. m., ob 21. uri bo v cerkvi sv. Silvestra na sporedu koncert Alfonza BASCHIERE (kitara). Izvajal bo Tarregove, Mertzove, Paganinijeve in Bachove skladbe.
GLASBENA MATICA
Koncertna abonmajska sezona 90/91 - V torek, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ZAGREBŠKI KVARTET. Na sporedu Klobučar, Mozart in Ravel. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
V	soboto, 1. decembra, ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Vižintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret).
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi člane in prijatelje v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano Ul. sv. Frančiška 20 na
DRUŠTVENL DRUŽABNI VEČER
s prikazom diapozitivov raznih članov o pravkar minuli izletniški sezoni in o trekkingu v Nepalu.
30-
ša-
Spregovorila bosta avtor in predstavnik Založništva tržaškega tiska Marko Kravos.
Priporočamo točnost.
razne prireditve

GLASBENA
MATICA
TRST
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST
V soboto, 1. decembra 1990, ob 20.30 uri
v Evanaeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Dekliška skupina občinske šole iz Rude
zborovodja: Gianna Vižintin San Pio X - Trst zborovodja: Chiara Moro Vesela pomlad - Opčine zborovodja: Franc Pohajač Glasbena matica - Trst zborovodja: Stojan Kuret Vabljeni
čestitke
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata GIANNI PASOTTI in FLA-VIO VAL. Razstava bo na ogled do 28. t. m.
V	galeriji Jullefs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Carteslus, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto.
razna obvestila
šolske vesti
Dekliški zbor Slovenski šopek iz
Mačkolj vabi na CELOVEČERNI KONCERT, ki bo danes, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Slovan - Padriče prireja v torek, 27. novembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah poljudno predavanje SINHROTRONSKA SVETLOBA IN ELETTRA. Predavatelj: dr. ing. MARK PLESKO.	Vabljeni!
Družino Karin in Walterja Puriča je osrečila AŠIRA. Iskreno čestita KD Vesna.
Ob uspešno zaključenem študiju, bo naša TATJANA končno imela nekliko prostega časa. Poljubček Elizabeta in Aleš.
Karin in VValterju se Je pridružila AŠIRA. Vse najboljše jim želijo Klau-dlo, Matejka In Debora.
Včeraj sta praznovala 50. obletnico poroke DARINKA In VILO iz Boljunca. Se mnogo skupnih let jima želi brat Rado z družino iz Doline.
Kdaj bo Tatjana dr. pisat začela zadeva nas je že resno skrbela. Pa je le prišel tudi dan, ko je obrnila to njeno življensko stran. Čestitajo Marko, Ade-le. Kristjan in Tamara.
Moja zlata mama MARČELA KRALJ praznuje svoj visoki jubilej. Z njo se v Trebčah vsi njeni veselimo in želimo: »Bog te živi tako čvrsto in korajžno še mnogo, mnogo let med nami.« Hvaležno Orlanda z Borisom.
»Angleži« Iz Bazovice in Repna čestitajo LOREDANI GUŠTIN za opravljeni doktorat.
TMfrdvtla
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Vas vabi v četrtek, 29. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
ALENKA SOTLER
slike
ZMAGO POSEGA
skulpture
SKD VIGRED obvešča, da bo vaja otroškega zborčka v ponedeljek, 26. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Vabljeni stari in novi pevci.
V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 govoril dr. Bojan RAVBAR, župnik v Kopru. Predstavil bo zaključke nedavne škofovske sinode v Rimu, ki je bila posvečena liku duhovnika v današnjem svetu.
Občina Repentabor ter vaške organizacije VZPI-ANPI, KD Kraški dom, Župnijska skupnost, sekcija KPI in SS se pridružujejo solidarnostni akciji za pomoč Sloveniji. Prispevke lahko izročite v dneh 26., 27. in 28. t. m. od 19.00 do 20.30
v Bubničevem domu v Repnu.
Odborništvo za kulturo Občine De-vin-Nabrežina prireja v Centru »Štre-kelj« - Domu za kulturo mladih v Seslja-nu knjižno delavnico »Skoči v knjigo«, namenjeno otrokom zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole ter glasbeno delavnico »Zvočni planet«, namenjeno izključno predšolskim otrokom. Rok za vpisovanje zapade v sredo, 28. novembra 1990.
RAVNATELJ poklicnega zavoda »J. Stefan« sporoča staršem, da bo jutri, 26. t. m., na šoli roditeljski sestanek in sicer: ob 17. uri za I. in II. razrede in ob 18.30 za III., IV. in V. razrede vseh oddelkov. Vabljeni vsi starši.
RAVNATELJSTVO pedagoškega liceja, učiteljišča »A. M. Slomšek« in priključene vzgojiteljske šole sporoča, da bo namestitev razrednih svetov in roditeljski sestanek v torek, 27. t. m., ob 17. uri.
Adalberto Murari na violino. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. KUD MAGNET IN MG KRESNA NOČ Danes, 25. t. m., ob 18. url v Domu A. Sirk v Križu predstava TANZSCHULE Plesna šola) avtorja Sergeja Verča. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega.		ZAJEMITE IZ ŽIVLJENJA VEČ ŽIVLJENJA - ŽIVITE POLNEJE IN SREČNEJE OB PRAVEM PARTNERJU. ZAUPAJTE NAM SVOJ NASLOV (IN TEL. ŠT.) IN STORILI BOMO VSE, DA GA NAJDEMO. SVETOVALNICA FORTUNA - p. p. 348, p. 61101 Ljubljana.		ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug)
kino		včeraj - danes		
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Trg Caduti per la Liberta (Milje)
Largo Piave Trg Verdi
Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14)
Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6
MONTESHELL
Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Nabrežje N. Sauro Istrska ulica ESSO
Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202)
Ul. Giulia 2
IP
Nabrežje O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 CHEVRON Ul. Piccardi 46 API
Ul. Baiamonti 48
FINA
Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA — Ul. F. Severo 2/3
ARISTON - 17.45, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 15.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 II vlaggio dl Capitan Fracassa, r. Ettore Scola, i. Ornella Muti, Massimo Troisi.
NAZIONALE I - 15.40, 22.15 Cuore sel-vaggio, dram., r. David Lynch, i. Nico-las Gage, Laura Dern, Williem Dafoe.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Ore dispe-rate, r. Michael Cimino, i. Mickey Ro-urke.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE IV - 15.00, 22.15 Robocop
. II, r. P. Weller, N. Allen.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 58 minuti per morlre, r. R. Harlim, i. Bruce Wil-lis.
MIGNON - 16.00, 22.15 Glornl dl tuono,
r. Tom Cruise.
EDEN - 15.30, 22.00 Clcciollna e Moana le donne dl Mandingo, pom., □ □
CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty VVoman, i. Richard Gere, Juha Roberts.
LUMIERE - 17.45, 22.10 Revenge, r. Tony Scott, i. Kevin Costner, Anthony Qu-inn.
ALCIONE - 15.30, 22.10 Labirinte di passloni, r. P. Almodovar.
RADIO - 15.30, 21.30 Momenti blu, porn., □ Jutri: 15.30 Love penetration,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Danes, NEDELJA, 25. novembra 1990
KATERINA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob
12.35	in zatone ob 23.58.
Jutri, PONEDELJEK, 26. novembra 1990
SILVA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.49 najvišja 28 cm, ob 11.00 najnižja -5 cm, ob 14.32 najvišja 0 cm, ob 21.00 najnižja -25 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.42 najvišja 34 cm, ob 11.56 najnižja -17 cm, ob 17.00 najvišja 0 cm, ob 22.19 najnižja -21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1007,3 mb, narašča,veter 6 km na uro, jug, vlaga 72-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo lanza, Jessica Varesano, Martina Vianello, Matej Met-licovez, Marco Giaschi, Roberta Somma, Alessandra Schiavone.
UMRLI SO: 86-letna Maria Trampuš, 80-letna Maria Steinbach, 84-letna Ama-lia Spinelli, 69-letni Renato Orselli, 54-letna Lucia De Angelis, 77-letni Erman-no Antonini, 69-letni Michele Vuolo, 72-letni Remigio Satti, 78-letni Giacomo Cresciani, 53-letna Laura Grimalda, 65-letni Mauro Maffione, 77-letna Ambrosia Percich, 68-letni Luciano Zgur, 94-letna
Sidonia Caffou Recte Koffou, 70-letni Bernardo Felice, 91-letni Antonio Di Grazia, 92-letna Giuseppina Gruden, 88-letna Adele Gianvincenzi.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul.F.Seve-ro 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od
8.30	do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul.Com-bi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše prime-
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše prime-
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	17	14	25	83	78
CAGLIARI	55 62	61	40	76
FIRENCE	30 67	54	53	13
GENOVA	26 11	13	1	85
MILAN	79 25	60	75	89
NEAPELJ	71 79	67	45	74
PALERMO	63	8	56	84	90
RIM	32	41	71	5	57
TURIN	58 47	56	90	57
BENETKE	22 21	63	87	45
	ENALOTTO			
1X1	1	2 2	2 X JC		1 2	X
KVOTE:				
12	23.441.000.—				
11	1.156.000.—			
10	124.000.—			
mali oglasi
Dekliški zbor SLOVENSKI ŠOPEK iz Mačkolj
vabi na
celovečerni koncert
danes, 25. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec
vabi v nedeljo, 2. decembra, ob 17. uri
na PROSLAVO 90-LETNICE DRUŠTVA
ki bo v gledališču F. PREŠEREN v Boljuncu.
Draga
TATJANA
ob tvojem uspehu ti iskreno čestitamo in se s tabo veselimo
vsi domači
Naša altistka
TATJANA
je dr. postala in končno bo vaje redno obiskovala.
Čestitamo ji vsi z željo, da zbora ne zapusti.
MePZ M. Pertot in SKD Barkovlje
Na filozofski fakulteti v Trstu je na oddelku za tuje jezike in književnosti z odliko diplomirala
TATJANA ŠTEFANČIČ Iskreno ji čestita
Mladinski dom Boljunec
Novi doktorici tržaške filozofske fakultete
LOREDANI GUŠTIN
čestitajo in se z njo veselijo repenta-brska župnijska skupnost, cerkveni pevski zbor m mladinski pevski zbor »Zvonček«.
KOMERCIALNA DRUŽBA nujno i#® prodajalca z že opravljenim vojaškU® rokom, z znanjem srbohrvaščine vešč elektronskih komponentov. mene ponudbe poslati na PUBLlES srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P°a geslom »KOMERCIALA«.	.,
FANTA z višješolsko izobrazbo zaP0tn, import-export v Trstu. Pisati na Pdt’ LIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trs1'
pod šifro »IMPORT-EXPORT«. KUPIM prikolico za avto. Tel. 200550. PRODAM električno kitaro znamk KRAMER v izvrstnem stanju. Cen
400.000	lir. Tel. 212293.
ZA TUJEGA POSLOVNEŽA išče1"" dvosobno opremljeno stanovanje n Opčinah, v Barkovljah, v Sesljanu. 1 lefonirati na 7796688.	.j,
PRODAM renault 5 GTL 1100, letn* '83, v dobrem stanju, za 3.000.000. 1 Tel. (0481) 81934.
MLAJŠA upokojenka išče delo kot 9° podinjska pomočnica. Telefonirati
D3867) 85159.
LM golf memphis, letnik 88. k do 19. uri 226355.	vj
LM za polovično ceno 10 m c ,,e m premera) za peč na plinsko 0 isin). Telefon 361765.
ti (0481) 78040
PRODAM motor honda 600 XL v dom" stanju. Tel. 220324.	hijo
V GOTOVINI kupim kmetijo ali n v tudi potrebno popravil z zemljišč6”, j j, mirnem kraju v jugozahodni Sl°v6”j$-na Krasu, na Postojnskem ali Cerk,^ kem. Ponudbe poslati na naslov: Vascotto — poštno ležeče 66210 -s
US.	..
HARD DISK 40 mega za računalnik r, cintosh prodam. Tel. 302748 ob * * * * v nih urah.	,v 'gl
PRODAM ford escort 1100 L, letm* cena 1.600.000. lir. Tel. (040) 41653-* vf.
IŠČEM hišo tudi potrebno popravo .0j. tom v okolici Sv. Ivana ali pri SV' ziju v tržaški občini. Telefonirati 567833 v jutranjih urah	nSoi>'
V	GORICI oddam starejši ženski e”” p„-
no stanovanje. Pismene PonUClDVI1iKS' slati na upravo Primorskega dne drevored xxiv Maggio 1 - Goric šifro "89".	. ja 26*'
V	OKOLICI TRSTA, kraj Aguilim li){ifli
prodam dvonadstropno hišo z vrtom. Tel.(0481) 884042.	0
TAKOJŠEN ZASLUŽEK, osetTaialce' dovljstvo, kariera. Iščemo P10 ,20^°. prodajalke za nove artikle za v jjoV1 uporabo. Neposredna prodaja va5 L
Gorici in okolici. Pričakujemo io-
decembra ob 9.30 v hotelu m Qobci nale - Drevored Trieste 173 '	^
ANGLEŠČINO in francoščino J®aCij0' stopnje poučujem, tudi kon . Z Tel. 327431 ob delavnikih od z ■	^
PRODAM večjo starinsko br^moV^ s tremi utežmi. Informacije t •
72719.	. stroC
PRODAM trgovino jestvin v ob v mestnem središču. Informa černih urah tel. 211016.
PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 25. novembra 1990					□ stran 11
					
	nedeljski televizijski in radijski sporedi			-lili	
[J RAI 1_____________________
7.00	Film: II segreto di stato (kom., ZDA 1969, r. Stan-ley Kramer, i. Anthony Quinn, Virna Lisi)
9.15	Kvarkov svet: Dingo, prav poseben pes
10.00	Zelena linija Magazine
10.50	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG Luna
13.30	Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocor-riere
14.05	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10	Pregled nogometne nedelje: 90. minuta
18.40	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	33. otroški festival Zecchi-no d'oro (voditelja Cino Tortorella, Livia Azzariti)
22.15	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 9-20 Film: Jankee (vestern, It.
1966, r. Tinto Brass, i. Phi-lippe Leroy, Jacgues Her-lin)
^ RAI 2
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: Notre Dame de Pariš (dram., Fr.-It. 1956, r. Jean Delannoy, i. Antho-ny Quinn, Gina Lollobri-gida)
12.00	Variete: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da due
16.15	Aktualno: Srečanje s protagonisti nad. Beautiful
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Rubrika: Studio Stadio -
13.	rally v Monzi
18.30	Nogomet A lige
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Nadaljevanka: Beautiful
22.10	Variete: Scrupoli
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o židovski kulturi
24.00	Dokumentarec: La Rina-scenza a Firenze
0.30 Umbria Jazz '90: Take 6 0.45 Film: A mezzanotte corre il terrore (srh., ZDA 1942, r. VVallace Fox, i. Bela Lu-gosi, John Archer)
^ RAI 3	|
10.50	Variete: Dancemania
11.20	Film: II canto deirUomo Ombra (krim., ZDA 1947, r. Edward Buzzell, i. Wil-liam Powell)
12.45	Veliki interpreti: Sergiu Celibidache igra simfonijo št. 9 v d-molu (Anton Bruckner)
14.00	Deželne vesti
14-10 Film: Hair (glas., ZDA 1979, ri. Miloš Forman, i. John Savage, Treat Willi-ams)
16.15	Gledališče: Hommelette for Hamlet (po Julesu La-forgueju, r-i. Carmelo Bene, i. Ugo Trama)
17.25	Film: Scene da un matri-monio (dram., Šve 1973, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Bibi Andersson)
18.13 Drobci
18.35	Rubrika: Domenica gol (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi I ha visto?
23.15	Nočni dnevnik
23.40	Deželni nogomet
F fr" TV Slovenija 1	|
8.15	Otroška matineja: Živ žav,
9.10	nanizanka Hov!
9.35	Dok.: Gradovi (11. del),
10.10	Zgodba o Hollywoo-du (8. del)
11.00	Domači ansambli: Fantje treh dolin
11.30	Kmetijska oddaja
12.20	Prisluhnimo tišini
13.00	Titanic (pon.)
14.30	Nad.: Alternative 4 (pon.)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in S kraja dogodka
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Žandar v New Yor-ku (kom., Fr. 1966, r. Jacgues Girault, i. Louis De Funes, Michel Galabru)
18.50	Risanka in Mernik
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Primož Trubar (Drago Jančar, i. Polde Bibič, 1. del)
21.20	Zdravo
22.40	Dnevnik, šport in vreme
23.05	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in S kraja dogodka
TV Koper
10.00	Rubrika: Fish Eye
10.45	Dokumentarna oddaja: Čampo Base
13.30	Športni pregled: Sportime Domenica
18.30	Superwrestling
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
19.45	Video glasba: Tutti frutti (ponovitev)
20.30	TV debata
21.15	Nanizanka: Mod Sguad
22.00	TVD Novice
22.15	Eurogolf
23.15	Dokumentarna oddaja: Čampo Base
1.00	Rubrika: Fish Eye (pon.)
fr TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in film
13.00	Športno popoldne, vmes (15.00) namizni tenis (iz Niša) in (17.00) balkansko prvenstvo v košarki Ju-goslavija-Grčija (prenos iz Skopja)
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarci: Veselje do lepe oblike, 20.45 Vulkani,
21.15	Žetev '90
22.05	Športni pregled
	CANALE 6		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dokumentarec: Arca di Noe
10.30	Aktualno: II Girasole, 11.00 Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
j4.15 Variete: Nedelja v kinu
14.25	Film: In nome del popolo italiano (kom., It. 1971, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi, Vittorio G assman)
j6.35 Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del
.	guinto piano
17.30	Aktualnosti: Nonsolomoda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo č giu-sto! 19.45 La ruota della for-
2	tuna
0.30 Film: Fantozzi va in pen-sione (kom., It. 1989, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, ?	Milena Vukotic)
4.3o	Variete: Dieci e lode
3.00	Aktualnosti: Nonsolomoda 3'30 Italija sprašuje °'35 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 1,35 L'ora di Hitchcock
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hol-lywood
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia -Projekt za okolje
11.00	Rubrika: Ciak
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.40	Vikend v kinu
13.45	Nadaljevanke: Marilena,
16.10	La mia piccola solitu-dine, 17.20 Ribelle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: El Dorado (vestern, ZDA 1976, r. Howard Hawks, i. John Wayne, Robert Mitchum, James Caan, Michele Carey)
23.30	Koncert v Scali: Mozartov Rekvijem (Filharmonični orkester milanske Scale dirigira Riccardo Muti)
0.10 Filmske novosti
0.15 Film: La bionda di Pechino (krim., Fr.-it.-Nem. 1967, r. Nicholas Gessner, i. Mire-ille Dare, Claudio Brook)
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA, 12.20 Guida al campionato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Aktualno: Be Bob a Lula,
14.45	Domenica Zip, 15.00 Buzz (pon.)
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Nata libera -Lodissea di Elsa
19.00	Risanke: Evviva Palm Town, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Prijatelji Puffi
20.30	Variete: Paperissima - posebnosti
21.00	Šport: Pressing (vodita Kay Sandvik in Omar Sivori)
22.30	Variete: Mai dire gol
23.00	Film: Interno berlinese (dram., It.-ZRN. 1985, r. Li-liana Cavani, i. Gudrun Landgrebe, Kevin McNal-ly, Massimo Girotti)
1.20	Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Billy Idol
2.20	Nanizanka: Mike Hammer - La signora avvocato
8.30	Nanizanke: Arthur, re dei britanni, 9.30 T.H.E. Cat,
13.00	Captain Power
13.30	Film: Attenti a guella paz-za Rolls Royce (kom., ZDA 1977, r-i. Ron Howard)
15.00	Film: Tempo di vittorie (pust., ZDA 1978, r. Joseph Ruben, i. Scott Jacoby)
16.30	Film: Don Milani (biog., It.
1976,	r. Alfredo Angeli, i. Edoardo T orricella)
18.00	Nan.: Gli inafferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Rubrika: SportacuS
20.30	Film: Indians (dram., ZDA 1975, r. Richard Heffron, i. John VVhitmore)
22.30	Dok.: Diario di Soldati
23.00	Film: Tarantele (srh., ZDA
1977,	r. Stuart Hagman, i. Claude Akins)
0.30 Nanizanka: II classici dell'-erotismo
TMC____________________
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nedelja na TMC
12.30	Koncert: San Diego Uni-versity State Band
14.00	Film: Tempo di vivere (dram., ZDA 1958, r. Douglas Sirk, i. John Gavin)
17.15	Film: Gianni e Pinotto nel-la legione straniera (kom., ZDA 1950, r. Charles La-mont, i. Lou Costello)
19.00	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Galagoal
22.30	Film: Se avessi un milione (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Gary Cooper)
24.00	Film: Tempesta (dram., ZDA 1982, r. Paul Mazur-sky, i. John Cassavetes)
TELBFRIUU______________
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlanske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Film: II virginiano (pust., ZDA 1946)
22.00	Nan.: Chopper One
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk); 10.50 Glasbena oddaja: Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (8. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati in komentarji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska: Smo ali nismo (Slavko Kolar); 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna;
9.00	Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica LP; 19.00 Glasba;
19.30	Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Tomažič; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
r


iliiffll
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

RAI 1
,nfS Aktualno: Uno mattina 11 ivi Santa Barbara li ne ^tranji dnevnik •u5 Film: Le due tigri (pust., It- 1941, r. Giorgio Simo-nelli, i. Massimo Girotti, Sandro Ruffini), vmes 13 nn ^11'55) vreme in vesti
13	in 'l/ar*ete: Fantastico bis
14	nn Pnevnik - tri minute i/ijr Kvarkov svet: Dinozavri
l5oo siSHnke
IS'v! ^e°em dni v parlamentu
16	nn fonedeljkov šport
17	to J^adinska oddaja: Big!
