"*n®»A PLAČANA V GOTOVINI leto XIII. [Stev.271 TELBPOK UREDNiSTVAj »-« „ UPRAVE. 2S—67 I« J#-«L POSLOVALNICA CELJE PreSentova 9. let POSTNI ČEKOVNI RACO l< Maribor, 25. fn 25. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Rusiji posvetovaniem ooiitičnih, gospodarskih in vojaških voditeljev Nemčije pri kancelarju Hit-■erju bi utegnila slediti presenečenja — Nadaljevanje srdite vojne na morju in v zraku - Nemci poškodovali veliko angleško križarko Neprestano konferenco pri Hitlerju BP.PT im ok i T„i+£>ri Pr#>« noroča iz Berlina: Mrzlično konferiranje ^ Zatrhjjf^df „KwjuS tudi neka presenečenja, vendar ni mogoče bedeti, v čem nni hi ohstaiala in v katero smer bi bila uravnana. AMSTERDAM, 25. nov., Nedocor. Vodja inJ; ^ voditelji. Po neki vesti je Nem-SSS*^ŽSSUotLovani .»Vzhodni zM«,,Ul utrdbeni pas, ki bo se-W Balta do Slovaške in bo namenien obrambi države pred sovjetsko Rusijo. Napad kominterne na Nemčijo 25. nov. Exchange Tele-iaviln * Vno žlasiio kominterne je obča .. e dni zanimiv članek, ki se obra- »aiv?r tudi Proti Ansliii ž Pa na naslov Nemčije. Članek je nemški komunist W. Tl o rim, w Mannov namestnik, ki živi zo nek ] totalno v Moskvi in je v ožjem sode->ki s selom kominterne Dmtitro- Florim pravi v članku med dru-2* 1'Mi, nemški komunisti, obtožujemo J^i imperializem, da je nagnal nemški v vojno. Nemški imperialisti so vojno proti Poljski pod pretvezo, da hočejo priključiti Gdansk in koridor, v resnlti pa ni šlo niti za Gdansk niti za koridor hi celo ne za uničenje Poljske ter osvojitev področja, ki ga ni nikoli mogoče označevati kot nemško ozemlje, ampak izključno le za obračunavanje z Anglijo, za hegemonijo v Evropi in osvojitev kolonij.« Florim pravi dalje, »da bi bila Evropa pod vlado Nemčije ječa narodov. V Berlinu obtožujejo sedaj Anglijo in Francijo, da sta oni želeli vojno, nemški delavci m kmetje pa imajo tisoč dokazov, da so jo želeli in pripravili nemški kapitalisti m nacionalisti.« fenol izgubili že tretjino podmornic vcA 25. nov. Havas. V pomorski lino,.50 'zgubili Nemci doslej skoro tret-podmornic. Tudi če bi Nemčija fc» ,> Podmornic še bolj pospešila, ne tonila nadoknaditi izgub, če bi se v *Sja 1 nada!levaie. Zato pomišlja Nem-W?ai,,na večjih, težjih pod- w W na odprtem morju ovirale L0, zaveznikov. Zato so tako Pran-Cfr Angleži že začeli z gradu o veiij,'1",« bombnih letal, ki bodo Imela rm !T;iski radij. Z njimi bodo prega-Pr3v podmornice po Atlantika, če-"eniške podmornice precej moder-akor so bile one med svetovno vojno, vendar niso žele tolikšnega uspeha. Samo v dveh mesecih sedanje vojne so izgubili Nemd toliko podmornic, kakor med svetovno vojno vse leto 1916. Nove nemške podmornice, ki bodo prišle sedaj v akcijo, imajo večji maneverski radij. Nemčija, ki je od 1914. do 191 S. zgradila 768 podmornic, je v stanu, da jih s pospešenim tempom izdeluje v serijah in takoj stavlja v službo. Zato je naravno, da bosta tudi Anglija in Francija znatno pospešili gradnjo svojih vojnih ladij in izpolnili zračno ladjevje do moči, ki bo tudi oceanskim podmornicam kos. Križarka „Beifast“ poškodovana 25. nov. Reuter. Admirall-u 10.00G-tonska križarka »Bel-Bila v torek v Firtb oi Forthu JV n ^ nenjšk® podmornice ali tel t v,^Set mornarjev je ranjenih. *°’ da i° i® poškodovala podala Ladjo popravljajo in bo sama GLvn doli. Vaf°OL, 25. nov. Reuter. Parnik N m?® ?®* ie zadel na mino in se takoj PotopiL Reših so vseh 27 25. nov. Sedaj so rešili 5 N kj *°v. * nekega holandskega parni-jfo W J® Potopita nemška podmornica S5? “a krovu 31 člana posadke. daj:*1 s° bili na morju 7 in pol dneva. rsšdl tudi 7 mornarjev z an-blu ? Parnika »Arllngton Court«, ki ladii v nialCm čolnu. Srečali so iAMstr ldso ®P®zHe< Ns^^DAM, 25. nov. Nedcorr. Ho-iSma v’ada je izdelala načrt za majhne st 0 Dim ldskih lad'i> Pred katerimi f V03ne ,adie z zaščitnimi zajelo jninam. >> ko > ’-5- nov. Domei. Japonska vla-« a!a odškodnino za parnik V1 Dpj U*aru«, ki je bi! prco nekaj °Plj©n ob angleški obaB od nemške mine. Zaplenili so iadjo države, ki je za potopitev japonskega parnika odgovorna. Prvi fiispelal proti map stičnim minam LONDON, 25. nov. Exchange Tele-graph. Angleška admlraliteta je pričela z vso naglico akcijo za odstranitev nemških magnetlčnih min ob angleških obalah in dosegla tudi že prve uspehe. KoHko takih min so Nemci že položili, dokazuje najbolj dejstvo, da jih je samo včeraj ujel neid minolovec 15. Nadaljnji boj proti nemškim magnetičnljn minam se organi- zira s pomočjo lesenih ladij, ki vlačijo za seboj ultramagnetlčne pasti. Te naprave spravijo v gibanje mehanizem nemških magnetičnih min ln povzroče takojšnjo eksplozijo, ki pa ladji ne more škodovati. Take ultramagnetične pasti bodo dobile tudi nekatere bojne in druge ladje. Sedaj so v teku prvi poizkusi s to najnovejšo obrambo. Vedno večje izgube v letalski vojni LONDON, 25. nov. Reuter. V zadnjih dveh dneh je bilo sestreljenih 21 nemških letal, 1 francosko in poškodovani 2 angleški. Včeraj so angleški letalci sestreli 7, francoski pa 4 nemška letala. Na francoski fronti je bil odlikovan prvi Anglež s francoskim vojnim križcem (najvišje francosko vojno odlikovanje, op. ur.). Bi! je to neki 24-letni angleški letalski narednik, ki je dobil odlikovanje tik preden je umrl v bolnišnici. LONDON, 25. nov. Reuter. V torek popoldne se angleška lovska letala zrušila nemški bombnik tipa »Dornier«, ki je padel v morje. Na francoska tla so padla tri nemška letala, ki so podlegla v bojih s francoskimi lovci. Šest nemških letal so sestrelili zavezniki v naslednjih dneh nad francosko fronto. V četrtek so angleški piloti sestrelili nad francoskim bojiščem sedem, francoski pa dve nemški letali. PARIZ, 25. nov. Havas. Včeraj je veliki nemški bombnik »Dornier« pristal na nekem polju pri Chalons-sur-Marne. Častnik je izstopil, potegnil revolver ter trikrat ustrelil v motor. Ker pa se letalo le ni hotelo vneti, je revolver odvrgel ter se predal francoskim vojakom z besedami: »Za mene je vojno konec!« BERLIN, 25. nov. DNB. Nemško letalstvo je izgubilo od začetka vojne 20 letal nad angleškimi otoki. V istem času pa y sestrelilo 52 angleških letaL Dogodki na zasedenem Poljskem LONDON, 25. nov. Exchange Tele-graph. Odpor Poljakov proti nemški okupaciji še vedno ni popolnoma zatrt. Skoraj neprestano se dogajajo skrbno prikriti atentati na posamezne nemške, zlasti policijske organe. Ponekod so nastali zaradi preseljevalnih odredb tudi odkriti nemiri in upori prebivalstva. Nemiri so bili tudi v Varšavi, kar Je imelo za nasledek internacijo bivšega župana Star-czynskega in večjega števila drugih uglednih poljskih osebnosti. Deset Poljakov je bilo po prekem sodu obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. BERLIN, 25. nov. DNB. Uradni list objavlja naredbo, po kateri preneha polj-ki zlot biti plačilno sredstvo v priključe- nih vzhodnih pokrajinah, in sicer s 27. novembrom. Od tega dne bo v teh pokrajinah veljala samo nemška marka. Nadaljnje napredovanje Japoncev HONGKONG, 25. nov. Reuter. Japonske čete, ki so zavzele Nannlng v pokrajini Kvansi, nadaljujejo napredovanje prot! meji francoske Indokine. TOKIO, 25. nov. Reuter. Japonske čete so zavzele mesto Naaing ob Srebrni reki v pokrajini Kvangsl Kitajske Četa so se umaknile proti meji francoske h-doldne. Japonski listi naglašajo, da je s padcem Naninga Japonski odprta pot v južnozahodno Kitajsko, in njeni odmevi Blokada se prične 28. t. m. — Nemčija bo odgovorila z najostrej&mi represalijami — V Italiji bo razpravljal o položaju vejiki fašistični svet — Nemško tolmačenje angleških namer LONDON, 25. nov. Reuter. Državni svet je izdal ukaz, po katerem se prične izvajati nova odredba o zaplenitvi vsega blaga nemškega porekla, ki bi se zasledilo na nevtralnih ladjah, v torek, dne 28. t. m. _ BERLIN, 25. uov. DNB. Poluradno se izjavlja, da bo odgovorila Nemčija na angleške blokadne ukrepe za nemški izvoz s protiukrepi. Ti protiukrepi ne bodo nič manj drastični, kakor so angleški ukrepi. Obenem bo naslovila Nemčija tudi poseben poziv na nevtralne države, ni pa še znano, s kakšnim namenom in v kakšni obliki. Na vsak način je pa gotovo, da bo Nemčija storila vse, kar je V njeni meči, da angleško blokado onemogoči in prepreči izstradanje nemškega naroda. RIM, 25. nov. Reuter. Italijanski veliki fašistični svet je sklican za 7. december. Dnevni red zasedanja sicer še ni znan, vendar se zdi, da se bo razpravljalo v glavnem o pravicah nevtralcev v zvezi s pomorskimi blokadami in gospodarsko vojno. Dnevnik »Avenire«, ki ima tesne zveze z Vatikanom, piše v zvezi s tem problemom, da ograža sedanja vojna vse nevtralne države In njihovo trgovsko poslovanje. List se ob koncu vprašuje: »Ali borno doživeli popolno uničenje vsake nevtralnosti in popolno katastrofo?« BERLIN. 25. nov. Nemška diplomatska politična korespondenca piše: London je popolnoma zadovoljen z dosedanjim potekom pomorske vojne In načinom, kako so nevtralne države reagirale na kršitve mednrrodnega prava od strani Angležev. Anglija bi nekako hotela, da se vse nev-trame države podrede njeni gospodarski iniciativi. Nevtralne države naj bi tako postale nekakšni gospodarski dominionl Londona. Kajti v svoji poostreni blokadi so Angleži zavzeli načelo, da ima le tisti pravico do svojega nedotakljivega življenjskega obstoja, ki se v pomorski t*-sovini pokori angleškim odredbam. Tudi v političnem pogledu hočejo Angleži izkoristiti nevtralnost držav za čim prejšnje uničenje Nemčije. Da se javljajo mračne eksistence, ki hočejo biti apostoli miru, obenem pa podtalno rovarijo v Nemčiji, je ponoven opomin za Berku, da ne sme brez reakcije stati ob strani. Maribor, 25. nov. iVoiitve so pred durmi! V zadnjem času se glasovi o razpisu pojavljajo vedno pogosteje. O tem je reklo svojo besedo tudi že nekaj ministrov. Po velikem številu shodov srbskih politikov sodeč je .volivni boj v Srbiji že v polnem jeku. Vse stranke, ki so zastopane v vladi, unajo interes, da se volitve izvedejo čimprej. Hrvatska seljačka stranka hoče imeti volitve v skupščino v kar mogoče kratkem času. To pa predvsem zarad. možnosti čimprejšnjega razpisa volitev v hrvatski sabor, v ostalem pa tudi zato. ker se v novi situaciji na Hrvatskem kažejo že obrisi novih formacij in opozicije proti SDK. Pojav take opozicije, četudi mu ui pripisovati posebnega značaja, a je vendarle karakterističen, je bilo opaziti pri volitvah na zagrebški univerzi, kjer so proti listi HSS nastopali koaltrani frankovci in hrvatski katoliški desničarji s pomočjo levičarjev. Čimprejšnji razpis volitev take situacije razčiščuje. .HSS se je udeležila volitev v senat, ujeuo glasilo, »Hrvatski dnevnik«, pa je Pozneje prineslo pojasnilo, da je sicer stranka v senatu zastopana, ne smatra P4 tep za važno. Hrvati smatrajo za najvažnejše, da dobijo čimprej svoj sabor. Kajti šele z izvolitvijo hrvatskega sabora bo prva etapa sporazuma izvedena tudi v praksi in šele s saborom bo sporazum tudi od ljudstva potrjen. Po izjavah nekaterih srbskih politikov se hočejo Hrvati »ušančiti« na dobljenih pozicijah. sfr^ka Seljačko-demokratske koalicije, SDS, smatra, da tako stanje, 'kakršno je danes, nikakor ni zdravo. Ker je SDS dvanajst let v opoziciji stalno poudarjala potrebo demokratizacije javnega življenja in vedno zahtevala, da se da ljudstvu pravica svobodnega izraza na tajnih volitvah brez pritiska, in je tudi sedaj ostala zvesta svoji politiki, je samo po sebi umljivo, da hoče imeti vo-ntve čimprej. Prav tako si želi volitev srbski in Biuslimanski del JRZ. Le-ti pravijo, da je treba iti na volitve sedaj, ko je stran-°Xfaniziraiia iB na vladi. Slovenski f v 11 H.a ..s' 1)0 Pranju »Slovenca« ne zeli takojšnjih volitev v narodno skup-scino, temveč zatrjuje, da je treba najprej državo preurediti, potem pa, ko bodo stvari v Sloveniji že zabetonirane, sele iti na volitve. Tudi zemljoradniki si želijo volitev, ker bi kot stranka, ki je zastopana v vladi, eventualno šli v volivno koalicijo z drugimi vladnimi strankami. Pri opoziciji je stvar drugačna. V Srbiji je sedaj še v opoziciji Narodna radikalna stranka z glavnim odborom Glasovi z raznih radikalnih konferenc in shodov pa dajo slutiti, da bo morda vendarle mogoče vzpostaviti enotnost stran-: . bHmeru bi pač glavni odbor izstopil iz opozicije. Če pa ne bi bilo mogoče doseči sporazuma med radikalnimi frakcijami, ki jih je devet, bo verjetno glavni odbor šel v opozicijsko koalicijo z demokrati in srbskim delom JNS. demokrati so po izključitvi Cede Pleceviča, ki je izjavil, da bo s skupino dr. Ribarja podpiral SDS, moč-rodcepljeni. Davidovičevci se sicer ISStott raznimi bivšimi" stranice, ki so pozneje stopili v JNS da Kij !L£ • J s'‘>me"w nua Mihaj- Nemčija in Rusija proti Balkanskemu Bloku MILANO, 25. nov. Agencija Radio. Po pisanju berlinskega dopisnika »Corriere della Sera«, Salvatorja Aponteja, spremljajo tako v Moskvi kakor v Berlinu z velikim nezadovoljstvom akcijo z- ustanovitev balkanskega bloka, ki naj bi ga sestavile Italija, Jugoslavija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Turčija in Grčija. Sovjetska vlada pritiska v svojem smislu zlasti na Bolgarijo, ki se boji, da bi ji pristop k temu bloku onemogočil nadaljnjo akcijo za uresničenje njenih revizionističnih teženj, zlasti nasproti Romuniji. Dopisnik sklepa poročilo z ugotovitvijo, da bosta sovjetska Rusija in Nemčija poizkusili vse, kar bo mogoče, da sklenitev takega bloka preprečita. Državni sv©t raz^JaV'^ raspusf „$l$v©8^©9a društva v Ifubijsflš Izza kulis nemške črne fronte BERLIN, 25. novembra. DNB. Uradno javljajo, da sta atentatorja Kraemin in Karl Detking pobegnila 1. 1936. v Prago. Tam sta se javila na razpolago Stras-serju. Po prvem neuspelem atentatu je bil Helmuth Kraemin aretiran v Stuttgartu in ustreljen. Otto Strasser je 1937. pripravil drugi atentat z razstrelivom ter je Detkinga in Kraemina pridobil za so- delovanje. Najprej so nameravali izvesti atentat ob priliki niimberškega kongresa, toda bilo je že prepozno. Strasser je nato svoje sodelavce pripravil na atentat med bivanjem Mussolinija v Nemčiji septembra 1937, odnosno 3. oktobra 1937, na praznik žetve. V septembru letos sta bila oba atentatorja aretirana in ustreljena. Nova irska teroristična akcija LONDON, 25. nov. Reuter. Sinoči je v Birminghamu eksplodirala bomba, ki je razdejala pet telefonskih celic in eno poštno skrinjico. Poškodovana ni bila nobena oseba. V Paddingtonu na področju Londona pa sta se danes zjutraj pripetili eksploziji v dveh kioskih za policijske tele- fone in ena v neki javni govorilnici. Eksplozije so bile nenavadno močne in so poškodovale sosednja poslopja. Tudi v nekih drugih javnih telefonskih celicah so eksplodirale bombe. Dve nerazpočeni bom i bi so našli. Policija sumi, da so ti atentati 1 delo irske republikanske vojske. Pet milijard za belgijsko nevtralnost BRUSELJ, 25. novembra. Havas. Kakor sodijo, bo morala Belgija za obdržanje svojega »nevtralnega stališča pripravljenosti« trošiti vsoto, ki bo presegala pet milijard belgijskih frankov. Ta denar bo potreben za pasivno5'in aktivno obrambo dežele. Vojni prispevek Avstralije in Kanade OTTAWA, 25. nov. Avstralski letalski minister Je izjavil, da bo Avstralija v prvem vojnem letu porabila 50 milijonov funtov za oborožitev. V Avstraliji bo v treh letih, kolikor mislijo, da bo naima-nje trajala vojna, izučenih 20.000 piloto- -lovcev, v Kanadi pa še 1000 Avstralcev za pilote. Kanada bo v prvem letu potrošila 63 milijonov funtov za vojno. Msdžarski zaščitni obmejni pas BUDIMPEŠTA, 25. nov. MTI poroča: Madžarska vlada je izdala nared bo, ki prepoveduje odslej vsako prodajo ali nakup nepremičnin vzdolž državnih meja brez posebnega zadevnega dovoljenja vojaških oblastev. <$e stranke. Mnenja so, da bodo" no slanske volitve odločilne „ tl j ?' strankarsko obličje Srbije kier k kazalo, ali bo vodite StfSJ&g alt pa opozicija. w JNS nastopa v Srbiii «mn S Hrvati in s parolo »Srbi na to taktiko naj bi se tudi tri srbsWr* ke, demokrati, opozicijski radikali if iN? koahrani udeležili volitev. Vlad ” S ks pa bodo sporazum zagovarjale in 2" trjevalc, da je nesmiselno sedaj po"ivat-Srbe »na okop«, ker to ni v korist dr- V Sloveniji je politična situacija povsem drugačna. Tu sploh ni vprašanja za ali proti sporazumu, ker so za sporazum JRZ, vse opizicijske skupine in tudi JNS izjavlja, da mit ni nasprotna. Četudi tu ai scora in četudi bodo vse ITALIJANSKI LIST O POVEZANOSTI ZAVEZNIKOV MILAN, 25. nov. „Popolo d1 Italia“ naglasa, da sta Frandja in Anglija v vsakem pogledu soglasni pri. izvajanju blokade in suhozemnih vojaških operacij. Ves francoski in angleški tisk je mnenja, da je sodelovanje tako pri dobavi surovin kakor razdelitvi bremen močno dvignilo duh naroda in vojske. Oba naroda sta prepričana, da ju povezanost v Skupni usodi mora privesti k dokončni zmagi. ITALIJANI ODKRILI NA SARDINIH OGROMEN PREMOGOVNIK RIM, 25. novembra. Gospodarski urednik agencije Stefani prinaša zanimivo poročilo o novo odkritem premogovnem revirju na Sardiniji. Eksploatacija premogovnih slojev izvrstnega goriva, ki daje 7500 kalorij, bo močno pripomogla k gospodarski osamosvojitvi Italije. Kjlub pospešenemu črpanju labinjskega rudnika v Istri je morala Italija vse doslej uvažati dve tretjinske potrebe premoga iz tujine, črpanje sardinskega premogovnika pa bo dalo v enem samem letu tri milijone ton najboljšega premoga na leto. Strokovnjaki so mnenja, da leži v plasteh Sardinije najmanj milijardo ton premogovne rezerve. NOV ANGLEŠKI DOMINION RANGOON, 25. nov. Reuter. Vzhodno-indijska kolonija Burma je dobila položaj domlnlona. FINANCIRANJE DOBAV IZ AMERIKE LONDON, 25. nov. Skupina bančnikov z Rotschildom na čelu bo organizirala financiranje izvoza vojnega materiala iz Amerike v Anglijo in Francijo. THVSSENOVO PREMOŽENJE LE ZAPLENJENO PARIZ, 25. novembra. Havas. Imetje pobeglega nemškega industrijalca Fritza von Thyssena je bilo zaplenjeno. Za upravitelja njegovega imetja je imenovan baron Schroder. »WELTWOCHE« ZAPLENJENA BERN, 25. novembra. Havas. Kakor javlja švicarski radio, je vojaško poveljstvo v Curihu zaplenilo list »Weltwoche« od 24. novembra. STAVKA V AMERIKI DETROIT, 25. nov. že 55 dne traja stavka v »Chryslerjevih« avtomobilskih tovarnah. Včeraj je nastal pretep med stavtkujočimi in policijo. Več je ranjenih. OGROMEN MARIJIN KIP V FRANCIJI PARIZ, 25. nov. Havas. Kakor poroča list »Petit Parisien«, bo na meji okrožij Yser, Rhone in Aisne postavljen kip Matere božje, ki bo največji na svetu in ga bo videti čez pet okrožij. Kip bo s podstavkom 32 m visok. V podstavku bo kapelica. Kip bo iz armiranega cementa. Znotraj bo votel in bo imel stopnice, ki bodo vodile do vrha glave. Bau dravske Priziv društva 1 16. januarja 1939 društvo v Ljubljani«. Frlz ^vrnilo-za notranje zadeve Zdaj je Državni svet ukrep bans^ ve, oziroma društvo v 1937”k'SoA« *> ministrstvo /ni svei u*r^ ministrstva razveljavil. Slovensko dn.