74* štev. Velja v Ljubljani hi pa pošti: R ISO — . . « »~ Ut ku Sttrt leto w wmc Vtr- Za inozemstvo: 6*14 ict« pol let«. ta trt leta IS GiHCC K MO— • • •»- ■ V Ljubljani, četrtek 25. marca 1H20. *»«w«» i«*-»■ nLleto. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanske ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360, — Upravništvo je na Marijinem trgu r"" —štev. 8. Teleion itev. 44. —- Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 60 vin. K« plimeoe naroCb* tret pošiljat e denarja s« s« laoremo otirati. Novi urotniki naj pošiljajo naročnino no nakaznici. Ogla ti se taračnnajo p* norabljencm prastorn In tleer 1 mm visok ter 65 mm šliok prosto; za enk;;a 1 K M vli., za večkrat popasi naj priloži aa odgo- Vprašanjem glede inseratov t. w vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franHrajo. ' ' ' Rokopisi ae ne yračajo. ----------------- Nar. predstavništvo zopet nesklepčno. Blamaža vlade. — 15 poslancev pri seii l Beograd. 24. marca. (Izvirno poročilo.) Današnja seia nar. predstavništva oomenja za vlado skrajno polomilo in blamaže Navzočih le bilo tako malo poslancev, da se le otvoritev sele dolgo zavlekla. Ko pa Je naposled predsednik selo vendar moral otvorlti, se le konštatlraslo, da se le udeležilo sele celih 15 (pet-nalst!) poslancev. Zbornica vsled te-ca sploh ni začela z razpravo, ampak se le tako! odgodila, Prihodnja seta bo v petek ob 9. url sprevode in vzklikali’ »Živio boljše viška revolucijaI živio Rusija!* Vladne čete so napadle, nakar le množic vrgla bombe. Iz hiš so stre Hall. Sele ko so tanki in težke strojnice posevle v bol. so se boli odločili v prid vladnih čet. DRŽAVNE OBLAClLNICE. LDU. Beograd, 24 marca. Ministrstvo za prehrano in obnovo zem-lle pripravila organizacijo in ustanovitev svolih prodalalnic, v katerih se bo prodaiala obleka In oblačilne potrebščine po zelo znižanih cenah. Smodlakova akcifa razbita« »Papierfetzen* — »Scmpsof paper* 1914. 191 £—1920. Beograd, 24. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Stojan Protič je obvestil dr. Smodlako kot predsednika Izvenstrankarskega kluba In M. Draškoviča kot zastopnika demokratske zajednice, da vladne stranke n$ morejo pristati na predloge nevtralnih poslancev in da smatrajo zato pogajanja za koncentracijo vlade za končana. Pod utisom te iz)ave je prišlo do sporazuma med demokrati in skupino dr. Smodlaka. Poslednja )e obljubila, da bo podpirala demokrate v njihovem boju proti sedar:i vladi ht da bo zlasti onemogočila kvorum. Demokrati so se obvezali, da ne bodo zahtevali po padcu Protičeve vlade nove stran- karske vlade, ampak da bodo privolili v medstrankarsko, ali celo uradniško vlado. Ako tudi uradniška vlada ne bi mogla delati s parlamentom bodo demokrati pristali na to, •* , uradniški kabinet volilni red oktro-ira in nato takoi izvede volitve. Z ozirom mi ta kompromis med demokrati In nevtralci se smatra za gotovo, da bo Protič-Korošceva vlada odstopila takoj, ko se vrne regent v Beograd. Poskusili bodo nato še enkrat sestaviti koncetracijsko vlado. Ako se tudi to pot ponesreči, bo poverjeno vodstvo vladnih poslov nestrankarskemu uradniškemu kabinetu. Vsem trem, slav AVSTRIJSKA MIROVNA PO GODBA RATIFICIRANA. IJDU. Pariz, 23. marca. Listi poročalo Iz Londona: Na vprašanje o datumu ratifikacije avstrijske mirovne pogodbe le odgovoril Llovd Qe-orge, da je pogodba z dekretom ttalt-lagiske zbornice ratificirana: Francija ratifikacije še ni Izvedla in angleška vlada se tega vprašanla ne bo lotila pred Veliko nočlo. ZAČASEN KOMPROMIS MED VLADO IN KOMUNIST! V BERLINU. LDU. Dunal. 24. marca. Kakor poroča »Neue Freie Presse«. so re* voludlonarnl obratni sveti v VeJe-berlinu na svoH splošni skupščini sklenlH. da se splošna stavka samo prekine, a ne konča. Stre/kovne zadruge so se obvezale, da splošno stavko nadalhilelo, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. »Wlener Tag-blatt« poroča, da je vlada spreleta glavno zahtevo neodvisnih socilall-stov da sc na sto oddelkov varstvene brambe Osnuje 200 oddelkov delavske btambe. Kakor se poroča Iz Essena, so prišli zastopniki komunb, .... -i; ■—■ ■ stov In neodvisnih socilallstov do prepričania. da Še ni prišel čas za ustanovitev proletarske diktature, ker le rensko in vestfalsko ozemlje odrezano od dovoza livll. AMERIKA SKLENE SEPARATEN MIR Z NEMČIJO. LDU. Pariš, 24. marca. Kakor Javllajo listi iz Washingtona. predvideva zakonski načrt, ki le bil predložen reprezentacijski zbornici, separatni mir s Nemčiio In ustanovitev sveta za trgovino z Evropo. REVOLUC1.IONARN1 NEMIRI NA PORTUGALSKEM. LDU Lizbona, 24. marca. Republikanske straže so nocol obkolile sedež generalnega štaba republikanske garde. Na cesti le eksplodirala bomba, ki le ranila več oseb. Oddelek konleništva le oddal več salv. V sosednllh nlteah je prišlo do spopadov. LDU. VVashlngton. 24. marca. »Chicago Tribune« Javlja tz Lizbone: Nemiri traiaio dalie. V pondeliek le bita proglašena revolucionarna generalna stavka. Ddavci so priredili Italiji. Orškt in Jugoslaviji. 1* prinesla vojna prostrane pokrajine, bolj prostrane kakor si jc kdo sploh mislil; Albanlla jih prosi, nal se iz človekoljubja In h čuta za pravico zadovoljijo s temt pokrajinami ta naj ne uropaio ubogemu narodu njegov« »ovčice edinke«.« M. Edith Durham, Ta apel v The New Lurope se glasi tore) tudi na naše hne. Nam odgovor ne bo težak. Ko je L 1914 Nemčija pregazila Belgijo in je kancelar Bethman-Holweg mednarodne pogodbe službeno imenoval papirnate cunje. J« vstala proti tel tnterpretaclfi mednarodnih aktov ta dogovorov Britanija ter se spustila, po lastni Izjavi, v boi za svetost dane besede. Ko le nastopila za Človeške pravice tudi Amerika, je pa predsednik Wilson, v namenu, da bi preprečil nepošteno barantanje, proglasil še svoje znane točke, po katerih naj bi se sezidali trdni temelji za resnično in nemoteno sožitje narodtov. Ml Jugoslovani smo se okleniti brez pridržka tega evangelija in ga zastopamo tudi danes, ko je strta armada. k| je raztrgala na bajonetta belgijske nevtralnost. Načela so ali večna, ali jih pa sploh ni. S prepričanjem, da Imamo za seboj mnenje širokih mas celega našega naroda, smemo Izjaviti, da nam je zemlja albanskega naroda enako nedotakljiva kakor naša zemlja. naša »ovčica edinka«. Preišnia beograjska vlada 1« na ultimat zaveznikov odgovorila glede albanske ureditve, da sicer priznava In želi veljavnost načela samoodločbe tudi za Albanijo, da bi pa sprejela sklep zaveznikov (t. J. Jugoslaviji severni albanski okraji, Italill in Grški Južni), če M se Al-banila kljub vsem pomislekom vendarle razdelila. Na ta odgovor naše vlade je opozoril v svoji reviji g. Seton-Watson ta svetoval Jugoslovanom, da odklonilo kakršnokoli teritorilalno ponudbo, ki bi jim jo stavili zaveznik) na tuje (tukaj albanske) stroške. Ce bi kakšen tak predlog sprejeli, bl Izgubili ves morallčnl prestiž, ki ga danes uživamo. Ta Vlatorjev opomin smo v tem Hstu svoječasno objavili ta naglasili, da mora narod, ki se sam bori proti krivici, priznati pravioo tudi drugim. Tega načela ne zametamo nttt sedaj in se popolnoma strinjamo a očitki, ki lih M. F.dlth Durham naslavlja na zaveznike. Anglija In druge velesile, ki se dames krčevito drže londonskega pakta, češ da podpisan akt ni In ne sme veljati za »Paplerfetzen«, so p« L 1913 podpisale tndl akt. a katerim se garantira neodvisnost Albanije, neodvisnost, ki jo Iste velesile » londonskim paktom Iz L 1915 brišejo! Kateri teh dveh aktov je tore? papirnata cunja? Javni Iz 1. 1913 ali pa talni Iz 1. 