l8rv;	oddaja in vesti
6 Nanizanka: Cose dell'al-
18	4c xro m°ndo
19	4n a d" Santa Barbara 2n to ^lnanah in dnevnik 20:« Politična tribuna
btlm: Un tassinaro a New Y°rk (kom., It. 1987, r-i. ALberto Sordi, i. Anna
22.50	F,0,"9^
23	nn praske novosti
2340 K"evnik
Koncert: Poklon Toscani-
24	nn miu
O.25 ^ofni dnevnik in vreme Kubrika: Mezzanotte e 0'ntorni
% RAI 2
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nanizanka: Adderly
9.30	Božanska komedija: Nebesa
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. Mario Volpe, i. Vera Carmi)
11.50	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika o gospodarstvu
13.45	Nad.: Beautiful, 14.10 Qu-ando si ama, 14.55 Destini
15.20	Film: Mafioso di mezza tacca (kom., ZDA 1972, r. Cy Howard, i. Lynn Red-gravs)
17.00	Vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	Dnevnik in horoskop
23.55	Film: Caro papž (dram., It. 1979, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman)
RAI 3	I
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Pozor, so tudi otroci tu!, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Raziskava o mestnem vesolju
15.30	Mali nogomet: Aosta-Ci-vitavecchia (iz Aoste)
16.00	Streljanje
16.30	Nogomet: A tutta B
17.40	Nanizanka: Throb
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spe-dita da Andrea Barbato
20.30	Ponedeljkov proces
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Resnične zgodbe: Otroci v Palermu (vodi Anna Amendola)
23.50	Nočni dnevnik
T fr" TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev - Rustem in Sohrab, 9.10 Ciciban, dober dan
9.20	Mozaik. Mladinski pevski festival Celje: Dekliški zbori, 9.55 Utrip, 10.10 Zrcalo, 10.25 Mernik
10.40	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Miš, 18.45 Čebelica Maja
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Gluhi mož na meji (Andrej Hieng, i. Stane Sever)
21.25	Osmi dan
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Tisti čas - koncert poezije
23.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in S kraja dogodka
0.40 Video strani
IHPl TV Koper
12.30	Dok.: Čampo Base, vmes (13.00) Supenvrestling
15.45	Eurogolf
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argentinsko prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Joan Faulkner
20.30	Rubrika: Lunedi Šport
21.00	Dok.: Camel Trophy
21.30	TVD Novice
21.45	O zamejskem športu: 6. krog
22.30	Šport Parade
23.15	Eurogolf
0.15 Speciale Bordo Ring
|	TV Slovenija 2
16.00	Satelitski prenosi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Glasbena oddaja: Lepa naša domovina
20.35	Po sledeh napredka
21.05	Športna oddaja: Sedma steza
21.25	Omizje: Plebiscit
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestri; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladi-nova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
^r^ALE5
Nanizanka: La piccola
8.25	9prande Neli
film: Quasi una truffa ^om., ZDA 1960, r. Guy
10.3o	^amilton, i. James Mason)
12.00	v^fialno: Gente comune 7izi: Il pranzo e servito, t ~'15 Tris, 13.30 Čari geni-n' 14.15 II gioco delle ,5'00&
ubnke: Agenzia ma-iimoniale, 15.30 Ti amo,
, n« amone, 16.00 Cerco e l6.is ?*fro
16 l^ete: Buon compleanno
‘j D°ppi° Slalom, 17.25 abilonia, 18.00 O.K. Il m®220 ^ giusto, 19.00 II .	dei nove, 19.45 Tra
20.25	St?p e e marito 2°.40 Fiilsc*a la notizia
198* I?: Robocop (fant., ZDA Peto' f ^aul Verhoeven, i. 5^0 r Keller, Nancy Allen)
23.20 >.: Časa Vianello
1 sta„riete: Maurizio Co-•°0 St, 2oSh°w '15 k,’ 'Sc;’a la notizia
L'n;,: Marcus Welby, 2.15 0ra di Hitchcock
RETE 4_________________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Cele-ste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il domani,
10.45	Cosi gira il mondo
11.25 Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'a-more
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nan.:TopSecret
20.35	Nadaljevanka: La donna del mistero
22.45	Film: Brivido nella notte (dram., ZDA 1971, r. Clint Eastwood, i. Clint Eastwo-od, Jessica Walter, Donna Mills)
0.50 Filmske novosti'
0.55 Film: La strada senza nome (krim., ZDA 1948, r. Wil-liam Keighley, i. Mark Ste-vens, Barbara Lavvrence)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Super-car, 15.30 Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Uno contro uno, 19.30 Časa Keaton - Il custode di mio fratello,
20.00	Cri Cri - A.A.A. Časa cercasi
20.30	Film: Round Midnight (dram., Fr.-ZDA 1986, r. Bertrand Tavernier, i. Dex-ter Gordon, Frangois Clu-zet, Herbie Hancock, Gab-rielle Haker)
23.10	Aktualnosti: Buzz
23.40	Filmske novosti
23.45	Film: Beat Street (kom., ZDA 1983, r. Stan Lathan, i. Guy Davis, Rae Dawn Chong)
0.55 Nanizanka: Mike Hammer
ODEON____________________
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nad.: Signore e padrone
16.00	Tednik o lepoti: Fitness
16.30	TV film: Il nemico dei Ken-nedy (l.del)
18.00	Nan.: Gli inafferrabili
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Amori miei (kom., It. 1978, r. Steno, i. Johnny Dorelli, Monica Vitti)
22.30	Aktualno: Contintasca
23.00	Film: Desordre (dram., Fr. 1986, r. Olivier Assayas, i. Remi Martin)
0.30 Nanizanka: I classici dell'-erotismo
TMC_____________________
8.30	Nanizanke: Get Smart, 9.00 L'enigma, 10.00 Adorabili , creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Il cuore come una ruota (dram., ZDA 1984, r. Jonathan Kaplan)
17.00	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nan.: Autostop per il cielo,
18.55	Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto...
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il mistero della signora scomparsa (krim., VB 1979, r. Anthony Page,
i. Angela Lansbury)
22.20	Ladies & Gentleman
23.55	Vesti in prenosi 0.15 Film: L ultimo degli indife-si (dram., ZDA 1980, i. Hen-ry Fonda)
TELEFRIULI
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra:Marameo
19.30	Dnevnik in rubrika
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nan.: Chopper One 0.30 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka; 10.00 Tisk; 10.40 Družina; 11.00 Knjige; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Modera-to con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst; 19.30 Zmenek s psihologom; 20.30 Glasba.
V Palmanovi manifestacija VZPI-ANPI in borcev proti fašizmu
Komemoracija žrtev zločinskih tolp in ovrednotenje pomena odporništva
Revija sodobne glasbe brez žanrskih opredelitev
Ali Frontiers tudi letos zbuja veliko zanimanja
V Palmanovi je bila včeraj dopoldne pomembna manifestacija, ki sta jo pripravila deželni odbor VZPI-ANPI in tamkajšnja občinska uprava. Na množičnem zborovanju bivših partizanskih borcev in aktivistov, predstavnikov raznih antifašističnih združenj in združenj političnih preganjancev ter ob udeležbi županov številnih občin videmske in goriške pokrajine, delegacij borčevskih združenj iz številnih jugoslovanskih mest, predstavnikov jugoslovanskega konzulata, so se spomnili vseh žrtev zloglasnega Centra za boj proti partizanskemu gibanju.
Manifestacija pa je imela še drug pomen: bila je odgovor v zadnjem času vse številnejšim poskusom izkrivljanja in omaleževanja pomena odporništva v Italiji in v svetu, pa tudi v našem neposrednem okolju. Morda prav zato je bil odgovor bivših partizanskih borcev, med njimi tudi številnih predstavnikov slovenskih sekcij VZPI-ANPI z Goriškega in Tržaškega, protagonistov in danes varuhov izročil odporništva tako enoten in tako množičen.
Slovesnost se je pričela že zgodaj zjutraj s počastitvijo spomina padlih pred spomenikom odporništvu in nato s polaganjem vencev v vojašnici Piave, kjer so se v jeseni leta 1944 in spomladi leta 1945 dogajala nepopisna grozodejstva.
Udeleženci manifestacije so se po komemoraciji zgrnili v kinodvorani Italia. Tu sta udeležence pozdravila župan Er-mes Battilana in deželni predsednik VZPI-ANPI Vincenti. Osrednji govor je imel predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško, senator Silvano Bacicchi, ki je poudaril da ima manifestacija dvojen pomen: ob 45-letnici osvo-
Silvano Bacicchi
boditve je to počastitev spomina preko dvestotih žrtev zločinskih tolp, ki sta delovali v Palmanovi v sklopu zloglasnega Centra za boj proti partizanskemu gibanju; je pa manifestacija istočasno jasen in odločen odgovor na poskuse razvrednotenja pomena in vloge odporniškega gibanja za zrušenje fašizma in nacizma in za postavitev temeljev Republike Italije. "To čemur smo priča v zadnjem času je napad na osnovo italijanske demokracije, kajti nastanek Republike je omogočilo prav odporništvo." Bacicchi je v nadaljevanju svoje govora dejal, da je
zaskrbljujoča predvsem ugotovitev, da se napadi na odporništvo vselej pojavljajo v težkih trenutkih, ko je institucionalni sistem v precejšnji krizi. Tak trenutek doživljamo tudi zdaj."Demokratične stranke v tej situaciji pozabljajo na odporništvo, čeprav so bile med vojno med organizatorji gibanja."
Vendar se zdi, da so na odporništvo pozabljale že v prejšnjih desetletjih, je ugotovil govornik, ko je bilo tej problematiki v šolskih programih namenjeno malo ali skoraj nič pozornosti. V tem je tudi odgovornost demokratičnih strank, ki se kaže danes toliko bolj. Ob nepoučenosti mlajših generacij, je toliko bolj rušilna kampanja razvrednotenja zgodovinskega pomena odporništva v italijanskem, evropskem in svetovnem kontekstu, ki smo ji priča.
Ob tem je Bacicchi dejal, da antifašistični borci ne zagovarjajo unitarističnega in akritičnega pristopa do odporništva, ki je bilo zelo razčlenjeno množično gibanje, s svojimi svetlimi in tudi temnimi stranmi. Prav zgodovinski pristop k preučevanju odporništva razkriva pravo dimenzijo gibanja.
Italijanska demokracija, ki jo prav v zadnjem času spet utesnjujejo razne sence, pri tem je govornik zelo jasno omenil zadevo Gladio, je nastala iz odporništva. In tega ni mogoče zanikati.
"Prav zato smo se zbrali v Palmanovi, na tem kraju trpljenja tolikih članov odporništva, da potrdimo in osvežimo izročilo odporništva," je zaključil Bacicchi.
Udeležencem sta poslala pozdravni telegram tržaški župan Richetti in videmski prefekt.
Sodeč po prvem koncertnem večeru je glasbeno združenje More Musič iz Tržiča ponovno zadelo v črno. Goriški otvoritveni večer revije AH Frontiers, ki že tretje leto predstavlja visoko kvaliteten izbor skupin mejne glasbe brez "žanrskih" opredelitev, je v petek zvečer ekslodiral z ameriško skupino Tone Dogs. Potem ko nas je prvi koncertant Gigi Mašin prisilil k vzdihovanju ".. more mušic, more mušic!" so nas "tonski psi" navdušili s svojo rockovsko poliritmijo in postmodernim pop-om.
Sicer se je Ali Frontiers pričela že v sredo v Trstu s premierskim predvajanjem glasbenega cult-moviea "Stop across teh Border" avtorjev Humbata in Penzla. Kljub medpokrajinski navezi pa se bo osrednji del le odvil v prisrčnem avditoriju v goriškem grajskem naselju. Tu je v četrtek bila tudi "polifunkcijska" predstavitev manifestacije Ali Frontiers. Na večeru je med drugim združenje More mušic podrobneje seznanilo poslušalce in novinarje z letošnjo pobudo, steklo pa je tudi predavanje v sklopu ciklusa predavanj na temo Poti rocka goriškega glasbenega kritika Giuliana Almerigogne o beat generation.
Ali Frontiers je včeraj predstavil avdiovizualni performance Furlana Paola Cantaruttija, za njim pa koncert belgijske underground glasbenice Niki Mono. Danes bo goriški del manifestacije sklenil tržaški ansambel Schotthamel Creative Ensemble in edinstven koncert saksofonista Davida Jacksona, ustanovitelja skupine Van Der Graff Generator.	ALEŠ DOKTORIČ
Posvetovanje SSk v Doberdobu Zaščita Krasa in prebivalstvo
Svetovalska skupina SSk v doberdobskem občinskem svetu, Mladinska sekcija SSk in Društvo za socialno-politična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice prirejajo jutri ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu javni posvet na temo Zaščita Krasa in domače prebivalstvo. Na srečanju bo govor o deželnem osnutku zakona o parku in razvoju Krasa. Strankini predstavniki in izvedenci bodo na srečanju obrazložili sedanje načrte deželne uprave in. njihove posledice za kraš-; ko prebivalstvo, s tem v zvezi pa bodo podrobneje pojasnili stališče SSk v zvezi s kraškim parkom. Slovenska skupnost je do tega načrta zavzela odklonilno stališče. Pravzaprav odklanja že sedaj veljavne ukrepe, dokler ne bo izglasovan v deželni zbornici zakon o parku in razvoju Krasa. Osnutki besedil zakona, ki jih je predstavil pristojni deželni odbornik bi po mnenju SSk pomenila dejansko odtujitev ozemlja slovenske narodnostne skupnosti. Doberdob bi bil stoodstotno vključen v območje kraškega parka z vrsto omejitev in v mnogih primerih brez ustreznih odškodnin.
Meso proste cone bo decembra cenejše
V Gorici bomo v decembru plačevali meso povprečno tisoč lir na kilogram ceneje kot po redni prodajni ceni proste cone, ki je že itak nižja od cene v drugih pokrajinah. Sklep o znižanju cene je sad dogovora med Trgovinsko zbornico, grosisti-uvozniki in mesarji v goriški pokrajini. S tem ukrepom želijo spodbuditi ljudi k nakupu mesa v času, ko se bližajo božični in novoletni prazniki in je poraba mesa že tradicionalno večja kot v drugih obdobjih. Znižanje cen bo ostalo v veljavi do konca decembra.
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua je pobudo označil kot pozitiven ukrep v času, ko se spet nevarno dviga stopnja inflacije. Dogovor o začasnem znižanju cene ob hkratnem varovanju marže trgovcev in mesarjev je po njegovi oceni dokaz, da je goriška prosta cona učinkovit instrument v korist prebivalstva.
Znižanje cen bo stopilo v veljavo 1. decembra in bo v različni meri zajelo razne vrste junečjega in govejega mesa. Mesarji bodo razobesili nove cenike, na katerih bodo sledeče naj-višje cene vključno z davkom IVA (v oklepaju navajamo sedanje cene):
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
gostuje Teatr
KOMISSARŽEVSKAJA
LENINGRAD
Grigorij Gorin: POZABITI HEROSTRATA
tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, jutri,
26. novembra, ob 20.30
meso v stegnu brez kosti 9.500 lir kg
(10.500)	, zrezki 9.980 (10.800), roast beef 16.000 (17.000), file 20.000 (21.000), drugorazredno meso v stegnu 7.980
(8.500)	, meso v prsih brez kosti in meso v prednjem 4.500 (5.100).
Navedene cene bodo v decembru veljale za vse meso v prodaji v mesnicah na Goriškem, saj so ob lanskem podaljšanju veljavnosti zakona o prosti coni poenotili cene uvoženega in drugega mesa.
Spoinin na Darka Šuligoja
V Kulturnem domu bo jutri ob 17. uri pogovor - srečanje o Darku Šuligoju. Večer pod naslovom Podoba nekega Goričana, prirejajo SKGZ, Združenje aktivistov OF, Kulturni dom, v sodelovanju z združenji VZPI-ANPI, ANED, AVL in ANPPIA.
Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma. O liku pokojnega političnega preganjanca bosta govorila Marko Waltritsch in Vincenzo Marini.
Danes kongres mladih socialistov
V občinski dvorani v Zagraju bo danes 3. pokrajinski kongres mladih socialistov. Začetek zasedanja bo ob 10. uri. Na kongres so povabili tudi predstavnike mladinskih gibanj drugih strank. Poročilo bo imel dosedanji tajnik De Benedittis. Mladi pa bodo razpravljali o vrsti ključnih vprašanj. Med drugim tudi o dilemi, če so gibanje ali stranka, oziroma kako politično delovati v družbi.
pomoč tvoji NAGLUŠNOSTI
UŽITEK PRI PONOVNEM ZAZNAVANJU GLASOV
IphiupsI
Samo družba PHILIPS je lahko izdelala slušni aparat, popolnoma vstavljen v uho, ki se ga lahko regulira z daljinskim upravljanjem.
ELEGANTEN - DISKRETEN - UDOBEN
BREZPLAČNI NASVETI IN PREIZKUSI
V GORICI: lekarna dr. PROVVIDENTI
Travnik 34, tel. (0481) 531972, vsak četrtek 9 -12
. . Jii:
V ČEDADU: STILOTTICA
Ul. Ristori 24, tel. (0432) 730898,1. in III. sreda v mesecu 9.-12.
slušnT'zAvocf'T’c° PONTONI
TRŽIČ - UL. GALILEI 63 - TEL. (0481) 46983
Je eksplozija v karabinjerski kasarni v zvezi s skrivališčem orožja Gladia?
Je v karabinjerski vojašnici Cascino v Gorici, kjer je leta 1970 v siloviti eksploziji izgubilo življenje sedem karabinjerjev, bilo skrito skladišče orožja tajne organizacije Gladio? To naj bi bila po pisanju dnevnika 'Tl gazzeti-no" iz Benetk domneva, ki jo namere-va preveriti sodnik Felice Casson. Poleg okoliščine, da je takrat poveljeval enoti goriških karabinjerjev polkovnik Pietro Musumeci, ki je bil v naslednjih letih med voditelji italijanske tajne službe in pripadnik Gellijeve lože P2 ter obsojen zaradi poskusov preus--. meritve preiskave o pokolu v Bologni, se s tem v zvezi pojavljajo še druga čudna naključja, ki odpirajo nova vprašanja.
General Gerardo Serravalle, ki je v letih 1971-74 bil načelnik petega oddelka urada R pri tajni službi SID (bil je poveljnik Gladia), je članom parlamentarne komisije v teh dneh povedal, da orožje Gladia ni bilo zakopano samo v 139 skrivališčih, ampak da so del orožja spravili tudi v 48 vojašnic videmskega vojaškega okrožja.
Je bil tudi v goriški karabinjerski vojašnici tak "nasco", kot so pripadniki tajne organizacije imenovali skriva-
lišča z orožjem? Te možnosti ni mogoče izključiti. V primeru pritrdilnega odgovora pa se samo po sebi postavlja vprašanje ali je strahovito eksplozijo, ki je pred dvajsetimi leti raznesla celo poslopje, zares povzročila samo okvara na grelnem kotlu. Mar ni eksplodiralo (tudi) kaj drugega?
Preiskava in nato proces proti skupini oficirjev (med njimi je bil seveda Musumeci) glede njihove morebitne odgovornosti zaradi nenamerne povzročitve nezgode nista načeli tega vprašanja. Vsi so bili oproščeni s pravnomočno razsodbo. Toda pri tem je še nekaj zanimivih naključij: preiskavo je svojčas vodil sodnik Raoul Cenisi, ki je bil kasneje obtožen zaradi preusmeritve preiskave o atentatu v Petov-Ijah. Tudi med branilci obtožencev pa lahko zasledimo nekatera imena, ki so se nato pojavila v drugih preiskavah o pokolih in prevratniških dejavnostih. Gre zgolj za naključja?
Po vesteh iz beneških sodnih krogov naj bi eno od skrivališč Gladia bilo tudi na Goriškem, na starem pokopališču v Marianu. V njem naj bi bilo pet zabojev z orožjem, muni-
Včeraj ob 18. uri so demonstrativno prekinili promet
»Blitz« zelenih na Korzu
Verdijev korzo v Gorici je sinoči približno tri četrt ure bil otok za pešce. Ni šlo za nenadno odločitev občinske uprave, pač pa za akcijo zelenih golobice. Samovoljno so uresničili zaporo, da bi protestirali proti Občini, ki ni naredila ničesar v to smer in da bi pešce rešili dušečih izpušnih plinov, so pojasnili. Na križišču z Ul. Crispi in pred Goriško hranilnico so nekaj pred 18. uro, ko je na tem delu Korza največ avtomobilov in tudi pešcev, postavili na cesto prometne znake o prepovedi vožnje in zraven posodi s cvetjem. V nekaj minutah je dotlej neprekinjena kolona vozil izginila, cestišče pa so preplavili pešci. Kmalu so prišli mestni redarji in policija, ki pa niso posegli. Redarji so le preusmerjali vozila. Nekaj minut pred 18.45, ko so zeleni napovedali, da bodo zaključili demonstrativno akcijo, je pridrvela policijska izvidnica in funkcionar je ob protestih občinskega svetovalca Fio-rellija odstranil ovire. Naposled so avtomobili spet preplavili Korzo ob razočaranju številnih pešcev, ki so
KAVARNA SLAŠČIČARNA
ffle/vmalo
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
Ol	3 NEDELJAH ODF	•R1	ro
1	DO 13. URE	lii!	
GORICA-Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
tudi z glasnimi vzkliki in ploskanjem podprli Fiorellija, ki se je glasno prerekal s policijskim funkcionarjem zaradi po njegovem mnenju nepotrebno grobega posega.