štvo v Ljubljani se ustanovilo 1. »Srbskega kluba« v a“u zbix'a> vilih je bila naloga društva, vsaitc vensko razumništvo na nar > ^ strankarstvo izključujoči osn razumnemu delu za kulturni m darski napredek naroda. ^ Ker društvo nima lastnega svoje sklepe in Progra™.a U& občevalo v tedniku »Sloyenu • pj-tva Ijanski dnevniki so usta”ov1',w v »Slo-zamolčali. Iz raznih sestavko ^ je veniji« in iz sklepov ^cne^dii0 \i H; razvidno, da se je ^ruštvo ro ^ ^ lje, ustvariti neko zareče sl ^ja po sli, neko središče za vsa pnz ^ pni-aktivizaciji in strnitvi narodnih . ^ štvo si je stavilo nalogo, da v5e venski narodni program, ki g^ce skupine in na zunaj zdruzd vs v eno enoto. . nof«^ Idejno se je društvo od.loclf žaVii(> * demokracijo in potrdilo ^ sel. Pri slovenskih stranka ^ rah je bila ustanovitev dru§ty ^ $ podjetje in društvo začetka računati na odpo:„ft jasti ’ . je šče dela je bilo v odsek ’ rodno-obrambnem odseku- . ^ prizadevalo, pritegniti_k dejavce dino in vzgajati naraščaj . je razna področja javnega ,. j^te Priobčujemo sklepe, zar bilo društvo razpuščeno« flCeV 1. Narodna samobitnost re ^ je kot naravna in zgna& J' nedotakljiva podlaga za pa najsi bi bili domači jsjagelo ® ^6-tični dogodki kakršni -LjjovflO ^ ne samopomoči nam je no vodilo. crbi s111® »m 2. Slovenci, Hrvatiirt S ^ načelu narodne samoodlo^ ^ državno celoto; to c ^ siti_ ^ kot svojo narodno drza >. ysi pričani, da bi mogh sVOjo J. rodi nemoteno raz^J tisti, k’ samobitnost. Zatega moč, kar najhitreje ^oio zadjjrf mere v državi tako,’ toV in # zahteve Slovencev. _ življehj0' samostojnem narod _ odkritosrčen ^9° vseh juž°s državne združitve ^ narodov. nozahih’- A 3. Nikoli »e polovica Slovence za 0f3' "St erfSijf da Jw0, - flar-- del slovenskega mo zmeraj delati _ vsako priiožnosb ^ in jih ohranimo kot u ja)® mo nega telesa, v ‘SjJ*Jfc meje srednje EvropC ji o J# nJivltto načelo, bi tAi n^1 govoriti niki jasno besedo ki. raZSodi!' a)ega sta Državni svet je gfio temi skleni ni PrP' tarnega delovnega 9° let dela in borbe (K jutrišnjemu 15. občnemu zboru Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani) France Gerželj /vsakim letom čuti slovenski podežel-i človek na svojih ramah čedalje večjo ™o. Vse ga je stisnilo k tlom, da ne stv^ne razmahniti ne svojega gospodar-ai ne poglobiti svojih kulturnih potreb, ? obnoviti svoje domačije ter odmerili °)in obveznosti in naposled vsaj enkrat če T03’.prosto in brez skrbi zavriskati z log in gmajno. Stotere skrbi in sto-a vprašanja moreče ždijo pod kmetski-, .,ln kočarskimi krovi. Kadar so pre-v *> Planejo na dan, in slovenska še no tako lagodna javnost se vpraša: r Je to mogoče? Kaj da res hodijo bos> celo pozimi v šolo, mar res k. a "iti gospodar niti hlapec suknje, res n> soli, ne vžigalic? Ali je to tL * m°8°če v kulturni Sloveniji? Kaj je in i težko v HaIozah? Kai Slovenske u, .^zalemske gorice glede posestnega Jah*ii '^a res n'so slovenske? P3 t°lik° Ce 0 ie bilo in grozdje tako imenitno, Žrl/J*3 da n' bdo nobene, ker jo je po-spekulacija? Draginja rase iz dneva Han’ kmet in Podeželski človek pa kar ?rei trdita, da nista tega ona kriva? Sk°i "ato potrka na slovenska podežel-»odrVjat? toIiko in toliko ngitntorjev in t)o\n 0v«, vsak s svojim načrtom in ja* Nekdanji slovenski plahi in ga: 1 kmetič in podeželski človek, ki se /e ,2v*ška nahrulil zadnji mestni pisar, «af Jel Umikati v zgodovino slovenskega V pre3 tak0 volino hrbtenic0 P°’ lovj' e\a človeka so pričeli pronicati Ha ’ Sv.ez' >n mladi sokovi. Niso bili za-ysi nauki, evangelij demokracije je Kraljevina Belgija in njene afriške kolonije ^ajoč, Med državami, ki jih je potegnila zadnja svetovna vojna v svoj vrtinec, je kraljevina Belgija poleg Srbije največ trpela. Postala je bojišče med zavezniki in osrednjimi silami, ki so jo s svojimi vojskami preplavile in uničevale. Šele zmaga zavezniškega orožja ji je vrnila svobodo, in s ptomočjo reparacij se je polagoma zopet obnovila in dvignila. V sedanji evropski vojni si skuša ohraniti popolno nevtralnost, a ji kljub temu grozi nenehoma nevarnost novega nemškega vdora. Od tod si lahko razlagamo velike napore njenega vladarja, kralja Leopolda, za posredovanje za sklenitev miru. Te napore narekuje na eni strani strah pred napadom v primeru nadaljevanja vojne, na drugi pa apel na svet za pomoč v primeru tuje invazije. Geografski in etnografski položaf Kraljevina Belgija je po svoji geografski legi in strukturi precej podobna sosednji Holandiji, posebno na severu, kjer objema del nižine, spuščajoče se proti Severnemu morju. Na jugozahodu pa prehaja v gozdnato gričevje, ki krije bogate zaklade premoga, železa in cina. Vendar sega to gričevje največ do višine 700 m. Geografsko je dalje prehodni-ca med srednjo in zahodno Evropo. Po svoji površini meri samo 30.444 km’, toda zaradi svoje silno goste naseljenosti, ki presega 280 prebivalcev na kvadratni kilometer, šteje okoli 8 in pol milijona duš. Prebivalstvo se deli na dva narodnostno popolnoma različna dela, na germanske Flamce, ki tvorijo okoli 53% in na francoske V a 1 o n c e, katerih je okoli 46%. Do nedavna so imeli Valonci večino državne oblasti v svojih rokah, sedaj se je pa izvedla nekaka dualistična uprava s popolno enakopravnostjo obeh državnih narodov, in Flamci so dobili svojo akademijo znanosti in umetnosti skoraj istočasno kakor Slovenci. Boj za flamsko avtonomijo in enakopravnost je dolgo notranje slabil državo in povzročal nevarne in trdovratne spore. Belgijka mesta in meščanstvo Kakor Holandija, je tudi Belgija dežela velikih mest in močnega meščanstva ter industrijskega proletariata. Glavno mesto Bruselj šteje sedaj s predmestji že skoraj 900.000 prebivalcev, Antver-pen nad 450.000 Luik 280.000, Gent 180.000, Meheln 70.0000, tri ostala mesta imajo nad 50.000, pet jih pa šteje do 50.000 prebivalcev. Bruselj (francosko Bruxelles, flamsko Bruesel) se deli po narodnosti na gorenje mesto, ki je flamsko, in na dolenje mesto, ki je francosko (valonsko), kajti meja med obema narodoma poteka tako, da leži belgijska prestolnica točno na njej in poteka torej po njeni sredini, kar je gotovo edinstven primer na svetu. Antverpen, francosko Anvers, je tretje največje pristatji-ega sč svoje človeške velja- §če v Evropi. Pd haroduosti je flamsko, Ho7 na. rodovitna tla in tudi kmetsko met je dojelo novo besedo in kmetska pa-sti, e e pr>čela vrtati v pojme o pravično-Wa°sti in enakovrednosti. Ne po tuji Vrik ne ob botrovanju »stricev iz Hi pame*’ amPak iz lastnih sil in po last-Nm ,e, ' ie Pričel slovenski kmetski in °bjekta ' človek postajati iz prejšnjega kiveru. r.esničen subjekt, cela osebnost, Pa^af J°Ca Se Pravic in dolžnosti, ki pri-^ehernemu državljanu. Dušeča NežefV6 razkadila, in tudi kmetsko in 5; S,.° oko je uzrlo novo zarjo svo- ^ f ^ ^ j* d0°žiV(j1iko notranjo izpremembo, ki jo Nsk- - doživlja slovenski In delovni človek, pa je tesno ?e6a °-,Uc^is‘vovanje kmetsko mladinki!«.. "'banja, organiziranega v Društvih ia S£v —atov in deklet. Osrednja cen- wrgf fa"tov >?a iutr'VeZa kmetskib fantov in deklet« \er 1 v Ljubljani svoj 15. občni zbor. Nla ^ana jubilejna proslava je od- uviši kmetski fant in dekle vesta, 5ie jn nad nami doba, ko ni čas za jubi- rdega .Samodopadenja, ampak je treba b h Ul - - - Ka^ godovin> že tolikokrat primerilo. t' 'e‘na VHSak° 'e*0, *ako k° *ud' iu‘r'^nia k lanca prosvetnega parlamenta Poaj(^etsk'b fantov in deklet bogata r ZacijIVna ne le za sam0 gibanje in or-X Tn ampak za ves slovenski na-*vV,niih n'so vazne številke o pre- »Xih h ekmah, tečajih, knjižnicah, pro-13 »1 uoinc-- • - J - - ■ ln neumornega dela, da slovenske-sPet ne bo povozil čas kot se te S,0'rensk°Vlh itd” P°glavitno je, da je t/ac'ia k- ^ P°deželju zrasla nova ge-J Pri?’, 1 ,ie Presekala morečo meglo ela IZ V^Panij,0 'Z 'as‘nih pobud in lastnega V8W. Vzfrajati ter graditi novega slo-’ ?aVeri-^°deze'skega kmetskega člove- Radlvo) Rehar kakor tudi tretje največje mesto Luik (francosko Ličge, nemško Lilttich) in četrto največje mesto Gent, staro središče vsega flamskega narodnega gibanja. Prosveta, kultura, umetnost in znanost Kulturno spada Belgija med prve države v Evropi. Ima mešano univerzo v Bruslju in flamsko v Antverpnu, tehnične in druge visoke šole, silno razvito srednje in strokovno šolstvo ter najvzomeje urejeno ljudsko in meščansko. Poleg Valonske akademije znanosti m umetnosti je bila lani ustanovljena, kakor že omenjeno, tudi Flamska akademija znanosti in umetnosti. Gledališka umetnost, tako valonska kakor flamska, je na visoki stopnji, enako glasbena in likovna. Belgija je imela znamenite slikarje in je tudi sedaj važno središče modemih smeri. Isto velja glede književnosti. Valonci so dali franooski literaturi znamenite pesnike in pisatelje, a tudi flamsko slovstvo se je v zadnjih desetletjih razvilo tako visoko, da se prevaja v mnoge kulturne jezike. Celo Slovenci smo dobili že nekaj prevodov iz tega nam še do nedavna skoraj docela neznanega jezika. Razen v Belgiji živi del Flamcev tudi v sevemovzhodni Holandiji. Končno je pa visoko razvita tudi belgijska znanost. Promet, poljedelstvo in industrija Belgijsko gospodarstvo je na višku. Država ima velik železniški, pomorski in avtomobilski promet. Njene železnice merijo okoli 8000 km, kar je za majhno površino države ogromno. Plovna pota po rekah in prekopih so dolga okoli 1700 km. Trgovska mornarica šteje okoli 250 enot s 500.000 reg. tonami. Avtomobilov ima 100.000, tovornih avtomobilov 50.000, motornih koles pa tudi okoli 50.000, kar je za primer mobilizacije zelo veliko. Goved goje Belgijci 1 milijon 600 tisoč, prašičev 1 milijon 200 tisoč, konj pa 260.000. Na rodovitni zemlji uspevajo izvrstno vsa žita, katerih pridelajo skoraj poldrug milijon ton (vštevši oves), krompir dd na leto 2 milijona 700 tisoč ton, sladkorna pesa 1 milijon 900 tisoč ton, lan 12 tisoč ton in hmelj 1000 ton. Razen tega uspevajo na jugozahodu tudi vinogradi in sadno drevje. Trgovina in industrija sta se razvili že zelo zgodaj in predstavljata dandanes eno glavnih panog narodnega gospodarstva. Temu primerno je razvito tudi denarništvo. Socialno življenje je moderno urejeno z bolniškim in starostnim zavarovanjem, zaščito itd. Ogromna prostranost afriških kokml] Posebno moč, zlasti gospodarsko, daje Belgiji njena velika afriška kolonija Kongo, ki meri 2,385.000 km3, ima pa le okoli 9 'milijonov prebivalcev. Mimo tega je dobila po svetovni vojni kot mandatno ozemlje še prej nemški kolo- niji Ruando in Urundi, ki merita skupno 54.000 km*, imata pa okoli 5 milijonov prebivalcev. Skupaj s svojimi kolonijami meri torej belgijska kraljevina 2,472.804 km’ z 22 in pol milijona prebivalci. V primeri vojne more postaviti skupaj s kolonialnimi četami milijon izvežbanih in dobro oboroženih vojakov. Njene afriške posesti, katerih središče je Elisabetville s 25.000 prebivalci, dajejo 30.000 ton palminega olja. 75.000 ton pal-minih plodov, 10.000 ton bombaža, 1.000 ton kave. 136.000 ton bakra. 1.300 ton cina, 5.400 kg zlata in 80% vsega radija na svetu na leto. Tam je 3 milijone 500 tisoč ovc, 1 milijon 400 tisoč koz, 260.000 goved in 20.000 prašičev. Zelo pomembno je pa tudi pridobivanje demantov, katerih nakopljejo vsako leto za okoli 2 milijona karatov. Lesno bogastvo Konga je neizmerno, kakor je brez števila tudi vseh vrst divjačine, saj tvorijo pragoz-do vi Konga, poleg onih ob Amazoni v Braziliji, največjo tropično divjino na svetu. Iz burne belgijske zgodovine Belgija je stopila prvič v zgodovhio 1. 57. pr. K., ko so jo kot G a 11 i o b e 1-g i c o zasedle Cezarjeve legije. L. 870. je bila razdeljena med vzhodne in zahone Franke, pod Karlom V. se je združila s Holandijo in postala najbogatejša dežela na svetu. Ob koncu 16 in začetku 17 stoletja je bila hude osvobodilne boje. Odcepila se je od katoliške Španije, h kateri je po habsburških vladarjih pripadala, in sklenila znani mir v Utrehtu. L. 1714. je pripadla Avstriji, 1 1789. Franciji, 1. 1815. je postala skupai s Holandijo »Kraljevina združene Nizozemske«, dne 4. oktobra 1. 1830. pa do-končno samostojna. Protireformacija io je vrnila h katoličanstvu in katoliška stranka (zlasti med Flamci) je vedno ^ membm politični faktor. Ostali dve ločujoči strankarski formaciji sta I i b e- PrecMel? S0Cialistična lupina.- rekslst ki5!56- P°JaVili tudi Cistični reksisti, ki pa niso uspeli. P0 svetovni Nemčije okr''3 ?e'gija s PIebiscitom od Nemčije okraja Eupen in Malmedv. Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja »Večernikovih" naročnikov na 10.000 din upori na Slovenskem raja je izpregovcrila Josip Mravljak TAIHJEVA NASILSTVA Konkreten takšen primer nam je v nekoliko poznejši dobi znan iz Taho-vega paševanja na Susedgradu 1. 1566 (Susedgrad 10 km zapadno od Zagreba); ob marljivem, temeljitem brskanju v arhivih pa bi se sličnih primerov našlo gotovo še obilo ludi pri nas. Ko je graščakinja Heningovica izročila svojo polovico Susedgrada v upravo banu oziroma ogrski kraljevski komori, sta bila kot kraljevska delegata in upravitelja na lem gradu imenovana Štefan Gerdak iz Filetinca in Ivan Djak iz Varaždina. Strahovita Tahova nasilstva nad kmeti so celo tema dvema zagrenila bivanje na gradu. Pa ne le, da je od kmetov izterjeval daleč preko mere, tudi njima, kraljevima zastopnikoma, ni hotel dati, kakor je velevala pogodba, na razpolago pol grada, temveč vsakemu le po eno sobico. Poročala sta kralju in komori o Taliovih krivicah, in ko je Heningovica (1567) zahtevala svojo polovico nazaj, je kralj določil komisijo, ki naj preišče razmere pri susedgraj-skih podložnikih. Komisarja Gašper Draškovečki in Franjo Filipovič sta zaslišala vse podložnike, katere je Tahi strahoval, in ugotovila po 588 pričah krivične in nezakonite čine Taho-ve, rezultat svoje preiskave sta sporočila vladi in vladarju na 6 in pol metra dolgi listini. Vse priče so potrdile, da je Tahi nagnal mnogo kmetov s kmetij samo zato, da je mogel nagraditi s posestvi svoje služabnike in podrepnike. Izpričali so, da je Tahi dal zapreti in umoriti Stefana, podkaste-lana Heningovice na Brdovcu, kljub temu, da ga je gosposko sodišče spoznalo za nedolžnega. Dokazaii so, da je dal Tahi vreči v ječo ,tam vkleniti v verige in potem ugonobiti dvornika Heningovice, plemenitega Ivana Sabo-ja in še mnogo drugih zločinov. — Res je bil nato Tahi pozvan na dvor na zagovor. Toda čeprav so bili s tolikim i pričami dokazani Tahiju vsi zločini, je vendar ostal za vse — nekaz- / Nasišsžva graščakov — Prvi upori zatiranih kmetov rih, — prisiliti gospoda, da se bo držal tega, kar je zapisano v urbarjih, odpraviti novotarije in prehuda bremena, torej izboljšanje socialnega položaja. šele v drugi vrsti in bolj podzavestno so mislili tudi na to, da bi se sploh rešili vlastelina kot vmesne oblasti in priznavali le vladarja in njegove organe za svojo gosposko. Vse gibanje se je — vsaj na zunaj —- vršilo pod geslom „za staro pravdo", to je za tiste pravice in dolžnosti, ki so nekdaj veljale. PRVI MANJŠI UPORI Do resnih uporov proti gosposki' v srednjem veku sploh ni moglo priti; saj so bili podložniki brezpravna raja, s katero je gospod razpolagal po mili volji. Tudi se je položaj kmetom nekoliko zboljšal in že zaradi tega ni bilo povoda za nasprotovanja ali pobune. Sele zvišanje davkov, ki pa je bilo bolj v zvezi z razvrednotenjem denarja, je dalo pobudo za prvi znan primer, tako imenovani sti- ški upor leta 1358. Kmetje so odpovedali samostanu pokorščino, ker jim je opat Nikolaj zvišal naklade. Upor pa ni bil nasilen in so se kmetje s samostanom kmalu pobotali. Da so veliki inozemski kmetski punti (Zakcrija v Franciji 1358. ter oba upora na Angleškem 1381. in 1450.) ostali pri nas brez vsakega odmeva, o tem pač ni dvoma. Saj niti 400 let pozneje francoska revolucija ni mogla vzdramiti našega ljudstva k pravi zavesti za socialne pravice. Zalo moramo smatrati vse naše kmečke punte za povsem regionalne upore, reakcije proti prehudemu izrabljanju po vla-stelinih. Prvi pomembnejši upor na Slovenskem je bil leta 1478. Ziljski punt Vzrok upora je bil, ker je orlenburški oskrbnik zahteval dvojno naselnino, to je pristojbino za vmeščenje na kmetijo. Kmetje so se seveda branili plačati novo davščino, pa jih je zato dal vicedom nekaj zapreti. Nato so se dogovorili, da napravijo V svojo obrambo močno zvezo („bun ; ^ zborovanje so imeli 0 spre. (1478.) v beljaški okolici, ta™dili s0 jemali tudi nove čiame. ,ez v zemljo dva kola m Pr1^. ^ni za gol meč. Potem so stop1!! mo ^ možem pod meč, položili nanj P prisegli zvestobo zvezi (»P poglavarja zveze je Jail^ ^ .g staj P Wunderlich, ob strani veččlanski odbor tov in rokodelcev sestavljen iz L Vsakdo, ki Je. saiiuu, j g sprejet v zvezo, je moral p jfi fenigov pristopnine. Pristop ^ bil prav za prav obvezen, J J0 stavili so tudi nekaka pravila, R ^ med drugim določala, da K do pristopil, naj ne bi imel p ^ ne skupnega imetka, njemu naj da ognja, če bi mu ugasnil °plje. in če umre, naj se ga ne P . ^ Tudi za duhovnike je Dim ^ kateri ne bi pristopil, ne ^ davščin, ki mu sicer gred0, ^ gih darov; tudi so si Pndl pa- co jih vmeščati in odstranjevalo lje pravi pravilnik, da tudi ^ ne bodo dajali višje mitnine naklad, kakršne so bile prej ^ kdor pa bi storil drugače, van na telesu in na imetju. (Dalje prihodnjo soboto.) novan in kljub vsem krivicam mu je bilo lastništvo nad polovico susedgraj-skega vlastelinslva na novo potrjeno. Da, še več: dobil je še drugo polovico od komore za letnih 4.500 Z1 v zakup. S kakšnimi občutki so to vest sprejeli podložniki in koliko zaupanja so še imeli v kraljevo pravosodje in pravico sploh, si pač lahko mislimo. Pravijo, da so se že tedaj radi dali z zlatom okovati svečeniki boginje Prav- ^e.v. skozi katere ni mogel niti Pred leti smo slišali pri naših koncert- ajs rasnejsi krik preganjanega, in go- nih prireditvah v Mariboru ponovno sim-ovo ni c manj ni bila podkupljiva patično mlado sopranistko gdč. Sonjo Naše podeželje nam nudi neveselo sliko. Težak gospodarski in socialni položaj, ki ga je ustvarila pretekla gospodarska in denarna stiska in pa pred kratkim nastali vojni metež na važnih kontinentih Evrope, občuti vedno bolj kmečki In delovni sloj. Porast cen Industrijskih proizvodov in živilskih potrebščin je občuten udarec za meščansko, in podeželsko prebivalstvo. Nekateri kmetijski produkti, kot n. pr. žito, fižol, krompir, seno itd., dosegajo v zadnjem času zadovoljive cene, a na žalost našemu kmetu letos ravno teh primanjkuje, da jih nima niti za lastno prehrano in uporabo in je prav tako kot meščan v veliki večini navezan na nabavo teh produktov po visokih cenah. Našemu kmetu je skoraj onemogočena prodaja živine, lesa in vina, kar imajo mnogi v izobilju. Prodaja teh produktov — v kolikor je še mogoča — pa dosega skrajno nizke cene. Nešteto ovir obstaja v današnji kmetski trgovini kot n. pr. posredništvo in z njim brezvestne špekulacije, ki gredo v breme kmetovih dohod- kov, dočim je prodaja za kmeta potrebnih produktov povsem organizatorično zaščitena, da producent in konsument ne utrpi izgub. Skeleča rana našega kmetijstva pa je predvsem neorganiziran sistem kmetovanja v praktičnem načrtnem načinu. Glavna ovira v tem pogledu obstaja predvsem radi preslabo razširjenega zadružništva. Podeželje pogreša blagovne zadruge za vnovčevanje agrarnih produktov in nabavo industrijskega blaga in živilskih potrebščin in kmetijsko pospeševalne ter izvozne zadruge. Vse te zadruge pa bi naj v prvi vrsti delovale v zaščito kmetskega kredita in ga obvarovale pred oderuškim mešetarstvom in dobičkarstvom. Ustanavljanje in delovanje zadrug, zlasti blagovnih, pa je v glavnem odvisno od finančnih prilik zlasti ob ustanovitvi do utrditve. V ta namen so potrebna podporna sredstva v obliki brezobrestnih posojil, ki bi jih naj dajala država iz fonda za pospeševanje kmetijstva in zadružništva. Glavna podlaga za u8Pe^.,a Oo sistem želji ega em potom zaaruznin letajc. gospodinjskih banovinskih s la podlaga za ; p0 F sistem organizacije zadriizni t j^et deželju je strokovna usposoj J paškega ljudstva. Tukaj je P°\ usp0sotll!j’ mladina, ki bi se " ' zadružnih tečajev km na£jaljfl vsem Kultura Uspehi Sonje Skapinove v Italiji dvorna kamarila. Kam naj se je uboga para potem sploh še obrnil? POTRPLJENJA JE ZMANJKALO Radi neuslišanja svojih utemeljenih pniozb m prošenj so kmetje upravičeno začeli dvomiti v pravičnost in nepristranost gosposke, to tembolj, ker kn L1? uradlliki> ki zu podložni-a sploh niso imeli srca. Izpraznili so mu zadnjo kaščo, odgnali morda zadnjega vola, ne računajoč, od česa Sin ŽiYi’ kako na-t Polje ob- dela. Takšno postopanje pa je moralo prignati tudi potrpežljivost naj-vdanejšega, najponižnejšega podložniku na vrhunec, in če je v skrajni sili, ko sploh druge možnosti več ni imel segel po samopomoči in sc uprl svo-j.m tlačiteljem, je s tem hotel le dati duška dejstvu da je tudi človek, ki hoče m mora živeti, ki ljubi svojo grudo m je tudi zaradi tiranstva brezsrčnih gospodarjev ne mara zapustiti Da so se pri vsaki vstaji našli ljudie ki so hoteli priliko izkoristiti in si na račun drugih izboljšati položaj, da so se na eni in na drugi strani godile zlorabe in so nastali izrodki, je povsem naraven pojav, ki je sicer na uspeh akcije vedno skrajno slabo vplival, ki pa pogleda na pravi smoter punta S k a p i n o v o, hčerko odvetnika g. dr Škapina. 