1915? Zavezniki so sprejeli vse Wliso-nove točke In t versajsko mirovno pogodbo se je ustanovila liga narodov. Ta liga, katere sodišče naj »1 razsojalo med narodi, se bo razblinila v prazen nič, če obveMa londonski pakt aS pa nsillen »kompromis«, Antanta se more rešiti 1» zamotanega svetovnega položaja edinole s tem. da začne izvajatt v praksi to, kar |e izjavljala v teoriji: popolno enakopravnost In samoodločbo ca narode. Skoraj se bojimo, da je zapad {e zamudi! čas, ko le bilo Se mogoče pogledati trezno okrog sebe In vstaviti st rol pred prepadom. Narodi, ki so žrtvovaH toliko blaga ta krvi za Ideale, M so lih proglasili zavezniki, ta M jih isti zavezniki hočejo smatrati danes samo za goljufivo fato morganc, sc začn-t!H dih svobode ter se ne bodo doli uklenatl več. Po svetu se pripravila vihar, ta predno se zavedo ostanki antante. bl utegnil tavvihar, z vse drugačno silo kot nekdal nemški topovi mednarodne spremeniti niihove »pogod-be« v papirnate cunje — seraps o! paper, da se izrazimo to pot v antantni besedi. Spectater. Azijati. Beograd, 21. marca 1920. V evropsko urejenih državah je temelj administracije neodvisni uradnik. Uradnik mora uradovati pc zakonu in po administrativnih predpisih. Prebivalstvu morajo biti poznani predpisi vseh uradov, s katerimi Ima posla, tako da ve že vnaprej, kako bo uradnik odločil. To je prvj prepogoj administracije, v katero Ima narod zaupanje. Drugi predpogoj dobre uprave re, da se smejo in morajo uradniki v vsakem slučaju držati strogo svoiRi predpisov, da so v izvrševanju predpisov neodvisni od samovolje. V Avstriji in drugih državah ni vplivala Izprememba v vladi na delovanje uredništva. Sodniki, okrajni glavarji, finančni uradniki I. t. d. šo ostali nemoteni na svojih nic‘dh kljub nebrojnim izpremembam dunajske vlade. Uradnik je bil neodvisen, Imel Je svofo pragmatiko. To le bil drugi predpogoj za stalno in pravično administracijo. Sedaj pa se taki administraciji Izpodkopavajo tla. Nova Pmtlč— Koroščeva vlada razdira temelj pravičnega In poštenega uradnika. V Srbiji so bili z ukazi, ki so Izšli znanje dneve, vsi srerkl načet**’*! (okrajni glavarji), ki niso strogo ra-dlkalskega mišljenja, odslovlfen! In na nlih mesto postavljeni stranktit) zaupniki Minister Roškar pa je raztrgat regentov ukaz o Imenovanju Inšpektorja Prohazke. ker le naknadno Izvedel da Je Prohazka sicer dober uradnik In Izvrsten strokovnjak, pač pa da Je nasprotnega političnega mišljenja. Minister trgovine Je raztlra! celo Centralno Upravo, ker uradniki niso njegovega političnega mlšllenla. Centralna uprava le nakupovala ogromne množine vsakovrstnega živeža, kf ae je deloma porabil nrl nas. celoma pa izvozil v Avstr Ho za kompenzacijo za lokomotive, vagone, atrofe ta Industrijskega blaga vseli vrst. Protič-Koroščeva vlada ni pomišljala ni trenutek, vedela le. na uradniki Centralne Uprave niso pristaši vladinih strank ta lih le radi tega postavila čez noč na cesto. V MILAN SKRBINŠEK: Pol sezone v drami. (DaUe.) Režiser pravim! Oni Človek pa. k| stoH na mestu režiserja, pa zasleduje le svoje osebne koristi, če n pr. Igra 7 drami ki Jo režira glavno vlogo, ni režiser, ni umetnik, temveč čisto navaden podlež, k! bi fa bilo treba pognati za zmeraj iz alljenega templja! In žalostno bi bilo, da bl bila ta lopovščina pr? vsakem režiserj*a »skoro neizogibna«. kakor pravi g. Člankar. Koliko sem se jaz v člankih že pred vojno boleval za to, da se naj gleda na i jS8 na človeka, ki ne zasleduje svojih osebnih koristi, kakor so to hoteli povdarjati različni lju-dte tc vrste, kakor }e gospod člankar, temveč da delaio le lz ljubezni do svojega poklica. Zadušil sem vse one glasove, pa tl pride danes vodla našega dramskega gledališča In te grdi, da se na ozadiju tega obrekovanja »blesti v vseh mavričnih barvah tvoja — zvezda.* Ce jc bil kdaj pri nas svoje dni tak režiser, je to žalostno In obsodbe vredno, in dobro je, da ga ni več, a nihče ne bo meril po zločincih celega človeštva! Kadar govori g. člankar o režiserjih, naj daje ta naziv onim. ki so to res. in naj naziva one druge kot ljudi, ki to hočejo biti, a niso. In neumno ie govoriti o režiserjih, ki ne- bi smeli omalovaževati malih »piščalk.« Tega noben režiser ne dela! Da, pisatelj mora priti do besede. In kdor hoče reproducirati kaka pesniška dela mora Imeti neposredno vso celoto ta vse posameznosti obsegajoče naziranje dela«, kakor pravi Berger, rea Je. Ali tega letos v naši drami ni Mo videti. Saj gospod člankar tudi takoj reterira ta pravi: »Kjer je bilo le mogoče (!) se Je vsako delo, predno je pr-šlo do skušenj, podrobno študirale ;n obravnavalo.« — Vedno Je i >goče. Seveda, če je režiser —- z. iožen. • In tu tiči resnica. Zmožnosti ni. A če ni režiserjev, je tu dramaturg, ki stoji letos pri nas tudi na mestu ravnatelja. A kje Je ostal on, kadar te bila nezmožnost njegovih režiserjev v Inscenlranih delih očitna? Da, ravno tega nikdar ni bilo g. člankar. kar trdite, da bi moralo biti: Režija naj stremi po notranji poglobitvi in temelji na psihološki analizi značajev, na izsledovanju razmerta. v katerem žive nastopajoče osebe med sabo in na pojmovanju dela samega kot umetniške enote.« Notranje poglobitve ni bilo nikdar. Vse Je obviselo le na zunanji režiji, zato Je bila ideja hlapčestva zabrisana v Hlapcih, zato v Kas||l nismo videli ženske, ki se hoče dvigniti iz blata, v katero ga brezobzirno človeštvo neizprosno sune zopet nazal, zato je Na Pologn Izgledal kakor »šund«, ker režija ul videla simbolike v družinski dram!, ki se doga>ia na ozadlu r-Vtna^nstl. ki *n je neokusno in vsiljivo podčrtavala, zato Protekcila ni bila ne komedija ne groteska, temveč ohole zabebe-no s cirkuškimi ocvirki, zato Je ostaf konec Brezdna nevron, rito v Na dnu niso bili trpini hrepeneči ven v višine življenja, temveč so se kričale prepirali In krohotaie zabavali, zato le v Mimogrede postala večna noteza donhuanstva v svoji llnili malenkostna in karikaturo«, zato Je režiser v Očetu videl Lavro še vedno kot nestvor sovražnika žensk, zato v Favnn ni bilo simbolike narave, zato Pepelka ni bUa otroška predstava, temveč okvir zn kunlč o —^Ženskah! itd. itd. ' »Psihološka analiza značntav«! Da so režiserji o tem razmlšljevall, bl ne bili pustili vsakega igralca Igrati, kakor le hotel In znal (ne mislim situvactfe, ritma, Znanilke, temveč — duševnost, značaj), ta bi ne bili odpravili člana, ki le hotel podati pravo in več, na vprašanje, Če Je dober. « kratko besedo, da je »Imeniten« in »sllaten«. Igralci so prihajali k meni po režijske nasvete, češ, njihovi reži-serii Hm ničesar ne povedo. Prihajali so pred predstavami, da smo se razeovarlali o celoti ta o posameznih figurah r tel celoti, o njih značajih, o psiholoških procesih, ki se odigravalo v nlih dušah, o maski, o obleki, ta po predstavah so prišli ir mtau no odkritosrčna kritiko, čet če vprašamo gospoda režiserja ali Pa gosooda dramaturga, kako ie bilo, dobimo redno odgovor, da Je b#o »Imenitno« »sijajno«! Da. k meni. ki sem stal izven gledališča, so prihajati igralci, ki so stremeli na odru oo »pravem umetniškem Izrazu«, kakor se izražate, po svet. Igralec noče, da mu reče oni, čigar kritika mu le merodalna. bH sl »sijaien«, »brillanten«, ne. on hoče, da mu rečeš, vidiš, laz imam občutek, da si bil v tem in tem momentu dober. In sicer zato in zato, na drugem mestu pa slab in zato ta zato. Kal mu pomaga, če sedi gospod ravnatelj v loži, ko pa ve. da ga ne gleda kritično, temveč sliši že vnaprej odgovor, še predno ga le vprašal, kakšen le bil: »SHalno! Silaino!