Miška povzročila kratek stik
Miši so od nekdaj huda nadloga ne samo v shrambah in v stanovanjih. Veliko nevšečnosti in tudi škode lahko povzročijo tudi v električnem in komunikacijskem omrežju. Miška je, kot kaže, povzročila kratek stik v uličnem transormatorju v Ulici Tominz v Gorici. Prebivalci so bili nekaj časa brez električnega toka, gasilci pa so se trudili približno pol ure, preden so odstranili nevarnost. Zgleda, da je miš, ki se je vtihotapila v napravo povzročila kratek stik in začetek požara. Na dogodek so gasilce opozorili stanovalci, ki so opažali, da je iz transformatorja uhajal dim. Na kraj so kmalu zatem poklicali dežurno ekipo občinskega podjetja.
izleti
Društvo upokojencev bo 29. decembra priredilo silvestrovanje v domu Delfin v Izoli z možnostjo popoldanskega kopanja v bazenu z ogrevano morsko vodo in silvestrsko večerjo. Prijave sprejemajo v četrtek od 10. do 12. ure na sedežu, poverjeniki po vaseh in (tudi telefonsko) odborniki društva. Rok za prijave zapade nepreklicno v četrtek, 29. novembra.
cijo in drugim materialom. Zdi se> da ga bodo odkopali v ponedeljek.
V petek popoldne sta odšla od doma 11-letni Tomaž Tell iz Nove Gorice in 14-letni Gregor Gleščič. Oba vozita gorsko kolo, prvi vijoličaste barve, drugi pa rdeče-črno in sta opremljena vsak s svojim nahrbtnikom. Gregor je svetlih las, visok približno 1,70 m, medtem ko je Tomaž manjše postave. Starši naprošajo vse, ki bi ju ali ki so ju videli, naj obvestijo karabinjerje ali policijo, ki so o dogodku seznanjeni.
včeraj danes _
Iz goriškega matičnega urada v ob' dobju od 18. 11. do 24. 11. 1990.
RODILI SO SE: Chiara Ballarini, Valentina Cechet, Sara Santoro, Tomas Pe' ric, Simone Macaro, Sara Marega, Sima' na Amato, Ivan Černič, Fabiano Capp®' lozzi, Marco Simčič.
UMRLI SO: 65-letni upokojenec ^oX0 gio Donda, 66-letni upokojenec FraI?je Scozzina, 77-letna gostilničarka Mat«0 (Tilda) Mikulus, por. Furlan, 98-let°° upokojenka Elisabetta Candotto, vd. P corari, 78-letna gospodinja Maria Lhrt®^ vd. Fedrizzi, 69-letni upokojenec Lucia0 Springolo, 81-letna šivilja Maria Brega° ' 84-letni upokojenec Carlo Mian, 81-1®1 : upokojenka Giuseppina Bregant, 74-1® . Franc Tomažič, 86-letna gospodinja E«1 lia Bressan, vd. Micotti, 81-letni upok°J^. nec Luigi Oggianu, 77-letni upokojen Marino Calligaris, 67-letna gospodi® Caterina Brunetti, 89-letna upokojen Maria Mascarin, vd. De Mari, 87-le gospodinja Maria Benedetti, vd. Cia^j' 80-letna upokojenka Marta Goriani, Salvador, 67-letni upokojenec Gi°r9 Bertossi.
OKLICI: finančni stražnik Luigi M®50 ne in gospodinja Patrizia Saunig.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Robocop II.«-	<(
VERDI 15.15-22.00 »Presunto innoce11*^.
VITTORIA 16.00-22.00 »Tutti a scu0*® esorcismo - Linda Blair e riposse0
rwi w • \s
Trzic
■ A{ tU°
EKCELSIOR 16.00-22.00 »Giorm 01
no«.
COMUNALE 15.00-18.00-21.00 barata«. Režija Peters Brook.
,>Mah8b'
I	pogrebi____________^
Jutri v Gorici ob 8. uri Matih*3 .ce v lus, por. Furlan iz splošne	Pb
cerkev in na pokopališče v Pe 'a \1 9.30 Angelina Okretič, por. Rebo« ^ bolnišnice sv. Justa na glavno p° T pe-če, ob 10.10 Elisabetta Candotto, • 0b corari iz bolnišnice sv. •!usta.v.<nice J3’ 12.45 Giuseppina Tonut iz bolni neza od Boga v Koprivno.


Po daljši in mestoma polemični razpravi v Občinski skupščini
Soglasno odobren dokument o poglobitvi sodelovanja med Novo Gorico in Gorico
Občinska skupščina v Novi Gorici je na seji v četrtek sprejela predlog programa za poglobljeno sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. Tudi razprava na tem zasedanju je bila polemična, toda dokument so slednjič vendarle soglasno sprejeli. Vzrok Polemik je znan. Odkar je župan v začetku junija Predložil svoj projekt odnosov in sodelovanja s sosednjo Gorico v Italiji - imenovan Nova Gorica in Oorica eno mesto - je bil deležen obtožb in kritik Predstavnikov političnih strank DEMOSA, češ da ne ffre za nobeno novost Sergija Pelhana, ker sodelovanje med mestoma traja že dolgo in je postalo tradicionalno. Treba ga je le nadaljevati, trdijo občinski odborniki političnih strank DEMOS-a, pri čimer pa je program sodelovanja treba preveriti tudi pri občinskih in pokrajinskih upravah v Gorici.
Polemika o tem, kakšna je narava sodelovanja toed Novo Gorico in Gorico, se je nadaljevala tudi na omenjeni seji Občinske skupščine, v četrtek. Omenjali so celo možnost nezaupnice občinski Ko-jnisiji za stike z zamejstvom. Predsednik novogoriškega DEMOS-a odvetnik Tomaž Marušič je Sergija Pelhana kritiziral, češ da naj namesto pogostih obi-skov v Gorici, v zadnjih mesecih je bil tam domnevno kar 76 krat, svoje sile in možnosti raje posveti reševanju žgočih družbenogospodarskih razmer v občini. Njemu in Janezu Vuku, ki je tudi med ostri-jni kritiki novogoriškega župana, je odgovoril odbornik Socialistične stranke Branko Dolenc. Opozo-nl je, da v Občinski skupščini poteka preigravanje med političnimi strankami, in poudaril, da so stiki in mvljenje ob meji bogatejši od razprav v Občinski skupščini. Pelhanov program o Novi Gorici in Gori-m kot enem mestu, je zatrjeval Dolenc, so prej spre-t®*1 v domači in mednarodni javnosti, kot pa v Skup-čmi. Proti takim trditvam in izjavam je protestiral odbornik Slovenskih krščanskih demokratov in
predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine Peter Stres. Pred tem pa je Janez Vuk izjavil, da je med razpravo o programu sodelovanja med obema mestoma ob meji, v zadnjih mesecih, novogoriški DEMOS utrpel politično škodo.
Obravnavane in druge polemike zagotovo izražajo samo prestižne in politične namene in cilje posameznih političnih strank, saj je najvažnejše to, da program poglobljenega sodelovanja med Novo Gorico in Gorico vsebuje veliko novosti in zamisli, ki bi koristile prebivalstvu in gospodarstvu obeh obmejnih mest, ter tudi težnjam Slovenije, da se čim hitreje in uspešneje vključuje v Evropo. S tem najbrž soglašata tudi voditelj strank DEMOS-a v novogoriški Skuščini Tomaž Marušič, ki je v četrtek sicer potožil, da ga nekateri nazivajo z vzdevkom "boljše-vika iz svinčenih časov", in župan Sergij Pelhan. Slednji je na seji napovedal, da bo napravil natančno analizo vsega, kar se je med razpravo o sodelovanju ob meji dogajalo, potem ko je v začetku preteklega junija sporočil svojo znano pobudo o "Novi Gorici in Gorici kot enem mestu".
Predlog za poglobljeno sodelovanje, ki ga je v četrtek sprejela Občinska skupščina, izhaja iz dveh dokumentov. Najprej gre za sporazum med Novo Gorico in Gorico, ki je bil podpisan v Gorici dne 28. februarja leta 1987. Ta dokument je Skupščina sprejela oziroma potrdila na omenjeni seji v četrtek, zdaj pa bi ga morala obravnavati in potrditi tudi Občinski svet v Gorici. Sprejel pa naj bi ga tudi Pokrajinski svet v Gorici.
Drugi dokument pa je že omenjeni program poglobljenega sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, ki je bil sprejet na zasedanju v četrtek in našteva številne konkretne predloge, zamisli in pobude za sodelovanje obeh mest. V duhu sprave je predlog naj bi na Mejnem prehodu na Erjavčeni cesti v Novi
Gorici (ta predstavlja nadaljevanje Škabrijelove ulice v Gorici), zasadili drevo s primernim obeležjem, ki bi simboliziralo spomin na padle v vojnah in na žrtve vsakršnega nasilja človeka nad človekom v naših obmejnih krajih. Po drugem predlogu naj bi republika Slovenija in dežela Furlanija-Julijska krajina imenovali posebno mešano komisijo, ki bi preučila usodo deportirancev iz Gorice in Trsta v maju leta 1945. Vendar naj bi ta komisija preučila tudi nasilje italijanske države, v preteklosti, nad slovenskim prebivalstvom v teh krajih. Na seji je odbornik Rajmund Kolenc izrekel bojazen, da bi pretirano obeleževanje domnevnih grobišč v Trnovskem gozdu (tam naj bi bila štiri taka grobišča) lahko neugodno vplivalo na turizem.
Oba predloga za omenjeni program poglobljenega sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, bo Občinska skupščina zdaj poslala občinskim in pokrajinskim upraviteljem v Gorici. Ti naj bi svoja mnenja in stališča o programu sporočili predvidoma do konca leta. Če bosta dokumenta sprejeta tudi pri oblasteh v Gorici, bi program omenjenega poglobljenega sodelovanja med obema mestoma lahko začeli izvajati v začetku leta 1991.
Občinska skupščina v Novi Gorici je na zasedanju v četrtek sprejela tudi poziv parlamentu in političnim strankam na ravni republike, naj pospešijo priprave na plebiscit o prihodnjem državnopravnem značaju oziroma statusu Slovenije kot suverene države. Dogovorili so se da bo priprave na plebiscit -politične in organizacijske - v novogoriški občini vodila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali člani predsedstva Občinske skupščine ter predstavniki vseh političnih strank. Ob tem so se na seji sporazumeli, da bo do plebiscita, ki naj bi strnil vse Slovence, trajalo politično premirje med strankami.
Marjan Drobež
Fotografije o preteklosti Standreia
Na sliki (foto Čubej) vidimo naslovno stran publikacije Štandrež, zajetne fotografske knjige, ki jo je prosvetno društvo Štandrež pred kratkim izdalo ob praznovanju 25-letnice delovanja. Na več kot 200 straneh je zbranih okrog 270 fotografij in dokumentov o štandreški preteklosti v zadnjem stoletju. Fotoknjiga, ki je na razpolago pri odbornikih društva, obravnava tako preteklost vasi kot njenih ljudi in prinaša zanimiva slikovna pričevanja o kulturi, gospodarstvu, verskem, šolskem, in športnem delovanju v vasi.
Na pobudo MO društva Jezero
Dr. Spacal predaval o odpravi naših alpinistov na streho sveta
nČ ^etrtek 16 mladinski odsek kultur-. 9a društva Jezero pripravil večer z ^pozitivi, ki jih je posnel dr. Borut jPacal med nedavnim potovanjem v in rna^aj°' Spacal je namreč pripravil Za Vot^ znanstveno odpravo, ki se je 0(i nekaj dni priključila alpinistični ■ Pravi Alpe Adria Sagarmatha Expe-pe 1?n 90- Skozi diapozitive in videota-z )e predavatelj popeljal gledalce v 2 ,aram svet Himalaje in njenih višin, n: ? kratko, a z globokimi in otip-šai'mi občutki, je posredoval poslu-pQ.em svojo prvo potovalno izkušnjo ota streho sveta. Po predstavitvi vide-hiiv m c*iaPozitivov je stekel zani-od P°9ovor o znanstvenem pomenu šport-6 'n 0 medicinskem pogledu na Spac i P°Pvi9 v gorah - alpinizem. Vodj a ni samo navdušen planinec in hia lic znanstvene miniodprave v Hilla SJ0, temveč je tudi zdravnik, ki se Okoi-P^ko pnevmologije v gorskih
P0slušainc-\razume' zat° s° nfkateIi kor,; lci z zanimanjem postavljali
hieriC° vPrašanj. Publika se je v veliki matj, Zanimala za objektivno proble-cai j °' ki se pojavlja v višinah. Spa-na i ocigovarjal zelo sproščeno in je izkoj V° mesto postavljal svoje lastne hekat 6 in je posredoval tudi teme alpinist- P03ov°rov, ki jih je imel z to m oi I baznem taboru pod Everes-PiniAPČ i a*ce in poslušalce je tudi za-1 katere so bile objektivne teža-
ve, da zamejski alpinisti niso prišli na streho sveta. Spacal je preko diapozitivov dobro razložil življenje v baznem taboru, alpinistično delo in napore v višini za skupni kolektivni uspeh. Več časa se je tudi ustavil ob diapozitivih "ledenega slapa", najnevarnejšo točko tik nad baznim taborom, ki jo je treba premagati po nemogočem terenu čez izredno razpokan ledenik. "Ledeni slap" so vrata za Everest, nato pa se vrstijo na poti do vrha druge težave, ki so predvsem povezane z višino. Najzanimivejši del predavanja je bil prav gotovo zadnji, ko je stekel pogovor o problemih v višini in o sposobnosti vsakogar, da premaga, do neke mere namreč, višinske neprilike. Spacal je primerjal tudi fizično odpornost šerp z alpinisti odprave. Na vsa vprašanja je odgovoril razumljivo in jasno.
MJ
■ Avtomobilski klub ACI je sklenil dogovor z Goriško hranilnico za vplačevanje članarine ACI na tej banki brez dodatnih stroškov. Glede na bližnjo obnovo klubskega vodstva obveščajo, da so na sedežu na vpogled določila za vlaganje kandidatnih list. Deželni odbor ACI je te dni potrdil predsednika goriškega kluba Maria Tirela za predstavnika FJk v vsedržavnem odboru ACI še za štiri leta.
ZVE2A SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
CECILIJ ANKA
Eevija
Soriških pevskih zborov
zbori iz dežele Furla-Eoroške 6 kra^ne' Slovenije in
G0RICA — KATOLIŠKI DOM ^ES, 25. novembra, ob 16. uri
d
GLASBENA KMJTRN1 MATICA
GORICA
TRIO
Giorgio Marcossi • flavta Lino Urdan ■ klarinet Vojko Cesar - fagot
Petek, 30. novembra 1990, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Svetovalska skupina SSk Doberdob Mladinska sekcija SSk Društvo za socialno-politična vprašanja Anton Gregorčič - Gorica
vabijo na javni posvet
^ČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO
W trR novembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdo-^Tače prebivali VS& ^ru^tva' organizacije' občinska uprava in do-
Režiser Attilio Concari na srečanju v Kulturnem domu
Stvarnost brez prevar je lepša
Poklicni fotograf in režiser Attilio Concari se je v četrtek na povabilo Kinoateljeja udeležil srečanja z občinstvom v Kulturnem domu, kjer so predvajali njegov film 45. vzporednik. Srečanje je bilo prvi neposreden stik z italijanskim filmskim ustvarjalcem v letošnji sezoni Gorica kinema in je ponudilo možnost zanimivega razgovora ob filmu.
S filmskim prvencem, ki prikazuje delček padske nižine (toda dogajanje bi lahko bilo postavljeno na "katerikoli 45. vzporednik" v svetu), je Concari hotel izraziti potrebo po drugačnem gledanju na svet in medčloveške odnose. Kot uveljavljen modni in reklamni fotograf namreč sodeluje v mehanizmu, ki je v bistvu prevara ljudi: izumetničene fotografije predstavljajo
ljudem lažni sanjski svet in jim vsiljujejo želje in potrebe zato da bi več kupovali. Stvarnost pa ni taka, je povedal Concari, in s črnobelim, preprostim zato pa pristnim in poetičnim filmom predstavil okolje svoje padske nižine. Nikar ne iščimo lune, je njegovo sporočilo, rajši se oglejmo okrog sebe in odkrijmo lepoto in pristnost stvarnosti, ki nas obdaja.
Na sliki (foto Marinčič) režiser Attilio Concari z Alešem Doktoričem med pogovorom v Kulturnem domu.
Nastop kvinteta pihal v Kulturnem domu
Danes od 11. uri bodo v okviru nedeljskih glasbenih matinej goriškega kulturnega društva Lipizer nastopili v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici člani italijanskega pihalnega kvinteta 20. stoletja. Kvintet sestavljajo Marzio Conti (flavta), Paolo Pollas-tri (oboa), Giovanni Riccucci (klarinet), Paolo Carlini (fagot) in Paolo Faggi (rog). Skupina, ki občasno nastopa tudi v sekstetu s pianistom Mic-helejem Innocentijem, bo goriškim poslušalcem podala Respighijev pihalni kvintet, Danzijev kvintet op. 54 štev. 2 za klavir in Beethovnov kvintet, vedno za klavir, op. 16.
pismo uredništvu
Arogantnost ne pomaga
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
"Zaradi celotne resnice o zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, se čutimo dolžne pripisati tudi mnenje naše skupine ob županovih in odbor-niških odgovorih na vsaj štiri pereča vprašanja.
1.	Župan Primožič je podal svoje stališče glede na izvolitev podžupana, ki je po mnenju mnogih nezdružljiva funkcija zaradi javnih del, ki so mu bila zaupana v prejšnji mandatni dobi, v tej pa potrjena.
2.	Soški park. Argumenti, ki so jih župan in odborniki iznesli, dokazujejo, da niso razumeli bistva vprašanja. Menimo, da g. župan z arogantnostjo ne more reševati tako pomembnih vprašanj kot so načrtovanje in upravljanje Soškega parka in drugih tukaj naštetih problemov. Za oholostjo se ponavadi skriva pomanjkanje argumentov in nepripravljenost za sprejemanje predlogov in idej drugih. Po tej poti ne more priti do sodelovanja. Župan in odborniki bi dokazali veliko večjo odgovornost, če bi občinskemu svetu obrazložili razloge velike zamude glede načrtovanja in zakaj skoraj celo leto po odobrenju sklepa, še ni bila imenovana komisija, ki bi odboru in načrtovalcem pomagala oblikovati smernice za urejanje Soškega parka.
Načrtovanje je zadeva celotne skupnosti in obnašanje sedanje občinske uprave ima lahko hude posledice za gospodarski razvoj občine.
Župan bi ravnal politično odgovorno, če bi vsaj pojasnil, kako namerava občinska uprava ravnati v prihodnosti glede vprašanja Soškega parka. Uprava bi morala že razpolagati s prvo in drugo fazo načrtovanja. Če ti nista odobreni, pa je po pogodbi nemogoče začeti z načrtovanjem tretje faze. To so dejstva in župan se ne more skrivati za nepopolnimi in neutemeljenimi odgovori. Bojimo se, da se bo s takim načinom dela občinski svet znašel sredi decembra 1991 pred velikim kupom načrtov za Soški park, ki ga bo treba zaradi nujnosti takoj odobriti. Občinski finančni labirint pa se bo tako še bolj zapletel.
3.	Isti način pristopa se kaže pri reševanju drugega pomembnega problema — uničevanja odpadkov. Svetovalci so šele na zadnji seji občinskega sveta bili uradno obveščeni o stališču sovodenske uprave glede pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov, medtem, ko je občina prejela osnutek že meseca junija. Tako ravnanje jasno dokazuje, kako naša uprava spoštuje in ceni mnenje občinskega sveta.
4.	Tudi glede sovodenjskega župnišča župan ni povedal nič novega, razen tega, da je občina odgovorila na škofovo zaskrbljujoče pismo (in to zopet le z nejasnimi obljubami brez upanje vzbujajočih terminov). Županov nasvet, naj bi se župnik "začasno" preselil v Gabrje, prav gotovo ne dodaja nič več volje upraviteljem za
hitrejše reševanje problema, saj je v Sovodnjah živeči župnik umri že pred 22 meseci. Sedanji župnik pa itak stanuje "začasno" v drugi župniji. Poleg tega je treba jasno vedeti, da so Gabrje prav tako druga župnija. Slučajno je trenutno župnik ista oseba. So-vodnje pa je ena od večjih župnij, ki ne more in tudi po cerkvenem zakoniku ne sme biti brez tam stanujočega župnika. Ne jemati v poštev vrnitve lastništva župniji, je tudi nerazumljivo stališče, ko so vse občine v naši deželi to že zdavnaj storile."
Načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič
razna obvestila
Deželni zavod za poklicno Izobraževanje sporoča, da se je sprostilo nekaj mest za tečaj upravljanja osebja (plače in ostale obveznosti - 80 ur). Prijave najkasneje do petka, 7. decembra v uradih zavoda v Ul. Croce 3 (tel. 81826), vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bodo jutri, 26. t. m., v jutranjih urah pobirali stare kovinske predmete, gospodinjske stroje in odpadni kovinski material. Vsakdo naj blago pusti ob cestnem robu pred prihodom občinskega vozila.
Skupina Izvir prireja jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Katoliškem domu srečanje z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem.
Vtisi iz Poljske po nekajdnevnem bivanju v glavnem mestu
Sivina vsakdanjosti v svobodi
13.	NOVEMBER 1990
Po komplikacijah v Frankfurtu pridem pod večer na varšavsko letališče z drugim avionom, kot sem se najavil. Ne zahtevam, da bi me kdo na slepo čakal, vendar bi lahko pustili vsaj sporočilo na informacijah, kam naj pravzaprav grem. Na srečo sem bil tako previden, da sem vzel s sabo teleks z naslovom svojega bivališča. Poiščem si taksi in se dam zapeljati na Belwe-dersko 30. Pridemo pred ogromno temno stavbo, ki na ulico tega imena nima vrat. Krožimo okoli nje, šofer se plazi čez dva metra visoko železno ograjo in jaz se počutim kar doma, saj sem se v socialističnih deželah (no sedaj že ex socialističnih) pogosto znašel v podobnih situacijah. Na koncu najdeva dobro zatemnjeni vhod in po dolgem brskanju med svojimi papirji me nezaupljiva vratarica le izpusti v zame rezervirano sobo. Kot zvem pozneje, je bila v tej zgradbi še pred kratkim partijska visoka šola, sedaj pa jo je prevzela univerza kot svojo hišo za goste. Nekaj policijsko strogega je v teh prostorih, nekakšen križanec med študentskim domom, zaporom in hotelom, a glavno je, da imam posteljo in streho nad glavo.