2e takrat nas je s svojim lepim glasom in inteligentnim interpretiranjem prijetno iznenadila. Študirala je po končani šoli v Mariboru solopetje pri odlični profesorici Mariji Kostrenčičevi v Zagrebu, ki ji je dala temeljito znanje in podlago za poznejši študij, katerega nadaljuje v Italiji. Sedaj se mudi že dalj časa v Milanu, tem središču operne umetnosti v Evropi, v mestu slavne Scale, Verdija, Puccinija, Toscaninija, Carusa itd., kjer študira pri svetovnih glasbenih pedagogih in se izpopolnjuje v solopetju. Tam je nastopila javno že lani in dosegla zelo lepe uspehe in laskave kritike, zlasti ob nastopu pri diplomatskem In umetniškem sprejemu na generalnem konzulatu kraljevine Jugoslavije v Milanu, kjer je prejela za svoje petje mnogo čestitk in tudi ponudbe za angažman. Vsi kritiki so jo izvrstno ocenili. Te dni je pa pela gdč. Sonja Skapinova na velikem koncertu v Genovi v družbi jugoslovanskega tenorista Dinjaškega in mnogih italijanskih pevcev ter dosegla v konkurenci z domačini zopet najboljši uspeh. Kritika pravi o njenem nastopu dobesedno: »Po našem mnenju in mnenju občinstva je imela simpatična jugoslovanska umetnica, sopranistinja Skapinova ne sme zavesti v napačno smer. Smo-'velik oseben'uspeh. Sooranistinia Skaoi- ...................................... ter punta ie bil — vsa] pri prvih up,o- nova ima lep in blesteč glas, ki je tudi Bolgari največji mojster. zelo obširen. Pela je z veliko muzikal-nostjo in občutkom romanco iz »Bohe-me«: »Imenujejo me Mimi« ter arijo iz Puccinijeve »Madame Buterfly«: »Lepega dne se bova videla...« Za svoje lepo in izredno petje je bila nagrajena z zelo toplim in viharnim aplavzom, ki se ni polegel, dokler svoje arije ni ponovila... Prepričani smo, da se bo mlada in toliko obetajoča jugoslovanska umetnica, ki študira v Italiji, brezpogojno uveljavila v vseh večjih gledališčih zamejstva.« Kdor pozna objektivno strogost italijanske kritike, vajene umetnikov velikega formata in najstrožjih meril, bo vedel, kaj[ pomeni taka ocena za mlado, komai v življenje stopajočo umetnico. Zato moramo biti na gdč. Sonjo Skapfoiovo kot Slovenko in Mariborčanko upravičeno ponosni In si le želimo, da bi jo čimpreje lahko slišali tudi doma. -r. k. Odkritje knjižne starine. Odvetnik dr. Ivan Bulič je odkril nedavno v Splitu edini doslej znani izvod prve izdaje An-drije Kačiča-Miošiča »Razgovora ugod-noga naroda slovinskega«. Najditelj je podaril knjigo Jugoslavenski akademiji v Zagrebu, ki pravkar pripravlja kritične izdajo Kačičevih del. k. Razstava Ivana Tabakova v Sofiji. Te dni je odprta v dvorani palače AIH.n-ce Fran^aise v Sofiji velika kolektivna razstava znanega bolgarskega slikarja Ivana Tabakova. Posebno pozornost vzbujajo niegove marine, v katerih je med valnih tečajev, ki bi se n ji ^ vršili po naših podeželskih J p<čfk' Zopet nastopa zimski cas, ki ga bo marsikatera p°^ez, v po^J. in delavska družina preživ^ kanju obleke in živeža, ^fp0- akcije za zimsko pomoč ^s^variti v_r0-deci in družinam je treba ,aWo JL, deželskih gospodarsko m s z uTe IIv.o, Ženih občinah novo podlag ^et ‘ 0 socialnih in gospodarskih potf* da bo ljudstvo zadovoljno- ■ kmetijskih in gospodinjski ^ jgs 1 tečajih je vedno večja in *ajili je. te najprimernejši. Na teh. vežbafl!f'ečW> s sposobnimi strokovno iz kfli teljskimi močmi usposobiti ^et«5 in delavsko mladino za n —■—v|0g' tj k. Gostovanja v Zagreb^ ^ men v operi istega Jn}®,<>dnijn uSp^icJ nedavno v Zagrebu z ’^ed!lpefe, f < članica dunajske D^v ^piko^i . V m - Mit/AlaidL v . st V pevka Elena Nikolaidi, v ..f.posp^jg j« pa kmalu nato Marta ega zaVPie dvorani Hrvatskega glasb je turii%, pa nastopil ob za^u Berlin^' a^ evropskem jugovzhodu ,. .genta orkester pod vodstvom von Bende. v VP* k. Gostovanje Zagreb febžWj fal3 n«. Dne 29. t. m. Nar^V^ k. Nove bolgarske ga^ ^ ^ dališče v Sofiji je sprej Kjrila HJjf tri nova bolgarska & Kra* ^ dramo »Iventar«, on0mova »Orle« in Nikolaja u ,gfan skega kana^, ki pa J krajinskih odrih. holffa^^l \e^ k. oostov.nje M&r tov » Zapeb«. »J Zae«6® listi, sta povabljena Narodnega J pec» vanje prvaka Trendaf'*0 gha^e. *ča v Sofiji ^ ' jia bosta i0 Pf Oerganova.Nas.Pavljici, pearejevi »Zun' .r nranko „ pravlja režiser ^ k. Antologija > Mi'an - nko'1 1 založbi Mondadori prv<- je redakciji p«»f. J JJJJ *£ strani obsegajoči j^grstv gfi ki raztimp'0 itaiij take zvezke. (jovice Seja celjskega mestnega sveta KESTNt SVET CELJSKI JE POVIŠAL PLAČE VSEM MESTNIM USLUŽBENCEM SlnoS se je vršila seja mestnega ostalemu mestnemu delavstvu izredna f ta oljskega. Po odobrenju zapisni- draginjska doklada po 50 par na urno nadnje seje je župan poročal, da mezdo. Vsem pragmatičnim in pogodbenim nastavi j encem ter dnevničarjem, upokojencem in upokojenkam se zvišajo plače, in sicer do 1000 din za 15 odst, do 2000 din za 10 odst. in do 3000 din za odst. — Ob priliki svoje poroke je induslrijalec Adolf Westen za mestne reveže izročil mestni občini 200.000 din. Po želji naklonitelj a zneska bo mestna občina ta znesek razdelila na ubožne rodbine z večjim številom otrok in rodbinam v katerih vlada bolezen. — V socialno politični odbor se imenujejo člani mestnega sveta Bitenc, Jagodič, Kramar, Lukman, Plankar in Repnik, v zdravstveni odbor pa dr. Skoberne, Lukman, Pi-brovec, Jagodič in šmigovc. — Mestni svetnik Rischner je podal poročilo o izvršeni reviziji mestne blagajne za čas od 10. avgusta 1938 do 25. septembra 1939. Našel je vse v najlepšem re-du. — Pri slučajnostih je mestni svetnik Pibrovec omenil, da se namerava tudi iz Celja seliti industrija na jug. Ako se to zgodi, bo nastala v Celju še večja brezposelnost. Vzrok selitve so visoke samoupravne doklade v Celju. Mestna občina bo skušala pri sestavi proračuna prevaliti razna bremena na državo, tako vzdrževanje policije in drugo, da bi bilo tako možno znižati doklade. — Mestna hranilnica se prilagodi novi uredbi o občinskih hranilnicah. — Javni seji je sledila tajna. V tajni seji je bil upokojen mestni uradnik Zupančič. rili vsi sklepi zadnje seje izvršeni, ijl 00 spisi še obravnavajo. Na ujPelacijo mestnega svetnika Holo-v zadnji seji v zadevi planin-*8a doma pod Tovstvom je župan m, ’ da ie tozadevni načrt in prosta pripravljen m se bo ta stvar avnavala na prihodnji seji mestne-sveta. Konstituiral se je zaščitni jiLj Pri mestnem poglavarstvu. — 0J ^tonska pogodba za prostore leto k'a ^tošča se podaljša za eno Ohlat^- d,osedanjih pogojih. — V svetili se k° nainestila Se ena ozirn -" ~ *Z Prometnih in drugih %v je nujna potreba, da se rekon-^ ra občinska cesta Breg—Lisce— cek—Levški most—Levec. Ta ce- . nal bi postala subvencionirana ?fka cesta I. reda. Stroške za pre- Uj0 j ev te ceste od Kapucinskega vzela'1 Posestnika Jakobina bi pre-Uve ri_estna občina, od Jakobina do bi „ • treba cesto še zgraditi in Mbov ®’adjQjo prevzel okrajni cestni ’.~~ Raznim prosilcem se dovoli fcmii*xVršitvii° P°g°jev pm-cetacija toesti k' "Na Starem gradu se na-4ovnit°nasta tabla z grofovskim ro-z _ z ozirom na nastalo m je sifiT1® ^ftern naraščajočo draginjo, stvu - testni svet povišati delav- la*e*ie to nameščencem plače. De-ciji , ^poslenemu pri pomožni ak-ba? .e. zviša urna mezda od 2.7o dm dil’) do preklica se prizna vsemu tvnid bo 1. decembra svečano od-aenik blagopokojnemu kralju Ze- šola na Vicu. V nedeljo bo bla-ttfSta novega šolskega poslopja naVi-Ljubljani. V njem bo nastanjena o »a Sola. kamnite spomenike z rimskimi PoEijk našli pri prekopavanju hleva V in gostilničarja Franca Opara Sijhsm na Dolenjskem. l^aSSŠIČeni učitelji. Premeščeni so: ’^wr*»ceiu ucueiji. rremes v?, Vrbanec iz Železne gore v Sčav-^ttaa^tin Benedičič iz Leskovca na Sne v Mursko Soboto, Alojz Senica S? Sr. ,“heru v Fram, Antonija Gorjanec petrolej« se j® zvišala! Kakor ltrgovi,lic dyignila cena tudi petroleju. Ul: vmah na pragerskem je po S dm ^ ^in80iVorij°> da bo še dražji. Trgov- fega „ie etnejeno količino petroleja in Pra **>• Prebivalstvo v okoliških Wblieno ler,ske?a je radi tega zelo za-t»L 0 °° petrolej kupovalo, ako iK aft- visokr Se bolj bi bili pn-5 a ti^i.,^ petroleja sploh več ne d ki se niti v najtežrh ča-javno in povsod izpovedati Ako f,rePri2anja in se zavzeti za slo-•M ]p var. Takrat so bili v Mežiški X rcdki, ki so si drznili navzlic s3no p0Vzdisniti glas za slovensko L kili in P,r.aSanie. Kar pa jih je bilo, Jji zn esti, ki So se do skrajnosti [O1 bjLpFavice slovenskega naroda, in k - ie bil tllrtl r,rp>mltnllH Tos1t> T?ifL j. -jiij • - bil tudi preminuli Josip Rifl. C ha li 1 eden izmed glavnih ste-5M,°bii J°vcnskcm Koroškem ter si je Mežiška CK j »'linoAL v ..... ranila v trajnem spominu. C* Drinc^P zaslug, da j e tHrenp^la Jugoslaviji. Marljiv in ■ v siujJ? ,vsa svoja najboljša leta W ^ javnosti in Mežiške doline, otroke in matere pred vsemi grozotnimi posledicami vojne, se je tudi pri nas pri-pričelo z velikimi pripravami in delom. O zaščiti otrok in mladine sta imela nato referat upravitelj v pok. g. Janko Kramar in gdč. Zupančičeva, ki sta dala navzočim zanimiva in poučna navodila. Vsi starši bodo dobili v kratkem popisne pole otrok. Pojasnilo se jim je, kako se bodo morale te pole izpolniti. c Ljudsko vseučiliSče. V ponedeljek, 27. novembra ob 20. predava univerzitetni profesor dr. Boris Zarnik iz Zagreba o „notranjem izločevanju". Predavanje bo na podlagi skioptičnib slik. c Bencin delijo vsako jutro pri črpalki v Kolenčevi ulici. Dolga vrsta avtomobilov čaka že ob 7. pri črpalki, bencin pričnejo deliti ob 8. Za vsak avtomobil dobte šoferji 10 litrov bencina. c Koncert v proslavo praznika Zedinjenja 1. decembra ob 20. v Mestnem gle-dilišču, bo prav pester in bogat _ Poleg vseh treh pevskih društev nastopi tudi mladinski zbor in godalni kvartet Glasbene Matice ter celjska vojaška godba. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdove. Zdravniško dežnrao službo za člane Naiprikladnei&i božični dar ie žMienitka polica I Ali ste mislili na Vaše moralne odgovornosti za Vašo rodbfno? Življenjska polica predstavlja vedno razpoložljivo gotovino, ker »CROATIA« redno izplačuje posojila, odkupe in zavarovane glavnice. Za vse vrste zavarovanj se obrnite z zaupanjem na ,Cr®a£fo BI v g im j cc u -mir zavarovalno zadrugo ,» GLAVNO ZASTOPSTVO: Maribor, Trg svobode 6., telefon 23-37. c Nesreči. 34 letni železničar Jernej Kukovič iz Dobrove pri Celju je peljal domov les. Pri tem je padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. — 24 letni ključavničar Josip Zupanc iz Creta je padel in si težko poškodoval desno nogo. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Sz učiteljske službe. Gdč. Marija Polakova. učiteljica na II. drž. deški narodni soh v Celju, je premeščena na šolo za defektno deco v Ljubljani. c Opozorilo umetnikom! Sokolsko društvo Celje-matica razpisuje v okviru proslave 50 letnice svojega obstoja na tečaj za sestavo primernega znaka za vse prireditve v okviru te 50 letnice. Za prve tri najboljše osnutke bodo določene primerne nagrade. Domači umetniki, ki se za zadevo zanimalo, naj se obrnejo na sokolsko društvo Celje-matica, kjer dobijo vsa tozadevna pojasnila. c Nagradno streljanje Strelske družine v Celju je preloženo na pomlad. Sobno streljanje bo redno vsak četrtek zvečer v Oficirskem domu. roma velike količine kmetskih pridelkov, ki nam preostajajo. Vendar pa je v interesu prebivalstva, da se proizvodnja kmetskih pridelkov čimbolj poveča, ter da se obdelajo pravočasno vsa zemljišča, ki so primerna za proizvodnjo kmetskih pridelkov, nujno potrebnih za prehrano. Nadalje občina poziva prebivalstvo, da ie sedaj potrebno ukrene za dobro obdelavo zemljišč. p Deblo ga je usmrtilo. Posestnik Ivan Vajda pri Sv. Barbari v Halozah je že več dm podiral drevje. Pomagal mu je Martin 2uran. Ko se je podžagano drevo Iznenada nagnilo v nenamenjeoo smer, se 2uran ni utegnil umakniti. Deblo ie treščilo naravnost nanj. Zdrobilo mu je prsni koš, da je na mestu izdihnil. Prepeljali so ga v mrtvašnico barbarškega pokopališča. p Zastrupljanje. Kralj Tereziji, posestnici iz Iljaševcev pri Ljutoi 35 letni omeru, je rana na palcu povzročila nevarno zastrup-ljenje, da je morala v bolnišnico. Čuifa oci in zdrais/e, ustvarja dobro razpoloženje TUNGSRAM Krtfpton Ptul p Poslovalnica „Večern!ka“ se je preselila iz Vrazovega trga na Zrinjsko-hrankopan-sko cesto 10 a (Cučkova hiša). Tukaj se dobe pojasnila, sprejemajo naročniki in oglasi dopoldne do 9. in popoldne od 4. do 8. ure. p Naj se obdela čim več zemlje. Razglas mestne občine pravi: Dogodki ,ki so v zadnjih mesecih nastopili v Evropi, so povečali dviganje cen kmetskih pridelkov, c Zdravniško dežurno službo za člane povečati dviganje cen kmetskih pridelkov, OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago ki so neobhodno potrebni za prehrano Kočevar, Kolenčeva 4. prebivalstva. Pričakovati je, da bo dviganje c Nočno lekarniško službo ima od 25. cen še naraslo. Ne obstaja sicer nobena novembra dto 1. decembra lekarna „Pri j nevarnost, da bi bila prehrana prebival-Orlu“ na Glavnem trgu. stva ogrožena, ker država izvaža razme- p Ogeuj je upepelil gospodarsko poslopje Rudolfu Kekelju pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Skoda je ocenjena na 2 Osnoval se bo novi šolski kljub temu niso mogli takrat ™!s1dlokoliš, v katerega se bo vključil del gradnjo novih razrejJ vurberškega, ptujskega in urbanskega varjajočem mestu. Z l \ veh golskega okoliša. Predvsem bosta raz-občine Grajena, ki obsega ^okrozeno bremenjeni ptufska hl vurberška gola. naravno celoto med Ptoiem ra Vurber- Nova go]a ^ ot,rok. kom in ima sedež v sreaiscu, se je po- ložaj bistveno IzpremenH. Posebna ba- * Na novo razmejeni šolski okoliši na novinska komisija je dognala na vurber- področju občine Grajene pa bodo odgo- varjali tudi pedagoškim zahtevam. Mnogo dece mora sedaj hoditi od 4 do 6 km daleč v šolo. Utrujeni prihajajo v šolo in domov, najbolj pa najmanjši, da so nesposobni za učenje. Oni, ki imajo popoldansko šolo, odhajajo z doma med 10. in 11. uro, da ne morejo kositi. Zvečer pa se pozno vračajo trudni domov. Ker je večerja običajno bolj pozna, večkrat zaspijo brez nje. Po gričih so razmetane koče malih ljudi, ki ne zmorejo preskrbovati svojih številnih šolarjev. V zimi prezebajo na dolgi poti. Otroci vidno hirajo. Pogosto izostajajo iz šole, da za* devajo starše pogosto občutne globe radi izostankov. Po novem načrtu bi pa imeli otroci iz celega področja med Ptujem in Vurberkom največ do 3 km daleč v šolo. Deca bo raztrgala manj čevljev, manj časa zabila in se več naučila. Osvojeni predlogi o novi šoli čakajo sedaj na rešitev na odločujočih mestih. Pričakovati b! bilo, da bi občina Grajena kmalu dobila v ta namen brezobrestno posojilo. Ker je ta kraj pasivnega značaja, je treba, da banovina z Izdatno podporo činrprej omogoči gradofo nove šole ob severni mejL ^ Maribor Preprečite izvoz surovih kož Širša javnost se v poslednjem času živahno zanima za gospodarska vprašanja, posebno še za izvoz in uvoz raznega blaga. Pod važne življenjske potrebščine spada nedvomno tudi ustije, oz. surove kože. V začetku tega meseca je bil dovoljen izvoz surovih telečjih kož proti plačilu v devizah. Posledice tega izvoza $o bile, da je cena kožam poskočila od 16 na 24 din za kg in je nastopilo občutno pomanjkanje kož v tovarnah. Da produkcija telečjih kož doslej komaj zadostovala za kritje domačih tovarn, je razvidno iz kapacitete nekaj večjih tovarn v državi, Ena naša večja tovarna predeluje pri normalnem zaposlenju dnevno 500, mesečno torej 12.000 surovih telečjih kož po 5 kg, kar znaša 60 tisoč kg surovih telečjih kož mesečno. Kapaciteta vseh velikih in malih tovarn sn strojarjev pa je približno 50.000 kom. telečjih kož ali 250.000 kg mesečno. Pri izvozu v inozemstvo iznaša izkupiček za 1 kožo 120 din na podlagi poprej navedene cene po 24 din za kg. Ako se ta koža predela doma, se dobi 10 kvadratnih čevljev boks-usnja po 19 din, kar znaša 190 din. V razliki med surovo in gotovo kožo din 70 je izdatek za pomožna sredstva pri strojenju, nabavljena v tujini 