« »Zavedamo se, da smo mlado, le pol sezone staro gledališče*, pravite. To vendar ni res. Slovensko gledališče ie doseglo že možko dobo. Imelo le že svolega Verovška, Borštnika. Danila. Danil ovko. Borštnico. Ima že precei časa Nučiča itd. Ali vse to ni nič za vas, gospod člankar ? I n t» le treba zidati naprej. Ce niste zmožni stopiti na ta nivo. še mani zidati na niem. umaknite se. ne pa. da s tako brezvestno kretnjo sebi na IluJbo poderete vse ono. kar Je že bilo. samo. da le nivo našega gledališča vam primeren. Ne, resnično se ne morete ponašati, da ste dosegli kakšen oill, kakor pravite. Sal ga snloh nimate, kaitl to. o čemer govo- rite pozneie. da le treba doseči, ie že davno presežene. Pravite, da niste ostali na sredi pota. resnica ie. d a ste šli daleč daleč nazaj. V režili vršite samo zunanto ooremo, ta ne pogrešate not ra n it- re-žlle. saj povdarlate pri K a s i j J s c e n I č n i problem, pri Kas!)! pa razkošje režile Žalostna ie ta številka 25 predstav Pepelke. Otroci so bili zadovolinl. oravlte. stari in mladi. A laz vam rečem, da so bili zadovoljni edino nekateri Igralci, ki so si soet nekoliko zaigrali v lastno zabavo ta veliki oo onereti pokvarjeni otroci, ki so s slastlo poslušali kupi e o ženski. Mali otroci so se pa le čudili, da Je - nlih nravliičnl svet. ki ga gledalo v svoli otroški domišllili tako resno, mahoma tako smešen, da le ta krall tako nekraljevski in ta princ ■— gospodična, da Penelka ni tako revna, temveč ima celo »trakec« v laseh itd. »Borbo proti teatraliki, dekla.na-torstvu. pozi. afektaciii itd.« imenujete drugo točko svolega programa (tore! vendar — program?). Ne vem. mogoče se motite. Streznite se, kalti vi ne oredseduiete kakšnemu diletantskemu društvu, če šte na mestu ravnatelja drame našega gledališča. To smo mi ie davno vse premagali. nredno smo snloh stopili na oder. zdai hočemo nanrcl. razvit-ka v po g lobi Jeni ti. (Dalle prih.) tem slučaju ne gre toliko za uradnike kakor za ogromno Škodo, ki Jo trpi država, ker je vsled tega cd nakupovalni aparat zaostal. Blago v milijonskih vrednostih je zapalo, ker ni mogel nlkdo pogodbe pravočasno izvršiti; cene blaga pa so medtem neizmerno poskočile. Ne le uradnipi. ampak tudi sfuge in Šoferji bivših ministrov so bili odslovljeni. Tako daleč gre strankarska zaslepljenost te vladel Način mišljenja Protlč-Koroščeve vlade v pogledu uradniStva le popolnoma balkanski ali prav za prav azljatskl. Po tej mentaliteti nima uradnik naloge da čuva zakone, da Ščiti interese države in naroda, da čuva avtoriteto države, nego uradnik je eksponent vladaloče stranke, uradnik mora biti predvsem stran-kar. mora čuvati Interese stranke tudi v slučaju da bi gazili državne Interese. Po Prorič-Koroščevcm pojmovanju Je uradnik eksponent stranke. uradniška mesta pa agentura stranke. Naravno Je, da morajo biti zasedene strankine agenture samo z zanesljivimi strankinimi elementi. Ker je Protič-KoroŠčevl vladi Interes stranke nad interesom države. ne pomisli ta vlada ni za trenutek, ali je ta ali oni uradnik sposoben ln kvalificiran za dotičnl urad. ampak vpraša se samo, kakega političnega mišfienja je. Ako jc pristaš vladne stranke, ostane na svojem mestu, oziroma more čimpreje avansirati, ako pa Je nasprotnega mišljenja, mora brez usmiljenja na cesto. To je bila situacija sibskega tiradpika. Žalibog Je prevzela naša država vse določbe za odslovitev In namestitev uradnikov Iz srbske ustave, seveda samo za teritorij stare srbske države. Ministrski uradniki, ki so še le sedaj v Beogradu nastavljeni, spadajo pod določbe srbskega zakona. Zato se more Pro-tič-Koroščeva vlada Igrati z uraff-ništvom. kakor zahteva strankin Interes. Po srbskem zakonu ni predpisana nlkaka kvalifikacija za uradnfštvo. Navaden pripre« uradnik, kfczna pisati, more postati sekctjskl načelnik. Nikakor ni treba, da bi absolvital vse stopnje uradnike karllere, nego minister lahko postavi dvajsetletnega fanta, ki je mogoče absolviral pst gimnazijskih razredov, tako! m okrajnega glavarja, att celo sekett-skega načelnika. Te pravice se poslužuje sedal Protič-Koroščeva vlada v obihtl meri. Ako hoče napravit! uradnik fcarf-jero. ni treba da je Izobražen, da pozna svojo stroko, da je priden In pošten; vsega tega ni treba, to Je balast po mentaliteti Protič-Koroš-čeve vlade. Biti pa mora zve« pristaš vladne strake in karijera mu Je zagotovljena. Take azljatske razmere vladajo pri nas. Nemogoče je pričakovati od uredništva, da bo izpolnjevalo svojo dolžno«, ako Protičeva vlada razpolaga ž njim kakor z živino. Nemogoče je zahtevati od uradnika poltenosti v uradu, ako ga lahko Pro-tič vsak hip vrže na cesto, ker ni uradoval strankarski. Kakor roparji na nedolžno žrtev, se je vrgla ta vlada na uradnlštvo, Id je pošteno Izrvrševalo svoj posel, pa ni bik) njenega političnega prepričanja. Razume se samo po sebi, da bo nova vlada, baš ker bo nevtralna, pometla s temi strankarskimi agenturami in zopet vzpostavila uradnike. Koliko si bodo pa radikalski za- upniki med tem nagrabiti od naroda, to Je zapisano na drugem listu. Oorje državi, ako ne napravimo konca temu azijatskemu običaju! Razočarani Madžari. Napori madžarskega reakcionarnega grofa Apponyja, da se Madžarski priznajo stare »tisočletne meje«, so ostali brezuspešni, Appony Je nagromadil ln predložil pariškemu vrhovnemu svetu cele šope spomenic, v katerih so povdarjene tako-zvane »zahteve po vzpostavitvi zgodovinskih mej države sv. Stefana. Vrhovni svet Je Apponyjeve proteste in nasvete kratkomalo ignoriral In pustil obveljati načelo, da ostanejo sedanje meje držav napram Madžarski trajne. Madžari so vsled te odločitve vrhovnega sveta Jako poparjeni, ker Izprevidevajo. da se z Vrhovnim svetom ne da trgovali tako kakor s francosko - angleškimi misijam! v Budimpešti, Boli pa jih zlasti dejstvo. da so njihove zahteve propadle kljub tfiplomatlčnemu zagovarjanju madžarskih teženj od stran! Italije, Scialoja. veliki neprijatelj SHS. ki je zagovarjal madžarske Interese ne vsled dejanskega stanja, temveč vsled sovraštva napram Jugoslovanom. je propadel. Grof Appony le bil svojčas zelo vesel, ker Je upal, da se bodo Madžari zopet enkrat mastili na naš račun. Ampak njegov optimizem ie bi! zelo kratek. Appo* ny, ki je slovesno povdarjal. da Madžari nikoli ne sprejmejo mej. ki Jlti jim hoče vsiliti antanta, se je morar sedaj radi poraza Scialojine politike previdno umakniti v ozadje. Tako se je zgodilo, da Je napihnjeno« Madžarov zopet enkrat počila — topot na račun bi v sramoto ItalHanov. Ta neuspeh Madžarov ln njihovih zaveznikov Italijanov je vščlpnil celo Jegulja«ega NittJJa. Od francoskega javnega mnenja prisiljen, je sedal Izjavil, da »e ni nikoli zavzemal za Madžare in za meje njihove države. Toda kdor pozna Italijansko politiko v carigrajskem vprašanju. bc tudi vedet da Je ta Nlttijeva izjava vredna prav toliko kot madžarska poštenost ln italijanska zvo-stoba. _____ Italijanski osrečevale!. Trlaško votao sodišče (tribunale di auerra). Italijanski plagiat svetopisemskega pekla, ki obstota &e izza časov okupacije, le imelo doslel preko 13.000 procesov z okrog 20 000 obtoženci, torel dnevno 26 procesov. Ni se čuditi toliko temu rekordu, pač pa mora zgrabiti sveta leza vsakega Jugoslovana, pomislimo U. da ima le neznaten odstotek teh procesov za podlago voiaške delikte in da le ornenieno sodišče le velikanska mučilnica za naše podjarmljeno ljudstvo. NalvestneJŠi poštenjak ni siguren. da ga danes ali hitri ne ovadi orožnik al! voiak za malenkostno malenkost. Nlegova beseda pri tel oblasti ne veha. laški falot le verodostojna priča, aorte U n. pr. zve II gospod »carahlnlere«, da si posestnik 4 cm dolgega noža, kalti on spada po italilanskih pojmih med nevarno orožje, prlmelo te. oo 5 mesecih si zaslišan In potem odsediš Še kolikor toliko mesecev v zaduhlih 'uknlah med mrčesom v vlagi, temi in