14.	NOVEMBER
Odpravim se v center, da se javim na univerzi. Varšavska univerza na Krakovski ulici je pravo mestece v mestu: v skladnem neoklasičnem slogu grajene palače se sklepajo kot okoli svojega srca okoli biblioteke in pričajo, da so ruski carji, če drugega ne, znali graditi za stoletja. Grem na oddelek za odnose s tujino, odločen, da bom pokazal svojo nejevoljo zaradi nerodnosti pri prihodu, a deklica, ki me sprejme, je tako prisrčna, da ne rečem ničesar. Pome pride prav tako prisrčen asistent z inštituta za zgodovino, ki me pelje najprej na kavo, potem pa v arhiv, kjer bom pregledal poročila poljskih ambasadorjev iz Beograda v času med obema vojnama. Treba je reči, da ni birokratskih zapletov - dovoljenje za delo dobim takoj, tu je celo gospa, ki je živela tri leta v Toskani in torej dobro govori italijansko. Ko dobim indeks, takoj ugotovim, da ne bom mogel predelati vsega materiala, ker je preobilen - omejil se bom le na poročila o notranjih razmerah v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev med leti 1925 in 1929, ki me še najbolj mikajo. Veseli me, ko vidim, da poročila še kar dobro razumem in da so ta pisana na živahen, v ocenah in detajlih zanimiv način. Seveda potrjujejo moje mnenje, da je v jugoslovanski prestolnici v letih Pašičevega zatona in smrti vladala prava bizantinska atmosfera. Všeč mi je termin: »vojaška mafija«, ki ga nisem še slišal in s katerim poljski diplomati označujejo skupino generalov okoli kralja Aleksandra, ki je v zakulisju včasih odločilno vplivala na razvoj dogodkov.
Ob 16.00 pride pome asistent in me s svojim malim astmatičnim fičotom pelje na univerzo, kjer imam sestanek s prof. Skowronskim. Parkirava pred cerkvijo Obiska Marije, kjer so bile v času režima generala Jaruzelskega manifestacije za svobodo, sedaj pa so postavili ogromen spomenik kardinalu Wyszinskemu, »primasu tisočletja«, kakor pravi danes uradna retorika. Spomenik pa ni nič retoričen (razen morda v dimenzijah); kardinal z mitro in v ornatu sedi na stolu brez naslonjala, z levo si podpira glavo in nekoliko otožno zre s svojega piedestala. Pred njim šopi svežih rož, ki pričajo o njegovi popularnosti še danes, skoraj deset let po smrti. V letih stalinizma, Gomulkowega in Gierekovega režima je bil kljub preganjanju zares glasnik svojega ljudstva, v sebi je poosebljal njegov uporni, tujemu totalitarizmu sovražni duh. Prav je, da se stvari postavljajo na svoje mesto, da so »velikani« preteklega režima v prahu in da Wyszinski kraljuje nad mestom v isti vrsti z Adamom Mickiewiczem, očetom sodobne poljske književnosti. O tem, kako se spreminjajo časi in simboli, govoriva s kolego Skowronekom v njegovem kabinetu. Skowroneka poznam že več let, a v novi atmosferi se mi zdi ves spremenjen, živahen, dosti manj uraden kot prejšnje krate. Pravi mi o kontaktih s Francozi, o svojih predavanjih na Scuoli orientale v Neaplju, čez dobro uro ima sestanek s predstavniki univerze v Toulousu. Poljaki so očitno v modi, ugotavljam sam pri sebi in se spominjam, kaj je podtajnik v State Departmentu pred kratkim rekel Bučarju: »Za nas je zanimiva najprej Poljska, poterfl Češka in Madžarska, potem pa šele vi...« Grem v staro mesto, najprej v umetniško galerijo, kjer sem že dvakrat kupil zelo zanimiva likovna dela. Cene so krepko poskočile, črne borze ni več, zloti so povsem konvertibilni. Za moj plitki žep je bil prejšnji sistem seveda ugodnejši, čeprav je bilo treba pozneje prestati dokaj neprijetnih deset minut ob prehodu čez carino. Grem naprej proti kraljevi palači in kdo mi pride naspro-
Nekaj satiričnih vinjet iz lista Nie in poljski orel iz 18. stoletja
ti? Dušan Biber, ugledni slovenski zgodovinar, eden naših najboljših strokovnjakov za drugo svetovno vojno. Midva imava sploh navado, da se naključno srečujeva sredi milijonskih mest. Pred leti sem v londonskem metroju nenadoma začutil v hrbtu pest in nekdo mi je dejal: »Mani in alto!« Bil je seveda Biber - človek, ki potrjuje, da je nomen omen, kajti bolj popopranega človeka bi težko našel. Biber odhaja na simpozij v Krakov, ki ga organizira prof. Batowski o vprašanju federacije. Pravi, da se Poljaki boje Nemcev in si žele imeti v Evropi čim več prijateljev, da bi jih vsaj delno nevtralizirali. Danes je bil sicer Genscher v Varšavi in je slavnostno podpisal pogodbo o meji na Odri in Nisi. A še včeraj sem bral v Spieglu o nemški manjšini na Poljskem, ki je bila leta in leta tiho (pod poljsko peto - povejmo resnico), a sedaj dviga svojo glavo in šteje že okrog 350.000 članov. V Zgornji Sleziji se tudi ljudje, ki ne znajo besede po nemško, sedaj proglašajo za Nemce, verjetno tudi zaradi privlačne sile D-Mark. Moji občutki so pri tem deljeni. Z ene strani si ne morem kaj, da bi ne simpatiziral z manjšino, ki je bila še do včeraj brezpravna, z druge pa se nemških manjšin, raztresenih po srednji in vzhodni Evropi, vendar bojim. Preveč črno sled so zapustile za sabo v zgodovini.
15.	NOVEMBER
Ob 9.30 sestanek s prijateljem Jer-zyjem v kavarni založništva Czitalnik. Zanj so se v zadnjem času stvari zelo spremenile: iz sodelavca Akademije, ki mu bivši režim zaradi njegovega nekonformizma ni bil prav naklonjen, se je prelevil v enega najbolj vidnih predstavnikov sodobne poljske inteligence. Poverili so mu predsedstvo založništva, ki mu je načeloval njegov oče pred letom 1948, ko so ga odžagali, vrnili so mu celo nekaj družinskega imetja, pogaja se, da bi prevzel direkcijo poljskega kulturnega inštituta v Parizu. Vendar ni povsem zadovoljen, ne samo zaradi družinskih razmer, o katerih mi na dolgo in široko pripoveduje, temveč tudi zaradi preveč klerikalne politike sedanje vlade. V njegovih besedah zaslutim tesnobo Žida, ki nad poudarjenim katolicizmom sodobne poljske družbe ne more biti pač navdušen, a tudi razočaranje intelektualca, ki se težko prilagaja sivini vsakdanjosti v svobodi, ko pa je bil boj proti komunističnemu režimu toliko bolj razburljiv in po svoje življenjsko bogatejši.
Govoriva o sodobnih političnih razmerah tukaj, o polarizaciji Solidarnosti med Waleso in Mazowieckim, ki
oba kandidirata za predsedstvo republike. Ne gre za programska razhajanja, bolj za spopad med dvema osebnosti-ma, med ekstroverznim in populističnim bivšim elektrikarjem iz Gdanska in tihim, rafiniranim bivšim časnikarjem in papeževim prijateljem. Prihodnjo nedeljo so volitve in verjetno bo prvi s svojo demagogijo zmagal. Ko grem pozneje po ulici, sem pozoren na plakate, ki zgovorno ponazarjajo stil enega in drugega kandidata. Walesa je že na fotografijah bolj agresiven, njegov propagandni stroj funkcionira brez dvoma bolje, njegova predvolilna propaganda je bolj pisana. Zanimiv se mi zdi plakat samo z glavnimi potezami njegovega obraza; s tušem in debelim čopičem na hitro potegnjena črta obrvi, nosa in brk. Kot nekakšen japonski ideogram, v katerem pa je vendar ves človek s svojo telesnostjo in energijo. Drugi plakat proglaša: »Hočemo Lecha, da bi bila Poljska zares Poljska.« Tretji pa postavlja v isto vprego tri velike Poljake sodobnosti: Wyszynskega, Woytilo in Waleso.
Po naglem kosilu grem v arhiv pregledat še ostale dokumente, ki sem jih naročil. Sem v usodnih letih 1928-29, ko se je konflikt med Srbi in Hrvati tako zaostril, da je prišlo do streljanja v skupščini in do umora Stjepana Radiča, voditelja Hrvaške kmečke stranke. Pri tem so zame najbolj nova poročila o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra, ki je trpel baje za preganjavico in je bil posebno v tem obdobju na robu živčnega zloma. In v takem stanju se je šel še diktatorja.
Ob pol šestih, po hitrih nakupih v priljubljeni varšavski galeriji, sestanek z Bibrom pred kraljevsko palačo. Z njim je tudi jugoslovanski kulturni ataše Hergovec, ki je zrasel v Vojvodini in študiral v Beogradu: o sebi pravi, da je Jugoslovan - termin, do katerega imam svoje rezerve, a srečanje je prekratko, da bi se splačalo o tem razpravljati. Zanimivo pa je, da ne ve o novi zgodovini Jugoslavije, ki je pred nekaj meseci izšla na Poljskem. Pelje naju v prijetno restavracijo, kjer se z Bibrom razgovoriva o misterijih jugoslovanske zgodovine pred vojno in med njo. Oba imava smisel za arhivsko delo in tako nama zlepa ne zmanjka epizod za zanimiv in živahen pogovor, ki mu dodata najprej francosko vino in potem poljska vodka še poseben žar. Biber pripoveduje, zakaj ja dal Tito Kidriča zapreti spomladi 1944. Sumil je, da je Kidrič postal zaupnik Angležev, o teh pa so bili v vrhovnem štabu prepričani, da so skupaj z Nemci organizirali desant na Drvar, kjer bi jo sam maršal skoraj skupil.
16.	NOVEMBER
Zjutraj grem z asistentom v arhiv, kjer se zmenim za fotokopije. Plačal bom po cenah za poljske raziskovalce, ne pa po tistih, oderuških, ki jih sicer zahtevajo od tujcev. Naročim okrog tristo posnetkov, še več materiala bi želel videti, na primer fascikel o ruskih emigrantih v Jugoslaviji, toda za to ni več časa. Gremo v Dom kulture, stalinski spomenik nekulturni arhitekturi, kjer je največja knjigarna v Varšavi. Iščem Zgodovino Jugoslavije, ki je pravkar izšla pri Ossolineumu, pa je še nimajo. Veliko ploščad pred nebotičnikom so kramarji spremenili v nekakšen Rusi most. Prodajajo poceni obleke, čevlje, plastične predmete, pa tudi zelenjavo in kruh. Mali podjetne-ži, ki so se pojavili kot gobe po dežju, sedaj, ko privatna iniciativa ni več prepovedana. Moj spremljevalec se jih sramuje, jaz pa ga tolažim, da bi moral šele videti podobne tržaške bazarje. V tej množici me najbolj presunejo berači: so Romuni, ki so prišli prosit vbo-gajme v to revščino. Očitno uboštvo nima nikjer dna. Postajam pozoren na njihove klavrne, ciganske obraze. Vidim jih precej po vogalih na ulici krakovskega predmestja in na Novem Swiatu ter seveda tudi v vzhodni veži cerkve sv. Križa, kamor grem zaradi Chopinovega srca, ki je tam pokopano. Kakšen čuden smisel za teater v religiji imajo Poljaki. Oltarji v tej cerkvi niso samo pretirano pozlačeni (celo pod je pred njimi zlat), eden njih je spremenjen v pravo prizorišče z ogromnim lesenim križem, ki se dviga na vrhu stopnišča, posutega s suhimi listi in od maha zelenimi okroglimi kamni. Na levi in desni manjši križi iz mladih brez, eden z vojaško čelado na konici. V ozadju svetlovijoličasta zavesa, preko nje in preko osrednjega križa v umetelnem pregibu še dolg belo-rdeč trak — poljska zastava. In še napis: Bog, čast, domovina! Pozneje ugotovim, da gre za nekakšen vojaški motto, in posveti se mi, da je scena v cerkvi sv. Križa postavljena verjetno v spomin na vojno proti boljševizmu, kot piše na razglasih, katere sedemdeseto obletnico se letos spominjajo.
Ne čudim se Jerzyju, ko sedim pozneje v njegovi dnevni sobi, ko toži, da postaja atmosfera vedno bolj moreča, da dvigajo glavo nacionalisti in klerikalci. On, s svojo kozmopolitsko izkušnjo, se mora v tej poljski pijanosti čutiti kot riba na suhem. Prigovarjam mu, naj sprejme direkcijo kulturnega centra v Parizu, čeprav pogoji niso prav ugodni. Če ne drugega, bodo vsaj njegovi otroci zrasli v bolj sproščem miljeju.
Na obisk pride eden od predstavnikov poljske jare gospode. Pravkar je ustanovil privatno banko in ima tudi že podjetje v Minzu. Pustim ju, da se pogovorita o skupnih založniških načrtih in grem v Teater Wielki poslušat Kneza Igorja. Veličasten spektakel, od vseh treh verzij Borodinove opere, kar sem jih do sedaj videl, je ta gotovo najboljša. Razkošje barv, imenitni scenski učinki, orgiastični polovski plesi - Rusija v vseh svojih nepreglednih stepah in množicah, iz katerih se posameznik tako težko iztrga, pa le za kratek čas, da znova utone v mogočnem utripu velikega zbora.
17.	NOVEMBER
Zjutraj obisk kraljevega dvorca, ki je bil med vojno povsem porušen. Pretresljivo je videti luknje v enem od redkih preostalih zidov, ki so jih Nemci izvrtali, zato da so vanje vtaknili razstrelivo. Dvorec je bil v zadnjih letih znova postavljen po originalnih načrtih in seveda tudi nanovo opremljen — predvsem s slikami, tapiserijami, pohištvom, ki jih je darovala za-hodnonemška vlada, pa tudi druge evropske države. Vendar je v tem razkošju nekaj hladnega, narejenega, manjka tisti čar, ki ga je čutiti v prostorih, v katerih so zares živeli ljudje. Kar me še najbolj presune, je ogromna zbirka srebra v podzemlju. Nastala je med leti 1936-39, ko so Poljaki v obrambo domovine darovali tiste skromne srebrne predmete, ki so jih imeli doma. Tobačnice, večerne torbice, iz srebrne mreže, pribor, medalje, svečniki - priče meščanske spodobnosti in patriotizma, ki je ostal brez sadov.
Pred dvorcem so postavili božično drevo, darilo ameriških tvrdk prebivalcem Varšave. Kako hitro se sklepajo in podirajo prijateljstva med narodi, kadar so ideologije vmes. Še včeraj so Nemci minirali dvorec in ga nato pomagali znova postaviti. Še včeraj so bili Američani v teh krajih anatema, danes razglašajo sredi Varšave: Merry Christmas and Happy New Year.
Stopim v staro mesto in v bližnjo cerkev Marije zaščitnice. »Tu je molil papež,« naznanja razsvetljen napis na marmorni plošči ob vhodu. S papeževim kultom se Poljaki še niso razšli. Zadnjič sem videl v neki galeriji sliko z absurdnim sužetom: atentat na Janeza Pavla II. Grozljivka v tehnikolorju z vsem potrebnim patosom in realizmom. Ta mešanica religije, patriotizma me zelo moti. V sosednji katedrali, kjer so bili kronani poljski kralji, je nekakšen panteon velikih mož. Ustavim se ob nagrobni plošči Romana Dmowskega, nacionalistično obarvanega politika z začetka stoletja in se zamislim nad njegovim stavkom: »Katolicizem ni dodatek k poljskosti, ampak je v njenem bistvu. Odstraniti katolicizem od poljskosti pomeni izničih njo samo.« Hvala lepa za tako vero-Povsod zastave, venci, ex voto v orgij1 mita. Poleg Srbov so Poljaki, od vseh narodov, kar jih poznam, še najbolj obteženi s svojo zgodovino. V določenem stanju nekega naroda je zgodo-
vinski spomin lahko brez dvoma močno krepilo, a potem postane breme in celo ovira pri normalnem razvoju v
moderno, v svet odprto družbo. _ Ob pol dveh grem spet k Jerzyju. ^ njegovim mlajšim sinom si grem0 ogledat bližnji dvorec Vilanovv - h®' kakšen poljski Versailles, seveda v miniaturi, toda s privlačno eleganco za sebne vile. Notranjost je vse kaj dru' gega od kraljevske palače, saj je ost® Vilanow med vojno nedotaknjen. “ daj služi kot muzej, a tudi za posetm svečane prilike poljske vlade. V n® kdanjem podstrešju so organizirali z nimivo galerijo poljskega portreta ° . XVI. stoletja dalje. Jerzy ve povea3^ o marsikaterem teh kraljev in pij11®6,! kneginj in grofic kaj pikantnega in z bavnega, posebno o poglavitnem 9°a, podarju gradiča Janu Sobieskem, ^m govalcem nad Turki pri Dunaju, hv _ gova nesreča je bila - pravi nekoliko sifilitična francoska žena. ? je na vsak način hotela tekmovati dvorom v Parizu.	a.
Gremo na kosilo v bližnjo resta^:er cijo, potem pa še k njemu domov, se pogovarjamo nekoliko o politik1’ primer o tem, da vlada vrača sZ .i^0 njene gradove in posestva, neko ^ pa o šoli zaradi malega Karola. toži, da mora sedeti, ker z nekaj s,en-ci ne hodi k verouku, dve uri te a sko na hodniku, kajti nadomest gj pouka seveda ni. Naj brezverni s 0 in njihovi otroci prenašajo zasm kazen.	dali^'
Zvečer grem spet v Veliko 91® ma-če poslušat Halko poljskega v® je-Miniuszka. Zgodba o zapeljan® ^Bl kletu, ki na koncu, kot je , ' njtna nekoč običaj, skoči v vodo. Im ^0-mizanscena, mogočen balet, ltTeVa10 stumi, dobri pevci, vse to je PrlS“taiiini k temu, da sem na koncu 2 ,°v0ijen, gledalci nad večerom prav zaCl<? nalri0 čeprav je glasba le konvenc spodobna. Poljski večer kot P zaključek mojih varšavskih dnl; .pC JOŽE PIRJEVE
V torek v Kulturnem domu v Trstu četrti abonmajski koncert Matice
Zagrebški kvartet gost GM
^a9rebški godalni kvartet
oj stnislu tradicionalne povezave y asbenega Zagreba s tržaško Glasuj10 matico bo tokrat gost četrtega 0„°nmaiskega koncerta leta 1988 rpii°Van Zagrebški godalni kvartet, ki cer?0 vključuje v sporede svojih kon-Us(vov, tudi dela domačih glasbenih nn eč^rialcev. Tako bomo na njegovem tecl'opu v Kulturnem domu prihodnji Ve,K Poleg kvartetov Mozarta in Ra-tet ' poslušali tudi III. Godalni kvar-K, t^rebškega skladatelja Andjelka znai?Zaria' ki smo ga v Trstu že spo-svofkat izvrstnega organista. V tem v	se je Klobučar uveljavil tudi
Pa r:e?,rodni glasbeni javnosti. Sicer
na zogrtbfkfT k%P?tSfT Za- °I9le
And ilSkI ^uztčki Akademiji, cijj : leIko Klobučar se je v kompozi-vetu p0p.°lnieval v Parizu pri A. Joli-Vrnij nri nie90vim vplivom se je od-rice k - tradicionalne glasbene govo-četnih le pievladovala v njegovih za-nijj y delih, ter je segel po dodekafo-svojem zadnjem ustvarjalnem
obdobju gradi harmonske strukture intervalno z enim tonskim središčem, ne izogiba se niti avantgardnim pridobitvam, kot so clustri, aleatorika in podobno. Zelo pomemben dejavnik v njegovih delih je barva zvoka, ki je posebno izrazita v orgelskih skladbah. Omenjena izrazna sredstva so zaznavna tudi v njegovem III. godalnem kvartetu, ki je Klobučarjevo najnovejše glasbeno delo, katerega krstna izvedba je bila letos v Zagrebu.
Klobučar je avtor zanimivih komornih, vokalnih in predvsem orgelskih skladb.
Še v prvem delu koncerta bodo Zagrebčani izvedli Mozartov godalni kvartet v C-duru KV 465.
V vrsti šestih godalnih kvartetov, ki jih je Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) posvetil Haydnu, predstavljata zadnja dva izredni mojstrovini. Godalni kvartet v C-duru, nastal januarja 1785, prednjači zaradi izrazne moči v smislu najplemenitejšega
(Foto Željko Čupič)
skladateljevega izročila. To že v čudovitem uvodnem adagiu.
Zaradi bizarne kompozicijske fakture, dokaj svobodne harmonije in za tedanjo zgodnjo klasiko neobičajne zvočnosti, so to Mozartovo delo poimenovali "Disonantni kvartet". Skladateljevi sodobniki ga niso preveč cenili.