20 din, ostalih 50 din pa predstavlja stroške za domača strojila, delavske mezde, davek in druge javne dajatve. Iz tega izhaja, da bi pri izvozu predelane kože, t. j. usnja, imela veliko korist tako država kakor delavstvo in podjetje, medtem ko gre pri izvozu surove kože vse to v izgubo. Ker se je v zadnjem mesecu izvozila precejšnja množina surovih telečjih kož, se občuti veliko pomanjkanje ter grozi tovarnam nevarnost, da bodo primorane vsled tega obratovanje ustaviti. Militarizem in revolucija V petek zvečer je predaval na mariborski Ljudski univerzi znani zgodovinar dr. Ljudmil Hauptmann o za današnji čas važni temi o militarizmu in revoluciji, da bi človek pričakoval vsekakor večji obisk. Predavatelj je razložil nastanek militarizma v zgodovini ter posebno podčrtal razlito med materialnim militarizmom m med duhovnim militarizmom, čeprav je imela Francija pred svetovno vojno 1 in pol odst. svojega prebivalstva pod orožjem, Nemčija pa samo 1 odst., je vendar med obema sistemoma ogromna razlika. Dočim so Francozi že izza Ludvika XVI., ki je smatral zavojevanje kot najodličnejši in najprijetnejši posel vojakov, torej kot nekak ornament, proglašali militarizem samo kot sredstvo za obrambo tega, kar so si v zgodovini pridobili, je postal militarizem Nemcem cilj. Kajii predvojna pa tudi sodobna zedinjena Nemčija se je strnila v erlo enoto iz neštetih državic samo na osnovi novega nazora v državi, ki ga je morda najostreje opredelil filozof Hegel s stavkom, da je država individualna totalitarnost, ki je važnejša in višja od vseh drugih individualnosti, m ki ima edini namen, da se ohrani. Z raznimi majhnimi anekdotami nam je predavatelj predočil težave pri uresničenju militaristične misli, ki je že v začetku zadevala na oster odpor. Posebno v borbi med Prusijo in Avstrijo za časa Bismarcka se je novi nazor o državni sili uveljavil. m V Maribor je premeščena učiteljica Matilda Košutnikova od Sv. Martina pri Vur bergu. m Požar pod Mariborsko kočo. Sredi noči je veter razpihal žerjavico pri žagi Simona Čečka ob novi pohorski avtomobilski cesti pod Mariborsko kočo. Izbruhnil je požar, ki je uničil žago. m 10 maskiranih razbojnikov je napadlo zakonca Reiuinger v Zg. Hlapju pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Napadalci so moža in ženo neusmiljeno pretepli in jima ukradli 600 din. KAUARNA ..JADRAM" moderno urejena, shalali-iče vseh sloiev. Tu in inozemski časopisi. Ob sobotah, nedeljah popoldne in ob nedellai zvečer KONCERT m Nezgodna kronika. Pri početniškem kolesarjenju si je zlomila nogo 47 letna posestnica Marija Klepova iz Rač. Na domačem pragu se je spotaknila ter si pri padcu natrla rebra in zlomila roko 60 letna preužitkarica Terezija Hlebova iz Kungote. m Pcšcc podrl kolesarja. V mariborsko bolnišnico je prišel s poškodbami na glavi 24 letni ključavničar drž. žel. Ivan Ko-ničnik, ki ga je zvrnil s kolesa neki pešec. m Splašenir konji. Na Glavnem trgu sta se včeraj splašila konja, vprežena v vojaški voz, na katerem so se vozili vojaki. Na prometnem otoku se je voz prevrnil, padli so tudi konji, vojaki pa so ostali k sreči nepoškodovani. m Ukradeno koko. Delavki Marjeti Lor-berjevi iz Pivole, ki je prišla obiskat svojega moža v Melje, je tam nekdo ukradel Kolo „Rhemlanor“ z ev. štev. 196.794. «<> Pred podražitvijo mleka Vedno bolj se množe tarnanja naših živinorejcev in viničarjev radi pomanjkanja krme. Živina se odprodaja po nizki ceni. a vprašanje je, kako se bo spomladi, ko živine ne bo. Že sedaj se govori, da bo živina spomladi najmanj še enkrat dražja kakor jc Se huje prizadeti pa so tisti živinorejci, ki se bavijo z mlekarstvom, že kvaliteta krme je letos tako slaba, da dajo krave letos dosti manj mleka kot v normalnih letih. Le z dodajanjem krepkih krmil se lahko doseže normalna količina mleka. Ker pa ni denarja za tako krmo se količina mleka z vsakim dnem bolj krči. Ker bi ai8 * Vstopnice za akademijo o c so v predprodaji pri Puhi • ^ Ze. * V Proslavo drfa>^a P_matica dne dinjenja priredi Sokol Mar slavnostni 1. decembra v Sokolskem a m Kino . • „ v„riesii * Grajski kino. Danes «£f^oser> L ta „Malo okrožno sodisce - Hans. ^ Engiisch. Prvi tOm * * Esplanade kino. ->Dac^ ’ nLh slikah film z Shirlev Teniple v nara ba[cU Film veselja in čarobno \ -o etj0ijka * Kino Unioa. Do vključno Pa zap^5 veliki pustolovni film iz j^a, zttf .,Patrulja smrti” napeta rnk0vnja& ^ kovbojev nad prerijskimi ro»ovnj delja ob pol 11. uri taauneja- Tar. * Zvočni kino Pobrežje- \ejej ^ s) zsm v Haremu'-. Od 1- ur; ob cf' prestave ob sobotah ob 19.30 del j ah ob 15., 17. in 19 lir1^ Mseiboirsfco gfedaliSSe ^ Sobota, 25., ob 20.: Celjski grolJ • ne cene. Zadnjič. nravi&ttf Nedelja, 26., oh.la^ 1» Znižane cene. Ob 20.. v Žane cene. Konec ledna Da se tudi socialno sibkej-i.m je „ goči najcenejša duševna z~ dališka uprava odločila za za vse tri predstave v sofcotu ^ oa soboto večer pridejo ^dn] tudi zgodovinsko zelo za»nn je p grofje‘:. V nedeljo P°!?.01^ nf0rej« Lv-za okoličane in one, ki . ze]0 i$ černim predstavam, uP.rJf^ ura“. na veseloigra »Neopravičen ^aVj^, pa vesela Beneseva opor*^ _ " mariborskeffl^.^jo- i Radio Nedelja, 2C. novemj** g#P Ljubljana: S. Stirie fantje**; 10. SIovl . (vio^ vsak dobavitelj mleka rad postregel svojim stalnim odjemalcem, kupuje prosto mleko, ki pa je žc poskočilo na 2.50 do 3 din. Tako mora sedaj na primer viničar, ki daje svoji stranki mleko po 2 din, dostikrat plačevati za mleko 3 din. Iv temu se je pridružilo še za živinorejca najhujše zio — slina\ka, ki zajema čimdalje večji obseg. Napadena živina prehodno usahne z mlekom, ki je tudi neužitno ter je dobava mleka iz okuženih krajev prepovedaiia. Da bi se temu nevzdržnemu stanju vsaj deloma odpomoglo, so sklenili dobavitelji ceno mleku zvišati, da si za g povišek nabavijo krepkih krmil. * Sokolsko društvo Maribor lil opozarja mariborsko sokolstvo, da ima 9. decembra telovadno akademijo v Narodnem domu. * Sokol Pobrežje uprizori v nedel. 2S .novembra, ob 19. uri veseloigro pod copato“. * Gostilna Krempl. Fureš, divjačina, perutnina itd. * Glavco zastopstvo zavarovalne zadruge .,CROATIA“ sc je preselilo na Trg svobode It. * Restavracija Trije ribniki" (Kliček) jetrnice, krvavice itd. * Kolodvorska brivnica odprla tudi ob nedeljah do 11. ure. * Starši! Najlejjše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica ,.Upor v peklu'1 in veličasten prihod Miklavža. Sokolski dom 3. in 5. decembra ob 16. uri. * Giasbeau Matica v Ptuju razpisuje me sto glasbenega učitelja na svoji glasbeni šoli. Zborovodje imajo prednost. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi spričevali o učni usposobljenosti in dosedanjem službovanju, ja nasloviti na Glasbeno Matico v Ptuju najpozneje do 31. decembra t. J. loV 11 Zvoki; 13.02 RO; Vino 1^ trio: 20. Martin D. Jenko 22.15 Plošče. — /agreo: JU- _ s%. - Beograd: 2255 (jffi 6. Jutranja oddaja; 11« 13.25, 18., 20., 21.20, 2U0 in plesna glasba. — Bto- ^ #0 [■. _____ — Budimpešta I»:. 22.3» sil? - 'GrieS°vl revija. akademija. Oslo: fonični plesi. Ponedeljek, 2"» Ljubljana: 7. JutranjiP^vi &d£-22.15 Plošče; 12. Bolgarski 19.20 13.02 Radijski Šramel: IS. stne dobe (dr. Brecelj); ^ U , greb 17.15 Koncert. Klc„. _________________ danski koncert; 19.40 Pes®1 5.45 Violinski koncert. — ‘gjfe* Odbor Glasbene Matice v Pluju. 1 ba. stne dobe (dr. Brecelj); „ i* 100 letnica rojstva dr. R&V flO- Qpof' Ijonski godalni kvartet; | # ncert. — B^HKetJ«'., }er ni a oddaja* 7., n.a, u3«2 21.20 in 21.30 Lahka m Pjg. 21J Simfonični koncert. -vnov „Egmont in S« 'C padrona". — Bukarešta. ^^5 ' ^ gl festival. — Budimpešta- - Cjgan cert opernega orkestra, ZAMENJAVA POSELSKIH KNJIŽIC Rok za zamenjavo starih delavskih odnosno poselskih knjižic poteče 31. XII. 1939. Predstojništvo mestne policije opozarja vse one, ki imajo stare delavske ali poselske knjižice, da si pravočasno zamenjajo stare knjižice za nove poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Po 1. januarju 1940. leta se ne bo mogel zaposliti no-Deaen delavec in nameščenec, ako ne bo imel npvc poslovne knjižice (legitimacije). Isto tako nobeden delodajalec ne bo smel zaposliti osebja brez teh novih poslovnih knjižic (legitimacij) m se bo proti onim delavcem in namescencem ter delodajalcem, ki ne bodo upošteva!’ teh predpisov, uvedlo kazensko postopanje. Za slučaj brezposelnosti, bolezni ne-sre9S onemoglosti nobeden delavec (na-mescenec) nit! njegova rodbina ne bo mo cin brez nove delavske knjižice uživati nobenega popusta. Tujim državljanom zadošča za ora-vilno zaposlitev redna dovolitev za zaposle-nje. Radi tega se pozivajo delavci in name-sV*n?’. se/aV.1 zamenjave starih poslov-mh knjižic zglasijo takoj pri tuk. predstoi-mstvu mestne policije, kjer dobijo na sobi št. 2, pritličje, vse potrebne informacije. m Faganeli Anton znani mariborski no-sebno kot baritonist priljubljeni pevec od haja iz Maribora. Pevci Glasbene. Matico iu drugi Matičarji ter njegovi prijatelji se bodo od njega poslovili jutri, v nedeljo, ob 20. v hotelu „Orel“.’ m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v nedeljo ima zdravnik g. dr. Pogruic Stanko, Maribor, Tuševa ulica št 14/1. m „0 strupenih plinih in napadih iz zraka” je naslov predavanja Sokola I. v nedeljo ob 11. v telovadnici kralja Potra Osvoboditelja. Za članstvo in naraščaj obvezno. m Obrtniški učni tečaji v Maribora. Mariborska poslovalnica Zaveda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI zbira prijave za. sledeče tečaje; za knjigovodski lecaj, mojstrska izpitna predavanja, avto geno-varilni tečaj, Šauerjev krojni tečaj in mizarski risalni tečaj. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski 1J/I. med dopoldnevnimi uradnimi urami, kjer se dobijo tudi event. tozadevna pojasnila. m Sokol Maribor I. priredi proslavo Zedinjenja ler zaprisego novega članstva v soboto 2. dec., ob 20 v kasarni kralja Petra Osvoboditelja. Bratje in sestre v krojih ali v civilu z znakom. Po proslavi čajanka izključno za članstvo. Bratje in selre, proslavimo naš narodni in sokolski praznil; cim slovesne je! m Naši športniki vabijo na svojo čajanko v nedeljo popoldne v kino-baru. m Za smučarje vozi jutri z Glavnega trga ob 7. zjuU-aj avtobus na Pohorje. Cena do odcepa (žage) 20 din. VZROK MNOGIH OBOLENJ leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi Planinka čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesa in napetosti,. omotice, glavobola, nespečnosti in zgage, hemoroidov in debelosti. Planinka čaj v vseh lekarnah po din 20.— i" din 12.—. Ree. S. br. 39781/35 Obsodba konkturznih gangs*®^. * pravoslavno cerkvijo je fiksiral in opazoval1. ti hj He' namreč nameravala ]ugo, 150 «0^ sterski način davtnegj r & tra-sel sredi belega dneva razpr5va ! d« Včerajšnja dopoldanska- ]dapSlc» jala do pol 13. ure, # 20. ure. . sVoje^ V^, Državni tožilec je v,iaioStreiš® zahteval za obtožence ' pos^ u le Po več kakor enournem katere rim nnvDrecmne, Fran leti Pred mesecem, 27. oktobra, smo obširno poročali o konkurznih sleparijah, zaradi katerih se je morala takrat zagovarjati na okrožnem sodišču v Mariboru eden izmed najbolj razkričanih mariborskih milijonarjev 47-letni Maks K o r ž e, ki je bil tudi nekak duševni oče dogodkov in ki je tudi »zapeljal« drugič bivšega trgovca in mariborskega klobučarja Antona A u e r j a v nove denarne mahinacije, komaj je ta končal proces zaradi lažnega bankrotstva. Korže je bil tisti, ki je nagovoril Auerja, uaj znova napove konkurz, popreje pa seveda naroči dosti blaga, izkupiček za prodano blago pa naj nosi k njemu. Tako se je tudi zgodilo. Začele so se poravnave za poravnavo. Da bi pa Auer docela zavaroval sebe in svoje imetje, je pri tem poslu potegnil v konkurzno sleparijo klobučarja Čančalo in njegovo ženo, mizarskega mojstra Viljema Benkiča ter mizarskega mojstra Ivana Kolarja. Včerajšnja razprava, ki je bila pred mesecem prekinjena, se je nadaljevala znova zelo živahno, Na docela poseben način se je vedel pred sodiščem Korže, ki je čutil večkrat potrebo, da vstane in da se čudi vsemu, posebno pa Auerje-vim trditvam. Po tudi Auer je vedel povedati marsikatero. Tole njuno prerekanje je najbolj zanimalo občinstvo, ki je dvorano tokrat docela napolnilo. Vsi ti poslušalci so spremljali tega ali onega obtoženca že na njegovi življenjski poti, pa so hoteli videti, kako se bo končala z njim zadeva pred sodiščem. Zaslišanih je bilo okoli 20 novih prič. Davčni sluga Ignacij Baj je pred sodiščem res izpovedal, da je opazil pred din povprečnine, 2 . mesece strogega ravlc teT nj častnih državljanski P ? leti. povprečnine, po*«® u na ^ žena Antonija Ca« 2asto» j strogega zapora* ' . 2 let* P? Ijansklh pravic a«J** Jg 0a JV dve leti, Viljem L, strogega zapor;a. z9 A 02s Uansklb Pravte Jfeziia zetova zena * fia 01 a f ^ strogega zapora Antoflra is o pravic za dobo 2 «2 •100 din slobe a« za tri leta. tjia^ ».i-g dr< ! nizkih kazr.l. Zase r3vdn° zavrnili na > ’ če občinstvo je se je ostrejše njalo s prlnvom ELggd«*»>sw* brpmiiamšes Trdoživost v prirodi, bi je človek ne pozoa Stanko Bevk / Deževnika lahko razrežeš, vsak deiček zraste v popolno živa! oj e^ec november je za nižinska lovišča *>avni e as za lov na zajce in lisice. Srnja-* so po večini že odvrgli rogovje, zato Pravega lovca nimajo več privlačnosti, nJ..1Ce Pa na pospravljenih in praznih P ‘J‘h ne »drže« več lovci in se dvignejo pred m ali psom na nestrelne daljave. — ]ci so v tem mescu že rejeni, lisice pa kQ>ze »dobre«, kar pomeni, da je odrta znotraj bela in za kupčijo primerna, si ima lovec največ užitka, če ustreli li-0 na lovu, najsi je na brakadi, na stre-n 31 °b yabilu, se vendar upleni pri nas id. *'s*c s pastmi ali celo s strupom. D,?r Je. mnogo lovil s pastmi, zlasti s sto-ami, je gotovo katerikrat našel namesto lisice le košček njene noge >izf .sPro^en‘!Tla locnjema. Lisica se je gnzla« ali »odjedla«. če je udar pasti kost' mo^an’ da zlomi ali zdrobi nožne nač’1’ Se neredk° re§i ujeta lisica na ta po t*’ da PreSrizne kožo in kite ter ubeži p r6n iz življenjske nevarnosti. lesa°JaV’ ^r^vuje žival del svojega te-Seb Za rešitev življenja, v prirodi ni poseka! red_e!<, zlasti ne pri nižjih živalih, ‘ako 6re ^'va'i imajo posebne ude celo oapa.z?raiene, da na določenem mestu Vsat^0’ al<0 žival zanje zgrabimo. — 0 ve, da mu ostan., reP kuščarice v roki, če jo ulovi m. samo zanj. "i pa c«, . prirefo! °sno znano, da je rep v to svrho jo, pač pa dele kože in nekaterih staničij, kar vidimo pri celitvi ran. Prav v redkih primerih, so opazovali, da so deloma na novo zrasla jetra ali obisti, dasi se navadno ena obist le poveča in deluje za obe, če je druga obolela ali bila odstranjena. Zanimivo je dejstvo, da raste odkrhnjenj ali odtrgani del telesa hitreje, kakor je običajna rast dotične živali in da se vrši obnova razmeroma hitreje, čim večja je okvara. Raku zrasteta prej obe odtrgani ščipalki, kakor ena sama in pup- žival čimprej dobi svojo stalno obliko nazaj. To pa je mogoče samo pri živalih, ki so še v rasti (ličinke) in pa za one organe, ki niso odločeni za prav posebna opravila, specializirani. Dorasli žabi ne zraste več odtrgana noga, ličinki njeni, paglavcu, ki bujno raste, pa se obnovi kaj hitro. Ličinke členonožcev, n. pr. žuželke, obnove nekatere organe, preobražena žival pa, ki ne raste več, tega — razen kože — ne more več. Mnogo živali raste le neko dobo in do neke velikosti. Ko je ta dosežena, se ku prej cela noga nego samo njen spodnji 1 porablja hrana samo za vzdrževanje do del. Težnja regeneracije je taka, da najlseženega stanja; rast in hrana stopita v stalno ravnotežje. Obnavlja se samo še koža z dlako, oziroma perjem, ker se obrablja in se mora nadomestiti. Druge živali rastejo venomer, n. pr. ribe, kače, krokodili. Pri teh je možnost regeneracije večja nego pri prej imenovani skupini. Pri živalih, ki stoje v razvojni črti nižje, zlasti pri onih členastih, ki se jim v telesnih obročkih ponavljajo najvažnejši organi, in pa pri tistih, ki sestajajo samo iz dveh važnejših staničij, je obnovnost največja, kajti že majhen del živali more opravljati poglavitna življenjska opravila in živeti zase toliko časa, da zrastejo organi, ki ga izpopolnijo v celo žival. Lep primer za specializiran organ, ki se ne obnavlja, je rep kameleona. Drugi kuščarji, kojih rep nima življenjsko važne vloge, rep regenerirajo, kameleonu pa ne zraste drug, kajti rabi ga za oprijemanje in brez njega tudi začasno ne bi mogel izhajati. Perpetuum mohiie - stroj, ki večno dela Prijetno bi bilo sedeti za pečjo in gledati, kako se vse samo dela. Koliko truda bi si prihranili s strojem, ki sam zna vse. Od časa do časa bi ga očistili in že bi spet sam tekel dalje... Že davno so se ljudje mučili z iznajdbo stroja, ki bi sam opravljal dela brez porabe energije. Toda vsi izumitelji »perpetuuma mo-bila« so se trudili zaman. Zakaj? Osnovni zakon fizike, odkrit pred 100 leti, pravi: Delo je mogoče opravljati samo z uporabo energije. To se pravi, da bi stroj, ki bi večno delal, večno potreboval pogonsko sredstvo, to pa že ne bi bil več »perpetuum mo-bilc«. Pri vsakem premikanju pa nastane tudi trenje, ki premikanje zavira. Stroj pa, ki dela, ima na sebi dele, ki nikoli ne mirujejo. Pri tem nastane trenje, zato je stroj, ki bi se večno vrtel, čeprav ne bi opravljal nikakega dela, nemogoč. Zanimivo je, da so se tudi zelo učeni možje bavili z iznajdbo »perpetuuma mobila«. Leonardo da Vinci je bil med njimi. Robert Mayer, nemški zdravnik je pa prvi dognal, da je tak stroj nesmisel. Na potovanju na Javo je kot ladijski zdravnik imel dovolj časa razmišljati o naravi in njenih zakonih. Pariška akademija je njegove ugotovitve sprva zavrnila, pa tudi nemški znanstveni svet je učenjaka odklanjal. Kasneje je pa mož vendarle zmagal. Z njegovimi ugotovitvami je sen o čudežnem stroju, ki bi sam delal, splahnel. Človek se bo seveda še nadalje pehal, da iznajde stvar, ki je v zasnovi nemogoča. lfclPn n — r ------ in čez Kepna vretenca namreč niso čez tasta3 Proti sredi’ kjer Je mečia hrustan-■a Plast. V tej plasti se odkrhne rep, lij X ■"'h'1*« v i nami ct UldU k0nca2 Pokostenela, ampak le od vsakega Kdaf pa sije pa!na Ima? . - -- ...........čeprav ima približno isto pot kakor v nasprotno smer kažejo, da mesec poje- Va]Pa v sklepu, kakor bi človek pričako- sonce, se nam vendar zdi, da ubira luna ma. Pred polno luno je krajec zmerom vi- tiei* Prelomne plasti imajo tudi'po nočnem nebu dru£*e steze. Radi bi pa den na večernem nebu, pred mlajem se iek .drUge živali’ n- pr- na n°£ah Pa’ ]%at^a’ nekatere stonoge, roki itd. Od- njeni krajci, torej dnevi, ko luna štedi /ie Jena n0Sa trepeče in se zvija ter obr- . svojo »žepno svetilko«. pa Pozornost zasledovalca nase, medtem I Kako pa spoznamo, kdaj luna raste, CSLl"? žival pobegne ali se skrije, kdaj pojema? Krajec, zaostren na levo P°Se^n° tako opozoritev so opazo-1 navzgor pomeni, da luna narašča, konice S, v-iT10velšem času pri neki jamski stri- ' —-------------------------- ^ popuščena te. ” silovito utriplje in glasno čvrči. Sij ^rhnitev kakega dela živalskega Pr'Pravljena in na določeno mesto na< govorimo o avtotomijj ali sa- 2a k' je eno izmed mnogih sredstev BajdPmitev poedinca. Tudi pri rastlinah Pojav • avf°tomijo. Prav lep zgled za ta la m J6 oblistanje, kajti tudi tu se stvar-med Deri,-«-. stani- {je ].