okuženem zraku, ob gladu In želi. trpta-čenlu In zasramovanju. Mesece in mesece pričakule v obuou čez 5000 naših Hudi svolo razpravo, katero znani laški Justični birokratizem, še bolj pa laška nemarnost namenoma oddaljujeta. Ne bomo navalali dolge liste slučajev, in imen. ki so nam na razpolago, vprašulemo pa. bi 11 naše lavno mnenje zares ne našlo primernih sredstev, da postavi enkrat to Italilansko barbarstvo na sramotni kamen pred evropsko lavnostio. WUson se ne šali sc morali priznati Italijani, ko so bile pred par dnevi laške banke presenečene z vr-nieniml nakaznicami o lirski vrednosti iz Newyorka s »krvavo« pripombo: vsi računi so glasom odredbe ameriške vlade plačliivl v dolar-s k l vrednosti in Izključno le v New-vorku. Pripombi sledi še opomba: ta odredba le vellavna. dokler se ne reši ladransko vprašanje. Pet brezmesnih dni podarjalo Italilanl zasedenemu ozemlju za Velikonočne pisanice. Doslel so to bili torek, sreda in četrtek, odslel pa še petek in sobota. O povera Italial O gospodarski podletnostl naših sosedov svedoči delstvo. da pošiljalo tržaške oblasti, ker se bolilo vsled nezaposlenosti revolucije, prebivalstvo pometat ceste do Krasu. Množilo se znamenia na nebu in zemlji. Kdor se ponižule. bo .povišan, in kdor se povišuje, po ponižani P. P« Beležke. Donavsko vprašanje. Pariški »Journal« poroča, da le je sklenilo v Parim že 1. jan. t l. končnoveljavno, da se ustanovi v Budimpešti tajništvo, v Beogradu pa ekspozitura donavske komisije. Dunaj dobi filiialko budimpeštamske-ga tajništva. Donavski akt, ki se bo podpisal šele po ratifikaciji mirovne pogodbe, določa, da postanejo sklepi tajništva veljavni šele po definitivni odobritvi, oziroma reviziji v Parizu. Trgovska flotila. ki Je vršila po Donavi službo pod vojno zastavo se razdeli med SHS in Romunijo. Volno flotilo. zlasti monitorje pa prevzame Anglija!!). Boljše v iki se vračajo b kapitalističnim metodam. V gospodarskem glasilu ruske boijševiške vlade »Ekonomičeskaja Zlzn« 90 izšle sovjetske naredbe, ki obravnavajo delo in plače. Važne ao zlasti sledeče točke: a) Poverjeništvo ruske federativne sovjetske republike Je odredilo za transportne in prometne delavce postppne plače z ozirom na individff-alne sposobnosti posameznih delavcev. b) Centralno tipografsko litografsko poverjeništvo je sklenilo uvesti nagodbenl sistem. Prejšnji se s tem ukine. c) Da preneha neprestano neopravičeno popuščanje dela od strani delavcev. Je centralno delavsko poverjeništvo v Moskvi sklenilo zadržati oni del plače, ki odgovarja zanemarjenemu delu. Akc delavec zapusti delo večkrat na teden, se mora takoj odpustiti. Ako delavec zapusti delo v slučaju kakšnega sporazuma med delavci, se bo to smatralo za zločinski poskus sabotaže ln se bodo takšni slučaji vdušili * vsemi sredstvi. Krivci se bodo poslali v Tčraje. ki so posebno določeni za breposelne. d) Člani komunistične struje so obvezani, delati v soboto zastonj. To dela se Imenuje-dobrovnlino ln obstoja v izkrcavanju blaga iz vagonov ter v delu v železniških arzenalih. »Julffe&i Benečija« se hoče odcepiti od Italije, f -DU Beograd, 2‘, It Treta poročajo: V Trstu se Je poJavU močen pokret, da bi se takozvana »Julijska Benečija« odcepila od Italije z namenom, Ida se reši gospodarske propasti. ker Je med tem, ko Je genovsko pristanišče preobloženo' z delom, tržaško pristanišče čtmdalle bolj prazno ln prebivalstvo vsega kraja Čimdalje bolj siromašno. Italijanski trgovci naseljenci se pripravljajo, da zapu«e Trst, ker nimajo posla. Prebivalstvo Je uverjeno. da se samo z avtonomijo more rešiti »Julijsko Benečijo«, In sicer ne Iz razloga, kakor teli to avtonomijo d’Annunz!o. ki želi na ta način rešiti reško vprašanje, temveč z namenom, da se pozneje takozvana »Julijska Benečija« zedini z Jugoslavijo. laška nastistva. LDU Bakar. 23. marca. Italijanski karablniieri so v Baški na otoku Krku udrli v župnišče, da bi odvedli župnika Milostiča. Ljudstvo se {c zbralo pred župniščem ln ni pustilo karablnilerle. da bi odgnali župnika, zato so karabinilerjl navalili na liudl in odnehali župnika ter občinskega tainika. zvezana kakor razbojnika. Narod le vzklikal: »Živela Jugosla-vlla. živilo krall Peter, doli Italija 1« LDU Bakar. 23. marca. Itallja-našl vsak dan odpuščalo naše Jugoslovane Iz službe na Reki ter lih sililo. da moralo zapustiti ne samo mesto Reko. temveč tudi Sušak. Draelniske doklade za podčastnike. LDU Beosrrad. 23. marca. (Uradno.) Splošni volni oddelek mlnistr- Jugoslavija. «va za vojno in mornarico objavlja; Da se pomaga podčastnikom v vojski in mtKTiaricl vzdrževati svoja rodbine pri današnji veliki draginji, Je ministrski svet določil, da se od L aprila dale kot draginlska doklada poleg dosedanjih materilelnih nagrad podnarednikom po 3. vse« ostalim podčastnikom pa oc 6 dinar-lev na dan ter oženjenim podčastnikom do I dinar za vsakega člana rodbine. Seja ministrskega sveta. Beograd. 24. marca. (Izvirno poročilo.) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala a zunanjepolitičnem položaju. Kako« se zatrjuje, sta pozvana v Beognut delegata Pastč in TrumbJČ, da poročata o zunanjem položaju im v sporazumu z vlado določita smernice naši zunajl politiki. Protičeva metla, Beograd. 24. marca. (Izvirno poročilo.) Vlada je odstavila z njunih mest šefa beogralskega Presbirola g Stefanoviča in njegovega namestnika. Stefanovič ie izšel iz srbske dl-plomatične službe in le vodi! med volno »Ratni presbiro« v splošno zadovoljnost. Za njegovega naslednika le imenovan znani zagrizen radikalni velesrb Risto Odovič. Ta le bii že pred Stefanovičem šef presbiroja. a ga ie morala vsled nlegove popolne nezmožnosti že prva Protičeva vlada odstaviti. Stefanovič ne pripada nobeni politični stranki, a že delstvo, da on ni radikalec. Je Protiču zadostovalo. da ca ie odpustil ln nadomestil s svollm podrepnikom. Razna poročila. Reorganizacija Italijanske armade. LDU Rim, 23. Italijanska vojska bo štela v miru 220.000 mož. Mesto 16 vojnih zborov, jih bo imela samo 10, Nov! nemiri na Irskem. LDU London, 24. Kakor javljajo listi iz Dublina, so izbruhnili tam zopet resni nemiri. Aretactla nemških upornih generalov LDU Berilu, 23. General LOmvii ln admiral Trotba sta bila včeraj aro-tirana. Nove volitve bodo 6. iunlla. LDU Berlin. 23. marca. (DunKU.) Kakor poroča »Vorvftrts«. le stare- šinski odsek narodne skupščine predlagal kot termin za nove volitve dne 6, junija. Vojaški upor! na Kitajskem. LDU London, 24. Po vesteh iz Pekinga, so na Kitajskem Izbruhnili vojaški upori. Kitajske oblasti teh vesti ne zavračajo. Okraden Bismarckov grob. LDU. Hamburg. 