Morda bo zanimivo, kako je Mozart oblikoval svoje posvetilo teh šestih godalnih kvartetov Josephu Haydnu:
"Mojemu ljubemu prijatelju Hay-dnu! Oče, ki pošilja svoje otroke v širni svet, ima za svojo dolžnost, da jih zaupa v varstvo in vodstvo kakega slavnega moža, zlasti še, če ima srečo, da je ta mož njegov najdražji prijatelj - tu imaš mojih šest otrok.... Verjemi mi, da so plod dolgega in težavnega dela. Številni prijatelji so mi vlili upanje, da bo moj trud vsaj deloma poplačan, tako sem skoraj trdno prepričan, da mi bodo ti moji otroci nekoč še v tolažbo. Najdražji prijatelj, Ti
sam si dejal, da si z njimi zadovoljen. Tvoja pohvala mi je dala poguma, da ti jih priporočim in da hkrati upam, da ne bodo čisto nevredni Tvoje naklonjenosti. Sprejmi jih torej z dobroto, bodi jih oče, vodnik in prijatelj! Tebi odstopam svoje pravice do njih in prosim, da prizanašaš napakam, ki so mi morda ostale prikrite zaradi pristranosti mojih očetovskih čustev ter da kljub vsemu ohraniš svoje plemenito prijateljstvo do onega, ki te tako visoko ceni. Tvoj najvdanejši prijatelj W.A. Mozart. - Na Dunaju 1. septembra 1785.«
Drugi del torkovega koncerta gostov iz Zagreba bo izpolnil Godalni kvartet v F-duru francoskega skladatelja Mauricea Ravela (1875-1937). To je skladateljevo mladostno delo in hkrati edina Ravelova skladba za ta komorni sestav. Skladatelj ga je komponiral v svojem 27. letu (1902-3) in ga posvetil "svojemu dragemu učitelju Gabrielu Faureju". Stari mojster je imel na račun kvarteta nekaj upravičenih pripomb, zlasti glede oblike zadnjega stavka. Teh šibkosti se je zavedal tudi Ravel sam. Kljub temu pa je kvartet pomembno, celo izredno delo v Ravelovem skladateljskem opusu: ves je poln lirike, mladostnega poleta, ljubkosti in zaupljivosti, kar je sicer za vase zaprtega skladatelja izredno. Ob prvi izvedbi 5. marca 1904 je kritik Marnold zaključil svoje poročilo z besedami: "Zapomniti si moramo ime Ravel - to je ime jutrišnjega mojstra".
Prvi stavek kvarteta v F-duru je zgrajen v strogi sonatni obliki in poli-fonsko čisto kot nekakšen Mozartov kvartet. Drugi stavek ima značaj scherza z večkratnim rondojskim izmenjavanjem dveh kontrastnih epizod, prve ritmične in druge lirične. V tretjem, mirnem stavku, se čudovito prelivajo harmonije; v tematiko je vpletena reminiscenca na temo prvega stavka. Nemirno valujoči Finale zmagovito in svetlo zaključi kvartet, eno najlepših del svetovne komorne literature.
Zagrebški godalni kvartet sestavljajo:
Violinist Goran Končar, ki smo ga na našem koncertnem odru že spoznali kot izvrstnega glasbenega umetnika,-violinist Goran Bakrač, ki se v matični domovini uveljavlja s svojimi recitali;
violist Ante Živkovič, ki se posveča predvsem komorni glasbi; violončelist Josip Stojanovič, profesor na Muzički Akademiji in uveljavljen solist.
GOJMIR DEMŠAR
Slavistično društvo v petek na občnem zboru
ca^vv!8^110 društvo Trst, Gori-peti rpHm PriPravlia na svoj bor h ^ odc"n' zbor. Sedanji od-Creri rys,va imel zadnjo sejo vembr,kUeŠeino v torek, 27. no-da.0b l7- uri v Gregorčičevi dru°fttni' °beni zb°r je odbor šem r,9 Ponovno sklical po dalj-tržfl«iFofmoru' Zadnji občni zbor slavictp 9°riških in videmskih Od tpHV- ie bil jeseni leta 1986. nem n ,ie j® bilo na strokov-onram- r°čiu slovenistike pri nas odzivi^nega veliko dela, saj je na	slavističnega društva
tiko 3n]° jezikovno problema-svojen^H1? ln Poglobljeno. Pri društvo uU pa si le slavistično bi Dre oberlem prizadevalo, da okvirp foe§-,° stroge strokovne bh noH n.b. ° dejavno tudi na tis-zana ro^llb’ ki niso strogo pove-lezik a znanstvenimi pogledi na v*sUčnnS?i Z iezikom oplajajo. Sla-biti sarn br'jStvo ni želelo nikoli Profesor! PvtViar slavistov, oziroma šfino, temvp^1 Poučujej0 slovenilo tudi .reč le v svoj prostor va-liciste, radhcvike in Pistelje. pub-Programo? ]- 6 napovedovalce in PQdobnih ^' časnikarje in ljudi Vsakodnevn,ki se v svoii s slovenšnio Praksi spoprijemajo Pbčni 2hpno1v ivni rabi pri nas. lahko torpi' j6 Pred nami, je skupaj .J. Priložnost, da se k Partt s 1 n v p n * i usederno vsi, ki sta irltura nn Skl ie.zlk in slovenska Jlla način *rCv in ki nam pome-čnstvovanja	mišljenja in
kl mu j p J. ' ^al° lahko vsakdo, Venščina orlena in pisana slo-bačin živlipnraVrb neodtuljivi najde v sebi VuZameiski danosti Pdeleži ob/nfr0ben razlog, da se ®9a društva k* ^bora slavistič-ŽO^Pbra ob 20 V P6tek' 30'
p 0 v drunp un v Prvem in .skliGanju v Gre-C Ška 20. (ris) V ulici sv- Fran-
F petek z Mojstrsko lekcijo Davida Pownalla nova premiera SSG
Pritisk politike na umetnost
V petek bo v Kulturnem domu v Trstu premiera igre sodobnega angleškega avtorja Davida Potvnalla z naslovom Mojstrska lekcija v zasedbi Slovenskega stalnega gledališča. Gre za komedijo posebne vrste, v kateri nastopajo štiri zgodovinske osebnosti, dva oblastnika in dva glasbenika iz povojne Sovjetske zveze. V vlogi Stalina bo nastopal Anton Petje, Ždanova bo poosebljal Tone Gogala, Šostakoviča bo Igral Adrijan Rustja, Prokofjeva pa Vladimir Jurc.
Avtor David Pownall je naši publiki bolj malo znan, prav tako tudi njegovo delo Mojstrska lekcija. Umetniški vodja SSG Miroslav Košuta je takole obrazložil izbiro Slovenskega stalnega gledališča, da uvrsti to igro v letošnji spored: »Velike družbene spremembe v Evropi in padec totalitarnih režimov, morda dokončno arhiviranje sistema vladanja, ki ga poznamo kot stalinizem, in usmerjanja kulture z direktivami, ki je prav tako znano po imenu ožjega sodelavca Josifa Visarjonoviča kot ždanov-stvo, seveda še ne pomenijo, da je tudi konec takšnega ali drugačnega pritiska na umetnost. O tem, ne o arhiviranem, govoril Pownallova uspešnica. Komedija obenem nudi našim gledalcem štiri odlične vloge — in ta dva momenta sta bila odločilna pri našem izboru.«
Igralec Anton Petje, ki bo poosebljal Stalina, pa je o svoji vlogi povedal sledeče: »To je izjemno zanimiva, a komplicirana vloga, ki niha med komičnostjo in tragiko. Osebno sem prebral veliko knjig o Stalinu, da bi bolje
spoznal njegovo osebnost in tudi tiste, na videz nepomembne podrobnosti iz njegovega življenja, ki pa so za mojo interpretacijo tega lika bistvene važnosti. Jasno pa je,« je poudaril Petje, »da avtor s tem delom ni hotel opisati Stalinovega lika. Ta zgodovinska osebnost je zanj le sredstvo, ki mu služi za izražanje svojih mislih, svojih pogledov na svobodo ustvarjanja. Vse se dogaja v kremeljski dvorani v letih po drugi svetovni vojni. Čas ni točno opredeljen, a to niti ni pomembno, saj avtor ni hotel napisati zgodovinskega dela. Naslov Mojstrska lekcija, v originalu Master class, pomeni vrhunski razred. V tem delu gre za nekakšno oblastniško lekcijo o tem, kako naj ustvarjajo umetniki; gre torej za vsiljevanje kulturno—političnega modela. Vsa igra sloni dejansko na tem. Prokofjev in Šostakovič se zavzemata za svobodo umetniškega ustvarjanja. Stalin pa ima vse inštrumente, da jima vsili svojo idejo: policijo, zapore, orožje, Sibirijo. Človek se lahko torej odloči le, ali bo junak ali pa da si bo rešil življenje. Ob koncu reče Stalin glasbenikoma: "Dovolj mi je tega. Pisala bosta tako, kot vama je bilo ukazano. Dobra Rusa sta, žrtvovala bosta svojo individualnost tako, kot sem jo jazi"«
Anton Petje je ob koncu še povedal, da je režiser Uršič to komedijo zelo zanimivo postavil. »Pri igrah, kjer nastopajo samo štirje igralci, mora seveda priti do prave sinhronizacije, dopolnjevanja med njimi in režiserjem. Zelo smo se trudili, da bi do tega res prišlo.« (hj)
Knjiga o Francu Jožefu
Pred dobrimi tremi tedni je založba Mladinske knjige izdala obširno (nad šesto strani!) biografsko delo o zadnjem velikem vladarju Avstro-Ogrske ali habsburške monarhije, cesarju Francu Jožefu. Knjigo, ki je v francoskem izvirniku izšla šele pred tremi leti, je napisal z dokaj objektivnim in zgodovinsko nepristranskim očesom Jean-Paul Bled, ki je morda prav zaradi primerne oddaljenosti od nekdanje monarhije uspel najti sicer težko dosegljivo ravnotežje med nostalgično zagledanostjo, ki jo srečamo še pri mnogih, in apriornim odporom.
V slovenskem jeziku kake obširne zgodovinske knjige na to temo nismo imeli, njen izid je zategadej iz tega vidika morda pozen; treba pa je reči, da se je do vloge časa, ko so slovenske dežele bile pod okriljem Habsburžanov, že načelno gojil nekakšen odpor, zaradi česar se je v veliki meri izgubilo tudi splošno znanje o tej dobi. Po drugi strani pa nam svoje priča podatek, da je kniga, ki je izšla v za naše razmere dokaj visoki nakladi (tritisočpetsto izvodov) skoraj že razprodana. Slovenski bralec je torej z veseljem segel po njej, kar prav gotovo ni naključje, če pomislimo, da - kot kaže - stoji Slovenija pred osamosvojitvijo in izstopom iz njene druge, bistveno »vladarske hiše«.
Knjiga Jena-Paul Bleda ni samo biografska skica Franca Jožefa, čeprav je temu odmerjeno največ pozornosti, od vladarjeve mladosti, vzgoje, prihoda na prestol v nemirnem času leta 1848 pa do njegove smrti, že globoko v prvi svetovni vojni. Avtor namreč ves čas opisuje tudi ozadje, razčlenjeno historični kontekst, bodisi iz vidika splošnega evropskega razvoja kakor iz izjemno heterogene narave same monarhije, saj bi ob neupoštevanju tako močmo različne nacionalne sestave avstrijskih dežel le stežka razumeli njen zgodovinski razplet.
Kljub temu, da je monarhijo raznesla nesposobnost državnega vrha, ki ni bil pfipravljen resnično urediti nacionalnih vprašanj (in pa seveda zato, ker so se tako odločile antantne sile), stara Avstrija ni bila ječa narodov: njihov razvoj je zavirala, ni ga pa preprečila. Poleg tega je tu še tisti čas, ko se je skladje starega sveta, ki mnogih modernih napetoti še ni poznal, začelo vse bolj hkrati; cesar Franc Jožef, ki je vladal skoraj sedemdeset let, je samega sebe poimenoval za zadnjega tradicionalnega evropskega vladarja stare šole, ki je doživel tako velike spremembe, kot so na eni strani svetlobe iz petrolejk in kočije, pa tja do nove tehnologije, ki je prinesla najprej železnico, potem pa še avtomobil in telefon.
Avtor knjige stoji na stališču, da bi monarhija lahko preživela, če bi ne prišlo do prve vojne, vendar je to vprašljivo, kajti v zraku je bila sprememba, spreminjal se je svet. Slovenski politiki so do cesarja gojili dvoumen odnos; po eni strani spoštovanje in lojalnost, ki je bila večji del iskrena, z druge strani pa so obujali nostalgičen spomin na Celjane in upali, da bo morda z razvojem slovanski element v monarhiji prevladal. To idejo najdemo lepo izraženo tudi v veličastnem Musilovem romanu Mož brez posebnosti, romanu, ki nam ob spremljanju biografije Franca Jožefa in njegove dobe samodejno ponuja svojo monumentalno sliko tistega obdobja.
Knjiga je pisana kritično in stvarno, je še dodal v svoji oceni recenzent in zgodovinar Peter Vodopivec, s posebnim posluhom za raznolikost, ki je opredeljevala življenje v tej veliki monarhiji. Delo prevajalca je opravil Stane Ivanc, grafično oblikoval Franc Lenaršič. Slovenska izdaja pa je dodatno obogatena z likovno opremo, ki jo je pomagal izbrati Mil-ček Komel.
IGOR ŠKAMPERLE
	SGAR01/1 Nov GARDENCENTER
	Sobne rastline in rastline za vrtove
J	RAZSTAVA BONSAI iz kolekcije CRESPI od 10. nov. do 31. dec. 1990
VrVerde Sgaravatti	BOŽIČNI OKRASKI novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.
	TRST - Miramarski drevored 359 - Tel. (040) 224177
W]VEVAR
Ul. Maiolica 15/b
URARNA - ZLATARNA
S. R. L.
emz 2 o.<-e.
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483
Velika izbira
dragocenih daril
Jadranski koledar s priloženo knjižno zbirko bo v kratkem izšel
Po načelu »dulce et utile«
(Foto Magajna)
Prve dni decembra bodo javnosti predstavili Jadranski koledar za leto 1991. Tudi v letošnji izdaji se v 192 straneh obeta bogato ilustriran, pester, poglobljen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro- in evropski makrokoz-mos. Kot običajno bo zborniku priložena knjižna zbirka, ki ponuja štiri izdaje - okrog tisoč strani branja -- po izredno ugodni ceni (stala bo namreč le 48.000 lir za sicer 120.000 lir vrednosti knjig v prosti prodaji).
O vsebini, tematski zasnovi in novih usmeritvah zbornika je spregovoril Miran Košuta, sicer urednik Knjižnih izdaj pri ZTT, tokrat pa predvsem v vlogi glavnega in odgovornega urednika Jadranskega koledarja.
Vsebinsko gledano bi lahko rekli, da v letošnjem almanahu prevladuje Horacovo načelo »dulce et utile«. Skušali smo zadostiti čimveč tradicionalnim poklicanostim Jadranskega koledarja, zato objavljeni prispevki odražajo kot običajno probleme in uspehe naše manjšinske stvarnosti v zadnjem letu. Zbornik ponuja torej poglobljena razmišljanja o najrazličnejšem dogajanju, tematsko pa zaob-sega posamezna strokovna področja. Ob pregledih in mnenjih je zelo pomemben šolski del, ki predstavlja vsakoletni pregled slovenskega šolstva v Italiji, letos obogaten z beneško izkušnjo. Zgodovinsko poglavje obravnava tudi tokrat važnejše obletnice v prihodnjem letu (50-letnica OF, drugega Tržaškega procesa idr.) in prinaša vrsto dokumentov o naši preteklosti, kar je še posebej značilno za tovrstne koledarske publikacije. Posebej bi podčrtal aktualistično-politični del (s prispevki Klavdija Palčiča, Stojana Spetiča idr.). V vsebinskem pregledu bi omenil še posamezne argumente s področja kulture, likovne ustvarjalnosti, kmetijstva, športa, ne nazadnje pa tudi bibliografijo s celoletnim pregledom slovenskega tiska v Italiji. Zbornik je torej žanrsko dovolj bogat, da lahko poteši marsikatero bralsko radovednost in tako horacovsko »koristi« uporabniku.
Ob tem bi podčrtal dejstvo, da smo letos delo zasnovali tudi teritorialno nekoliko širše v primerjavi z lansko izdajo. Več je namreč prispevkov z Goriške in Benečije, pritegnili pa smo k sodelovanju tudi nekatere italijanske pisce. Precejšnji poudarek je
Miran Košuta
namenjen italijanski manjšini, ki živi onstran meje (v prvi vrsti z monografskim člankom Roberta Battellija, poslanca italijanske narodnosti v slovenski skupščini). Po lanski antologiji slovenske istrske ustvarjalnosti smo letos posvetili pozornost literarnemu delu istrskih in reških avtorjev italijanske narodnosti. V cvetniku z naslovom Neskončnost je polna naše odsotnosti se s svojim zdajšnjim pesniškim in proznim ustvarjanjem predstavljajo Loredana Bogliun, Alessandro Damiani, Nelida Milani-Kruljac, Laura Marchig, Mario Schia-vato, Giacomo Scotti in Maurizio Tre-mul. Naglasil bi torej teritorialno razsežnost letošnjega koledarja, ki se z avtorji in prispevki ne omejuje na zamejski, temveč zaobjema primorsko-jadranski prostor in izčrpno obravnava raznoliko problematiko z več žanrskih zornih kotov.
Med »dulce« bi sodil predvsem razvedrilni del, ki tokrat obsega dve enoti in bo, upajmo, potešil tudi humoristično vedoželjnost bralcev. Prva je vinjetistično ilustrirana kronika enoletnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Franca Jurija in s satirič-no-ironičnim komentarjem Jaše Zlobca. Dodatno razvedrilo predstavljajo še Zvezde naših zvezdnikov ali humoristični horoskop, ki ga je sestavil Jože Petelin, z ilustracijami pa popestrila Jasna Merku. Kot zanimivost naj povem samo, da gre za predstavitev nekaterih naših »zvezdnikov« v horoskopskih situacijah...
Morda bi posebej poudaril novosti letošnjega Jadranskega koledarja?
Kot novost letošnje številke bi ocenil predvsem' razširitev kroga sodelavcev in večjo področno razgledanost, s čimer smo postali tudi bolj
»jadranski«. Tako prinaša prispevek Paola Parovela in Arielle Tasso-Ja's-bitz nove izsledke v okviru zgodovinske obravnave slovanske naselitve: zanimiv je pri tem pogled »od zunaj« na našo stvarnost in zgodovino.
Jadranski koledar 1991 prav tako kot lanski ne bo vseboval tradicionalnega koledarja v prvi polovici knjige. Ta del smo rajši ločili od zborniškega in s tem ponovili lansko izkušnjo v obliki samostojne publikacije oziroma uporabnega namiznega koledarja. Vanj smo oblikovno in estetsko vložili veliko truda, da bi bil čim izčrpnejši in prikupnejši. Zato poleg razdelitve po posameznih tednih oziroma mesecih vsebuje tudi vrsto koristnih naslovov in telefonskih številk vseh naših ustanov, zanemarili pa nismo niti reklamnih oglaševalcev in njihova tržna sporočila estetsko učinkoviteje oblikovali.
Platnica in likovni portret pa sta tokrat posvečena slovenskemu slikarju Božidarju Jakcu, ki je umrl konec lanskega leta.
Prav tako kot koledar se mi zdi tudi letošnja knjižna zbirka kar se da privlačna...
Ker je Jadranski koledar naše tradicionalno decembrsko darilo bralcem, ki jih je kar precej, moramo kot založba upoštevati njihove okuse in jim omogočiti tudi s priloženimi knjigami čim pestrejšo izbiro. Tako smo pomislili na dokumentirano pripoved Ferruccia Folkla o nacističnem taborišču Rižarna, ki je pred časom izšla pri založbi Mondadori. Prevedla jo je Vida Gorjup-Posinkovič. Vedrejšemu branju je namenjen roman Fulvia To-mizze Beneška dedinja v prevodu Devane Jovan-Lakovič, priročniško literaturo pa zastopa Velika knjiga o oljki, delo domačega agronoma in uspešnega strokovnega pisca Vitjana Sancina.
Ob koncu bi poudaril, da obsega tudi letošnja knjižna zbirka Jadranskega koledarja preko tisoč strani zanimivega branja in da je tržna cena v primerjavi s podobnimi koledarskimi izdajami še vedno sorazmerno nizka. Poseben trud bomo vložili tudi v distribucijo in dostavo Jadranskega koledarja, s čimer upamo, da bomo ob ugodni ceni in kvalitetni ponudbi še razširili krog dobrohotnih bralcev.
Razgovor zapisala DAMIANA OTA
Josip Tavčaiju v spmin
27. novembra 1989 je prenehalo biti srce Josipa Tavčarja, vidnega tržaškega besednega ustvarjalca in kulturnega posrednika v našem dvojezičnem prostoru.
Znano je, da je začel svojo literarno pot s pisanjem italijanskih radijskih iger in da je šele nato začel pisati v slovenščini, najprej članke in novele, nato drame. Enkrat se je poskusil tudi v poeziji. Ta njegov edini in neobjavljeni pesniški poskus iz novembra 1948 objavljamo na obletnico njegove smrti v spomin nanj in v vezilo vsem, ki so ga cenili.
Burja
Zunaj burja.
Šipe trepetajo kakor raztrganci v zimi.
Žvižg neprestano traja. Prebodel mi je že ušesa in srce.
Strah me je.
Nepotrebni molki, nepotrebne besede prihajajo iz daljine z burjo kričečo...
Strah me je.
Mračni oblaki z vetrom letijo
kot strahoviti orli, usodepolnk pustite me, pustite me!
Strah me je.
Prsti so že ledeni; samo srce še bije: tihoma, rahloma, kot da bi se balo svojega glasu.
1. decembra premiera »Tujke«
V tržaški operni hiši Verdi je v teh dneh mrzlično, saj so v polnem teku priprave na novo premiero, opero siciljanskega skladatelja Vincenza Bellinija »Tujka«. Premiera bo 1. decembra, orkester pa bo vodil Gianfranco Mašino. Za tokratno postavitev sta skupaj poskrbeli tržaška operna hiša in Theatre du Capitole iz Toulousa.
Bellinjeva »Tujka« je kot opera še vedno rariteta, saj ni bila niti uradno posneta na ploščo. Obstajata samo posnetka iz šestdesetih let in sicer v živo v postavitvah s sopranistkama Renato Scotto in Monserrat Caballe.
Opera bo spet predstavljena v Trstu po 160 letih, zaradi česar vlada v deželi precejšnje pričakovanje za to postavitev, v kateri bo imela nosilno vlogo sopranistka Lucia Aliberti, ki je znana po svojih interpretacijah Bellinijevih oper.