• Puljem in steblom posebno 6dn-°--aj'Ša odPad lista- odpad no- v0, J>ad!i del trupla često zraste na h.’ asti če je živali neobhodno potre !n. Po^riea dobi nov rep, ki sicer ni fl°iw ,enal{ izgubljenemu, vendar ta r„. lek dobro služi živalci za tek. Brez na- rePa zvedeli, kdaj se javi polna luna ali pa prikaže na vzhodnem delu. Polna luna se . j—: i._ i— - prikaže skoro istočasno na vzhodu, ko se po zatonu sonca razlije žar po zahodnem nebu. V naslednjih dneh se javlja luna na videz še .vedno polna, vendar pa z zaznavno zakasnitvijo, ko je sonce že davno šlo za gore. Večer za večerom se prikaže nočni popotnik po nebesnem svodu kasneje. Razlika znaša, kakor so pač letni časi, 20 minut do 11.2 ure. Razlike med sončnim zahodom in vzhodom polne lune so poleti manjše kakor pozimi. V nasprotju s soncem, se smeje bledi mesec pozimi visoko z neba. poleti pa kuka izza oblakov nizko nad obzorjem na zaljubljene ljudi. Hudiča, spet mi je eden ušel, ne da bi plačal račun... Premu6kuščarica namreč ne more naglo mikat>- Pravimo, da se rep obnovi ali regenerira. Pagiav . ? 0,:)navljajo ribe plavuti, žabji fak; !" ,pupki rep, čeljusti in noge; »o tipalnice in oči, polži celo gla- fenerj 1^ast° nogo. Morska zvezda re-»ie 2gra 'zrezano rame, pa tudi vsako ra-*. Se 'lzP°P°lni v peteroramno zve-v$e gre roc|nemu brizgaču zraste na novo ^ledova^5’ 3*<0 mU ‘z'Dr'zSano odgrizne racijšk'5rVitl in nižiih živalih je regene-•ahito 3 zm„oznost še večja. Deževnika *r3ste razrežeš na tri konce, vendar vsak Po dvaV^°Po!no živa1- Ce1° manjši deli, »asta ’ rije obročki, ne odmrjejo; ampak VU p] 'J0 spredaj glavo, zadaj rep. Pri čr-k"37ii so s poskusi dognali, da zra-? nove°e k' je le 279 del cele živali, še črva in pri sladkovodnem trdo- ^obno BELA MIŠKA — KANARČEK V Nieuweenu na južnem Holandskem je neka kmetica večkrat čula izza stene lepo kanarčkovo petje. Nekega dne je posebno pozorno prisluškovala in odkrila skrivališče za tapeto. Odstranila je oblogo in iz špranje je prilezla drobna bela miška, ki je pela kakor kanarček. Miško so vtaknili v kletko ter postavili v županovo sobo, kjer je 10 kletk s kanarčki. Miška jim spretno konkurira, postala je slavna že tudi v radijskem prenosu in v Nieuween prihaja vedno več turistov, ki hočejo na lastne oči videti živalco, pevca v — kožuščku. Moder človek za izgubo ne žaluje, ampak gleda, da jo nadomesti. (Shakespeare.) PROF. DR. GUSTAV CASSEL švedski narodni ekonom, od 1904 profesor na: rodnega gospodarstva na stockholmski uni- J / verzi. Kot zastopnik neoliberalizma je posebno izrazit teoretik določanja cen in denarništva v zvezi z narodno produktivnostjo in kapitalizmom. V tem smislu je napisal celo vrsto strokovnih del. Ne pozabi naročnine! ZAKONCI Sl POSTANEJO PODOBNI če nista mož in žena po zunanjosti preveč različna, postaneta čez leta drug drugemu podobna, tako da sta si na vrdez brat in sestra. Mnogo let živita v istem kraju, jesta iste jedi, stanujeta v istih sobah, imata iste skrbi in veselje. Vse to vpliva na zunanji obraz in izraz lica, da si postaneta podobna. Seveda je važna tudi njuna notranja harmonija: po mnenju nekaterih je ta celo pogoj zakonske podobnosti. Koliko udomačenih živali Je na svetu ? Ljudje našega planeta so že prekoračili šte-vno dveh milijard. Koliko je pa udomačenih avali? Po statistiki iz I. 1929. sodijo, da je bilo na zemlji 107 milijonov konj. Največ jih je imela Rusija, nato USA in Argentina. Kaj malo je konj na Kitajskem, kjer pride komaj na vsakih 100 ljudi po en kopitar. Oslov (seveda četveronožnih) je na svetu blizu 26 milijonov. Z osli se na prvem mestu ponaša Kitajska, slede Brazilija, Italija m faparuja. Nemčija jih ima 25.000. Mezgov imajo Zedinjene države 5.5 milijona, druga po vrsti, Argentina pa 623.000. Kamel nosi naš planet še tri in pol milijona. Tretjina teh je v Rusiji, polovico jih imata Egipt in Sudan. Število severnih jelenov sodijo na 100 000, udomačenih slonov je še 50 000. nov ovc, Avstralija je s 100 milijoni na drugem mestu. Nad 20 milijonov ovc imajo še Argentina, Indija, Južna Afrika, USA, Španija in Novi Zeland. Brez ovc so Siam, Kitajska, Kuba in Bolivija, ki ima namesto ovc 300.000 lam in alpaka ovc. Govedi je na svetu le 580 milijonov. Najbogatejša v tem pogledu je Indija, ki šteje 150 milijonov goved, s 66 milijoni sledi Rusija, nato USA, Argentina, Nemčija, Kitajska Francija. Dežel brez govedi ni na svetu Od 255 milijonov prašičev jih imajo USA 55 Kitajska 45, Rusija 25 milijonov. K°ze so na zadnjem mestu, 165 milijonov. Največ, 50 milijonov, jih ima Indija, slede Kitajska Rusija in Turčija. Dežele brez koz so Afriki goje še blizu • . 200.000 nojev. Vseli četveronožnih živali ip m Izmed drobnice je največ, in sicer 630 mili- svetu blizu dve milijardi, skoro toliko bi™ jonov ovc. Prva je Rusija, ki šteje 124 milijo-1 ljudi. tollko Kakor 10v' celo samo '/a mm debela plast ^Žve iz *ruPla v celo žival. jih moreni° streti v najmanjše drob-^ 2cjril?.r.ecediti skozi platno, pa se ti del-2lJ° V '^inki podoben stvor, iz ka-*ivg]j 2raste zopet spužva. Enostanične ?°ra ^e obnove iz delca stanice; vendar . 'ern delcu biti tudi košček stani-F»ri v^.ra'v^rez tega delce odmre. !>*st j ' Jj*1 živalih je obnovitvena zmož-' in ,'enih delov trupla manjša. Pti-alci odtrganih udov ne objiavlja- Peščena Libija vstaja v življenje Italija gradi svoje kolonialno cesarstvo To se posebno vidi na vsak korak v Libiji, kjer je maršal Balbo v razmeroma kratkem času napravil čudeže. Vlada je že 1935 dala na razpolago 103 milijone lir za gradnjo cest ob libijsk obali in v notranjosti. Na vsakih 25 km so naselja cestarjev, ki skrbe za pota. Ob cestah imajo polja, na vsakih 100 km je večja postaja za bencin in druge potrebščine potnikov. Za 2000 km dolgo cesto so morali prepeljati 3,400.000 kub. metrov zemlje. Po tej poti bi lahko Italijani dovažali material v Abesinijo, če bi bil Suez zaprt. Razen glavne, moderne ceste gredo še štiri poti k egiptski In tuniški meji. Vse oaze ob tuniški meii so utrjene, v njih so katabinijeiji in oddclek(1,domačii)ov. Vsa- ka utrdba ima svojo oddajno postajo in iVIARŠALBALBO letališče. Tripolis je sedež zrakoplovstva s podzemnim aerodromom, hidroavionsko bazo in avtomobilsko centralo. Libija je civilizirana, bivši častniki z navdušenjem sodelujejo pri dvigu dežele. V vseh naseljih so arabsko-italijaaiske šole, vsaka oaza ima zdravstveni dcA. Vera in domači običaji se spoštujejo. Domačini-vojaki imajo zunaj vojašnic šotore, kjer domujejo njih svojci, kakor je tam navada. Tripolis je lepo orientalsko mesto. Balbo je zgradil v njem evropsko četrt, asa-niral domačinski del mesta. Zunaj na deželi so lepa polja, več deset tisoč italijanskih družin je tu našlo svoj drugi dom. Tako modernizirana Libija je postala sestavni del Italije. Zenski kotiček laščSta kmetske matere in otroka kovne izobrazbe zle posledice za vso dru- Ako se hočemo lotiti dela za zaščito kmečke matere, moramo najprej temeljito poznaii njo in milje, v katerem živi. Kme-čko njater oziroma ženo ne moremo istovetiti z mestno ženo. Kmečka žena je poteg tega, da je gospodinja, tudi žena s poklicem. Ona je po poklicu kmetica. Kmetijstvo ic prav tako posel kakor mno- mili go drugih, ki zahtevajo celega človeka. o se pa pri kmečki ženi navadno prezre. Ona ni nikjer zavarovana in njeni otroci ne uživajo nikake zaščite. Pri raznih drugih poklicih, ki so plačani, se vra-čajo ženske k materinstvu in gospodinj-st'.'u s tem, da jih odrivajo iz služb, češ, naj se posvetijo temu, za kar jih je življenje določilo, Pri kmetici pa nihče ne protestira, če ves dan gara, otrokom in notranjemu gospodinjstvu pa odmeri le neznaten del svojega časa. In vendar je njen kmetski poklic mnogo težavnejši od uradniškega. Zelo, zelo redki so pri nas kmetski domovi, kjer bi žena samo gospodinjila, t. j. kuhala, pospravljala in se pečala z otroki. Pri nas prevladujejo male kmetije, kjer se opravljajo vsa dela večinoma z domačimi močmi, žena mora sodelovati pri vseh poljskih delih. Rezultat vsega dela je nujno potrebna hrana za družino in živino, vse ostalo se mora spraviti v denar, ^3 se plačajo davki in kupi najpotrebnejše. Med tem najpotrebnejšim’pa ni nič takega, kar bi bilo v prid otrokom in njihovemu razvoju. Motijo se oni, ki mislijo, da jedo kmečki otroci mnogo jajc in pi-'C;'‘ mnogo mleka. To se mora vse prodati. ^ /ena na kmetih dela na vsak način mnogo preveč. Kjc je njen osemurni delavnik, za katerega se bore ljudje, zaposleni v vseh drugih poklicih? Njen delavnik traja od zore do mraka, pogosto še pozno v noč. Mati vstane vedno prva in je ze utrujena, kot vstane ostala' družina, • tV S,VOJem ™a{erinstvu pa kmečka mati istotako ni niti najmanj zaSčitena. To j« vsega obsojanja vredno. V dobi nosečnostne uživa nikakih olajšav, temveč dela kakor sicer, tja do težke ure. Slednja tovarni ^adelavka je zaščitena z zakonom o ses,tedenskem porodniškem dopustu, le kmečka mati,_ o kateri se pravi, da nam c.aje nase n?.’boljše sinove, nima ničesar podobnega. Pogosto jo doleti ura poroda kar sredi dela na polju. Pri porodu ji strežejo navadno nepoučene sosede, ki večkrat povzročijo radi pomanjkanja stro-r.r vssamssseaetEsmt MARU SKALAN: zino. Vsakdo, ki se bo poglobil v življenje kmetske žene, bo spoznal, da je to življenje pravi križev pot, ki nujno terja zaščito. človeka prevzame strah, če samo pomisli, da morajo prebivalci nekaterih vasi opraviti kilometre in kilometre dolgo pot, preden pridejo do zdravnika. Vsaka podeželska občing bi morala imeti od obla- sti plačanega zdravnika, ki bi dajal od časa do časa nosečim ženam in materam potrebne nasvete. Istotako bi naj bil na razpolago bolniški voz za prevoz težkf> bolnih in porodnic v bolnišnico, izkušen* babica in po možnosti zaščitna sestra, ki bi nadzorovala nego in prehrano otrok ter bolnikov. Za svoj dobrobit končno tudi kmečki človek rad plača. To bi bil seveda le nekak načrt za pričetek zaščite kmečke matere in njenega otroka, od katerega smo pa gotovo še daleč. Toda dokler ni pričetka, tudi nadaljevanja ne moremo in ne smemo pričakovati. Ce bi se žeEfe uresničile... čim prekorači dekle dvanajsto ali štirinajsto leto, le prične zidati gradove v oblake, že prične sanjariti o svoji bodoč* nosti. Niti ene ni med njimi, ki bi ne bila trdno uverjena, da se bo mlada poročila. Poleg vseh mogočih drugih življenjskih ciljev, je ta najvažnejši, kar je pravzaprav tudi popolnoma pravilno in naravno, Izmed vseh njenih ciljev se zdi vsakemu dekletu ta tudi najlažje dosegljiv, Istočasno s temi načrti pa se pojavljajo tudi želje, kakšen bi naj bil njen bodoč1 mož. V svojih prvih sanjah o poroki, si želi vsako dekle moža, ki bi naj bil skoraj nadnaravno lep. Lasje naj bodo pretirano svetli ali pa črni, zobje kot biseri, oči sanjave, postava dovršena, ime lepo in zveneče — skratka, pravi bog lepote. — Sčasoma postajajo dekleta že bolj praktična, Poleg lepote mora hiti vsaj zdravnik, odvetnik, profesor ali kaj sličnega. Torej od leta do leta se te želje izpremlnjajo, Tam okoli osemnajstega leta ris pride spoznaje, da bo le tisti zanjo, ki bo čutil do nje in ona do njega neskočno in neizmerno ljubezen, pa četudi bo reven kot cerkvena miš. Ta idealizem se pa kmalu umakne pomislekom, da se iz nič ne da živeti, da je torej najbolje, če je nekaj ljubezni, nekaj lepote, nekaj ugleda in precej denarja. Skozi leta dozorevanja in priprav na pravo življenje bo torej dekle stokrat menjalo ideal svojega bodočega moža, dokler se končno čez oči in ušesa ne zaljubi, si vtepe v glavo, da leta in noben drugi mora postati njen mož, in če m pride nič vmes, se z njim tudi poroči, n» da bi se sploh spomnila na vse svoje načrte, kakšen mora on biti. Ona je trdno uverjena, da je najlepši, najboljši in naj primernejši. Ko je pa z njim nekaj časa poročena. 18. prične kritično presojati. Sedaj šele spozna, da v prvi vrsti nf lep. Je nekoliko prenizek, lasje nimajo prave barve, oči so neizrazite, zobje brez vsake posebno?^ Ni zdravnik, temveč le navaden uradnih s skromno plačo. Celo njegova ljubezen se ji ne zdi več tako velika in lepa. Skratka — postane trdno uverjena, da je dobila za moža najbolj dolgočasnega sitne-ža na svetu. Anneiiese Uhlig (UFA) '.v SiilPM . - . .vV ■ čajo prvi zobje otrokom. Da olajšate bolečine, pazite, da bo otrok čim več miroval, kopajte ga v topli vodi. Dete naj spi na svežem araku, pregret zrak otroka še boli draži. Nosite ga v prirodo, otrok naj biva čim več na čistem, svežem zraku, okrog njega naj bo mir. Posebno je treba v tej dobi paziti na otrokovo prebavo. KADAR 01 ROK DOBIVA ZOBh j nim maslom in potresla z drobtinami, ter Vsaka mati je, koliko bolečin povzro- kuhaj v sopari pol ure. Kuhanega razreži. r‘- Karffjola z Jajci in sardelami. Lepo, ve- uko, y slani vodi kuhano ter na okrogli Krožnik postavljeno Uarfijolo potresi z drobno zrezanim drobnjakom in belim poprom. ^ Okrog pa naloži trdo kuhana ter na koieSčka žrezana jajca- Mari vsako jajce deni par osnaženih sardel in na rumenjak vsakega jajca eno zvito sardelo. K vsakemu .jajcu vtakni tudi vejico zelene. Končno oblij karfijolo z raztepenim oljem m kisom ter daj na mizo. Angleške osmice. Deni na desko 28 dkg moke in J4 dkg presnega masla. Moko m maslo zdrobi najprej z nožem, potem se z rokami. Potem priden! 14 dkg sladkorja, 3 rumenjake, sok in lupine od pol limone, prav malo soli in 5 gramov peciv-nega praška. Naredi urno testo in ga gneli z rokami, pa le malo, da ga no ogrejeS. Potem razreži testo na koščke orehove velikosti. Vsak koSček zvaljaj V okroglo palčičo, iz kateri naredi osmice. Tako delaj, da zgotoviš vse osmice. Zloži jih potem na pločevino za prst narazen, pomaži jih z raztepenim beljakom, zmešanim z žlico sladkorja in jih peci v ne zelo vroči pečici. Francoska orehova torla. MeSaj, da dobro naraslo, 28 dkg presnega masla. Pola- Kuhinja Nadevana jabolka. Olupi prav dobra, a diohna Kisla jabolka. Celim iz srede izreži jezice z ozkim malim nožem. Potem jih kuhaj v sladki vreli vodi s par klinčki. Kuhana polagaj v skledo, drugo poleg drugega. Ko so vsa kuhana, jih pusti, da se shlade. Hladna nadeni, to je vsakemu jabolku daj v sredo kjer je votlo, košček ribizljevega, brusničnega želeja ali žlico brusnične marmelade Krompirjev puding. Mešaj M dkg presnega masla in t jajca, primešaj 30 dkg Kuhanega, skozi sito pretlačenega krompirja, malo soli in žlico drobtin; deni v model, kuterega si prej pomazala s preš- HAM AS IN JORA ROMAN ZADNUiH LJUDI NA ZEMLJI »Potem je vse, kar ste dejali Ramasu, le del mutce, ki je v celoti še mnogo stra^nejša!« je vzkliknila Mana. »Tako je!« je potrdil Yagiri. »Čudno!« je dejal kakor sam sebi Ra- yam. »Od kod je le mogel dobiti ta obraz?« »Kdo, veliki?« je vprašal Yagiri »Ramas je popolnoma podoben meni in mojemu sinu, ko sva bila tolika stara kakor je sedaj on.« »Podoben?« je vzkliknil Yagiri in vztrepetal. Roke so mu vidno vzdrhtele in obličje mu je oblila rdečica. »Bil sem za trdno prepričan,’da mora biti potomec moje lastne rodovine « je dejal Raynni. »Ka«> čudno se priroda včasih poigrava z ljudmi! In kako zaman so tudi še tu, v tem zadnjem pribežališču zadnjih ljudi na zemlji vsi napori da bi zatrli v človeku temne pranagone! odstranili iz njega zlo in ga dvignili v tisto najvišjo popolnost, o kateri so sanjali v vseh časih najplemenitejši potomci Adam in Eve. V Rayanipur i>em pripel ja! najbolj izbrane izbrance, in vendar so se v njihovih potomcih prebudili 20 zli atavistični goni. Skoraj žal mi je, ds sem vstal iz svojega tisočletnega sna in doživel to tako bridko razočaranje. In zopet je razmerje med moškim in Zensko glavni vzrok vseh razprtij, sovraštva, slabosti in zlih dejanj, kakor je bilo od vekomaj!« »Ker je ljubezen večno nepremagljiva sila,« je tiho dejala Mana. Zvok njenih besed je bil bolesten. V njeni duSi Se je rušil mladostni svet in njeno lastno srce je bilo do krvi ranjeno. Ljubezen do Ra-masa, ki ga je prej polnila, se je utapljala v tej skeleči krvi. Vedela je, da po vsem tem nikoli ne more postati njen mož, vedela pa je tudi, da mu ne more pomagati iz obupa, v katerega ga je pahnilo odkritje njegovega rojstva. Kaj naj mu reče, ko stopi zopet predenj? Kako nestrpno jo čaka! Kako upa, da mu bo prinesla tolažbo! Sedaj mu pa ne sme niti povedati vsega, kar je tu izvedela! Obljubila je Yagiriju, da bo molčala, in to obljubo je dala pred velikim Rayani-^em in lastnini bratom Mahabalijem. In vendar se ji je Ramas smilil, in vendar bi mu bila rada pomagala,.. VI. Ramas Indor je sedel sklonjen nad nekimi načrti, ko je stopila Mana v njegovo delovno sobo, SkuŽal se je poglo-vlti v delo, da bi v njem vsaj za trenutek pozabil na obup, ki se ga je vedno znova loteval, in da bi laže pričaka! trenutka, ko bo izvor njegovega rojstva potrjen ali zanikan. Ko je pa zagledal pri vratih Mano, je v trenutku pozabil na svoj študij, planil kvišku in bil v enem samem skoku pri njej: »Kaj ste izvedeli, Mana? Ali je resnica? Povejte mil Vse ml povejte! Ne prikrijte mi ničesar!« Mana je stala pred njim zdvojena in ni vedela, kaj naj mu poreče, itt ko je Ramas spoznal, da se obotavlja, je za*-slutil, da mu prinaša samo potrdilo tistega, kar mu je bil povedal Yaglri Seo-nl: y> Torej je resnica: sin zločinca sem...« »Da, resnica,« je šepnila Mana In povesila glavo. Ramas je obstal. Novi udarec, ki mu je ubil še zadnje upanje, da Yagirijeve besede morda le niso bile resnične, je bil tako težak, da za trenutek ni našel nobene besede, s katero bi dal duška svojemu razpoloženju. Šele čez čas se je zganil, prijel Mano za obe roki In vzkliknil: »Kakšen zločin je zagreši! moj ode?« - Ufliia Ulmska zvezdnica Anndie« bo igrala z Gustavom KnuttlOB „Med Hamburgom sn Hanije®' go m a primešaj 28 dkg sladkorja ^ ji Fn S rumenjakov ter dodeni trd . ^lo 3 beljakov. S snegom vred prim«*«^ $ 12 dkg riževe ali navadne 21 dkg drobno zrezanih ah zmle "“i0 or ali s kakšno kremo. Po whn ješ torto po okusu tudi z lctlu Praktični nasve!« čiščenje zlalninc iu srebrni«^ OT zapestnice, verižice Ln razni na ,^j jr ali srebra se lepo očistijo na pit' čin: Nareži v toplo vodo' j0jj t j? ziHskpnn nli benešketfa mil&- i« pusti jih četrt ure notri- ■r. jre-mehko krtačico in jih dobro „ pU4 so stvari zelo zaprašene m.z?