22. marca. Ponoči od nedelle na ponedeljek sta dva moža vlomila v mavzole! v Friedrichs-ruhe. kler počivalo zemellskl ostanki Bismarcka In ukradla srebrne vence in druge dragocenosti. Vlomilca sta bila aretirana. Gospodarstvo. borza. LDU Zagreb, 24. Dolarji 14.600 do 15.000. avstrijske krone 64—65, čehoslovaške krone 190—200, francoski franki 1100—1210, nemške marke 230—237, italijanske Ure 850 do 900. LDU Curlh, 23. Berlin 7.20, Nev York 536, London 23.22, Pariz 40.50. Milan 29.25, Praga 7.40, Dunaj 2.65. • Kompenzacijska pogodba z Avstrijo. Ker Je kontingent za Slovenijo iz pogodbe 180'SHS z Avstrijo Izčrpan, ustavi Centralna uprava podružnica v Ljubljani izdajanje poverilnih pisem. Stranke naj sedaj ne vplačujejo računskih zneskov. Ce bo kontingent povišan, bo Centralna Faust Povest o Faustu e nudita največ po zaslugi mojsterske Goethejeve obdelave sulet mnogim skladatellem za operna dola. ki so na vsa naglo-ma izginila iz gledaliških repertoarjev. potem ko ie doživela v Parizu L 1859. svolo prvo uprizoritev Oouno-dova Margareta (Faust). Francoski skladateli Charles Francols Gounod se le sprva posvečal pretežno cerkveni glasbi. Sele pozneje le začel skladati opere, med katerimi ste mu prinesle svetovno slavo »Faust« ter »Romeo in Julija«. V Faustu kaže Oouood nagnjenje k čisti liriki in fantastiki, dasi glasba ni na eni strani prosta sentimentali-tete, na drugi pa preveč šansonom podobnih delov ter vkliub francoskemu značaju ne more utajiti severnega vpliva. Svojčas so Fausta na našem odru že peli. toda v sila skrčeni obiral Topot le prišla opera skoro cela na oder, z Izlemo začetka IV. delanja, ki ga na vseh gledališčih ponavadi čr-taio. Predstavili so nam v V. dejanju cek> Valpurgino noč z ukusno insce-\iranim baletnim vložkom. Uprizoritev sama na sebi ne bi bila slaba, ker so sc vsi sodelujoči z vnemo ln pridnostlo zavzeli za do-stoino izvedbo svole orecei težavne naloge, da ni dobrega celotnega dol-ma pokvarila deloma napačna razdelitev vlog. Ne vem. če le bilo že v naprel določeno, da pride v ulogi Mefista gostovat g. Zec, vem pa. da bi tudi v nasprotnem slučaiu ne smeli poveriti vloge Fausta, tenoristu, ki bo morda še kedal solist prve vrste, ki pa danes niti v pevskem, niti v igralskem oziru ni kos partijam in ki ie napravil na gledalce v primeri z g. Zecom. pevcem in igralcem najboljših vrlin, skralno smešen vtis. Gdč. Tončal Suštarlevl so poverili vlogo Siebela. Pridna je. vztralno se šota. Nlena orva veČia vloga le bila to. Dovoli dobro lo le rešila, toda poznalo se ie takoi. da k le težek prvi nastop v bližini Zecovlh odličnih pevskih kvalitet. Še boječa v valčku o cveticah, se le pozneje ojunačila in Dela sigurno, točno. Kar korajžno naprej l Vloga Valentina Je bila namenjena novoangažiranemu baritonistu, k! le menda ni bil kos. Prevzeti lo le moral g. L e v a r. Priznam, da lo ie pogodil prav dobro, ker ni distomiral ln ni z glasom forsiral. Zakal so mu črtali orl prvem nastopu v drugem dejanju lepo molitev, ki le v orkestru aaznačena že v uvodu k operi, mi le neumliivo. — ' Ljubka Margareta )e bila gdčna Richterjeva. Zal. da so najlepša mesta opere, zlasti oni dvospevi namreč koncem tretjega deiania prišli ob učinek baš po zasugi nesrečnega partnerja — Fausta. V solona-stopih le pa gdč. Richterjeva zaslužila pohvalo kot ponavadi. Mali vlogi Wagnerw» (Branderja) in Marte sta odoela g. f_o r m a n tn .g Ožegovičeva. Z izrednim vžltkom smo poslušali gosta gosp. Zeca. Njega ohsežni in prožni glas ga poleg prvovrstnih igralskih zmožnosti usposablja za kreacijo demonske vloge Mefista. Ves večer ie bil gosp. Zec na umetniški višini, vendar skoro neprekosliiv v zasmehovalm pod oknici IV. deiania. Njegovi satanski hahaha poslušalcem ne poidejo Iz spomina. Priznanie vsem. ki so orno • gočiii gostovanje tako dovršenega umetnika na našem odra. Poskušajo nal nam pridobiti priliki Križala in Betetta, ki sta v ulogi Mefsta oba nepozabna. — Orkester in zbor sta se v mnogih skušniah vztrajno to pridno pripravljala za dobro izvajanie svoiih partij. Prvi ie bil točen zlasti v prvih dveh deianiih. ki ste bili v muzikalnem oziru lepo prednešenl. dočim le ln-terpertaciia naslednlih kazala nekoliko Dremalo poglobitve v detaile. Zbor (moški namreč) se Je odlikoval v uvodni pesmi drugega deiania. v znani koračnici volakov ob vrnitvi Iz vojne in v sklepni velikonočni pesmi koncem opere, ki bi pa pri počasnejšem tempu učinkovala veličastneje. Zbor v cerkvi (IV. dejanje) s sprem-lievaniem harmonija, ki Je bil ves čas pretih, se le pri prvi predstavi ponesrečil, pri poznejših pa popravil. DovoH opravka trna orl Faustu režila. Ustrezala le le deloma. Res, da na tako maihnem odru kot ie naš. ni mogoče delati Čudežev, vendar bi se pa morda le dalo nekoliko t azlike doseči med Faustovo sobo (l. dej.), tretlo sceno (pečine) ta lečo zadnjega deiatiia. ker drugače inscenacila opere ni kazila vtisa. Pohvalno omenjam nove. času deiania primerne kostume, delo g. Dobrvia in g. Wald-steinove. V baletni vložki »Valpur-gine noči« le baletni molster g. P o -h a n s svojim baletnim zborom pokazal uspehe svoiega truda. Naštudiral ln dirigiral Je Fausta g. ravnatelj FriderSc Rukavina. Z. P., uprava podružnica v Ljubljani to pravočasno objavila v časopisih. Dobava karbida. Kakor se nam poroča, vlada v tovarni v Rušah, kakor v naši deželi sploh, veliko pomanjkanje na železnih posodah, bobnih to sodih tako, da Je možno dobavljati karbid samo onim tvrdkam, katere pošljejo tovarni prazne sode v napolnitev. Ker je pa pomanjkanje karbida v Ljubljani tn ljubljanski okolici zelo občutno, po-zlvljemo vse svoje člane In -trgovce sploh, da naj pošljejo prazno posodo v Ruše, če žele dobiti kaTbfd. + Mednarodni bankovci. Sef belgijskega kabineta Delacrolx predlaga. naj bi flnancjalna sekcija zvez« narodov ustanovila zavod, ki biizdajal zlate bone, ki H prinašali obresti in bi imeli solidno podlago. Tl boni bi imeli nalogo, da se izravna mednarodna Izmenlava proizvodov v evropskih državah, dokler bi v Evropi ostala sedanja gospodarska kriza. Ta zavod bi torej bil nekakšna mednarodna banka. Boni bi bltt v obtoku med kupci In prodajala različnih držav, med katerimi bi posredovale banke. -j- Savski most. V par dneh dospe v Beograd zadnja partlla železne konstrukcije za savski most. kt bo popravljen v enem tednu. Za časa poprave bo promet na mostu ustavljen. 4- Nova rekomoenzačua pogodba z Madžarsko. V Beogradu so se končala pogajanja o "ač^ "^Mad-kompenzačnega dogovora z Mad žarsko. Olasom te pogodbe bi dobila Madžarska od nas 2000 vagonov krnire In 2O0O vagonov pšenice; v zameno za ta živila pa bi dala Jugoslaviji industrijske proizvode ter bi dovolila popravljanje naših prometnih sredstev (vagonov, lokomotiv In drugih strojev) v Madžarski, razliko bi oa Izplačala v zdravi tuji valuti. Pogodba pride še pred ministrski svet, ki bo o ttii končno odločil. Dnevne vesti. • *— Poslanik Hribar v Brnu. te , Bma poročajo »N. L.*: 17. marca popoldne je prispel semkaj poslanik kraljestva SHS I. Hribar k jubilejni slavnosti akademičnega društva »Jugoslavija«. Na kolodvoru se Je zbralo mnogo občinstva, posebno študentov. Poslanika so pozdravili: predsednik deželne vlade Cerny, deželni poveljnik general Podhaj-skv rektor tehnike Hlavinka in razni drugi odlični funkcionarji. Iv. Hribar se je zahvalil v Češkem in hrvaškem jeziku. Občinstvo mn te prirejalo burne ovacije. — Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v Ljubljani se Je ustanovilo, čigar področje se razteza na vse Slovenijo. Namen društva Je, da varuje in pospešuje gospodarske. socialne in kultumerinterese svojih članov in s temi pomaga Izboljševati njih življenske razmere; da goji med njimi stanovsko vza~ Jemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč, Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. — Pravila utegnejo biti oblastveno odobrena že v najkrajšem času in tako bo mogoče takoj po Veliki nočt sklicati prvi občni zbor. Leposlovne pisatelje, ki ne prebivajo v Ljubljani Že sedaj opozarjamo na to velevaž-no organizacijo, da lahko še pred prvim občnim .zborom pristopile k društvu. Prijave sprejema g. Milan Pugelj, tajnik Matice Slovenske v Ljubija nL — Jugoslovanska Matica. Poživljamo vse nabiralce članov v Ljubllani. da nosnešiio nabiranje članov, vmeio nabiralne pole ter izroče nabrane /ueske nemudoma najkasneje do 29. t. m., da bo mogoče pripraviti seznam do sedal nabranih članov ter vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora glavne podružnice v Ltublianl. Poživljamo vse. one. kateri žele sodelovati pri nabiranju članov, da se zglase v uradu podpisanega odbora, kier se 1?m fz-roče nabiralne pole fn pravila ter dalo potrebna navodila. Dolžnost vsakega Jugoslovana le. da pristopi kot član k Jugoslovanski Matici. — Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Pražaftova ulica št. 3.H —- Lep kulturen dar. Trgovec g. Fran Stupica je povodom 251etnlee svo'e tvrdke daroval med drugim tudi naši »Narodni galeriji« znaten znesek za nakup enega dobrega umetniškega dela. želeti bl bilo, da bi tudi drugi Slovenci, kadar o posebnih prilikah razdale jo darove za blagotvornc in kulturne namene, ne pozabili na našo iavno zbirko umetnin. ki se je začela že v kratkem Času enega leta tako krepko razvijati in ima že spoštovanja vredno zbirko umetnin, katera je ob gotovih dneh vsakomur dostopna in se nahaia v Kresiji v nekdanjih prostorih trgovske zbornice. Liubltan-čani In Slovenci, ki sent prihajajo, nai bi ne zamudili, ogledat! si ta naš začetek narodne umetniške galerije. —Masarykova slavnost v Mona-kovem. »M. A. Ztg.