Sicilijanska sopranistka ima namreč v svojem repertoarju vse Bellinijeve opere, vključno s »Tujko«. Lucia Aliberti, ki je maja letos dosegla velik osebni uspeh s podajanjem »Norme« in ki bo v kratkem nastopila v Berlinu v operi »puritanci«, bo nastopila v »Tujki« z izključno italijanskimi pevci, med katerimi: tenorist Vincenzo Bello, baritonist Roberto Frontah, mezosopranis-tka Sara Mingardo, basist Carlo Striuli.
Za režijo in sceno skrbi mladi francoski rešiser in scenarist Denis Krief, ki skuša v postavitvi uveljaviti figurativnost romanticizma in se pri tem sklicuje na dela Friedricha.
Preprosta in prostodušna pripoved slovenskega dirigenta Antona Kolarja
Mama, dirigent bom postal
Kaj je tisto, kar v človeški podzavesti opredeljuje nagnjenje k umetniškim poklicem? Včasih je to lahko vpliv okolja (staršev), naravna nadarjenost, želja po neodvisnosti, pa verjetno še marsikaj drugega kar je s preprostimi besedami težko opredeliti. Poleg vsega tega nas knjiga slovenskega dirigenta Antona Kolarja prepričuje, da je ljubezen do glasbe dolga kot življenje samo, čeprav se le malokdo tega v popolnosti zaveda, saj vemo, da je glasba tista veja umetnosti, ki jo je majtežje izraziti z besedami in konciznimi mislimi. To je pač dar (veliki skladatelji preteklosti bi temu rekli - božji dar), ki so ga deležni le maloštevilni genialni umetniki. Anton Kolar se je tokrat lotil izredno težke naloge, namreč pisati o glasbi in glasbenih ustvarjalcih - dirigentih, ki so že dosegli svoj ustvarjalni vrh, pa vendar lahko pri vsakem njihovem nastopu odkrijemo nekaj novega (včasih tudi neponovljivega), kar je avtor s svojim tekočim in zanimivim jezikom pedantno prenesel na strani svoje knjige, ter k temu dodal poglobljena razmišljanja o glasbi, dirigiranju in o posameznih dirigentih, ki so bili »sopotniki« njegove mladosti (Paul Kletzky, Kitil Kondrašin, Kurt Sanderling, Lovro Malačič, Karl Bohm, Srgiu Celi-bidache, Georg Solti, Herbert von Kkarajan, Leo-nard Bernstein). Kolikšna je lahko ljubezen do glasbe nam najbolje pove avtorjevo razmišljanje: »Moj bog, tako sem že zastrupljen z glasbo, da ne morem niti enostavnega proznega teksta napisati brez podtalne glasbene misli«. Knjiga pa je dejansko razdeljenS na dva dela. V prvem delu (Otroštvo, Mladostni začetki) zvemo o njegovi prvi ljubezni, ki sicer ni imela srečnega konca vendar ga je napeljala v razmišljanje o platoničnih ljubeznih Chopina do George Sandove, VJagnerja do Mathilde Wesendonk itd. Povezavo resničnega in fantazijskega sveta je prvič odkril s »Tristanom in Isoldo«, prestaro keltsko zgodbo, ki jo je Wagner navdihnil s svojo genialno glasbo. Odkril pa je še nekaj bolj pomembnega in sicer, da je t.i. »Pristanov akord« s svojim večnim hrepenenjem najge-nialnejši in najpopolnejši umetniški izum, kar si jih je izmislila človekova invencija.
Še več, odkril je, da je z glasbo najtežje izražati hrepenenje, gonilno silo ljubezni, grškega Erosa. Tragično neizpolnjeno željo hrepenjenja je Wag-ner kronal z izumom Tristanovega akorda, v življenju je pa tako, da človek nikoli vnaprej ne ve, s katero osebo bo (in ali sploh bo) dosegel pol-
nost življenja, ki lahko včasih postane celo manj vredno kot hrepenenje samo.
Z glasbeno prakso se je Kolar začel ukvarjati že v mladih letih; najprej je pridno vadil klavir, po vaških cerkvah v okolici Celja je orglal, prepeval je v gimnazijskem mladinskem pevskem zboru in zahvaljujoč prof. Egonu Kuneju je spoznal osnove dirigiranja. Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je vadil timpane in violino, ko pa je opravil avdicijo za tolkala v orkestru Slovenske filharmonije, je postal »deklica za vse«. Poleg vseh mogočih tolkal je po potrebi igral še čembalo, čelesto in klavir. Prve prave dirigentske korake je napravil s Slovensko filharmonijo na svoji prvi turneji po Švici, po dveh asistentskih letih pa je z omenjeno filharmonijo začel dobivati prave, velike koncerte. Razodetje veličine dirigentskega poklica je doživel ob dirigiranju Skrjabinove simfonije »Poem ekstaze« in kot sam pravi: »Jasno sem občutil, da za materialnim svetom not, pavz, akcentov in diminuendov obstaja duhovni svet glasbe, svet mističnih, nerazumljivih, a vzvišenih sporočil, ki nam jih je zapustil skladatelj. Zavedal sem se, da je moja naloga prenašati prek orkestra duhovne vrednosti skladateljeve zapuščine in prvič sem si dovolil imenovati se dirigent.«
Anton Kolar je končal študij kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Lucijanu M. Škerjancu in študij dirigiranja na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu (prof. Wilhelm Bruchner-Ruggeberg).
To pa še ni bil konec njegovega glasbenega izobraževanja, saj se je npr. od leta 1975 do 1979 izpopolnjeval pri Leonardu Bernsteinu (Salzburg, Los Angeles in Dunajska državna opera). S Slovensko in Beograjsko filharmonijo je prepotoval večino evropskih dežel, vodil enomesečno turnejo po ZDA in kot gost-dirigent prispel do svetovno znanih orkestrov, kot so Leningrajska, Moskovska in Dresdenska filharmonija.
Po številnih uspešnih gostovanjih v Berlinu je od leta 1990 stalni gost-dirigent Berlinskega simfoničnega orkestra (BSO).
Anton Kolar je svojo knjigo napisal v ritmu Ra-velovega Bolera, začenši z enostavno melodijo (Otroštvo, Mladostni začetki), nato pa je svoje misli in razvoj dogodkov razporedil v vedno močnejši, naraščajoči tok glasbenih in literarnih idej, ki jih je oblikoval po vzoru zadnjih devet variacij
Ravelovega Bolera v zaporedju prej naštetih dirigentov. Vsebino svoje knjige si je Kolar zamislil kot logično nadaljevanje duhovite in poučne knjige »Umetnost dirigiranja« Adriana Boulta (pred kratkim jo je tudi prevedel), ter' spojitev otroško poetičnih in strokovno koristnih nasvetov. Ni odveč poudariti, kako se dirigentove interpretacije v danem trenutku povzpenjajo nad notno materijo, nad materialni svet, orkester in celo dvorano povzdigujejo v stanje lebdenja, v vzvišeno, božansko, duhovno ekstazo. To so stanja naše duševnosti, ko ne zaznavamo več zvokov posameznik instrumentov, ampak pri vseh izvajalcih doživljamo absolutno glasbo. Taka stanja naše duševnosti Kolar imenuje »nejasne, omamne, napol hipnotične trenutke izgubljanja racionalne zavesti«-Avtorju se je posebej globoko vtisnil v spomin, pred nedavnim preminuli genialni dirigent Leo-nard Bernstein, ki je vse okoli sebe neštetokra očaral s svojo neverjetno odprtostjo in širokost' čnostjo. Nikoli namreč ni intenzivneje premišlja.' val o življenju in glasbi, kot v Bernsteinovi W,zl’ ni. Silovitost njegove duhovne moči je Kolar] prisilila, da v sebi na novo ovrednoti jasne teme-Ije izvora umetnosti in tako obnovi razmišljat1! grških modrecev, polbogov in bogov. Tako se m je izkristalizirala misel, da je »glasba prebh5 ekstatičnega stanja našega duha«. Seveda Pa a g tor v svoji knjigi ni mogel omeniti vseh svetova znanih dirigentov (Zubin Mehta, Claudio Abbad ^ Kurt Masur, Seiji Ozawa, Lepold Stokowski, ls0( Štern itd.), da niti ne omenja velikanov skega poklica iz preteklosti Nikischa, Toscaniml Furtwdnglerja in drugih.	a
Knjiga Antona Kolarja nas od začetka do k°n -n navdušuje in osvaja s svojo prostodušnostjo preprosto pripovednostjo, celo takrat ko daje ristne napotke mlajšim dirigentom: »Nikar se , fl razdajajte že v prvih osmih taktih prvega sta simflonije. Svojo in orkestrovo energijo usmeri te proti finalu zadnjega stavka in šele tu prizd pečico na največji ogenj. Dodajte malo P0Pra,([I. soli in ščepec ustvarjalnosti. Jed, ki jo boste s hali, bo prav užitna in tudi poslušalcem bo te
la.«	gtič
Anton Kolar: Poem ekstaze (Spomini na P° . no otroštvo in velike dirigente moje mlados Radovljica: Didakta, 1990
SLAVKO GABERC
UNIVERZE
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 13 (filozofija Prava, splošna teorija prava, sociologija prava) fakultete za politične vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne fakultete in fakultete za politične vede. Rok za vpis na natečaj zapade 1. decembra 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati ha naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, 34127 Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 78 z dne 2. oktobra 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov št. 4 (javno pra-v°. ustavno pravo, deželno pravo, ustavno eko-homsko pravo, ustavno pravosodje) pravne fakultete. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za pravo. Rok za vpis na natečaj zapade '■ decembra 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom m z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, 34127 Trst. vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v Uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale in-nrmacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 78 z dne 2. oktobra 1990.
Univerza v Trstu (Višja šola za moderne je-tfre ter za prevajalce in tolmače) razpisuje javni stečaj za raziskovalca skupine predmetov št. fl (glotologija in jezikoslovje). Natečaja se lah-0 udeležijo diplomanti vseh fakultet. Rok za Pis na natečaj zapade 2. januarja 1991. Proš-1° za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z ove-°vljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju r°gojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, niversita degli Studi di Trieste, Piazzale Euro-se ' 34127 Trst. Vzorec za prošnjo lahko intere-nti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Uni-i j rzh'	ostale informacije glej posebno izdajo
3	annega ljsta . Natečaji in izpiti - št. 87 bis z 6 2. novembra 1990.
^diverza v Trstu (Višja šola za moderne je-natp• r Za Prevajalce in tolmače) razpisuje javni L2? za raziskovalca skupine predmetov št. rfipl ^ermanfstika). Natečaja se lahko udeležijo 2ike°lrianti fskultet za: literaturo, zgodovino, je-met 10 tuf° moderno literaturo, literarne pred-jh’jezike in tujo literaturo, tolmače in preva-iggj pk za vpis na natečaj zapade 9. januarja p0 ' krošnjo za vpis morajo interesenti napisati Zorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo j af° z overovljenim podpisom in z dokazili o hip nf®Vanju pogojev poslati na naslov: Al Mag-Pja ° Rottore, Universita degli Studi di Trieste, lahko • ®uroPa 1, 34127 Trst. Vzorec za prošnjo fržašk lnTter®senfi dobijo tudi v uradu za osebje sebno - ^nlverze. Za ostale informacije glej pošt. 89 p1Z^ai? Uradnega lista - Natečaji in izpiti -
Uradnega lista - Natečaji s z dne 9. novembra 1990.
T 4. -
Znpari ^o5170 a^ flzdro- R°k za vpis na natečaj fnterp=e ianuarja 1991. Prošnjo za vpis morajo Uradne61*?- naP^satf P° vzorcu, ki ga dobijo v som inn18^ *n i° morajo z overovljenim podpi-ha na?ln„d°A?a.zili 0 izpolnjevanju pogojev poslati Stud, ri VLA Magnifico Rettore, Universita degli Vzorer rneste, Piazzale Europa 1, 34127 Trst. Uradu 7Za fJrošnj° lahko interesenti dobijo tudi v lurmaci)3 0S,ebie tržaške Univerze. Za ostale in-Nateraii- 9.ei POSGbno izdajo Uradnega lista -1990. J ln *zPlti " št. 89 bis z dne 9. novembra
fazisko?firza v Trstu razpisuje javni natečaj za in hidravi ? sbuPine predmetov H01 (hidravlika ^ifaja se im* st;roii) fakultete za inženirstvo. Na-tnženirstv atlp° u^eležij° diplomanti fakultete za furuiarig jng,0^ za vPis na natečaj zapade 9. h napisat; krošnjo za vpis morajo interesen-listu in in 9° vzorcu' ki ga dobijo v uradnem dokazili o morai° 2 overovljenim podpisom in z slov; Al M lzP°lnievanju pogojev poslati na na-di di Trieste nnflC0 Rettore, Universita degli Stu-rec za nrn4n- lazza^e Europa 1, 34127 Trst. Vzo-uradu za nc ^dko interesenti dobijo tudi v tormacije riie ■ 6 tržaške Univerze. Za ostale in-Natečaj: in97] Posehno izdajo Uradnega lista -1990.	zP1tr - št. 89 bis z dne 9. novembra
>aziskoval?aa„v ^rstu razpisuje javni natečaj za
■S"Č:
ltlženir
?°PacfL ^	_______
tntereSenti/°”**®r/o 1991. Prošnjo za vpis morajo

-wurstv0 in rr. r1"'-"**0111-1 raKuueie za plovno
inw?e 9- jdnua^mi^s™ VpiS na nateČaj
i,»es®nti	,u Prošnjo za vpis mora -
sadnem listu ??3-1 P° vzorcu, ki ga dobijo hi in z dokazil?0 P1013!0 z overovljenim podpi-ShjriaSl°V: A1 Maa0ni1rP°1SieVaniu P09°iev Poslati Vzori dl Trieste 9p !,C0^eltore' UmvPrslia lerln
Prošnjo ^ M?ale Europa 1, 3412 osebje1 trL??0 mteresenti dobijo
SuCz-.
I\li?aciJe glef	Univerze.
I990ečaii in izpiP .eštn08qlz1?.ai° Uradnega lista -st- 89 bis z dne 9. novembra
34127 Trst. tudi v Za ostale in-
V operacijski sobi
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 sodelavca kemika pri Medrajonskem centru za prevencijo - služba za kemijo in okolje. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultete za kemijo ali za kemijo in farmacevtiko, ki še nimajo 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisani v poklicni seznam, so opravili habilitacijski izpit in izpolnjujejo ostale pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 119 z dne 3. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 21 decembra. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Za ostale informacije glej Deželni vestnik št. 119 z dne 3. oktobra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje TKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za za sodelavko-babico. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 120 z dne 5. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 14. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Gori-ziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - z dne 30. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko mteresenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dve zdravstveni asisten-tki-pregledovalki. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 120 z dne 5. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 14. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - z dne 30. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za glavnega tehnika laboratorija. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 120 z dne 5. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 14. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - z dne 30. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za glavnega tehnika patološke anatomije. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 120 z dne 5. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 14. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po
vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - z dne 30. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva glavna tehnika centra za transfuzijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 120 z dne 5. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 14. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - z dne 30. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za sodelavca zdravnika-psi-hiatra oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 122 z dne 11. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 21. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - št. 88 z dne 6. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 12 bolničarjev z vodilnimi funkcijami. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 122 z dne 11. oktobra 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 21. decembra 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Deželnem vestniku in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n.2 Goriziana.via Vittorio Veneto 24, Gorica. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in Izpiti - št. 88 z dne 6. novembra 1990. Podrobnejše informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje GKZE.
25-letna uradnica s štiriletno prakso na iz-vozno-uvoznem področju in znanjem angleščine ter srbohrvaščine, išče primerno zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Publiest, ulica Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro: "uradnica".
19-letna knjigovodkinja s poletno delovno prakso pri TKB išče prvo zaposlitev. Končala je šolanje na DTTZ Žiga Zois z oceno 42/60. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Al".
19-letna knjigovodkinja s poletno delovno prakso pri openski hranilnici išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z dobro oceno. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "AT.
19-letna knjigovodkinja išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z oceno 42/60. Obvlada trgovsko korespondenco v angleščini in nemščini ter strojepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A3".
19-	letna knjigovodkinja s poletno delovno prakso pri Furlaniju in nabrežinski Hranilnici išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z oceno 48/60. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A4".
20-	letni knjigovodja oproščen vojaščine, išče prvo zaposlitev. Šolanje je končal na DTTZ Žiga Zois. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A5".
19-letna knjgovodkinja išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z oceno 42/60. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A6".
19-letno dekle z opravljenim dveletnim tečajem za tehnično administrativno uradnico išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A7".
19-letna knjigovodkinja s poletno delovno prakso pri Velox išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z oceno 48/60. Obvlada trgovsko korespondenco v nemščini in angleščini in obiskuje tečaj srbohrvaščine. Prevaja tudi iz italijanščine v slovenščino, Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A8".
19-	letna knjigovodkinja s poletno delovno prakso pri Centralspedu in TKB išče prvo zaposlitev. Maturirala je na DTTZ Žiga Zois z oceno 49/60. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A9".
21-	letno dekle z delovnimi izkušnjami kot prodajalka v trgovini za čevlje in kot uradnica išče zaposlitev. Končala je šolanje na zavodu Jožef Štefan. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "A10".
24-letni tiskar s specializacijo offset, s končanim triletnim strokovnim tečajem, odsluženo vojaščino in smislom za črno bele risbe išče primerno zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "BI".
17-	letno dekle s končanim tečajem za tehnično administrativne uradnike na Inštitutu za poklicno izobraževanje išče zaposlitev. Opravila je tudi šest tedensko delovno prakso. Učila se je tudi srbohrvaščino in slovenščino, obiskuje tudi tečaj angleščine. Zna uporabljati kompjuter. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B2".
20-	letna knjgovodkinja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois išče zaposlitev kot uradnica. Obvlada trgovsko dopisovanje v angleščini in nemščini ter strojepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B3".
23-knjigovodkinja z delovnimi izkušnjami z delovno prakso pri komercialistu bodisi kot knjigovodkinja ali kot uradnica išče zaposlitev v uradu. Opravila je tečaj srbohrvaščine in obiskuje tečaj angleščine. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B4".
19-	letna knjigovodkinja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B5".
18-	letno dekle s končanim tečajem za tehnično administratvne uradnike na Inštitutu za poklicno izobraževanje in šesttedensko delovno prakso, išče primerno zapposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B6".
21-letni geometer s končanim šolanjem na oddelku za geometre DTTZ Žiga Zois, z odsluženo vojaščino in petmesečno delovno prakso v tehničnem risanju in meritvami išče primerno zaposlitev. Bil je tudi zaposlen pri gradbenem podjetju. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B7".
16-	letni fant s končanim tečajem za tehnično administrativne uradnike na inštitutu za poklicno izobraževanje in šesttedensko delovno prakso bi se zaposlil v uradu. Šolsko zna srbohrvaščino, angleščino in nemščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B8".
20-	letna knjgovodkinja s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois in z delovno prakso v uradu bi se šolanju primerno zaposlila. Rada potuje in obvlada angleščino, nemščino ter španščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mntecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B9".
17-	letni fant s končanim tečajem pri Inštitutu za poklicno izobraževanje in delovno prakso išče zajroslitev v uradu. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "B10".
Benetton-Stefanel je tekma kola
Derbi v Trevisu vzbuja pozornost
V	12. kolu košarkarske A-l lige je v ospredju derbi Triveneta med Benettonom iz Trevisa in novincem Stefanelom. Gre tudi za jugoslovanski derbi klopi med Skansijem in Tanjevičem. Slednji že ves teden nagovarja svoje igralce, da nasprotnik ni nepremagljiv, čeprav na lestvici vodi kar z 18 točkami in zanj igra tudi najboljši Američan v ligi Vinny del Negro, ki pa se mogoče še ni docela opomogel od poškodbe, zaradi katere prejšnjo nedeljo v Neaplju ni igral, v sredo pa je dosegel le pet točk.
V	včerajšnji anticipirani tekmi je Sidis iz Reg-gio Emilie s 87:76 (40:32) premagal ekipo Panasonic iz kraja Reggio Calabria.
DANAŠNJI SPORED: Ranger - Knorr; Clear -Phonola; Messaggero - Filanto; Torino - Philips; Livorno - Scavolini; Sidis - Panasonic; Napoli - Fi-renze.
SPORED A-2 LIGE: Aprimatic - Lotus; Billy -Telemarket; Glaxo - Livorno; Fabriano - Venezia; Kleenex - Teorema; Bancosardegna - Fernet Bran-ca; Ticino - Emmezeta; Messina - Cremona.
Danes v 10. kolu nogometne A lige
Zanimive tekme
V današnjem, 10. kolu prve italijanske nogometne lige je na sporedu nekaj zelo zanimivih tekem.
Vodilna Sampdoria se bo v mestnem derbiju spoprijela z Genoo, osrednja tekma bo slej ko prej v Milanu, kjer bo Inter igral proti Napoliju, ki ima še vedno težave s svojim muhastim asom Maradono.
Dokaj vroče bo gotovo tudi v Turinu, kjer bo Torino gostil ekipo Milana, ki si ne more privoščiti spodrsljaja, saj bi s porazom izgubila stik z vodilnimi. Veliko zanimanje vlada tudi za srečanje v Bariju, kjer bo gostoval Jvuentus, ki je v zadnjem času v izredni formi.
DANAŠNJI SPORED (14.30) Atalanta - Piša; Bari - Juventus; Cese-na - Lazio; Fiorentina - Lecce; Inter -Napoli; Parma - Cagliari; Roma - Bologna; Sampdoria - Genoa; Torino -Milan.
LESTVICA
Sampdoria 15; Juventus 14; Inter 13; Milan 12; Torino in Parma 11; Lazio
10; Roma, Genoa, Napoli in Atalanta 8; Fiorentina, Bari, Cesena, Piša in Lecce 7; Bologna 5; Cagliari 4.
Seleševa boljša od Sabatinijeve
BUENOS AIRES — Jugoslovanka Monika Seleš je v ekshibicijskem srečanju v Buenos Airesu premagala Ar-gentinko Gabrielo Sabatini s 7:5, 6:3.