„ ;n H{ te jvodi par kapljic sa!mijaw i r* nastrgane krede. Nikdar pa n m A biti za čiščenje dišečega .jjj Jfl9 ' dostikrat prav mnogo *veP*?'iai«ii>*j!% kalero povzročajo, da postan^*1®r*LV na. Nato izplakni zlatnino & rvj' t;i Potem jo položi med dve pl*“‘ previdno in skrbno zbriši položi k topli peči, da s« * titcr« vseh delih pasušj. Od vlage £ w\o, se da lepo očistiti tudi se prereže in ž njo obdrg'1® ^(eiO "Ur zano se pusti kaki dve urZ, ali * i zbriše z mehko volneno vo kožico. Skrbite za redno stolico. Pobkuaite Loo-pilu-lo, ki že po petih, Šestih urah dovedejo do lahkega in pri-, jetnega odvajanja. OrIm reg. pod Sp. br. Mana je vztrepetala in se /oboditi. je »Zakaj mi ne of.^vorl ^jije#* ^ osvoboditi »Zakaj un «v ttsfl,HJvm i v*f! kriknil. -O, ne mislite:Mp?veJte mu bi mi Prizanašali! poVsjr8Jfl<>'JJ. prav vse, tudi če je še . of ie p Ije je, da izvem popolno, K vično resnico.« ..,a M*"11' »Ne smem,« Je zašepeta »Cesa ne smete?« »Povedati vam tega, ka - y »Kdo vam to brani.« yaJtirUW »Obljuba, ki sem jo dat ne »aste POjf''• čin je zagrešil moj oče »Zakaj ne bi s«ie! skrivi1^ »Ker je združeno * ^ »Skrivnostjo?« ,rnrašanii, se Saft Šahovsko življenje v sovjetski Rusiji V sovjetski Rusiji jc šahovska igra na iz-1 Iz matcha med Leningradom in Moskvo rtflno visoki stopnji, šah je tu dobil uradno! prinašamo napeto partijo dveh predstavnikov Priznanje ter posta! poseben predmet v učnih1—'--'— —•«—»« načrti h. v Rusiji danes vse šahira, tu je na »oce šahovskih klubov, zlasti med delavskim slojem. Poleg nekdanjih šahovskih mojstrov, J} so znani svetovni javnosti iz mnogih tur-yv, je v zadnjih letih zrasla v sovjetski Ru-«1 mlada mojstrska garda, ki igra odličen in <810 prodoren šah. Stari mojstri so že ob strani Kamanovski, Levenfiš. Dus Hotimirski, Iljin ♦snevski itd. ugašajo. Mlada generacija je za-prve postojanke, na čelu letošnji prvak stw' c ih poleg njega mladi velemoj- iw Bondarevsky, Makagonov, Toluš na. V mednarodni šahovski areni pa je znan •TOrsj santo Botvinnik kot eden izmed kandi-IbinI 8vet°vno prvenstvo, ostali ruski ve-fMiu 8e !e poredko pojavljajo v medna* Wnm turnirjih, nekako zaprti so v ruski ša-ven. Vsekakor pa bi bil silno zanimiv •k mednarodni turnir, na katerem bi igrali i ...S svetovnih velemojstrov tudi vsi vid* ruski velemojstri, Upajmo, da bo^to mo-zo ta • svet prebrodil sedanjo težko kri- t, 10 zelo nenaklonjena šahovski igri. _ ,. nasi šahovski rubriki bomo češče objav-Partije mladih ruskih velemojstrov, da naši zvesti čitatelii-šahisti pobliže spo-8lt' Rus^"° 0<^*'‘'en ®at* '£rai° danes v sovjet- mladega ruskega šaha. Partija je teoretično zanimiva ter prikazuje, kako borbeno vodijo mladi mojstri šahovsko igro. 193. Indijska obramba Beli: Bondarevsky Črni: Smislov 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, Lg7 (oblčajneje se sedaj igra 3_______d5, ker nudi nadaljevanje 4. cxd5, Sxd5 5. e4, Sxc3 6. bxc3, Lg7 t. Sf3, c5! črnemu zelo dobro igro. če pa igra beli 4. Db3, ima črni dober odgovor s 4... c6 in kasneje b6 ter Lb7. V tej varianti je važno, da črni čimdalje drži konja na b8) 4. e4, dG 5. f3 (z dvojno namero; 1. podpora središča in 2, priprava za napad na sovražno kraljevo krilo), 0—0 6. Le3, e5 7. Sge2, Sc6 8. d5, Se7 9. h41 (prvi tank-rušilecl), c5 (izguba tempa; pravilno Se8 poleg f5) 10. Dd2, Se8 11. h5, f5 12. hxg6, hxg6 13. Lh6, 14 14. 0—0—0, Lxh6 15. Txh6, Kg7 16. Thl, Sg8 17. g31, fxg3 (črni slepo požre kmeta, nakar sledi tragičen zaključek. Pravilno je bilo z g5 zavarovati pozicijo) 18. Sxg3, Txf3 19. S15H-(uvod v zelo globoko kombinacijo), Lxf5 (na gxf5 dobi 20. Dg2+) 20. exf5, Txf5 21. Ld3, Tf4 22. Tdgl, Kf8 23. Txg6, Sef6 24. Dg2, De7 25. 5e4!, Txe4 (obup pred koncem) 26. Lxe4 in črni preda; manevra Le4—f5—e6 ni mogoče preprečiti. Turnir v GSteborgu šahovska zveza je pred nedavnim ki a v Gbteborgu večji šahovski turnir, kuei«iife Da Poleg številnih švedskih mojstrov “il» tudi velemojstra Rudolf Spielmann Cj Rudolf Spielmann W “ že dalj časa mudita na »n«V • 0 •migranta. Turnir ni bil po- C'’, . miv’ Poglavitno j« šlo, kdo od obeh ^ mojstrov bo dosegel prvo mesto. Po pre- cej mrtvi dirki sta si velemojstra to mesto razdelila. Končni rezultat je naslednji: Spielmann in Flohr 10 točk, jonsson 7, Afexan-dersson, Kinnmark in Losnitz 6, Thor 5Vs, Westwrborg 4Vs, Ragnar in Gustavsson 4, Pagnar Ohlsson 3V2, Soderstrom 2 in Lund-gren D/s točke. Božični turnir v Mariboru Za Božič pripravtja šahovska sekcija UJNŽB v Mariboru večji božični nagradni turnfr, na katerem lahko sodelujejo poleg članstva vseh mariborskih šahovskih klubov tudi neorganizirani šahisti. Turnir prične 4. decembra ter se bo odigraval v kavarni »Central«. Prijave Sprejema predsednik sekcije g. Andrija Mišura 29. t. m. m 2. decembra od 20. do 22. ure v kavarni »Central«. Prijavnina znaša 20 din. Mednarodni turnir v Rosarlo Po končani olimpiadi v Buenos Airesu je bilo napovedanih širom Argentine več manjših mednarodnih turnirjev z udeležbo tujih mojstrov in tudi nekaterih velemojstrov. V Argentini je namreč z olimpiado silno poraslo zanimanje za šahovsko igro; javilo pa se je tudi precej mecenov, ki so darovali večje zneske, s katerimi je bilo prirejenih več turnirjev. O turnirju v Buenos Airesu, na katerem sta si prvo in drugo nagrado delila Ke-res in Najdorf, smo že poročali v prejšnji rubriki. Poleg tega turnirja je bil prirejen še turnir v Rosano, ki so se ga poleg več Argentincev udeležili tudi nemški prvak Eliska-ses, Petrov in Litvanec Mikenas. Turnir je prinesel presenečenje v tem, da je Eliskases zaostal za Petrovim za celo točko na drugem mestu. Končni rezultat, Petrov 6V* točk, Eliskases o*/s, Mikenas 4, dr. Christia, Garcia Vera in Vinuesa 2‘/s in Guistina 2 točki. LUDVIG COLLIJN Pretekli mesec je v Stockholmu umrl znani švedski šahovski pisatelj in mecen Ludvig Collijn, star 64 let. Pokojni Collijn je bil glavni organizator švedskega šaha, z njegovo pomočjo je bilo na Švedskem prirejenih več turnirjev, med njimi nekaj mednarodnih z modno udeležbo. Skupno s svojim bratom Gustavom je napisal ter izdal sloveči šahovski učbenik »Larabok«. Collijn je bil tudi sam močan šahovski amater, zlasti pa velik mecen, ki ni nikoli štedil s sredstvi. Njegovo gostoljubnost so spoznali svetovni šahisti zlasti leta 1937 ob priliki šahovske olimpiade, ki je bila v Stockholmu. š. Mateti dr. Euwe-Keres bo po zadnjih vesteh iz Amsterdama nekoliko spremenjen. In sicer bosta velemojstra v celoti odigrala samo 14 partij. Ves match, ki prične 24. decembra 1939 ter bo zaključen 14. jan. 1940, bo odigran v Nizozemski/in sicer izmenoma v nekaterih nizozemskih mestih. š. V Nonmilnstru v Nemčiji je bil pravkar zaključen manjši turnir, na katerem ie zmagal Brinckmann s 4*/a točkami nred Heineckeiem 4, Hennig in Sahlmann 2, Nitzel IV« in Groth 1 točko, štna frankatura veljala samo do srbske meje, od tu pa je bilo treba po uvedbi prvih znanih, frankirati vse tuje časopisne pošiljke. Prve srbske znamke so obsegale vrednote 1, 2, 10, 20 in 40 para. Znamke po i in 2 pari so bile tiskane v Beogradu v tamošnji tiskarni ter so bile sila primitivne, znamke ostalih vrednosti so bile natiskane na Dunaju, Zanimivo je, da takratne srbske znamke niso bile uničene na pošiljkah s kakim poštnim žigom. Pač pa so ohranjeni redki primerki, ko so znamke pretiskanc z žigom »Naplačeno«. Prve znamke so bile v veljavi le 10 mesecev ter so danes zelo dragocena redkost, s katero se ponaša malokateri filatelist. z. Siam bo po odloku siamske poštne- uprave v bodoče izpremenil svoje ime. Znamke bodo poslej nosile naslov »Thailande«, na kar opozarjamo filateliste. z. Cene zadnjih avstrijskih znamk so zadnji čas precej poskočile ter se prodajajo posamezne serije naslednic: Wipa blok 230 RM, 10 sh Dollfuss 135 RM. Rotary 50 RM, Fis 65 RM, slikarji 20 RM in jubilejne 1910 320 RM. Križanka it. 54 1 / 3 4 5 6 8 I II lil IV V VI VII Vlil IX X XI LT Prve srbske znamke Svoje prve poštne znamke je izdala Srbija 1. maja 1866. Takrat so imele že vse sosednje države in dežele znamke; stara Avstrija že od leta 1852, moldavska kneževina (današnja Romunija) od leta 1862, in celo Turčija od leta 1863. Zgodovina prve srbske znamke je prav zanimiva. Z naredbo od 25. jan. 1866 je bilo namreč določeno, da je treba poslej plačevati poštnino za časopise z znamkami, ki bodo stopile v veljavo 1. maja 1866. Domače časopisje, kolikor ga je sploh bilo takrat v Srbiji, se je dostavljalo naročnikom brez poštnine, pač pa je bilo treba plačevati posebno takso za tuje časopisje. Srbija ,_______ namreč še takrat ni imela z nobeno državo fizikalen pojav; 8. nikalnica; paradiž; del ccr-poštno-prometne konvencije, zato je tuja po-ikve. Besede pomenijo: Vodoravno: I. geološka doba; 11. del telesa; zaimek; III, pesnitev; IV, koristna rastlina; japonski denar; V. latinski prevod sv. pisma; ploskovna mera; VI. hrvatski predlog; ime srbskega politika; VII. presoja; VIII. prvina; IX. ogljikova spojina; X. zidarjeva potrebščina; XI. kvarta; ploskovna mera. Navpično; 1. steber iz enega kosa; predplačilo; 2. vrsta jelenov; 3. sveta podoba; mesto v Slavoniji; 4. pripadnik starega naroda; 5. rusko mesto; ogljikova spojina; 6. oblika pomožnega glagola; pesem; 7. kemičen ali fVVVULA/JL Ve L A Vu‘iA‘uAi*LAAAAiVijVu\ftVAiM<*i*ift*i*>* A AV ^» ***** mmaaak k *A« AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAz VkAAAAAAAAAAAVV\AAAAA*AAAAAA/wAAAAAAA/VVvVtAA.\AAA\AAAA/v*AAAA/v\AAAAAAA,\VL\AAAAAAAJ ^nki z mladino Wla4ko Kos. Tokrat bosta objav-december« i« »Slovo...«, fem t3? na®isana z večjim občut-CrvS?r oesem »1. december«. !®i v pesnlkovanju je vsa- (Wa jiva. ?adeva ter zanese mla-vi'sfnr,3)esn^a prav ra^° v drugo-celo ?. ust,vananje, lahko bi rekel štvo- p Pek® vrsta pesniško obrtni-Wd fm pr,S0dniška pesem je redki ti J ,tako doživeta, kakor ona, re„ ,J0 le Prineslo življenje. Preše-*rjJ* 2apisal v nekem svojem epi-od iP+ ‘Kdor pevcev peti kaj ne ve, da t; časov kroži«. Ne mislim, ^ov poješ’ namreč od letnih \ da ampak P°vedati bi hotel le Se nai pesnik izogiba prilož-p&n-. verzov, tudi pretiranih na-s,«dic>o s , splakanj«. Vse to 50 po-Hi ! s°Iske čitanke. Huje kot pri sod,m f0 žutt. pri drugih pesnikih, >0 oh tU3e,° pri kstu- Napisal pa sem °J'ih. Pesmih, ker si se ti še ?estiikr!Ie3e.izvi! iz iosa prisrodnega ^dhj,, Vauia’.1 ki fi pa znova grozi. kr bn posibka me je razveselila 'icn! PnSIa na vrsto. Lepo pozdrav-ie v,.'' K°man Kralj. Požrešni koš r%h 1 rat slt' pa ni ,loto1 *Ko-^hi l b!at0Ve- Preberi pa to, kar ■Hare'uhisal Kosp! Pozdravljen! — ^Nsnii SatnOr0(-k Car. -č. Štirje ste Okrnil SOnet- No. to je vsekakor ' ga V Sta«ko Pahič. Dogodek, hapis je doživel Stanko, je napeto n- Pripoveduj še kaj! Posetnica V. NAZOR možakar? Koroški bratje ROMAN KRALJ Pretekla že dolga so leta. odkar nam Koroška bila je odvzeta, da brat naš vsak okrog Beljaka, Celovca, hrepenč svobodo čaka. S Polja gosposvetskega čuje se jok in tisočerih trpinčenih bratov stek, njih žene uboge v cerkev hitijo, molitve se njih neštete glasijo: »Oh, ljubi Bog, nebeški oče, poslušal vzklike, tja do Soče, pod jarmom stoka tu Slovenec, zdaj gospodar njegov je — Nemec.« Križank« Vodoravno: 1. nadležna mrčes; 4. žuželke; 5. literarni proizvod; 6. dve in nič več; 7. točen; 8. žensko ime (obratrjica). Navpično: i. pri-L stranski (samo za- se); 2. del stavka; 3. igra; 4. pomoč. Vprašanje. V neki družini je pet sinov, vsaki od teh Sinov pa ima po eno sestro. Koliko otrok je v družini? Rešitev krlianke Vodoravno; 1. sod; 4. sokol; 6. opera; 7. salon; 8. er; 9. daven. Navpično: J. sopara; 2, okel; 3. Doro; 4. sosed: 5, lanen. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: l. Greta; 2. liter; 3._as; Ra; 4. v; g; 5. ne; so: 6. Jlion; 7. kanja. Navpično: !. glavnik: 2. ris; Lia; 3. et; in; 4. ter; soj; 5. Aragona. »IžečernlJc« za mladino *-#!o 1 MarSbor, 26. novembra 1939 Štev. 47 llllllllllllilll[|IIII||||||lllll|f|||||)||ti||!||||||||||f||||||in|||||||||||||||||i||||||illi!ill||l|||!l!||||!||||||||||||||||||i||||||||i||||||!i||||||H| 1. december VLADKO KOS Kraljica si, o, domovina večno mlada, vsak dan življenje v tebi se rodi, a staro vene, tiho v zemljo pada, je mladi rod s teboj naprej živi. Za plugom stopa, v brazde serne meče, in pesem poje čez polje gredoč, če burja veje, seje, ne trepeče, »aj z zarjo novo vzklije nova moč. Bog varuj te, treh bratov domovino, naj ladja tvoja varuo čez morje hiti, naj s Petrom-skalo vodi te v jasnino, svobode žar ti v težkih dneh plamti! V globine vodnjaka STANKO PAHIČ Neusmiljeno je pripekalo sonce, da so tla kar žarela. Od potoka so se slišali kriki kopalcev, ki so se pred vročino zatekli v vodo. Na nebu ni bilo niti oblačka. Stanko se je sklanjal nad vodnjak, od koder je vel iz globine hlad. Komaj je še razloči! dno, toda lapor-jeva skala je bila ondi še neizseka-na. Kaj neki občuti človek, če zre iz temne globine navzgor na svetel dan? Nenadoma se je za njegovim hrbtom oglasil divji krik. Krčevito se je oprijel opore, v strahu, da bi ne zdrknil v globino, potlej pa se je ozrl. Pred njim sta stala tovariša. »Ali sva se prestrašila?« je menil France in se nasmehnil. Tudi Stanko se je nasmehni!, potlej pa sc znova zagledal v globino. »Ti,« je menil, »spustita me v vodnjak. Rad bi vedel, če je notri res tak hlad kakor pravi vodnjakar.« France je poskočil. »Zakaj pa ne! Potlej pa še mene,« je dejal in prijel za ročaj valja, okoli katerega je bila navita vrv. Stanko je stopil v preprost škaf, ki je visel nad globino. Rabili So ga za odvažanje zemlje iz vodnjaka Vode še ni bilo v njem niti za‘ped! Skat se je zagugal nad črno globino, da se je Stanko nehote krepkeje oprijel vrvi. Tovariša sta jela odvijati vrv in škaf se je jel spuščati. Vedno globlje, globlje... Kmalu se je svetloba pretvorila v temino. Svetel dan je bil le še zgo-iaj. ^Ld cementih sten je curljalo in vročine ni bilo več. Škripec na vrhu je cvilil, škaf pa ie počasi lezel v globino. Stanko je pogledal kvišku, odprtina nad njim je bila že precej visoko. ( Nenadoma se je razlegel od zgoraj ”:nk in takoj zatem se je hitrost spuščanja pospešila. Škaf je jel drveti, pri tem pa se je zaletaval ob stene. Stanko je prebledel. Kaj se je zgodilo? Stisni! je komolce k sebi. ker si jih je odrl ob zaletovanju in se obupano ozrl navzgor. Tedaj je razumel in lasje so mu Film Trda pot Bette Davis Bette Davis je kot majhno dekletce rada pomagala svoji materi v kuhinji, najrajši pa je šivala oblekce za svoje lutke. Njen oče je bil radiotelefonist, mati pa garderoberka v gledališču. Ničesar na mali Betki ni pričalo o njenem kasnejšem talentu, niti Betka sama se ni brigala za gledališče in za film. Živela je kakor vsa ostala dekletca, ter se je veselila svojih mladih dni. Ko pa je bila stara 15 let, so se njeni starši preselili v Newyork. Svetov njaško velemesto je docela preokrenilo življenjske načrte mladega dekleta. Vplivalo je Heinrich George na njo kakor na vse Američanke. Tudi Betti se je začela zanimati v prostih urah za šport, ter postala za nekaj časa celo prvakinja v svojem klubu. Ob neki priliki se je docela slučajno srečala v klubskih prostorih z gledališkim režiserjem Muryjem, kateremu se je temperamentna plavolaska zelo prikupila. Režiser je začel vabiti dekle k gledališkim vajam, kar je vzbudilo v kasnejši filmski zvezdnici prvo zanimanje za gledališko umetnost. Isto leto je Bette Davis izgubila starše; mo rala si je sama prislužiti svoj kruh. Skraja je delala v neki banki kot uradnica. Bačni šef se je zaljubil v njo ter jo hotel po vsej sili vzeti za ženo. Ko je mlada plavolaska zahtevala po enem letu napornega dela povišanje plače, ji je šef odbil prošnjo z besedami: I »Poročite me, pa ne boste rabili višje plače!« Bette Davis pa je bila tako dekle, ki je cenilo svobodo bolj kakor vse drugo na svetu. Njena trdna vera v višje sposobnost pa jo je pripravila do tega, da je zapustila banko. Takoj po odpovedi je poiskala Muryja, ter ga zaprosila, da ji najde v gledališču kakšno za posiitev. Bette je mislila na gledališko pisarno. Ali Mury, ki je bil prepričan o njenih igralskih sposobnostih, jo je angažiral. S svojo pojavo na deskah ni Bette Davis osvojila publike. Leto dni je nastopala kot statistka, in šele po tej dobi je začela dobivati manjše vloge, ki jih publika in kritika nista niti opazili. Vendar je Bette Davis to leto pridno delala, preštudirala cela gledališka dela, hodila v igralsko šolo ter prisostvovala vsaki vaji v gledališču. Po enem letu je dobila prvo večje delo v psihološkem delu nekega ameriškega avtorja. Takrat se je kritika zelo laskavo izrazila o njenih igralskih sposobnostih in Bette Davis je začela dobivati velike vloge. Tokrat je začela njena slava. Na deskah je ostala samo dve leti, nakar je bila angažirana v filmu. Dajati so ji začeli najtežje vloge, ki jih je Bette Davis z veliko znanostjo in s svojirn talentom izvrstno podajala. Kakor smo letos že pisali, bo letos Bette Davis igrala v novem velikem filmu »Juarez« kot partnerica Paula Munija. Kai pa druoi zvezdniki? Tudi Akin Taniro ima za sabo zelo pisano preteklost. Svoje dni je bil član Hudo-žestvenega gledališča. Z njimi je prišel tudi v Ameriko. Tu so postali pozorni nanj filmski strokovnjaki, ki so kaj kmalu spoznali njegove sposobnosti in ga angažirali. Danes igra Tanirov po večini karakterne vloge. Olimp B r a d n a je nastopila s svojimi starši vred v neki cirkuški točki. Svet je postal pozoren na njo zaradi njenih spretnosti, pa tudi zaradi njene izredne lepote. O njej se je dosti pisalo in govorilo, kar ji je vse pripomoglo do filma. Iz vrstic, ki smo jih prinašali, je pač lahko razvideti, da je pot do uspeha in slave na filmskem platnu včasih zelo enostavna, včasih pa na poma in težka. Dejstvo pa je, da lahko postane filmski igralec tudi tisti, ki nima talenta. Ali, pravi umetnik pa je in ostane samo tisti, za katerega pomeni vsako predvajanje pred filmsko kamero veliko doživetje, ki je prežet z notranjim podoživljanjem osebnosti, ki jo igra,_ ter samo oni, ki se ne briga za laskavo kritiko in za katerega je reklama deveta briga. V nekem razgovoru je slavni filmski igra- -» Umi AR i. h : /I_i_»■» _ • _ r'_ . izjavil: »Vsako igralčevo podajanje je rezultat dolgega in napornega študiranja in podoživljanja. Samo lahkomiselni lahko govorijo, da je ustvarjanje plod inspiracije; kajti ustvarjanje, to se pravi podajanje vsake posebnosti, je težko in predvsem odgovorno delo. Zame je ustvarjanje vloge neke vrste misterij, oživljanje mrtvega bitja.« f. Paul Muni se vrača h gledališču. Iz Hollywooda javljajo, da se vrača znani filmski igralec Paul Muni, ki je začel svojo kariero na deskah, in sicer na židovskem jeziku, znova na deske. Muni bo igral vso zimo na nekem newyorškem gledališču delo znanega ameriškega dramatika N. Andersena. f. Shirley Temple bo prvikrat v svoji karieri nastopila v radiu. Za ta nastop bo dobila 35.000 dolarjev honorarja (2,500.