« z dne 6. t. m. je prinesla poročilo o Masarvkovi slavnosti, ki io 'e nriretij) čehosto-vaški konzul Blahovsky v mona-kovskem »Parkhotelu«. Slavnost je bila državno-pofrtična in zanimiva. Udeležili so se je zastopnik bavarskega ministrstva za zunanje reči in prvi župan mesta Monakovo. Na slavnosti so bili tudi konzuli vseh tuiih narodnosti in zastopniki antantne kontrolne komisije. Češkoslovaška naselbina je bila tudi zastopana. — Osebne vest! s pošte. Poverjeništvo za notranje, zadeve je imenovalo poštnega računskega svetnika Maksa Svobodo za člana izpra-ševalne komisije za državno računstvo fer nnStn.esra računskega oft-cijala Ivana Koruna za njegovega namestnika. -- V poštno službo sta sprejeta kot praktikanta Anton Pečnik in I oize Volk. — Imenovani so: za poštne višle oficijale L razreda poštni višji oficiaH II. razr. Kazimir Petram v Mariboru 2. Franc Erman v Celju in Maks Velepič v Ljubljani 1: za višfa poštna obetala II. razreda nošina oficiala Ivan Florjančič v Celiu !n Blaž Rane v Mariboru: za poštne oficiale poštni aslstentje Blaž Uknšjč v Mariboru 2. Ante Ivesa v Mariboru in Andre! Dolfak v Ljub ljani 1: za računska asistenta računska praktikanta Karel Lassba cher in Josip Pogačnik, oba pri ra čunskem oddelku poštnega ravna lebstva v Ljubljani; za poštnega asistenta računski praktikant Ivan Rus v Ljubllani T. — Prtliava v železniških vozovih Vklluh prepovedi nosilo notnik! zlasti verižnik* obsežno prtljage s ^hbo v železniških vozovih, kar le v veliko napotle ostalim sopotnikom. Verlžniki ralše bogato nagradilo do-tične sprevodnike, kakor oa da bt predali železnici kot prtljago svoje dragocenosti, ker se boliio, da bi jim biio pokradeno, ah mogoče celo zaplenjeno. Železniški upravi bi svetovali. da napravi slično kot le n. pr. v ltallii. kjer se mora za veliko prtljago plačati ekspresna pristojbina potnik pa potem lahko vzame svoje stvari s seboj v kupe. — Za srednješolsko mladino politični shodi prepovedani. Višii šolski svet Je prepovedal srednješolski mladini vsako udeležbo političnih shodov, zlasti pa shodov o priliki volilne borbe. — Poljski delavci V Prekmurja se nahaja par tisoč poljskih de*av-cev, ki so hodlil pred vojno na sezonsko delo po različnih krajih Madžarske. To so v veliki večini dobrt, pridni, trezni in zanesljivi delavci. Vsied sedanjih razmer so ti sedaj večinoma brez dela, ker jim je onemogočen prehod čez demarkacijsko črto. Stalno' se obračajo za to na državno posredovalnico in prosijo zaposljenja čez poletje, ker jim sicer grozi največja beda. Ker pri nas čez poletje zelo primanjkuje poljskih delavcev, se pozlvljejo vsi kmetovalci, ki želijo dobiti take delavce, da se takoj pismeno ob imelo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, ter riaj Javijo koliko delavcev In delavk potrebujejo in koliko mesecev bodo zaposleni. Pozivljejo se tudi vsa načelništva podružnic, kakor tudi županstva, d« javno razglasijo to objavo. — Bivši civilni monterji tn mizarji aeronlanske eskadri!« (aero-radlo-niče): gg. Tomšič Josip, Tornič Fi lip, Graul Ivan, Remškar Filip, Maček Ignac. Mageri Avgust. Skarza Alojzii. Bradeško Ivan. Kukovec Josip, Vidmar Franc. Kovič Avgust. Perme Ivan. Bevk CiriL Gajšek Ivan — na) se zglase v petek 26. ali v soboto 27. ali v pondettek 29. suš-ca 1920. pri aeropianskl eskadri! i radi zopetnega soreiema v avijatlč-no službo. Komandant portičnik av. pilot Josip Kos. — Cene mesa so v Zagrebu padle čim se je doznalo, da Je izvoz živine prepovedan. Meso stane sedaj 20 do 24 K za kg, dočlm so ga prej prodala!! ponekod že po 40 K. Za svinjsko meso veljajo še vedno stare cene; slanina Je po 44 K. — Brez denarja do svetu. Trije mladi dečki Lojze. Polde in Albin, zadnla dva roiena na Nemškem, so bili brez dela. šli po svetu brez denarja. Napravili so razne ekspedicije do vaseh okoli Zagoria ob Savi. Kradli so čevlle, gamaše, obleko, iaica. kokoši, klobase in drugo. Pred llubllanskfm deželnim sodiščem se zaradi »hudodelstva tatvine« zagovarjalo priznavalo, češ. da so bili — lačni. »Čevljev pa vendar niste mogli Jesti?« pristavi predsednik senata. »Seveda ne!«... mu odgovore soglasno vsi trite. Obsojeni so bili: Loize Kokali na tri. Polde Flore na trt in Albin Tabor na tri in pol meseca Ječe Ljubljana. => PoskuŠeno Iz tihotapljenje prašičev? Vetetržec Predovič te hotel včeraj naložiti več vagonov praši čev. namenjenih v Italilo. Baje gre za komoenzacito , za sladkor. Ker vlada v Ljubljani sami veliko pomanjkanje mesa, te vzbudila vest o nakladanju tako velikih množin, gre za 18 vagonov, samoumevno veliko razburjenje. Da se zadeva preišče in polasrii. so oblasti nakladanle ustavile. danes pa se vrši posvetovanje prizadetih uradov, kal nai se zgodi s prašiči. En vagon masti pa Je te dni že odšel v Italilo. = Lira plačilno sredstvo v naši državi? Neorlentirana trgovska politika države, povzroča, da stoji kur7 naši kroni zelo slabo. Te dni Je bila prava panika med trgovci za lirami. Na komodno stališče pa se Je postavil Danšar Lovro, v kolodvorski ulici. Iz Trsta Je preje! 400 škatljic svilenega sukanca in ga hotel dajle prodati, zahtevajoč plačilo v Jirah. Na verižniškem uradu je prejel 6000 K globe in tri tedne zapora. Zaplenili so mu tudi ves sukanec. Demšar se je pritožil. = Sestanek dunajskih akademikov se vrši v soboto 27. t. m. ob 3. pop. v restavraciji Nar. doma. Dogovor radi izvozic. transporta Itd. = Pevski zbor »Glasbene Matice.« V soboto dne 27. t. m. ob 6. url zvečer odbornva seja, ob 8. uri zvečer važen sestanek in Vaja za vše pevce in pevke. — Odbor. K. = Vesela družba. Pišejo nam: V Komenskega ulici št 16. na dvori- šču, živi neka zeio vesela družba. Posebno so bili na kurajži v nedeljo. Celi dan in pozno v noč so prepevali Italijanske pesmi. Sicer Jih ni vedno doma, prihajajo le tu pa tam tn imajo baje veliko zalogo blaga. Ljudem, ki stanujejo v bližini se zdi to zelo sumljivo in nič kaj ne marajo poslušati njihovih italijanskih popevk, = Privatne kvartopirske beznice, Kakor čuiemo. so se strastni kvartopirci povlekli v privatna stanovala. ker so iih začeli policijski organi v lavnih lokalih strogo nadzi-ratL Neki v domovino se vrnivli Amerikanec te nedavno v neki taki privatni beznici v Trnovem izgubil eno noč 5000 K. = Izgubiiena bankovca. Siromašen človek je izgubil od nedelle do torka zvečer med Gosposvetsko cesto in Wolfovo ulico dva bankovca po 400 K. Pošten naiditelj se prosi, da Ut vrne proti nagradi nnravništvu »Jugoslavije«. Maribor. Upravni svet »Mariborske tiskarne d. d. je izvolil za predsednika g. Hinka Pogačnika, tovarnarja v Rušah, za podpredsednika Da R. dr. Frania Lipolda. odvetnika v Mariboru. Podravska podružnica Slov. planinskega društva obvešča bivše svoje