EP v rugbyju
ROVIGO — Italija je v 2. kolu evropskega pokala v rugbyju zanesljivo odprvila SZ kar s 34:12 (22:12).
Modre uspešne
SEUL — VI. kolu ženskega svetovnega rokometnega prvenstva je Jugoslavija premagala Poljsko z 19:18 (9:9).
Danes bo Jugoslavija igrala proti Franciji.
V1. jugoslovanski nogometni ligi
w
Sest zadetkov Partizana in Hajduka
V okviru 15. kola 1. jugoslovanske nogometne lige so včeraj odigrali tri tekme. Izidi: Partizan - Željezničar 3:0 (0:0); Hajduk - Spartak 3:0 (2:0); Zemun - Radnički 4:6 po 11-m (2:2:, 1:2).
DANAŠNJI SPORED: Osijek - Crvena zvezda, Rijeka -Budučnost, Borac - Olimpija, Velež - Vojvodina, Sarajevo -Sloboda, Dinamo - Rad.
Koper izgubil doma
KOPER — V 3. jugoslovanski nogometni ligi so v okviru predzadnjega jesenskega kola nogometaši Kopra pripravili svojim navijačem neprijetno presenečenje na Bonifiki. Od svojih privržencev so se poslovili s porazom, saj jih je Var-teks premagal z 1:0. Koprčani so bili ves čas daleč boljši tekmec, pike na i pa nobenemu od napadalcev, nekaj tudi zaradi neresne igre, ni uspelo dati in ko je že kazalo, da bomo ponovno videli enajstmetrovke, so gostje po samostojnem prodoru in svoji prvi akciji v drugem polčasu z golom Vukiča zavili Bonifiko v črno. Izola je na gostovanju pri Jugokeramiki doživela drugi najvišji poraz doslej s končnim izidom 5:2. Čast slovenskega nogometa je rešil Maribor Branik, ki je s 2:1 premagal Radnika in se s 18. točkami utrdil na tretjem mestu. Kljub porazu (3:4) je vodilni Zadar obdržal na prvem mestu prednost treh točk. Koper se je pomaknil na 11, Izola pa je zadržala 13. mesto. (Kreft)
Triestina v Cosenzi
Gostitelji imajo slabo obrambo
Balkansko košarkarsko prvenstvo
Poraz modrih
Triestina bo že drugič zapored igrala v gosteh. V derbiju »revežev« se bo pomerila s Cosenzo, s katero deli 17. mesto z osmimi točkami.
Po porazu v Brescii je položaj Tržačanov že zelo zaskrbljujoč in tudi tokrat bodo nogometaši stopili na igrišče brez potrebne mirnosti. Obramba Triestine je sicer solidna, a napad je povsem jalov, če vemo, da je od zadnjega zadetka Piccija minilo že 725 minut (pred 474 min. je avtogol zakrivil Capellacci).
Mogoče se bo novima nakupoma Scarafoniju in Rotelli »odprlo« prav danes, saj ima Cosenza s 16 prejetimi zadetki najslabšo obrambo v ligi.
DANAŠNJI SPORED: Avellino -Reggiana, Cosenza - Triestina, Cremo-nese - Barletta, Foggia - Lucchese, Verona - Ascoli, Messina - Padova, Medena - Brescia, Pescara - Andona, Ta-ranto - Salernitana, Udinese - Reggi-na.
SKOPJE — V 4. kolu 30. balkanskega košarkarskega prvenstva je sinoči v Skopju Bolgarija premagala pomlajeno Jugoslavijo s 93:83 (47:43).
Bil je to prvi poraz modrih na tem prvenstvu. V vrstah Jugoslavije je bil gotovo najboljši Ivo Nakič, ki je dal kar 36 točk. Dobro je igral tudi Koprivica, ki je dosegel 15 točk.
Pri Bolgarih pa je izstopal bivši član prvoligaša iz Ca-serte Glučkov, ki je dosegel 26 točk. Svoj prispevek so dali še Mladenov (18 točk), Gergov in Amiorkov (po 12 točk).
V prvem sinočnjem srečanju pa je Turčija premagala Albanijo z 80:64 (45:36).
Italija in Jugoslavija izgubili
RIM — Na včerajšnjih tekmah mednarodnega vaterpolskega turnirja je prišlo do velikega presenečenja: tako Italija kot Jugoslavija sta namreč izgubili.
Romunija je namreč odpravila Italijo z 12:10 (3:2, 4:1, 3:4, 2:3), Nemčija pa je premagala Jugoslavijo s 7:3 (1:0, 1:2, 2:0, 3:1). Včeraj pa je še Španija premagala Grčijo s 13:4 (3:0, 1:2, 4:0, 5:2).
LESTVICA: Italija, Jugoslavija in Romunija 5; Španija 3; Grčija 0.
Današnji spored zadnjega kola: Grčija - Romunija; Nemčija - Španija; Italija - Jugoslavija.
Dvoboj za svetovni šahovski naslov
Včeraj prekinitev
LYON — Sinočnja, 13. partija za svetovni šahovski naslov med Kasparovom in Karpovom je bila prekinjena v 41. potezi.
Pred današnjim nadaljevanjem te partije je stanje še vedno izenačeno 6:6.
Šahovska olimpiada
NOVI SAD - V 7. kolu šahovske olimpiade vodi ČSFR proti Jugoslaviji z 2:1, ob eni prekinjeni partiji. Vsekakor pa izgleda, da bo Ljubojevič premagal Ftacsnika in s tem uspel izenačiti. Ostali izidi jugoslovanskih reprezentanc: Portugalska - Jugoslavija B 1,5:1,5, Jugoslavija C -Brazilija 3:1. V ženski konkurenci so domače šahistinje dosegle naslednje izide: Jugoslavija A -Poljska 2:1, Jugoslavija B - Romunija 2:1, Jugoslavija C - Nemčija 1,5: 1,5.
Tržaški Cividin zmagal
V italijanski moški rokometni A ligi so sinoči odigrali 7. kolo. Tržaški Cividin je tokrat zmagal in ima sedaj 10 točk. Izidi: Prato - Trentingrana 19:10, Cividin Trst - Company Service Rubiera 25:20, Modena - Citta S. Angelo 28:16, Imola - Orti-gia Siracusa 22:25, Lazio - Forst Brixen 15:19, Sim Gaeta - Bologna 20:15.
LESTVICA: Forst Brixen 14, Ortigia 11, Cividin 10, Gaeta 9, Rubiera in Prato 8, Lazio 7, Modena 6, Bologna 4, Citta S. Angelo in Rovereto 3, Imola 1.
obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA vpisuje k vadbi odbojke deklice rojene v letih 1978-79-80. Vadbo vodi prof-Miranda Kristančič. Vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00, v slovenskem športnem centru na Drevoredu XX. septembra v Gorici.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 1. in v nedeljo 2. decembra v dolinski telovadnici. V soboto od 14. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Zbiranje opreme bo v ponedeljek, 26., in torek, 27. novembra, od 19. do 20.30.
SK BRDINA
priredi 3. 4. in 5. decembra sejem rabljene smučarske opreme istočasno s knjižnim sejmom, ki ga organizira openska knjižnica »P. Tomažič in tovariši«. Urnik sejma od 16. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Zbiranje rabljene opreme bo v petek, 30. nov. od 19. do 21. ure na sedežu kluba, Proseška ul. 131 - Opčine.
PLAVALNI KLUB BOR ima ob torkih in petkih na razpolag0 še nekaj prostih mest za plavalce (6-9 let) od 16. do 17. ure in neplavalce (nad 4 leta) od 15. do 16. ure. Telefonirati °6 večernih urah na 51377.
V nogometnem prvenstvu under 18 so včeraj popoldne vnovič zmagali
Mladinci Primorja vse boljši
PRIMORJE - MONTEBELLO 3:2 (0:1)
STRELCA: v 50. min. Žagar, v 60. in v 72. min. Škabar.
PRIMORJE: Maurizio Fabris, Battigel-li, Pec, Lukša, Praselli, Geri. Gherardi, Tavčar, Žagar, Škabar, Košuta, Alessan-dro Fabris, Križman.
Ekipi sta pokazali dobro tehnično in taktično igro, slab pa je bil sodnik. V prvem polčasu so gostje izkoristili edino priložnost in povedli. V drugem delu so naši popolnoma nadigrali goste. Prvi zadetek je dosegel Žagar po prostem strelu Škabarja. Škabar, ki je odlično vodil soigralce, je nato še dvakrat zatresel mrežo s prostima streloma. Pohvaliti je treba tudi borbenega Lukšo. (Maxi) BREG - CAMPANELLE	1:1 (0:1)
STRELEC: Tamaro iz 11-m.
BREG: Giglifano, Reia, Ota, Švab, Zu-pin, Cosina (Crisciani), Rochetti, Švara, Buzzi, Sancin, Tamaro (Majevski), Štefančič.
Brežani so del drugega polčasa igrali z igralcema več, a vseeno niso zmagali. Gostje so dosegli zadetek v uvodnih minutah tekme po edinem resnejšem napadu na Bregova vrata. Domačini so se podali v napad, a niso bili razpoloženi. Izenačili so s Tamarom le po enajstmetrovki v 17' d. p. po prekršku nad Buzzi-jem. Sodnik je zatem v hitrem zaporedju izključil dva igralca Campanell, a nasprotnikova vrata so ostala nedotaknjena. Pohvalo zasluži Reia, ki je opravil krstni nastop v tej kategoriji. (E. B.)
NAJMLAJŠI
JUVENTINA - PRO FARRA 3:0 (1:0)
STRELCA: avtogol, Gallo, Trampuš.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Maž-gon, Ambroži, Zanier, Trampuš, Gallo, P. Gergolet, A. Gergolet, Pisk, Černigoj, Rassu, Farra, Lorenzut.
Juventina je začela tekmo dobro in povedla že v začetku, a je nato popustila. Podrejeno vlogo je Juventina igrala do zadnjih deset minut tekme, nato pa je dosegla še dva gola. Tekma ni bila ne lepa ne zanimiva. Najboljši strelec Ju-ventine Peter Gergolet je prvič v tem prvenstvu zapustil igrišče brez zadetka. (Aljoša Gergolet)
CICIBANI
SAN MICHELE -
MLADOST SOBEMA	0:3 (0:1)
STRELCI: Sergo, D. Ferletič, Jelen.
MLADOST: Devetak, Sergo, Moro, Jelen, Ferletič D., Ferletič M., Attolini, Devetak, Vižintin, Pagon, Zanier.
V uvodnem delu, v katerem so imeli pobudo domačini, so se pri Mladosti izkazali branilci Moro, Jarc ter vratar Devetak. Prvi gol je padel po zaslugi požrtvovalnega Serga, ki je v 10. minuti dobro izkoristil Ferletičev predložek. V drugem polčasu je kraška ekipa še dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. (F. D.)
SOVODNJE - SANROCCHESE 1:0 (1:0)
STRELEC: Marko Florenin v 20'
SOVODNJE: Prinčič, Florenin, B. Cotič (Faganel), Pavšič, Devetak, Radinja, K. Cotič (Mauri).
Sovodenjci so tokrat igrali nepovezano in s številnimi napakami. Za zmago se lahko zahvalijo le odličnemu vratarju Prinčiču in tudi sreči, saj so bili gostje veliko boljši, a pred vrati tudi premalo spretni. Edini zadetek je tik pred koncem prvega polčasa dosegel Marko Florenin z natančnim strelom. (E. Č.)
SAN LUIGI - PRIMORJE	4:1 (2:1)
STRELEC: Milič v 6. min.
PRIMORJE: Budin, Batič, Pahor,.Os-trouška, Gabrovec (Babuder), Milič, Škrlj (Kapun), in Guštin.
Mladi nogometaši Primorja so proti vodilnemu na lestvici dobro pričeli in po zelo lepi akciji Milič- Skrij- Milič tudi povedli. Pred koncem prvega polčasa pa so gostitelji najprej izenačili, nato še prešli v vodstvo. Vsekakor so imeli nekaj izrednih priložnosti za zadetek tudi Pro-sečani, a jih niso izkoristili. V nadaljevanju so gostitelji z dobrim protinapadom dosegli še dva zadetka. (Š. M.)
BOR - FANI OLIMPIA A	2:0 (1:0)
STRELCA: Zornada, Kariš.
BOR: Babuder, Križmančič, Vattovani, Jan Gregori, Manzin, Kariš, Zornada, Sossi, Damjan Gregori, Ugričič.
SKUPINA A
BOR FRIULEXPORT A - VIRTUS 3:0
(15:2, 15:2, 15:3)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Flego, A. Faimann, Čok.
Branilke naslova deželnih prvakinj te kategorije verjetno ne bodo v svoji skupini letošnje pokrajinske faze naletele na enakovrednega nasprotnika. Virtus ni tako slab kot kaže končni izid, a varovanke trenerke Nacinovije-ve so bile zanj premočne. (Igor) SKUPINA B
SOKOL INDULES - BREG	1:3
(11:15, 15:12, 4:15, 8:15)
SOKOL INDULES: Legiša, Gole-mac, Antonič, Ban, Pertot, Švara, Ca-harija, Ferlan.
BREG: Pettirosso, A. in S. Mauri, Bandi, Kosmač, Laurica, F. in M. Sancin.
Srečanje je bilo na začetku izenačeno. Obe šesterki sta precej grešili, ker je prevladovala živčnost. V zadnjih
Vse je kazalo, da bodo naši zlahka zmagali, saj je Zornada takoj zadel po slabem posegu vratarja. Odtlej so naši imeli pobudo v svojih rokah, toda zaustavili so se v kazenskem prostoru, gostje pa so bili nevarni v protinapadu.
V drugem polčasu se je Olimpia podala odločno v napad, toda obramba z vratarjem Babudrom je bila na mestu. Kariš je v kazenskem prostoru preigral par igralcev in neubranljivo streljal, (dgr)
MLAJŠI CICIBANI
BOR - SAN LUIGI	1:0 (1:0)
STRELEC: Primesi
BOR: Jaš Gregori, Caponi, Longo, Berce, Feruglio, Primosi, Štokelj, Ciacchi, Tolentino, Tul, Tuso, Žagar.
Borovci so si v izenačeni tekmi priborili dragoceno zmago z golom Petra Pri-mosija v prvem polčasu, ki je po lepo izvedenem kotu streljal naravnost v vrata. V prvem polčasu so naši imeli terensko premoč, vendar so bili netočni. Nasprotno so si gostje ustvarili prvo zrelo priložnost za gol, a vratar je lepo branil. V nadaljevanju so bili gostje nevarnejši, nato pa so borovci prevzeli pobudo v svoje roke. V naših vrstah sta bila najbolj požrtvovalna Primosi in Longo. (dgr)
dveh nizih so bile gostje bolj prisebne in so tako tudi zasluženo zmagale.
CUS B - BOR FRIULEKPORT B 2:3 (15:10, 15:5, 13:15, 11:15, 9:15)
BOR FRIULEKPORT: Bezenšek, Jogan, Perosa, Pitacco, Tence, Vidali, M. Faimann, Gruden, Zadnik.
V Borovem taboru je bilo po tekmi veselje na višku. Kako naj tudi ne bi bilo, ko pa so plave že izgubljale z 2:0. Po drugem nizu pa so se otresle treme, bolje so servirale in manj grešile ter zasluženo zmagale. Velja omeniti, da za Bor B igra garnitura naraščajnic, za nekatere igralke pa je bil to sploh prvi nastop na velikem igrišču. (Igor)
MLADINKE
KONTOVEL - PREVENIRE	3:0
(15:5, 15:9, 15:1)
. KONTOVEL: Regent, Pertot, Kralj, Černe, Luxa, Bezin, Bogateč, Colja.
Z dobro igro so Kontovelke povsem zasluženo premagale Prevenire, tokrat še mnogo bolj gladko kot v prvem delu prvenstva.
V Nabrežini so prvi derbi dobile Brežanke
Startale so »deklice«
Včeraj v košarkarskem prvenstvu dečkov
Borovcem slovenski derbi
Trener Borovih dečkov Adriano Kovačič
BOR - KONTOVEL	139:100 (70:43)
BOR: Colja 4, Kovač, Jogan 37 (3:7), Sancin 18 (0:1), Uršič 31 (3:7), Oberdan 18 (0:2), Požar 20 (0:1), Buda (0:2), Lapelj 11 (1:2).
KONTOVEL: Spadoni 28 (4:9), Agostini (0:1), Spacal 6, Rizzante 3 (1:4), Štoka 3 (1:5), M. Starc 10, B. Starc 13 (1:3), Škerk 37 (5:8).
PON: Colja, Jogan, Sancin.
V	slovenskem derbiju so borovci zasluženo premagali Kontovel.
Igra je bila zelo atraktivna za to kategorijo, saj sta ekipi igrali zelo hitro v napadu. Borova ekipa je bila vseskozi v vodstvu, odločilno prednost pa je dosegla v drugi četrtini, po zaslugi dobrega »pressinga«.
V	drugem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Kontovelci so zelo dobro izvedli mnogoprotinapadov, borovci pa so bolje igrali proti postavljeni obrambi.
Pri domačinih je tokrat najbolje zaigral Verner Sancin, pri gostih pa je presenetil mladi Boštjan Starc. (A. Kovačič)
LATTE CARSO - SOKOL	74:81
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL - LATTE CARSO B 112:96
(56:42)
KONTOVEL: Vavpetič 14 (2:5), Milič 13 (1:2), Spadoni 24 (3:5), Križman 8 (2:3), Gerli 8 (0:1), Danieli, Cingerla, Devetak 10, Malalan 2 (2:2), Černe 18 (4:6), Vidali 9 (2:2), Vatta 6 (0:2).
TRI TOČKE: Spadoni in Vidali 1.
Kontovelci so osvojili prvo prvenstveno zmago, za kar gre pohvala vsej ekipi. Kot kaže sam izid, so Kontovelci zadovoljili predvsem v napadu, spet pa so bili pomanjkljivi v obrambi, tako da čaka trenerja Jureta Krečiča v tem elementu igre še dosti dela.
Naj omenimo, da je pri gostih izstop®' Astolfi, ki je dal kar 56 točk.	.
BREG - DON BOSCO 60:118 (24:661 BREG: Šturman, Cah 4, Koren 8 (0:2)’ Pintarelli 4, Mingot, Bandi 13 (2:4), Vod°' pivec 4 (2:3), Gobbo 9 (1:2), Žerjal 18 {4:5’' TRI TOČKEČ Žerjal 2, Bandi 1.
Po dobri igri proti Ricreatoriju so t°' krat Brežani spet igrali zelo slabo. ve so imeli predvsem s prenosom žog® napad in s skokom v obrambi. Le v dr0" gem polčasu, ki se je končal z deim10 izidom 52:36 za goste, so naši igrali nek0 liko bolje. (David Čok)
Mladinsko prvenstvo (1. skupino)
Jadran Farco jutri v Gorici
V 6. kolu mladinskega košarkarskeS®. prvenstva (1. skupina) bo jutri še nePL. magani Jadran Farco igral v športni P lači v Gorici (19.30) proti ekipi Diana.
Naša ekipa je doslej najugodnejše P^_ senečenje prvenstva, saj nihče ni P*'1 ]u koval, da bi bili jadranovci po 6. k edini nepremagani s Stefanelom.
DEŽELNI KADETI
DOM GOMETAL - GRADO (47:34)

vsak ponedeljek ob 21.45 n TV Koper - Capodistria ponovitev v torek ob 16.30
sledovi'1
jutri v oddaji:
•	Nogomet: Vesna po
^arieP	^gn'
•	Odbojka derby resnica v z. ski C-1 ligi
•	Bomba vest iz kotalkarskin ^
gov Poleta	, u.
•	Smučanje: ali še obstaja z°^\. žena zamejska smučarska pa?
za odgovore na nagrad?0 uganko (003866) 25991
V derbiju ženske odbojkarske C-l lige v prepolni dvorani na Opčinah
Zmaga borovkam, a oboje so navdušile
SLOGA KOIMPEX - BOR ELPRO CUNJA 2:3 (15:8, 3:15, 16:14, 10:15, 13:15)
KOIMPEX: Grgič, Mijot, Sosič, Milkovič, nogar, Pertot, Marucelli, Kosmina, Ukmar, Škerk, Lu-Pmc, Fabrizzi.
®OR ELPRO CUNJA: Nacinovi, Vitez, Maver, Fuč-a'	Traettino, Stoper, Vidali, Venier, Foraus.
T, SODNIKA: Golob (Gorica) in Lonzar (Trst); TRA-JANJE SETOV: 26', 12', 25', 23', 13'.
sin	derbijev«, smo zapisali včeraj o tekmi med
gašicami in borovkami. Pa ni bil samo to: bil je pravi P aznik naše odbojke. Natrpana dvorana (škoda, da ne re sprejeti Več gledalcev), bučno, a korektno navija-Jv 'gra na res visokem nivoju, preobrati na obeh stra-odločitev šele po petih setih.
<ja	le re^L kaj je odločilo zmagovalca: verjetno so
? malenkosti, zgrešena podaja, trenutek nepazljivosti n Patlec koncentracije, majhna neodločnost, slaba oce-^v'.bo žoga šla v out ali pa ostala na igrišču, nerodno ena r°ka Pri bloku... Take drobne napake pa so tuH' na °^eb straneh, kot so na obeh straneh pokazali . ai veliko požrtvovalnost, dobro obvladanje tehničnih
•	• '~n.ri.Kj
jo- jetičnih osnov. In še z nečim se lahko oboji pohvali-vdal ltraja ni ne ena ne druga ekipa popustila in se a malnrhiiin tar je siia pomembno za nadaljnje
aastopemaIOdUŠjU' kal
intj3rav zato je bilo srečanje vseskozi napeto in visoka kletnZ1Vn°St-ni P0Pustila niti za trenutek. Domača de-a so sicer odločno začela in v prvem nizu vseskozi
11 a3 in — ‘ "	........................