(00 din). Čisti dobiček je namenjen za fond nezaposlenih igralcev. f. »Zvodnice«. »Najduhovitejša Američanka« Elsa Maxwell, kakor ji pravijo, je napisala dialoge za veliki kozmopolitični šlagerski film »Zvodnice«, ki v duhovitem stilu in napetem dejanju niza in razpleta vrsto polnih in vedrih dogodkov. f. Shirley Temple v »Modri ptici«. Maeterlinckov znani roman »Modro ptico«, za katero si je svoječasno kupil pravico snimanja Walt Disnev, je sedaj posnet za film s Shirley Temple. V tem filmu je mala Shirley prvič dobila »filmskega brata«. SYBILLE SCHMITZ (UFA) f. »Hollywood«. Svečani premieri lywood so prisostvovali vsi vldnel-, ;e ve-filmske metropole. Najnižja vstopnica 1 Ijala 11 dolarjev (okoli 7000 dm). Francoski pisatelj o filmu KRIZA GLEDALIŠČA JE BOLJ TRGOVSKE KAKOR UMETNIŠKE N ^ Znani francoski pisec komedij „Topa-1 čenje in za razširjenje .« Vf---. r,---, i. ... 5. recimo, da je trgovska stran ■ svet nekakšno gnojilo, od katerega . altrf-ali prav od uspeha te trgovske p ze“ in „Marius“ Marcel Pagnol se je do cela posvetil filmu ter je začel snemati filme celo v svojih ateljejih. Vse filme zamisli sam, enako pa jih tudi sam zrežira ter jim napiše dialoge. Pagnol je napisal naslednje zanimive ugotovitve o filmu in gledališču: ^ ,,Nobena umetnost ne more umreti, ni-kak društveni prevrat, nikakšna katastrofa, tudi geološka, ne more uničiti niti Edipa niti Cyranoja. Vendar pa je tako, da tudi umetnost potrebuje za svoje uresni- ali prav od uspeha te ir«™-* nosti zavisi tudi po navadi ffloc “ boc^ Ko govorim o umiranju .gled.^‘„vS!ta K ,vs» vedno poveaau, aa umna trg°v* gledališča. Namesto tega pr0fT tr# stran zvočnega filma, a uspeh ^ ske strani hrani novo ,,stvarM* bogato in neizrabljeno P°‘J® ,ik0 # Kriza gledališča zatorej m niške kakor trgovske narave. Prvi naši filmi bodo posneti v Po več neuspelih poizkusih, da bi se organizirala jugoslovanska filmska produkcija, je sedaj filmsld igralec Svetislav Petrovič začel, kakor smo že pisali, z akcijo, da se napravi nekaj prvih filmov v domačem jeziku. Svetislav Petrovič se je že domenil z madžarskimi filmskimi producenti, da bi oni iz- ~ uu Ul Ulil l£< lec Paul ik<<*-( delali film v srbsko-hrvatskem jeziku, ki bi pa Paul Muni (kreator Zolaja m Pasteurja) istočasno dobil svojo madžarsko paralelko V ---------------------------------------------------------------------------------------------------------- Jugoslaviji se bo ustanovila P°& y . družba, ki bo zamisel SniS nastopili tudi naši gledališki ig a|U itC prvega takšnega filma se bo petrovi . Kakor javljajo iz Budimpešte, »J ' zamisel sprejeli v Madžarski z je b«.•> mi Če se bo zadeva realizirai8^^# slav Petrovič obrnil na dobre filmske rokopise naše Sli pokonci. Nad odprtino sta se sklanjala dva zbegana obraza; brez-dvomno sta tovariša izpustila vrv. Stanko se ni mogel znajti. Misel na smrt my je spreletela glavo. Ali dno, tista temna skala je bila tik pod njim. Bližal se ji je z blazno naglico. Pošastna pečina je prihajala vedno bliže. Še pet metrov, štiri, tri... Stanko je zamižal. Zdaj pride najhuje. Nekaka omotica se ga je lotila, ni se zavedal več, kaj se godi. Vzdramil se je šele ob rahlem sunku. Ali je mogoče? Na trdnih tleh, brez nezgode. Potipal je okoli, stopil iz škafa po ozki kotanji. Ozrl se je navzgor. Brezdvomno — rešen je. Toda kako? Zaklicali so mu naj stopi v škaf, nato so ga, še vsega presenečenega potegnili navzgor. Tam je izvedel vso reč. Tovariša sta popustila vrv in ubil bi se bil, da ni priskočil vod-njakar in z golimi rokami oprijel za vrv. Posrečilo se mu je, da je zavrl škaf, pri tem pa si je možaka posnel vso kožo z dlani. V šoU Učitelj; Janko, ali spada konj v razred kopitarjev? Šolar: Spada, gospod učite«. — A osel? — Osli pa so v vseh razredih. Petrolej iz morskega dna so začeli pridobivati v Švedski. Navadna moška ura se sestoji iz 165 različnih delov. Domov... Tinko Marec. Tistega dne je ob cesti postal... Bela je cesta Kakor nevesta — je malhar dejaL »O, domovina, da sem le v tebi, mirno, lahko bom zaspaL« Potlej v jarek kraj ceste je stopil, stopil je v blato in prah: »Saj to je moj dom, moj dom je in jaz bon, ležal!« »Glej ga, razbojnika v jarku kraj ceste bi umiral!« Tako so dejali ljudje. In malhar jim je pokazal rokč: »Poglejte, možje, Jjraj Ravnina.., IGORSAMORČD Kolarjev Marko se je naslonil na ograjo in s pogledom spreletel okolico. Kakor daleč je seglo oko, ravan in zopet ista ravan, tja do neskončnosti, ena sama misel... Tu pa tam drobna naselbina, oitrog pa nekaj jablan in grmičevja. Ob cesti vrsta hiš, drobnih in v tla potlačenih zgrajenih za prvo silo, kakor da se mislijo njih prebivalci že jutri dvigniti in oditi dalje... Od vseh strani so prišli ljudje in se ustavili, morda da se za trenutek odpočijejo. Najbrž niso mjshli, da se bodo tukaj' dolgo mtid.li, ob prvi priliki so se nameravali potegniti dalje. - Toda ostali so’ ,a.J zemlja je rodovitna. Prišla je pomlad in ga vznemirjala. ta enolična ravnina ga je dražila do skrajnosti in sit je bil tega pokojnega in trudnega polja... Zasanjal je... Njegova domovina je daleč od tod, vsa drugačna in veselejša. Obkrožajo jo gore, odete s snegom; na vzhodu je raztreseno hribovje, gosto poraslo z drevjem in vinogra* di. Vas je v cvetju, ponoči vriskajo fantje pod okni. Tukaj pa nič. Vse je mrtvo, vsak hiti za svojim delom, mrk in vase pogreznjen. Le tu pa tam pride po cesti popotnik, s težko palico v ro-ves_ potan in utrujen. Zavije k prvi hiši, sede na prag in poprosi za kozarec vode. Pove kaj o svetu, potem pa se dvigne in odide po cesti. Morda priropota kakšen voz po prašni cesti, stisnjeni med bodičastim grmičjem; zgoraj dremlje voznik in konji gredo sami brezmiselno skozi vas. Stari Kolar. Markov oče se je vživel v to zemljo. Ni več mislil na gore, na skalovje in temne gozdove. To misel je bilo treba ubiti, čeprav mu je bilo večkrat hudo. Ženo ima in otroke, za katere je treba ustvariti nov svet; saj zemlja je plodna in rodi. Toda Marko ni mislil tako. Vleklo ga je nazaj. Pred očmi so se mu vrstili dogodki iz mladih let. Kamen se je odtrgal visoko v gorah, zmajal in odkrušil še mnogo drugih in se z njimi zakotalil v dolino; ljudje so bežali iz vasi otb vznožju, ko je prihrumel ta peklenski plaz v dolino, puščajoč za seboj samo razdejanje in smrt. Misel na gore je vstajala v njem in ga osvajala. Oče ga je odvračal od te misli in mu pravil o ciganu, ki se je pred leti naselil na vasi, tam na drugem koncu. V začetku ni vzdržal, prva pomlad ga je vzela. Zapahnil je duri in z nočjo izginil. Mislili so, da se ne bo več vrnil. A se je. Nato pa je začel delati, kakor da se ni nič zgodilo. Zdaj sta pretekli že dve leti. ko se ni ganil nikamor. Včasih vzame gosli v roke in tedaj vaščani vedo, da ga kliče Svet, nemirno življenje... (Konec prihodnjič.) rokč in obraz mi pog^ potlej povejte; Kje je moj dom?« _ Tako so dejali mcžJ®* ^ »Bog ve, tvoj dom ® ' ceste!« ... * o#f' Dolgo zaman se po oj* ul0iral »Na tujem, brat, vend Ta^o^so ml tafflka|J?ii-Oradil si, možak, sedal*" tja pojdi, kjer ti je kr° • In pustil sem kladivo, rov, d<^ »Tu,« pokazali »Da bi umrl, še to o® P“ Bela je cesta, tvoja nevesta,« so rekli ljudje. »Kam bi, povejte mi šel umret?« »Pojdi po cesti, delaj po vesti, da boš lahko kje untf1-* »Je-li resnica kar ste dejali? Je-U pravica, da pokazali ste ml naprej?« »Sam si postilja. Zdaj še sam *leJ;tvCe0 i« z,kal »f drugim boš N*" boš sam pa starosti, vstal: Malhar je vrf»h° > ^ »To domovina Enačba Vladko{e 0 (a - b) + Jc r(a - 0 % U & 3 t/1 angleški obali, c .rndiHK = prvina; f = ograja; S ■ del telesa; * ohZ%v^c Hm Sil v ipp premoč Angleško-franeosfci imperij v primeri s površino in prebiva&Svem Velike Nemčije ^aecc!inedeianSk0-‘zrecino vekka m°č eV' "• ““uuu državi biizu n 5- km= kolonij in mandatnih oze-0Clm štejejo vse matične kolonijske sta in1!’ Itaiija' Belgija, Holandska, Portugal-58 "!tsPanija pritegnile k matični državi biizi melj, držav? v c, • — .......v-.,,, uviumjsu iona'km- ,r°P> skupaj na prostoru 2,26 mili 29icrat kri>g 177 milijonov ljudi, biva na Dad'-finv ni'hovem kolonialnem posestvu milijonov človeštva! t s?°Pa. in vladajoča sila 'onnierip M0Spi"P^e Pe primerjamo številčno Hke zdai vojujočih se velesil, Verja ;e ■ Francije ih Velike Nemčije. Sied- sest do svetovne vojne kolonialno po- lijonav n% Pr°storu 2.9 km= bivalo 16 rni- koioniip ^ izjemo Afrike so bile nemške Gobcih (Potrošene daleč od domovine v 8titanj;e ltl00ceanskega otočja. Imperij Velike Bjtj,,/ nasprotno je na vseh celinah sveta s 467 mrnfSe?n? Kolonije v izmeri 34.75 km2 Ajgiei 'JPij11 ljudi! To se pravi, na vsakega lonij nr,pr skoro deset domačinov iz koklja v pazseznosti se pa matična angleška izgubi. P* v primerjavi s kolonijami kar , FR*ni perij nad 654 milijonov ljudi, daleč nad četrtino vsega človeštva! Nemčija je s priključkom Avstrije štela 79 milijonov prebivalcev. S povečanjem življenjskega prostora po razpadu Češkoslovaške in Poljske ima Velika Nemčija nad 800.000 km2 razsežnosti ter 108 milijonov ljudi. Po svojem prostoru, na katerem biva zdaj nad 30 milijonov Slovanov, je Velika Nemčija tedaj 43 krat manjša od angleškega imperija, francoski imperij jo po prostoru presega več ko 14krat. Glede na prebivalstvo pride na vsakega Nemca brez Slovanov v tretjem rajhu 65 ljudi angleškega ali 1 in tretjina človeka francoskega imperija. Skupno ima vsak Nemec v rajhu v sedanji vojni proti sebi 67 ljudi angleško-francoskega imperija ali na vsak milijon Nemcev pride skoro toliko milijonov ljudi angle-ško-francoslcega imperija, kolikor šteje sedanja Velika Nemčija skupaj neslovanskega prebivalstva! Tako številčno razmerje! Seveda je pravo težišče sedanje vojne v gospodarskem ozadju, kjer igrajo surovine velevažno vlogo. Tu sta imperialni sili Anglije in Francije v še mnogo boljšem razmerju kakor glede površine in prebivalstva 'ktnih'?'!3 Pomore 10.85 km2 kolonij in man-Ch,5meli S 63 -"K— rv, EvSfiTeg!eŠk° » 66% milijonov prebivalcev. Do-prebivalstvo v primeri s 1.0% ljudi, doseže Francija v Se6anii ? ®v.°ieSa kolonialnega prebivalstva. 5!’u TazLi°Jni tesno povezani velesili ob Ra-! km: ? Kata tedai s svetovnim prostorom k- riiHio-U1. imperijem, v katerem biva nad J"**** .Jud'- Skupaj z evropskim pre Tr! b hm nu PredsednikTšsoStaf Novi predsednik slovaške republike bo dobival 250.000 slovaških kron na leto. Za izdatke njegovega urada je določenih milijon kron. Ob 221etnici ruske revolucije je poslal monsignor dr. Tiso Stalinu prisrčne čestitke, vlada je pa na delu, da se uvedejo čim tesnejši odnošaji Z Moskvo. Vsaka figura predstavila 10 milijonov ljudi. Prva na levi je zastava Velike B ritanije z označenimi figuricami njenega evropskega prebivalstva kolonialnega imperija. Na desni sledi v istem zaporedju doma in v imperiju prebivalstvo Francije, spodaj je številčno razmerje Velike Nemčije s prisvojenim prebivalstvom C SR in Poljske. Vojna nese angleški francoski iSZSZSSlZ ITHgOCK^ra-EflrcreAf oče, pravi ne terjat! je prišel plačat 7000 surovega masla oddaja ' " 'ša : varuje London pred po- je bila zadnja ali številnih družinah, ,Vh’n!e hajrediluejša hrana. ^sj ^ plast vnruie Lond( lavnil po i_______ •1 Gezar. Abraham Lincoln, Na- moz rodu v S,?L ''“«v , GsPcarc, Nelson, t^Več lepolfS mai'Š31 ^ dramatik Shakespeare ^ — ^^omedij, 11 tragedij in 10 zgodo- Beraard itd. b sredstev porabijo Nem- je na- ^eral Led. Sikorski generala Sikorskega, predsednika ) 0V'ania - v Franciji, označuje trojna smer L'°ljševinje v,'?j.ak> ki J'e zmagoval v vojni ? miadr, P.ollt'k, ki je poskušal konsolidirane^Pmjsko državo v časih težke medil? in n^n-Ze’ Pisatelj strokovnih vojaških t arski VInar nenavadnih kvalitet. ih PolitehJf- po rodu iz Galicije, študiral je C, istvova? Y ,Lyovu in se že kot študent v.?3ni2ar;. .v tajnih poljskih revolucionarnih |et i . za osvobojenje Poljske. V pred-ieKZa6etkn ie.srečal Pilsudskega in se kmalu C' Leta ioianY P™?™*'1 njegovim legionar-K armiie Mje-bl1 ze "eneral in poveljnik lis • prerit' ^ čelu rietje armije je leta r,feh p3 ma2al Budienijeve Ruse. Ta sijajni *?. Oddvignil med prve poljske gcne-ncoskii!2'’ ie *uck v tesnem prijateljstvu generalom Weygandom in dru- * c'■ SikoJa- imi voditelji Francije. «$*■ naLif • Ttal 1921 šef generalnega k 1 in *Le.dnie leto predsednik ministrskega ta, r*Pubmlm minister. Po umoru predsedni-a m n,•?, Namtowicza pa do državnega CVniŠkela, Andskega je opravljal težke h Mav P°sle pri konsolidaciji mlade oolj-Va„-‘KorsiL nastopom Pilsudskega se začne SiwIa> ko i pa nova doba političnega delo-WYef?a In pFešel zaradi političnih metod Pil-1 Siknr ,n.]e2°ve policije v opozicijo in je It ,°dt, n, tujino. Več kot deset let se Als-^o v R 'Učnemu delovanju in živel je Giajrf Ietih. ko je prebival v svoji »r je napisal tri znamenite !!?! j|enera]a iJ^Usko-poijskj boji 1020« s predgovo- naPisal Fpcha; »Mirovni problemi«, ki uvod Painleve in »Moderna sledili so iz- to .' 2 u,ruu rdiiucvu ui hr. lHoveko1. maršala Petaina. ^kii^ntar;:; Bolitjčni, dogodki, ki so nenerii PoIiske zunanje politike, • Kot a a Sikorskega spet v javno živ-kiL16 Prev»p, ?Sednik poljske vlade v emigra- • ■ 1 bodočo usodo domovine v svoje V . • .i'. DipSomatki rta kdnkur@nen@m poslu Gospa Kolontajeva, ruski poslanik v Stockholmu, je dobila v diplomatski službi tovarišico Eugene J. Harrimanovo, ki je nastopila nedavno poslaniško mesto Zedinjenih držav v Oslu. Eugene J. Harriman je začela kariero kot pianistka. Tedaj se je poročila z uglednim ameriškim finančnim strokovnjakom,^ Jimom Harrimanom. Njen bogati mož je kmalu umrl; celokupno poslovanje je prevzela žena. Med svetovno vojno je bila gospa Harrimanova članica industrijskega odseka odbora USA. Kasneje je postala načelnica Rdečega križa, po vojni pa predsednica ženskega demokratskega kluba in član izvršnega odbora stranke. Vstopila je v politiko, napisala knjigo »Od pianina do politike«. Zdaj je prišla za poslanika v Oslo, kjer je bil njen prvi korak posredovanje v primeru zaplenjene ladje »City of Flint«. Njena zasluga je, da so Norvežani internirali nemško posadko, ladjo pa izročili Američanom. Ruski poslanik, ga. Kolontajeva, je sicer protestirala, hoteč, da bi Nemci še dalje upravljali parnik, toda Harrimanova je zmagala. Nemški bombnik strmoglavljen na Škotskem Velike industrije so imele Gd svetovne vojne mastne dobičke. Tako je Krup-pova tovarna imela 1. 1913 510 milijonov din, na kraju 1. 1914 že 1,290.000.000 din čistega dobička. Ameriška družba »Airon end Stil Ko« je imela 1915 čistega dobička 56 milijonov din, ko je vstopila Amerika v vojno pa 145 milijonov din dobička. Angleško-perzijska petrolejska družba je zabeležila 1914 8 milijonov din dobička, 1. 1919 pa že 604 milijonov din. Družba »Kurto« na Francoskem je spravila 1914 leta 156 milijonov din, 1. 1916 pa 355 milijonov din čistega dobička. Žrtve Nemčije 1919 Po zlomu na kraju svetovne vojne je morala Nemčija na mirovni diktat izročiti zaveznikom odnosno uničiti 14.014 letal, 27.705 motorjev, 4 obalne vojne ladje, 26 velikih bojnih ladij, 19 manjših križark, 21 šolskih in drugih specialnih ladij, 83 torpedovk, 315 podmornic, 37.000 ton smodnika, 6 milijonov pušk, 107.000 strojnih pušk, 83.000 topov in metalcev min, 38,750.000 izgotovljenih granat, 332.000 ton neizdelane artilerijske municije, 16,500.000 bomb in tudi 473.000.000 nabojev za puške. Po napauu na angleško vojno morn arico v Ffrfh or Fortu sc nemški bombniki leteli nad škotskim ozemljem. Pri tem je bilo eno nemško letalo sestreljeno in se je vse preluknjano zrušilo na zemljo. Pilot in dva spremljevalca so obležali mrtvi. 29,000.000 prašičev proti blokadi Nemčija in Rusija sta sklenili trgovinsko pogodbo, v kateri zavzema milijon ton krme največjo dobavo te vrste v zgodovini narodov. Glavni delež te dobave odpade na ječmen za krmo živine. Že pred vojno je dobavljala Rusija mnogo žitne krme Nemčiji, to pot pa gre za 20 milijonov meterskih stotov, 7000 polnih vagonov ječmena, ali 150 tovornih vlakov po 50 vagonov. V Nemčiji je 29 milijonov prascev, ki jim pa manjka pod kožo debelega sala. Nemški svinjaki niso bili še nikoli tako polni kakor so zdaj. Toda, pujski so pravi gospodje. Pitajo jih, da je veselje. V Nemčiji sami so dvignili produkcijo krme na 80%. Preostanek krme bodo uvozili, tako^da bo vsak zavaljenec prišel na trg s težino dveh do treh metrskih stotov. Dovoz krme bo zadostil za pičo dveh milijonov prascev, ki naj bodo najboljše zagotovilo, da Nemčiji kljub angleški blokadi ne bo zmanjkalo mesa. Če kaže barometer na »viharno" Mister Gregory Hill, ki je imel samotno hišico na Long Islandu, je že mesece čakal na barometer, ki ga je naročil pri neki nevvyorški firmi. Nekega brezobla-čnega jesenskega dne pa je naročilo le prišlo. Ponosen je vzel Hill barometer iz paketa. Bil je prvovrstno delo, toda na veliko začudenje je kazal na »viharno«, če- prav je jadralo sonce po brezoblačnem nebu. Hill je trkal na barometer, ga stresal, toda kazalec je trmoglavo čepel na pesimistični viharni zarezi. Mož se je vse-del, napisal tvrdki robustno pritožbo, češ da so ga potegnili. Ko je hitel na pošto, je nenadoma nastal silovit vrtinec. Presenečen se je Hill vrnil domov, ni našel več svoje hišice. Vihar jo je bil z barometrom vred odnesel... Donos francoskih kolonij Francoski kolonialni minister Georges ,M a n-d e I je nedavno izjavil, da so francoske kolonije dale matični zemlji v svetovni vojni 3,441.000 ton najrazličnejšega blaga. Od letošnje žetve bo pa prišlo v Francijo iz njenih kolonij 1,600.000 žitaric, 1,100.000 olja, 800.000 ton drv, premoga, kavčuka, mesa, čaja, ruma itd., torej v enem samem letu več kakor vsa štiri leta svetovne vojne. Tudi vojaštva je bilo v francoskih kolonijah v zadnjih dveh mesecih mobiliziranega več kakor vso svetovno vojno skupaj. Minister je naglasil, da se je v kolonijah prijavilo samo zato toliko prostovoljcev, ker so »Nemci širili v svet teorijo o zamorski manjvrednosti«. Fritz von Thyssen najuglednejši nemški veleindustrijalec ki se ie med prvimi prijavil k narodni socialistični zasedbi Poruhrja so ga francoske oblasti zaradi odpornega zadržanja zaprle. & m Zdaj je lastnik nemške jeklene veleindustrije Vojaki dveh rumeniti azijskih plemen Italijanska sodba o vrednosti kitajskega in japonskega vojaka na Daljnem vihodu Japonca simbol, pokateremse^ ^ di v zasebnem življenju. Sl"“» najs« na univerzitetni študij, naroča oče, mi obnaša »ko najzvestejsi mec«. življenje Japonca je Posveč"° ar0(|. Dokler se na Kitajskem m »trda ng nostni čut, so se kitajskii J zdaj za tega