člane, nai pošljelo 12 K članarine. ako še želiio dalje biti člani društva. Novi člani moraio pridjati 2 K vpisnine. Organizacija vojnih Invalidov, sirot in vdov uradule za naprej v pondeliek, ^redo in soboto od 8—11. dop. in od 2—5. ure pop.. Koroška cesta 27. Otroci pri Igri so zanetili požar pred neka! dnevi v gozdu barona Tv/iclda pri Treh ribnikih. Zgorel Je preceišen del gozda. Požarni brambi se je do štiriurnem neumornem delu posrečilo ogenj omeiitl in zadušiti. Reraštvo se fe razpaslo po našem mestu. Ne beračijo samo stari oslabeli berači, temveč tudi šolska mladina. V Laitersbergu se klati vedno po par dečkov, ki ali prodaiaio cvetlice. ali pa nadleguieio potnike za milodare. Če iim kakšen mimoidoči ničesar ne da. ga začnelo zasramovati ali celo kamenjati. Ker se naibr-že stariši teh dečkov ne brigalo dosti za niihovo vzgolo. bi bilo treba na kakšen drug način napraviti red, da se mladina popolnoma ne izpridi Celje. Ravnateljstvo našega mestnega gledališča le prevzel g. Milan Skr binšek. ki se preseli k nam do velikonočnih praznikih, da odigra do konca sezone še neka! predstav z diletanti in pripravi prihodnjo sezono. Obenem ustanovi tu tudi dramatično Šolo. Z odkritosrčnim vese-seiiern pozdravljamo ta korak celjskega dramatičnega društva. Z Skrbinškom pridobi naše gledališče prvovrstno moč in njegovi izredni uspehi v Trstu, kier ie v naitežavnel-ših časih položil temeil slovenskemu gledališču in vzgojil slov. Talili lepo število igralcev — Martinčevič, Ga-brščik. Pregarčeva. Krall itd. — so nam porok, da bomo v bodoče tudi Celjani deležni kulture in umetnosti v višii nteri kot doslej. Našemu dramatičnemu društvu smo hvaležni za to pridobitev ravnatelia g. Skrbinška pa bomo v njegov etji umetniškem stremljenju vestno podpirali po svoiih naiboliših močeh. Mesto venca uokoinemu šolskemu svetniku Fr. Pohlu sta darovala celiski diiaški kuhinii prof. g. Martin Mastnak 50 K in nadučiteli na Te-harjih g. Jožef Srebrnič 40 K. Zasega orostorov hotela Union odobrena. Stanovanjska koniisila v Celju le nedavno zasegla vse prostore hotela Union v svrho. da sc tam nastanilo razni uradi. Od Nemcev ie bila radi tega vložena pritožba. ki pa le ostala brezuspešna. Centralna vlada v Beogradu le zasego odobrila. »Vseslovenski trgovski shod«. Spo-red še oblavimo. 4. Zvečer tega dne ob poln 8. uri na čast gostom »Družabni večer« v veliki dvorani hotela »Union«. Igra godba Dravske diviziie. Za dopoldanski vlak dne 10. aprila se določilo za spreiem na glavnem kolodvoru Člani stanovanjskega odseka, ki bodo nosili na levi roki trobojne trakove. Oni spreimelo zunanje delegate in Iim nakažejo stano-vania. Da se vzpričo težkih stanovanjskih razmer preskrbi dovoli prenočišč. mora vsaka zunania zadruga in gremB naznaniti naipozneie do 31. marca 1920 število udeležencev. Enako le naznaniti tudi število onih trgovcev, ki hočejo poseliti opero. S seznamom oosetnikov gledališča te treba poslati obenem denar, ker se morajo sede*'’ v naprej plačati. Ker stanovanjskemu odseku najbrž ne bo mogoče poskrbeti izredno velikega števila prenočišč, prosimo vse on« trgovce, ki imalo znance lit priiateiie v Ljubllani. da si do možnosti sami preskrbita prenočišče. Vseslovenski trgovski shod, na katerega smo vabili vse trgovske organizacije našega kraliestva, naj bo izraz solidarnosti, zavednosti in pomembnosti trgovskega stanu. V nalte?:'h dneli gospodarskih bojev, ko se od vseh strani napada trgovski stan, hočemo manifestirati dostojno za smotrenost dela našega stanu, za pomen in gospodarske naloge našega stanu Z Vašo polnoštevilno udeležbo dokažete, da se zavedate važnosti skupnega smotrenega delovanja. da ste si svestl solidarnosti našega stanu, svesti naših gospodarskih nalog. V slogi In smotrenem delovati!« le naša moč. K. VSESLOVENSKI TRGOVSKI SHOD. Kakor smo že poročali, priredi Slov. trg. društvo »Merkur« skupno z »Zvezo trgovskih gremiiev in zadrug za Slovenijo« dne 10. in 11. aprila 1920 v Ljubllani vseslovenski trgovski shod s sledečim sporedom- 1. Dne 10. aprila 1920 ob 4. nrl popoldne v scini dvorani mestnega magistrata ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenilo«. 2. Zvečer tega dne ob polu 8. uri v Kraljevem opernem gledališču operna predstava na čast došlim gostom. 3. Dne 11. aprila ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« POVIŠANJE NAROČNINE, Ker draginja vedno raste In so se znatno podražile ne le vse fivljen-ske temveč tudi vse tiskarske potrebščine. so primorani časopisi povišati naročnino. Slovenski dnevnf-ki so sklenili v skupni seK zastopnikov upravnlštev, da povišajo s I. aprilom t. 1. naročnino za kraljestvo SHS mesečno na 15 K in za inozemstvo mesečno na 20 K. Posamezne številke v podrobni prodaji bodo stale 1 K. S 1. aprilom t. I. se zvf-SaJo tud! cene oglasom za 50%. »Jugoslavija« bo torej stala od 1. aprila t. L naprej’ v Jugoslaviji!: za Inozemstvo: mesečno 15 K 20 K četrtletno 45 * 60 * polletno 90 » 120 » celoletno 180 » 240 » »Jugoslavija« Je vedno krepko branila koristi ljudstva ter Jih bo tudi odslej. Podpirajte nas v tem boju in ostanite zvesti čltateljl in naročniki. Upravnfštvo »Jugoslavije«. Književnost in ulnetnost Abdltus: Naša gospodarska In so-cllalna vprašanja. Liubliana 1920. Založba in tisk »Ljudske tiskarne« v Mariboru. — Knjižica razpravlja v poljudnem tonu o naših naivažnejših aktualnih vprašanlih. Oceno prinesemo pozneje. Zaenkrat priporočamo knližico v nakuo in čitanle, »Svoboda«, družinski list št. 1. do 2. le izšla. Vsebina: Nevesta Olga (Ivan Albreht): Spomin (C. Oolar); Spomin (O. Mirbeau): Pričakovanje (Janko Glaser); Z ulice (Janko Gla-ser); Clartč (Verusovič): Gubec (R, Golouh): Kdo Je prvi žganle kuhal (Tolstoj); Skrb za alkoholike (L. P.); Moja ura (Twain); Jesensko razpoloženje (J. Glaser): Na poti (O. Mirbeau); Na ulici (Vera Alberch-tova); Berač — zadovoljni človek' (Turgenjev): Turška modrost (Na-zaretin hodža) ; Obtoženec (P. Roš); Maj (C. Golar); Zapiski blaznega alkohoiista (Dr. Meinert); Pregled: Drobiž; Društveni vestnik »Svobode«. Šport In turistika. Izlet k Sv. Katarini priredi gori ška podrž. S. P, D. 28. t. m. Odhod ob 7. zjutraj z gorenjskim vlakom do Medvod. Tura primerna tudi za družinski izlet in začetnike. Pri slabem vremenu se izlet ne vrš!, = Športni klub »Ilirija«. Na letošnjem rednem občnem zboru so bili izvoljeni: v klubovo predsedstvo higj. St. Bloudek, dr. J. Berce in dr. C. Žižek, v odbor Betetto, dr. Kropivnik, Vaiašek. Logar, Bet-tram, Pretnar Si., Pretnar K. in Vrančlč, načelnikom lahkoatletičn« sekcije mjr, J. Jaklič in nač. foot-ball-sekcije Betetto. Klub Je dosegel v sezoni 1919 znatne uspehe na polju footballa in plavanja in le gojil vkljub težkim razmeram tudi v letu 1919 prisrčne stike s hrvaškimi, srbskimi in češkimi športnimi klubi. V koroški plebiscitni coni te nastopila »Ilirija« v propagandni tekmi nrotl moštvu autantine misile v Celovcu. L moštvo Je igralo v letu 1919. 13 tekem s končnim rezultatom 46:20 golov. V plavalnih tekmah na Bledu In v Karlovcu so sf člani »Ilirije« priborili vse prve cene. Financijelno stanje koncem 1919 Je povolino. Članarina v letu 1920 se te določila na K 4. — mesečno, vpisnina K 10.