JL®), a v
vite
. da in ga tudi osvojila (nekaj delnih izidov: 3:0, 7:4, ' a v drugem gostje praktično niso grešile, učinko-ner ?° bile pri mreži, v polju, pri Slogi pa kot da se je kakš ^zlomilo«: čeprav ne moremo reči, da so delale kamSne P°sebne napake, so zbrale le tri točke. Borov-Je namreč vse šlo od rok.
V 3. nizu so borovke nadaljevale kot so prejšnjega končale in takoj povedle s 5:1. Kazalo je, da je tekme konec, da so slogašice popustile. Vendar ni bilo tako. Sloga je z zagrizenostjo nadoknadila zaostanek (6:6) in igra je bila izenačena do kraja (8:11, 12:12, 14:12, 15:14), ko so domačinke niz tudi osvojile. Tudi v 4. setu so borovke povedle (2:4), Sloga je izenačila na 4:4: zgledalo je, da je napetost na igrišču in ob njem dosegla višino, ko ena od ekip ne bo zmogla tako nadaljevati. Izid pa je bil še naprej izenačen (10:10), nakar je Bor nanizal preostalih pet točk.
O petem nizu ni kaj dosti povedati: v tie-breaku namreč igra sreča veliko vlogo, vsekakor je odražal potek srečanja, torej je bil izenačen do kraja (3:1, 6:5, 7:7, 9:9, 11:11, 13:13). Kdor si je tekmo ogledal, mu ne more biti žal, tudi če je navijal za poraženca.
Izjavi po tekmi:
IVAN PETERLIN (trener Sloge): »Po takem derbiju bi dejal predvsem tole: mislim, da v slovenski odbojki v zamejstvu nismo nikoli imeli dveh šesterk, ki bi igrali na tem nivoju. Jasno, ne mislim na agonizem, ki je itak prisoten na takih srečanjih. Mislim, da je bila tekma tudi tehnično na zelo visokem nivoju. To je prva ugotovitev. Druga ugotovitev, do katere prihajam, pa je ta: mislim, da je naša odbojka tudi zrelejša, kajti poleg tehnike sem videl tudi to, da naše ekipe igrajo tudi taktično dosti bolj zrelo. Ker se poznamo, sodim, da sta oba trenerja iskala rešitve, ki niso slonele samo na želji, da bi čim bolje igrali. Mislim, da smo tekmo pripravili ob zeleni mizi, kot se temu pravi, in da je to velikanski skok naprej za našo odbojko. O tekmi sami bi rekel tole: odločale so minimalne stvari. Ko igraš pet setov, tie-break, pomeni, da se tekma začne znova. Ne bi niti mogel reči, da je zmagal tisti, ki je bil prisebnejši.
Skratka, srečanje je bilo do konca zanimivo, izenačeno, in pač komur se je, skoraj bi uporabil ta izraz, sreča-bolj nasmehnila, tisti je tudi pobral obe točki. Tokrat bi bil po mojem pravičnejši neodločen izid, a v odbojki to ni mogoče.«
MARKO KALC (trener Bora): »Vedeli smo, da bo tekma napeta, kot vsak derbi in kot na vsakem derbiju so tudi tokrat odločali povsem različni faktorji kot recimo napetost, motivacija, ki je bila visoka na obeh straneh, tako da sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, v posameznih setih kot v vsej tekmi. Glede na to, da se je srečanje izteklo v tie-breaku in da so bile razlike zelo maj h v tie
pa, da smo mi zagrešili zelo veliko napako v 3. setu, ko smo vodili s 5 točkami prednosti. Tedaj bi morali zaključiti tekmo: če bi tako igrali naprej, bi se po mojem mnenju končalo s 3:1. Važno pa je, da sta ekipi igrali na zelo visokem novoju in glede na to, da smo nastopili na tujem, smo vedeli, da bo naša naloga težja, kot jo je imel domačin. Moram čestitati Slogi, ker je pokazala dobro odbojko, kar pa je najvažnejše, zelo dobro obrambo. Mi pa smo bili boljši v sprejemu in delno tudi bloku in morda tudi v servisu, pri taktični razporeditvi servisu, kar nam je prineslo tisto točko, dve več, ki sta nam pomagali pri zmagi. Rekel bi še, da smo preveč grešili v obrambi. Nismo igrali tako dobro kot znamo in smo zaradi tega verjetno izgubili marsikatero točko. Pohvalil bi Nacinovijevo in tudi Maverjevo, ki sta bili maksimalno izkoriščeni, a sta znali zdržati do konca. Verjetno bi morali odločneje igrati na mreži, kar se je delno zgodilo v 4. in 5. setu.«	(db)
NEKAJ OSTALIH SINOČNJIH IZIDOV: Latisana -Tregarofani 3:0; Gamatex - Dolo 3:1; Kennedy - Fincan-tieri 3:0; Pandacolor - Conad 2:3.
ne, pomeni, da je zmagala ekipa, ki je manj grešila breaku, to pa lahko pomeni tudi ena žoga. Mislim
^ moški deželni odbojkarski C-2 ligi
Oljmpii za las ni uspelo
stema credito -
IkJMPIA cdr	3:2
OTvi15:11' 10:15- ®:15, 17:15)
Pin ^MPIA CDR: Cotie' J' s- in a: Ter-lonL ■ nic' Briganti, Bensa, Dorni, Mi-~ 0 la Pellegrin
lu n0ri^ani so bili proti vodilnemu Vivi-živčtf ^ra?u senzacije. Pričeli so sicer in t veliko je bilo zgrešenih servisov tianfli* hotočnih napadov. Gostitelji so te vedli 6 s^rLno izkoristili in v nizih po-njijij,.2 2:0. Domačini so tedaj verjetno So v,.1, ^a imajo točki že zagotovljeni in sproti5115.011' 01ympia pa je v 3. nizu najet noum6 vodila z 12:3. Sistema Credito rats i 0 . 0 pmilil razliko, toda do preob-n° tUj nl Prišlo. Srečanje je bilo izenače-z oclU?1 v 4' n*zu' v končnici pa so gostje li. v tj111? Pokorn stanje v setih izenači-razen	ie 01ympia stalno vodila
sodnjJ1® začetku. Pri vodstvu s 13:11 je ^Ohiači oslcodoval Goričane in omogočil Slede nn<?n 0.SV0iitev 12. točke, ki je bila Pa. (p ^končni razplet verjetno odločil-
tl0PiRAPOR IMSA - PRATA	3:1
Vaj mAS:1- 15:9- 15:7)
M. Fpri rAPOR IMSA: Buzzinelli, A. in tejan A Lavrenčič, Lutman, D. in R. Pe-la, KorgjJPer9a' Tomšič, Vogrič, Berzaco-
že vodir^ 16 011 katastrofalen. Gostje so Ptisiljej^g 9:0 1? trener Petejan je bil
na začetku izkoristiti obe mi-
nuti odmora, preden je ekipa reagirala, čeprav visokega zaostanka ni mogla več nadoknaditi.
V drugem nizu so naši nadigrali nasprotnika in vse do konca niso imeli več težav. Podajač Vogrič je dobro opravil svojo nalogo, tako da so na svoj račun lahko prišli tudi napadalci. Sinoči smo pri Valpraporu Imsa opazili spodbuden napredek v skupinski igri, čeprav ekipa še ne igra tako, kot bi lahko. Predvsem neučinkovit je bil servis in tudi obramba in protinapad bi lahko bila bolj uspešna.
(Zip)
ROZZOL - BOR AGRIMPEX	2:3
(12:15, 17:15, 15:11, 8:15, 16:17)
BOR AGRIMPEX: Stančič, Aiello, Pa-lin, Starc, Meton, Paganini, Marega, Gi-acca in Batič.
Rozzol je igral zelo zagrizeno. Boj je bil vseskozi izenačen. Še največ preglavic je borovcem delal sprejem, še posebej v 2. in 3. nizu. Tako je bilo potrebno zamenjati Starca, ki ni imel najboljšega dne in je šele v zadnjih dveh setih igral na svojem običajnem nivoju, res odličen pa je bil Stančič.
Uspeh Salonita
Odbojkarji Salonita so v jugoslovanski 2. A ZOL poskrbeli na gostovanju v Subotici za prijetno presenečenje z zmago nad Spartakom s 3:2.
V ženski odbojkarski C-2 ligi
Spet slavje sokolovk
PERONI TRŽIČ - SOKOL INDULES 1:3 (10:15, 15:12, 12:15, 10:15)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Vižentin, Drasič, Ciocchi, Konestabo.
Sokol Indules je zmagal tretjič zapored. Nabrežinke so odpotovale v Tržič brez kapetanke Ušajeve, Pertotova in Tanja Masten pa sta nastopili z vročino. Kljub temu so sokolovke igrale zagrizeno in borbeno. Slabo je kazalo le v drugem setu, ko so domačinke že vodile z 11:3. Sokolovke so veliko grešile v sprejemu, kar se je še kako poznalo v napadu. Po zamenjavi Masten-Brumat pa je prišlo do preobrata in sokolovke so zmanjšale zaostanek do 14:12, vendar pa jih je nato izdala napaka. V nadaljevanju pa so z ostrimi servisi onemogočile domačo napadalno linijo.
Najslabša točka varovank trenerja De Waldersteina je bila v tej tekmi obramba, k sreči pa je blok dobro zaustavljal nasprotnikov napad. De Walderstein je bil z igro svojih zadovoljen, a je podčrtal, da ekipa med tekmo še vedno niha v koncentraciji. Če pa bodo hotele Nabrežinke premagovati tudi močnejše ekipe, si tega ne bodo smele dovoliti. (Vip)
CASARSA - AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE	3:0
(17:15, 15:1, 15:13)
AGOREST POS. SOVODNJE: Vižintin, Zavadlal, Roner, Florenin, Orel, Lu-visutti, Braini, Scozziero, Marassi, Kraš-ček, Fajt.
Prevelika želja po zmagi je tudi tokrat izdala goriško združeno ekipo. Dekleta so začela odlično in povedla kar z 12:4. Tedaj pa so gostiteljice reagirale in s taktično dobrim servisom spravile naše igralke na kolena. To je bil za Goričanke hud udarec in drugi niz je kmalu splaval po vodi. V zadnjem nizu so naše odbojkarice že zgubljale s 14:3, a so visok zaostanek skoraj v celoti nadoknadile z delnim izidom 10:0, žal pa so jim prav v končnici pošle moči.
Poraz je potrl naše igralke, a prepričani smo, da bodo prebolele težko obdobje in kmalu našle pravo pot do prvega prvenstvenega uspeha. (I. R.)
ŽENSKA D LIGA
KONTOVEL - OMA STRATOS 0:3
(6:15, 11:15, 9:15)
KONTOVEL: Maver, Legiša, Garbini, Černe, Kralj, Bezin, Bogateč, Štoka, Luxa, Regent.
Pričakovati je bilo, da bodo Kontovel-ke tokrat nudile Tržačankam močnejši odpor, kot v predprvenstvenih pokalnih nastopih, a žal ni bilo tako. Slovenske odbojkarice so naletele na slab dan v sprejemu servisa in poznalo se je, da so bile med tednom težave z boleznimi. Standardna napadalka Romina Pertot zaradi vročine sploh ni mogla nastopiti. Vrh tega velja poudariti, da je OMA s svojo čisto igro presenetila in je bila prav gotovo najboljši tekmec, kar jih je doslej nastopilo v proseški telovadnici.
V moški B-2 ligi
Krašovci še v vodstvu
Končni izid prvenstvene tekme v B-2 ligi med Krasovo postavo in Volto iz Brescie (5:0) še zdaleč ne more povedati, da je bila to doslej najtežja zmaga kra-sovcev. Gostje razpolagajo z dobro ekipo, v kateri je najboljši igralec branilec Romano. Imajo tudi presenetljivo hitrega napadalca De Petra in kot tretjega člana hlape solidnega Orlinija. Včeraj so se krasovci torej izkazali. Bili so boljša ekipa. Igor Milič je v prvi tekmi večera odpravil Orlinija, čeprav je le-ta v začetku povedel kar za 7 točk. Pri 16. točki je Milič izenačil in z napadi dosegel zmago.
Najbolj se je namučil Cristian Mersi, ki je proti branilcu izgubil prvi set. Romano je torej skrivno orožje Brescie in verjetno so prav zaradi njega druge ekipe zgubljale prvenstvene točke. Cris pa je v nadaljevanju z odlično igro hitrih topspinov zdrobil nasprotnikovo obrambo.
Proti dokaj nenavadni igri De Petra se ni znašel takoj niti trener Šercer, ki je odigral svojo prvo letošnjo tekmo. Kot učitelj svojih varovancev in kot igralec z bogatimi izkušnjami, je spravil v koš tudi tega nasprotnika. Mersi za tem ni imel dosti težav z Orlinijem, ki na trenutke sploh ni več dojemal odlične igre krasovca. Moralno strti nasprotniki so se po dveh urah igranja »predali«, vendar je v zadnji tekmi De Petra še poskušal povleči kakšen adut iz rokava, a proti odlični igri Igorja Miliča ni mogel nič. Krasovci so s to pomembno zmago 5. kola obdržali prvo mesto na lestvici.
KRAS - BRESCIA	5:0
Milič I. - Orlini 2:0 (21:5, 21:16), Mersi -Romano 2:1 (19:21, 21:13, 21:14), Šercer -De Petra 2:1 (21:19, 13:21, 21:17), Mersi -Orlini 2:0 (21:12, 21:16), Milič I. - De Petra 2:0 (21:16, 21:15).
Ženska C liga
Recoaro Agostini Bočen - Kras Activa 5:0	(J J.)
Rokometna moška C lige
Pomemben uspeh naših v gosteh
MESTRINA - KRAS TRIMAC 16:18
(8:11)
KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Grilanc 2, Peric, Costanzo 7, Kozlovič 6, Raseni, Oberdan, Muran 3, Zatti, Kralj, Doljak.
Tudi v 2. kolu rokometne C lige je Kras Trimac zmagal. Točki sta še toliko bolj pomembni, ker je bilo gostovanje v Mestrah vse prej kot lahko, saj se je domača ekipa pokazala kot zelo solidna. Kjlub temu so naši rokometaši v prvem polčasu držali vajeti igre trdno v svojih rokah. Toda v drugem delu tekme so gostitelji izenačili že v 45. minuti in končnica je bila izenačena in dramatična, naši pa so zmagali predvsem po zaslugi agresivne obrambe. Vratar Klinc je v teh odločlilnih trenutkih ubranil kar tri sedemmetrovke. (Pjotr)
v košarkarskem promocijskem prvenstvu m Goriškem in Tržaškem
Uomovci in sokolovci do prvih točk
Uru. NA GORIŠKEM
sfc°METAL -
E>0]u T,?RS	107:90 (56:4
^r°si KniP^METAL: Gruzovin, Ai 3ric jo t>suta 17' Semolič 2, Qrzan ] prinčič'2 attell° 8' Dornik 2' Puiatti i
P®br°si in Concetti (37), Cc uom 3l LfO' Bric in Tonut (40). O: atU 9 pl Senators 30. TRI TOČKE: Pr D0' urzan 1.
tokrat Drnr 50 konbno slavili zmag P6cu Sena* m°čnemu mestnemu te , rbel no,, frs' pravi »show« je p način hStaY1iivi Puiatti, ki se je i i hotnost ,° e oddolžiti navijačem : t 9 troitiPnVih dveh k°lih. Zadel v obmn,u°le? te9a se je izkaz Ubitih žort kjer Je polovil kopic J^Poinooin ^sekakor je vse mošt\ Za Povsem zasluženo zm
sr to vodstv^UVOdnib minutah poved ^ailja VV°,S0 ohranili vse do kom
Cihrabreje kar^1 S° zai9rali odl01 V °brestovalo 86 36 nat° V napad
btriŠali nae\^ePn°i-aSU 80 gostie sic
ri-^0knaditi nacine z ostro obram ra iora Zamujeno, v
»•sr
Tapadu ir zili svoje. ega Puial
lr6 Pa Košut31-	v or9anizac
0suta m Orzan. (af)
S°kOL tNA tržaškem
Kla3K°L IRERTAS 80:73 (36:'
Itjrfek 9B(1.S2anv9' Terč0n 12 (4 6 gruden rli Velussi 10 (2:2), A QrbdenSedmaka ,aTriia 19 f5;8!'.Devet
Ušaj 15 (5:5), Alek
Domovec Dušan Košuta
TRI TOČKE: Ušaj 2, Busan 1. PON: Sedmak (29), Busan (34), Velussi (38).
PM: 19:27.
Nabrežincem je končno uspelo osvojiti prvi par točk v letošnjem prvenstvu in to proti neposrednemu tekmecu v igri za obstanek.
Obe ekipi sta začeli tekmo odločno v obrambi in pa precej nervozno v napadu in si bili vseskozi enakovredni. Tržačani so uspeli si priigrati rahlo prednost ob koncu prvega polčasa in jo povečali v začetku drugega na kar 18 točk. Tedaj so naši z zagrizeno obrambo in uspešnimi napadi najprej izenačili in nato rahlo povedli.
Odločilno vlogo ob dobri igri soigralcev je odigral Caharija, ki je bil skorajda nepogrešljiv v napadu in glavni skakalec v obrambi. Upajmo,
da bosta sedaj točki in optimistično razpoloženje vlili sokolovcem samozavesti za nadaljevanje prvenstva.
ANDREJ P.
FERROVIARIO - CICIBONA 100:90
(44:41)
CICIBONA: Bogateč 7 (1:2), G. Bajc 20 (5:6), Simonič 8, Cecco, I. Bajc 11 (3:4), Berdon 5, Pregare, M. Pertot 13 (5:8), Lippolis 22 (2:3), Čebulec 6 (2:4).
TRI TOČKE: G. Bajc 3, Simonič 2. PON: Čebulec (38).
Gostitelji so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor naših košarkarjev. Tekma je bila že od vsega začetka zelo izenačena, saj sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu skozi ves prvi polčas.
V nadaljevanju so cicibonaši z agresivno obrambo in z obrambo 1-3-1 zmedli nasprotnike in si z dobro igro v napadu Lippolisa, M. pertota in G. Bajca priigrali rahlo prednost. Domačini pa so stanje kaj kmalu izenačli. Naši so potem popustili. Dve minuti pred koncem so gostitelji še poostrili tempo igre in s hitrimi protinapadi dokončno strli odpor cicibonašev.
(M. Č.)
Selekciji Toskane »Pokal Boccali«
TRST- Ženska reprezentance Toskane je osvojila prvo mesto na letošnjem medrodnem turnirju v judu za »Pokal Boccali«.
Danes pa bo vedno v telovadnici SGT v Trstu mednarodni moški turnir v judu za »Pokal Galante«, na katerem bo nastopilo več kot 400 tekmovalcev 50 društev iz Jugoslavije, Avstrije, ČSFR, Poljske, Nemčije in Francije.
domači šport - domači šport
DANES
NEDELJA, 25. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Ponziana
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Fogliano; 14.30 v Koprivnem: Capriva - Gaja; 14.30 v Repnu: Vesna - Moraro; 14.30 v Villano-vi: Villanova - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu: Mladost - SanfAn-na; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Kras; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina - Sovodnje; 14.30 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Sanf-Andrea - Primorec; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: Union - Breg
NARAŠČAJNIKI
8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Don Bosco -Primorje; 9.00 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Zarja; 9.45 v Miljah: Fortitudo - Breg;
Danes ob 13.30 v Lonjerju
Dirka Adrie Rešim za trofejo Al Fogolar
S startom ob 13.30 bo danes v Lonjerju 5. izmed enajstih preizkušenj meddeželnega tekmovanja v ciklokrosu za trofejo Al Fogolar, ki se bo zaključila 6. januarja v Prazzacu. Kolesarski klub Adria Rešim, organizator današnjega tekmovanja, je pripravil kratko, toda izredno selektivno progo po asfaltu in njivah v Lonjerju. Predvideva se, da bo nastopilo okrog 80 tekmovalcev iz Triveneta in Slovenije, ki bodo tekmovali v kategorijah mladincev, juniorjev, amaterjev In cikloamaterjev.
(R. Pečar)
10.30 v San Giovanniju al Natisone: Na-tisone - Juventina
ZAČETNIKI
9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mossa; 10.30 v Bazovici: Zarja - Chiarbola
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
17.00	v Cussignaccu, Ul. Padova: Goc-cia di Carnia - Jadran TKB
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, na Alturi: Santos - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Repnu: Kontovel - Don Bosco
DEŽELNI KADETI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Kontovel
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - CUS Trst; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai:-Volley Club - Sloga Sagor
MLADINKE
11.00	na Opčinah: Sloga Sagor - Bor Friulexport; 11.00 v Dolini: Breg - CUS Trst
DEČKI
9.30 v Trstu, Montecengio: CUS Trst -01ympia; 10.00 v Villi Vicentini: , Ul. Duca d'Aosta: Vivil - Sloga; 10.30 v goriš-kem Kulturnem domu: Teknoprogres -ACLI Ronchi
DEKLICE
9.00	na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Zaule Rabuiese; 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Sagor
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
12.00	v San Donaju: Niego - Kras
LOKOSTRELSTVO
MEDNARODNI TURNIR
9.00	in 14.00 v goriškem Kulturnem domu: nastopajo tekmovalci iz Italije in Slovenije
ŽELITE BITI O VSEM OBVEŠČENI ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ?
BI RADI BRALI DNEVNIK ŽE OB JUTRANJI KAVI?
Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPISI NIMAJO?
PREBIRATE VČASIH NAŠ DNEVNIK?
STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI?
v
Ce je samo eden od odgovorov pritrdilen,
ne pomišljajte!
••• dobro jutro
vam želi
Ne odlašajte in prihranili boste 29.000 lir, saj boste ves december prejemali naš dnevnik brezplačno. Ne odpovejte se ugodnosti in nam sporočite svoj naslov med 8. in 12. uro na telefonsko štev. 7796-331 v Trstu ali 535723 v Gorici.
Že naslednje jutro bo časopis na vašem domu!