—, ustavnkta K 1000, Položnice za članarino se razpo** IJeJo v nekaterih dneh. K. =s Foothali. S. K. »Ilirija * nastop* v nedeljo 28. t. m. proti mariborskemu »Rapfdu« v Mariboru v. sestavi: Pelan—Kavšek. Kanc—Hus, Vatičič, Beltram—Deržaj. Bregar. Betetto, Pretnar, Vidmajer. Gledališče. REPERTOAR MARIBORSKEGA SLOVENSKEOA GLEDALIŠČA. V četrtek 25.: Popoldne »Le re-tour de bal«. »Poljub«. Lotkln rojstni dan«. Zvečer »Gospodič sinovi«. Ab. A—30. — V soboto 27.: »Velika srenja«. Ab. B—31. — V nedeljo 28.J Popoldne »Brez denarja«. Zvečer »Pepeiuh«. Izven abcm. — V torek 30.: »Kristova drama«. Ab. A—31* - V sredo 31.: »Kristova drama«. Ab. B—32. — Izjava. Izjavljam tem potoni da sem od svoje bolezni ie zdavnaj okrevala, ne nastopam pa, ker imam od opernega vodstva dopust, dokler se ne reši moja, pri ravnateljstva gled. konzorcija vložena prošnja za razvehavljenje konlrakta in zai odpust od kralj. slov. gledališča. —• Cirila Medvedova. LISTNICA UREDNIŠTVA, Stanovanjska beda: Dopisa n« moremo priobčiti, ker se pošiljatelj ni podpi sal. G. Kart Koser — Ptnl. Vašega telef»ničnega poročila žal ne moremo priobčiti, ker smo prepričani. iMiihen,Vl»H)»Kora. 423 I*ro«tu ne v Trbosljnh l blša z vrtom na najbolj prometnem kraju tik glavne ceste pripravna za vsako obrt t hiša z velikim vrtom pripravna za zasebnika alt rokedelea. Hiše so v dobrem etanu In se radi preselitve prodajo. — Več se Izve pil lastnika Ivan Orešnik, zaloga plve. Tibovlje Z 408 Zenitne ponudbe ženitna ponudim. Samski ob tnik v mestu, srednje starosti,- z večjim obrtom in dobrim dohodkom želi znanja z lepim dekletom, do 24 let starim, brez premoženja, radi ženitve. — Ponudbe do 7. aprila 1.1, pod ...Miran bodudii«Nt'* na upravništvo »Jugoslavije*. 429 M teii 8 Pefrai p-rodaia; VRŠAC. (Banat) EnportiiD-Iiiipailao in tiaiif no godj«t žita, mlinskih Izdelkov in dež. pridelkov *.SSi kolon, In tekst, blago v večjih množinah. Tri dame, sedaj na deželi, žele koreN|Mi h d <> nce le z duhovitimi gospodi v slovcnšč ni, srbohrvašč n), francoščini in Italijanščini v svrho poznejšega potovanje, Ponudbe pod .,8!Im^xJ, llHotfii In Klzilm** na upravništvo »Jugoslavije*. 420 ,ALKO’ Fotografski salon. Izdeluje povečanje slik v živih barvah po slikah in po naravi, kakor tudi vsakovrstne druge slike. — Izvršuje slike za legitimacije v najkrajšem Časa Točno' po naročilu in primernih cenah, Ivan Pogačnik, Ljubljana, 452 šlekautidiora cralu 3. lipoa , s« de Ljubljana (Kolizej). Telefon Inlerarb, Ul. Velika zaloga slivovke, tropinovca, Ibrin evca, ruma, konjaka in likerjev po najniž. cenah. !&# Pri odjemu celih vagonov Izjemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. Ml III I II ".II 1 ",MI 1 11 1,1 < ■! 1 MM lil ■ ■.I « I aauMMam NAZNANILO! klavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorii na Sv. Jakoba tip štev. 9 nasproti dekliške šole * ve 74. štev. Prva jugoslovanska tvornica slamnikov in klobukov Miika Kosova & Kvas v Mengšu (bivše pivovarja) priporoča svojo bogato Izbiro najraznOvrstnejših slamo kov, zlasti modemih dan, oUc»VS2ft7 XV‘tlr°,T V ldn*»U««l, IUr«k« ■ Ilc« 29, I. nacNfropJe. - Istotam se sprejemajo v prenavBanlc stari 422 l slamniki in klobuki. Vodja e is ra se dobi najceneje in najbolje v trgovini s semeni SEVER & Komp., Ljubljana 449 Vulfvrti ulica At. 19. na debelo, zagotavljajoč solidne in točne postrežbe. Za obilen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Ljubljana, v marcu 1920. Osvald Dobe!c. Kupi se: Otročji voziček se kupi sli zamenja ta železno otročjo po-■teljco eventuelno te Ista proda. —-Proda «e tudi folozrnllčeii n purist 13X18 z raznimi potrebščinami. — Ponudbe z navedbo cene se prosi na uj-rav-nlitvo »Jugoslavije* pod ,J*. j. SOO**. trame Vse vnte mMh potekSin CiDB E m intporžno in fks- z dobro dota c jo portno velepodjetje se išče. °r8‘n*»r«progl z» pitamo. Ponudbe ns upravništvo »Jugo-ilavljt* pod „Pr«|iroi»". 437 Sluibe: Sprejete so tako) hišna v trg. hišo, piotl visoki plsči In dobri hrant. Ravno tam se sprejme tudi služkinj« za vsa h lina dela. Naslov pove ■prava »Jugoslavije*. ________ 416 Nprojniei« takoj dva čev-fjarshu pomočnika. Plača 60 K as par zbitih, fino izdelanih čevljev. — el h »el Peternel, čevljar, Spod. *a 89. 426 Razno: Siroto, deidko ali dečka vzamem » svojo, — Dopisi naj sc pošljejo p< d MStrela** na uoiav. .JngnalavtJe*. 434 Mlad, soliden privatni uradnik Uče! mesečne »oko, bodisi kjerkoli, s hrano ali brez nje. Ponudbe prosim pod I »Uradnik** na upravo »Jugoslavije*. Iščem ineseenu sebe a oskrbo 1 ■R brez nje. C« mogoče v sredini mesta.' Ceni. ponudbe prosim pod Miro hMc-' ae/na ■»« *“ na upravo lista. 481 deske in kostanjev les, gozdove iu oglje MramKOM iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba „hpn“»IjafcljaDl, fcdn bfi 18. Vit vate Klon In Vuge mgltVit = Cigaretni papir in strudulce razpošiljam na debelo in drobno. lOI OmerSSj trgovina z vsemi pisarniškimi potrebščinam), Ljubljana, Dunajska cesta 6/1« Na|r«do 104)0 K plnčum, kdor mi preskrbi stanovanje s 3 sobami In kuhinjo. Ponudbe prosim pod „1. M. 14)00** Slomškova ulica 4/H, lem I Delničarsko društvo Zagreto, Dalmatinska «1.10. Teleta« št. 181 - Poštni predal 28. Uvoz vseh vrst angleškega blaga. Zastopstvo vseh najvežiib industri-lalnih podvzetij Angleške. Le savon fran^ais Francosko milo ‘565 vaut de l*or en vente partout kakor Iz zlata se prodaja povsod EuirifilpJriai KoM Dfiani en tlaeoua de 120 gramsuts. Vente en gre s. v steklenicah po 120 gramov. Prodaja na debelo. Ljubljana, DRIAY, Pred Škofijo 21« Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: V tlvljenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli In po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 Podružnica: OLJE, Breg 83. Plačam datira Tolsta srcem soprog, gospod asnsnjame, ds )s asi preljubi ečt is Franc Plevčak gostilničar In posestnik v Gaberju pri Celju dsnes dne 28. msres 1920 eb pol 11. uri zvečer po dolgi to mučni bolezni, previden s sv, zakramenti za umirajoče, mirno V Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrli v četrtek ob pol 4. vrl popoldne ua okoliško pokopališče. Mala zaduinlca so bode brala v fant cerkvi v petek oh 8. uit zjutraj. CELJE, dne 28. mares 1020, Terezija Plevčak, soproga. Peplea, Avgust, Franci in Silva, otroci. nagrado posredovalcu] ki ml izposluje na promdnem kraju v Ljubljani (Marijin trg, Prešernova ulica, Selenburgovs ulica Itd.) primeren lokal ir.H trgovino, ali mi posreduje, da kupim na romelnem kraju na križišču cest v Ljuoijani ležeč« bl&o, pripravno za trgovino. Cenjene ponudbe piosim pod „\agra«la** na upravništvo ...Jugoslavije". 408 Orodje fa lat) za vsa svrhe priporoča Odon Koutny Ljubljana. to. n. m bitjm-.ftaijtiijitt I^PE :0EH30: ESI Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Wolfova ut.1. Podružnica v Murski Soboti. 11 n n..i. m. ■-—> Telefon 54. Sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 V i= Hranilne vloge = na knjižice 2,808.412 — K, na teko« račun 2,496.684 59 K. = Daje ===== , posojila na vknjižbo, poroštev in trgovske kredite. zzz Financira = trgovska In industrijska podjetja. Denarni promet nad 20 milijonov K. 0E30; Samostalnega knjigovodjo, tzvefbano starejšo moč, veščo korespondence, išče za takoj veliko trgovsko podjetje. — Istotam se sprejme in sicer takoj perfektna samostojna korespondentinja, vešča stenografije ln strojepisja. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo lista, 458 Sinile se sodarje la inltaje malik soi 454 Cementarna Trbovlje. Naj večja zalega raznovrstnih finih moški hoblek Prve domače oblačilne industrije KUNC & MAČEK v LJUBLJANI Prodaja na debelo: Eleganten kroj I Gosposka ulica št. 7. Solidno delo! Nadrobna prodala pri tvrdki V J. MAČEK, Aleksandrova cesta štev. 3 Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Krani, Ljublfana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge v*®’ Opatija, Sarajavo, SplHt, Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. Z^reb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. TRI Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.