generala, zdaj ^ bije it VOiaK. V UVViuu, tfafcOf * mu pripada njegovo zvvlJe"*6, om proti mohamedanci obračajo z ^ pr(. Meki, tako se tudi Japonci. budijo, klanjajo v smeri P j kjer je Tokio s cesarjevo P^60^ sarjem. Vojaški duh je Japoncu P ^ strast in težnja po vojskovanj stavni del japonske bitnosti Znani italijanski novinar Italo Zinga relli, ki je že dalj časa vojni poročevalec torinskega lista »La Stampa« na Daljnem vzhodu, je poslal svojemu listu zanimivo poročilo o kitajskem in japonskem vojaku. Jz obširnega poročila posnemamo naslednje značilne odstavke, s katerim: italijanski novinar ocenjuje vojaške vrednosti obeh azijskih rumenih plemen. Kitajska brez vojaške tradicije V zgodovini Kitajske se malone pogreša kakršna koli vojaška tradicija. Zaradi ogromne prostranosti svoje domovine menda Kitajec nikoli ni čutil v sebi nujne potrebe braniti svojo domovino. Mimo te- DlL MARŠAL CANGKAJŠEK P Pa’ je zanimivo, da Kitajec ne posveča svojemu sorojaku v tujini posebne pozor-*0®tL V širokem smislu smatrajo Kitajci tvoje emigrante za ljudi, ki so se odločili od svojega naroda ter se z njim razšli. C« tri bil Napoleon Kitajec . . . Slavni kitajski cesar Vu iz dinastije Han, Id je pogumno razširil površino kitajske države ter jo podvojil, nc uživa v kitajski zgodovini posebne časti. Z nekakim prezirom ga nazivajo »vojščak«. Njegovega čislanega sovrstnika Kien Lunga iz dinastije Manču pa se zgodovina spoštljivo nc spominja zategadelj, ker je v vojnem pohodu osvojil Tibet, ampak zaradi tega, ker je bil širokogruden mecen takratnih kitajskih pisateljev in znanstvenikov. če pa bi na priliko bil Napoleon Kitajec, bi ga Kitajci ne občudovali kot velikega vojskovodje, ampak zaradi njegovega kodeksa. Nekdanja neupoštevana kitajska armada V družabnih okofnostih, ko je bil kitaj-■sfti vojak na najnižji socialni stopnji, je bilo težko graditi vojaško tradicijo ter dvigati vojaško moralo in duha hrabrosti. Kitajsko armado so skozi mnoga stoletja tvorili razni kaznjenci, izgubljenci, potepuhi in podobni, ki jih nihče ni spoštoval ter jh je vsakdo smatral za nujno zlo. Te odnošaje nazorno karakterizira kitajska pnslovica; »Iz dobrega železa se ne delajo rebi ji« in »človek, ki ima neko ceno in talent, ne bo postal vojak«. Tako so n. pr. ugledne kitajske rodbine zavrgle svoje rodbinske člane, ki so se posvetili vojaškemu poklicu. Na poti k moderni armadi Kakor je bila v minulih stoletjih kitaj->ka beseda »ping« (VOjak) osovražena, tako je proti koncu preteklega stoletja jela polagoma pridobivati na svoji veljavi ti> "gtedn. Na Kitajskem se je pričela SwIJa« afmada v evr°Pskem smislu Sele 1894 p0 vojni z Japonsko. Ker pa armada n imela prilike pokazati je Pa 8mr*i Juanšika fcJL 1 tdrtžav‘Jf»skih vojn propadla, in Kitajci so takrat iztuhtali prislovJco »Danes kuli, jutri general«. ar^d.d«b/i-! •5 '!*, 40 se lotili kitajske St! 252 " rUfk' in nem5ki ofidrji in or^atii*! i? i0Vnja ’ so popolnoma re-aSo S Cf na novo gradili kitajsko ^™3d°- Njena zasluga je, ko je pod vod-^iierala čangkajška premagala /P M ?e"erale tcr vzpostavila v državi tako potreben red, ki jc v državljanskih *>in*h docela propadel. Vztrajen in žilav kitajski vojak Polagoma si je kitajska armada pridobila ugled, ki je visoko dvignil moralo vojaštva. Vojaki so ostali samozavestni in pogumni ter do skrajnosti požrtvovalni. O tem priča med mnogimi primeri znani »daljni pohod« 1935, ko je rdeča kitajska vojska, ki je štela nekaj deset-tisočev vojakov, v neprekinjenem maršu zavzela 12 kitajskih provinc, prekoračila 24 rek, 18 gorskih grebenov, ki so bili pokriti s snegom, ter dnevno premerila okoli 40 km. V vojni proti Japoncem Sedanja vojna med Kitajsko in Japonsko pa je do viška izbrusila kitajsko armado. Na Kitajskem se je ustvaril močan narodnostni čut, ki je vlil v armado visoko moralo. Danes kitajska armada ni več armada potepuhov, ampak armada v modernem smislu. Redno organizirana vojska, ki ima strogo disciplino in trdno moralo, ko kitajski vojak ne klone še pred tako težko nalogo. V bojih proti Japoncem v Šanghaju in Tiencinu so lahko tudi Evropci videli, kaj zmore današnji disciplinirani in požrtvovalni kitajski vojak. Japonci so menda v tej vojni nekoli-|ko krivo računali, misleč, da bodo naleteli na Kitajskem na armado, kakršne so bili vajeni iz prejšnjih dob. Spoznati pa so moraii, da sedaj en japonski vojak ne zadošča za pet kitajskih vojakov, kot je to bilo prej, ampak da gre tu sedaj borba: mož za moža. Zato je morala tudi Japonska pošiljati na fronto nove in nove transporte japonskih vojakov. Poleg osebne hrabrosti kitajskega vojaka pa je današnja kitajska armad tudi tehnično na višku, oborožena z najmodernejšimi sredstvi, kar je morala spoznati tudi Japonska, ki je naposled le sprevidela, da je boljše, če ponudi roko sprave. Toda močno razvit narodnostni čut Kitajcev ponudbo odbija in terja nazaj, kar je kitajskega. Japonski ideai: biti vojak Kar tiče vojaškega duha in vloge vojaka v japonskem narodu, je Japonska že od nekdaj pravo nasprotje Kitajske. Ja- Na japonskem parikoU «U 'M la[n k, vojak v dvomu, za koga j^or * JAPONSKI GENERAL ITAGAKI ponska ima trdno vojaško tradicijo in japonski izrek pravi «med cvetjem je najlepši češnjev cvet, med ljudmi je najlepši cvet vojak«. Vojaški stan je na Japonskem najvišji ideal, in meč je za vsakega ) IlOlVL -------------- _ Samo dva izhoda: živ alii ® v0jal! V vojnem stanju pozna J*P° prt- samo dve alternativi; živ ali m ^ izhoda zani m. Vojak, ki s |aV. je po5i§ * gega izhoda zanj • . p05, stori zločin nad domovino te j ljen, ko se vrne domov, pred dišče, ki vsakogar brez milosti ^ ^ smrt, če mu dokažejo, da se J ponašal strahopetno ter je: po J^ Vojaški duh Japoncev i»emw r ra nUdnja epizoda te sko-kitajske vojne, obleganju Nankinga. Neki P» M JU ■ .JU svojim polkomvd^oz‘t lbrz0 v Nanking ter je takoj na g ponskemu cesarju, da lee!i pF zet. Kitajci so medtem pod ^ y zet. Kitajci so meuic. r- .. fli r napad ter se strahovito F' f ponče. Polkovnik je ime sto pot za umik, s katerim ^3i Ijenje sebi in celemu po ^ dJ _ je že brzojavno sporočil c ^ g Nanking zaseden, je rajši jfl d9pOSjj kom vred vztrajal na ffljJ da so Kitajci pobili ves jap zadnjega moža. Ladje pod švicarsko zastavo ŠVICA IMA SEDAJ ŽE 9 VELIKIH PREKOOCEANSKIH PARNIKOV Na prostranih morjih so v sedanjem I carske suverenosti. Poročila pravijo, da vojnem stanju zavladale zanimive razfne- | imajo vojne ladje, vojskujočih se velesil ro 1*1 _ t .v < , ........ re. Države, ki doslej niso imele nobenega opravka z morjem, parniki itd., so postale čez noč nekakšne »pomorske sile«. Med njimi vidimo tudi Švico, ki s? je za sedanje razmere najela pri neki grški paro-brodni družbi 9 velikih parnikov, ki plovejo po morju pod švicarsko zastavo. Poleg velikega belega (križa na rdečem polju so švicarski parniki označeni z daleč vidnimi napisi »Switzerland«, ki jih nosijo parniki na obeh bokih. Švica skuša na ta način vzdrževati kljub vojnemu stanju reden promet in trgovino s prekomorskimi državami. Moštva na teh švicarskih ladjah so tujih narodnosti, kajti Švica sama nima izurjenih pomorščakov. Večji del moštev tvorijo Italijani, pač pa je na vsaki ladji švicarski komisar kot reprezentant švi precejšen rešpekt pred ladjami, ki plovejo pod švicarsko zastavo in suverenostjo.____ Švica pa nemoteno trguje čez oceane ter dobavlja kolonialno blago, za katero vlada v drugih državah velika zadrega. NOVA CESTA DO KASPIJSKEGA MORJA Perzijski poglavar šah je te dni svečano otvoril novo cesto, ki teče od severnega Irana čez Astrabado do Kaspijskega morja ter ima priključek na veliko mednarodno cesto, ki vodi iz Teherana v Afganistan in dalje. Ta moderna cesta, ki je dolga nad 200 km, je zgrajena ponekod v naravnost neprehodnih predelih ter teče čez 190 mostov. Miekev P®*** maske za Na Finskem so na zelo f>fy( cbf^ čin rešili vprašanje pr°tiP f^ be za otroke. Ob pnnjv protiletalski vaji se je n#* ^ si 4 tožilo, da otroci ne mar«u^e\sW skib mask. Neka gospa v je pomagala iz zadrege t»» *e je ® s uačin. Po vzorcu Mickey& u5eSa p pila na masko velika mi J ^ fli ^ pestrimi barvami napniv {jgaro, « znano Dysnejevo grotesk imajo otroci vsega sveta itflo m Poskus se je naravost gr sel. Sedaj izdelujejo na r maske v obliki znane Mjajj „e Otroci se sedaj masH,nl taKr^’ j te1 jo, nasprotno, nosijo j* c potrebno, hodijo z ^ilT. kij1 po ulicah. Ulice v Hek^ M# preplavljene s samimi miškami. Rabo služi vojna zatemnitev znanosti r_________ . 0 . . tl_ l-elfid#®’ V vojskujočih se državah je uvedena splošna zatemnitev večjih in manjših mest. Cim pade nad pokrajine mrak in tema, se zavijejo mestni centri v temo, da so varni pred iščočimi sovražnimi le-Življenje takih milijonskih človeških središč zato zvečer kmalu ugasne ali pa se razvija povsem drugače kot preje, ko so mestne bulvare in ulice razsvetljevale ogromne obločnice ter so mesta zažarela v tisočerih lučeh, ki so tvoiile nad mestom in okolico daleč viden svetli sij. Toda tudi zasebno življenje, stisnjeno v družinski krog, je dobilo poslej drugačen tok. Sprva so bili zavoljo zatemnitve razočarani zlasti znanstveniki, ki jim »prezgodnja« tema jemlje precej prilike za znanstveno delo. Med mnogimi nezadovoljneži pa je tudi precej zadovoljnih, ki celo trdijo, da jim ti ukrepi prožijo možnost intenzivnejšega raziskavanja in dela. Glede zatemnitve mestnih centrov se posebno pohvalijo astronomi. Pravijo, da so odslej njihova opazovanja intenzivnejša ter uspešnejša, ker jih ne moti sij, ki se v nočeh vzipne nad mesti. Do za' , . • ----- * h« avmuai um k1 * ni navili izsledkov so prišli zlasti ornito- vadile teme ter pričele zobati zrnje. Ko-logi, m so doslei menili, da se ptiči pri j koši iz iužnih krajev so potrebovale za Znanstvenikom je uvedba zatemnitve velikih mest pripomogla do novih svojih nočnih poletih orientirajo po noč- I to 65 sekund, dočim so Pjjj^ jeje nem siju velikih mest. Poskusi so do- severnih krajev zobat1 ^ teff i dazali, da je to mnenje krivo. Ptice leta- —Silno prilag , orie® jo tudi ob zatemnitvi prav tako sigurno, kar dokazuje, da imajo do skrajnosti izoblikovan orientacijski čut tudi v temi. Poleg tega so ornitologi opazili, da je prenehalo nočno kričanje in skovikanje ptic, kadar letijo ponoči nad mestom. Odtod sklepajo dalje, da so prejšnji ptičji kriki bili samo posledica svetlobnega sija nad mesti, ki je motil ptice. Nekateri znanstveniki so pričeli intenzivno raziskovati vprašanje prilagajanja v temi. Glede človeka so ugotovili, da so južnjaki mnogo prilagodljivejši za temo nego severnjaki, čijih občutljivost je po znanstvenih zaključkih 7-krat manjša kot pri južnjakih. Podoben pojav so opazovali zlasti pri kokoših. Za kokoši velja, da bi v daljši popolni temi poginile, četudi bi sedele na nagrmadenem zrnju. Kokoš namreč razpoznava zrnje izključno le z vidom. Ornitolog dr. JUnsch Je izvedel s kokošmi zelo zanimiv poskus. Razne vrste kokoši je izmenjaje zapiral v temen kumik ter z uj-o-stoparico meril čas, ki so ga kokoši rabile, da so se pri sekundah. Silno priW—• je pes, ki ima izvrsten vou ^ ski čut isko^^i V zvezi s tem1 raz« gi oh* jf mivo tudi vprašanje ^ Jn živa' j, ki je pri nekaterh ljud.eno tffip redno razvit. Ug « tek vpliva tema na ta °WJstvenUca & {lr no. Dva ameriška u čaSo]«* J izkušala svoje občutJ V dobja na prav zanim podz^^« sta šla v globokotri «1\ jamo, s seboj sta v & osta]a ter se odločila, da na]a p o domnevala po svoj t# s0d ’ ^ dne, ter hodila sPat’. rjenih *Se K ura deset. Po .tak°J^me!isfce,A sta se vrnila iz poj2«1 reb,la ^ sta ugotovil.. Jo **,* občutek za časovno p0 2i ^ ril dneve po 15 «r. ^|8ajttet znaša časovna mera » **my- Črnci bi radi postali belci S hormonsko terapijo je nek ameriški biolog ..obelil" pet črncev niimi -rae, ?' z‘vd Jla niilijone črncev. Med Drlrio ? l ci.ziJa globok prepad. Čestokrat »miaJt0 ,hudi.h spopadov med obema plc-n_ jP®a- Črnci, ki sicer po svoji delazmož-tj. .ln. Prirodni inteligenci priv nič ne za belci, Z zavistjo in lihim fiBrpm -m zr,ei° na belce, ki so nasproti JaW,^s® Yedno »vladajoča kasta". Kljub razlik*^aji demokraciji, ki ne pozna aje fc«? i ^“dmi, pa teče praktično življc-PovisnaJ drugače. Cmci so namreč vse-teL d Usta »najnižja plast", preko ka-Kdo k- Pretaka življenje belega plemena. Besa *}, ,s.e l°re.i »e hotel rešiti tega več-((, Jepja na dnu, ko gre lahko vsak dan « ’ ° b> ne hotel iz nižine na y na sonce? 8a P°vsem razumljiva težnja črne- stmL aiena v Ameriki, da skuša najti banie da čimbolj skrije svoje zu-od Li zna"?>, ki vidoma ločujejo črnce - in , v’ Kako napraviti črno kožo belo? str0 ni« r v^jd Je ,rl° že premnogo bila, Sjavo črncev. In na nnsti nakodrani 2,’*1 » takoi &e dstaice? Prečna črna barva a gosti nakodrani značilni? In te debele ustnice? Toda poglavitna je ta » črna barva polti, vjjo ^katerih ameriških četrtih črncev ži-d° ^Pegi črni milijonarji, ki so prišli dafinl bogastva na silno zanimive iznašel izmed njih je na priliko tcrejra zanesljivo sredstvo, s pomočjo ka-«ia *£, ** črnski kodrasti lasje popolno-sa T:1!0 in uravnajo. Neki drugi črnec rwsi'eči^sv.etil kirurgiji. Z več ali manj !°da čez nekaj dni je revež čatj ^brisanega črnca so hoteli lin-Kjjhk pe pravi čas odnesel pete. riški bi i m neuspelim poskusom pa ame-iljaj0 ai°‘Ogi in zdravniki mnogo razmi-to bpi m°žnosti, kako napraviti črno ko-Wyi)fi in kako sploh spremeniti razna tat: v človeškem telesu. Razne barve E? oči, Jas so namreč posledica raz-C* množin pigmenta, ki je v telesu. binT tega je važen činitelj tudi vrsta of?entoav. Pigment pa je ‘spet odvisen ^'monov, ki uravnavajo1 (porazdelitev tajata. Pigment pa je spet odvisen rJSMelj ,ker izgubljajo lasje pigment za-fWi>,lzPremenjene dejavnosti hormonov. so produkt žlez, ki nimajo svo-SS?y a j,odvoda",_ čijih izločila ne določene dele telesa, ampak v Čestokrat beremo o »belih«, »modrih« in podobnih knjigah ter vemo, da so to nekake zbirke aktov, ki jih izdajajo posamezne vlade. Dejansko tu niti ne gre za knjige v pravem pomenu besede. V Nemčiji n. pr. že od leta 1876 označujejo z imenom »bela knjiga« zbirke poročil o zunanji politiki, ki jih objavlja nemška vlada o diplomatskih razgovorih s tujimi državami. Ti spisi in akti se namreč vlagajo v bel omot ali mapo. Podobnega postopka se poslužujejo tudi drugi narodi, pa je tako v mednarodni politiki nastal pojem »bele«, »modre«, »rumene« itd. knjige, ki dejansko predstavlja zbirko diplomatskih spisov. Ta označba izvira prav za prav iz Anglije, kjer so take diplomatske spise spravljali v modro mapo ter so jih imenovali »modra knjiga«. Prva »modra knjiga« je izšla 1624 leta. Odtlej se v Angliji imenujejo vsi objavljeni diplomatski spisi zunanjega ministrstva ter zastopnikov Anglije v tuji ni »modra knjiga«. Vsaka država ima za svoje objavljene diplomatske spise drugačno barvo omota oz. mape. V Franciji se zbirke diplomatskih aktov imenujejo »rumena knjiga«. Mapo iste barve uporablja tudi Kitajska. Tri države imajo »rdeče knjige«, in sicer Španija, USA in Turčija. Italija in Romunska imata »zelene knjige«, dočim imata Japonska in Belgija »sive«. Nizozemska pa ima »oranžne knjige«, čijih barva spominja na zgodovinsko nizozemsko dinastijo Oran. Poglavitno pažnjo pa posveča Italija gradnji modemih komunikacij, zlasti oešt. Doslej je bilo zgrajenih cest v skupni dolžini 1000 km, v gradnji pa je nadaljnjih 1000 km. Glavno pogonsko silo dobavljajo velike hidro centrale. Kljub temu, da še vrši celotna reorganizacija Albanije z modernimi pripomočki, je pri vseh delih zaposlenih okoli 30.000 italijanskih delavcev, mimo njih pa seveda ogromno število Albancev, ki naravnost strmijo, ko se v tako naglem tempu modernizira njih domovina. Italijanski napori v Albaniji Sferni luimanizeir P^r.- gres ■, nedavnim je bil v Padovi končal Balijanskih pedagogov, ki se je pe-sr^A^Pfašanjem, kako na italijanskih v*žoio • lail utemeljiti in uveljaviti Dedae-o m iz°brazbo, ki so jo italijanski tetn, f1 Pr°Slasili za »moderni humani-kar ;J^hjanska srednja šola, ki jo pravdi !0rrnirajo, s]0ni na načelu in zah-54 hum ^0ra imeti italiia^ka inteligencah; • nistižno izobrazbo ter mora po- V ALBANIJI SI GRADI ITALIJA VAŽNO STRATEGICNO IN GOSPODARSKO OPORIŠČE NA BALKANU Odkar je Albanija zasedla Albanijo ter z njo dobila važno oporišče na Balkanu, poseca lej, prej tako zanemarjeni deželi, najveejo pozornost. Izdelan je podroben načrt o popolni reorganizaciji ter obnovi * «um w v —--- W» . 0ri*™lov latinske klasike. — iž°bra K6 pa ie’ kako to humanistično Spraviti v sklad z moderno ^Pravr1? Vzg°i°- Kongres je posebno Soča h, °. vPrašanju, ali je sploh rno-j, vjdPanistična izobrazba brez zna-^an0 • ga iezika in grške literature. 1 hjin,16’ da ranooski filozoi Renan in ^ re-,,-101102' rlrugi znanstveniki trdil, ^ humanistična izobrazba brez % u,.,frsaine ni mogoča, ker je latin-SrŠlce J, ,fa sekundarna, izhajajoča iz ftrarjj li' ,utre- vendar pa je na drugi kotira e jUao’ da ima tudi latinska pila Sv°je prvobitne elemente ter je ^C10«0. ekspanzivnejša kot ‘n 4. kt je bila zibel latinske. grška .. „,„wi ,„lu Čjj mo tega se je kongres v Padovi pe-kako včl so ,1 “umanizem« vse one sestavine, ki MARŠAL BADOGLIO vidi- Albanije. Načrt je izdelan z dveh kov: strategičnega in gospodarskega. Pod vodstvom maršala Badoglia se zlasti urejajo, utrjujejo ter modernizirajo albanske luke in pristanišča. Kljub neorganiziranemu stanju, v ka- j Zanimivo kršnem je Italija našla Albanijo, pa po- jena tudi že mocfcrna'sla'^konia" tovm^na, meni Albanija za Italijo vazen m bogat vir j ki je že letos prinesla svoje prve plodove raznih surovin. Mimo tega pa nudi Albanija tudi znatno možnost kolonizacije, zlasti ko bodo urejene komunikacije ter zgrajene ceste. Poglavitno bogastvo pa tvorijo rudniki, zlasti železni, čijih sedanja letna produkcija rude znaša okoli 20 milijonov ton rude. Z izpopolnitvijo, ki jo napoveduje predmetni načrt, bo mogla Albanija kriti sama glavno italijansko potrošnjo jekla. Proizvodnja železne rude se bo po načrtu dvignila do konca 1941 za pol milijona ton. z vsakim naslednjim letom pa znova za pol milijona. Surove rude bo Italija letno uvažala iz Albanije le okoli 1 milijona ton_. vsa ostala ruda bo predela-na.xv. Albaniji v jeklo. V ta namen je pričela graditi Italija v Albaniji velike jeklarne. Poleg zeleza sta važni rudi tudi medeni pint m krom. Proizvodnja pirita znaša 5 milijonov ton letno, od italijanske okupacije se je že zvišala za 50.000'ton. foii rJUSU A!Pa?djc so strokovnjaki ndle-teli na precejšnje vrelce nafte. V teku so piipravljalna dela za dobivanje nafte. Mi-Jačuna.l°> da bodo našli tudi znatna ležišča premoga. Posebno pozor-nost posveča italijanska uprava izsuševanju S°momiL ta n,ači,ri bo pridobljene nad zu.uuu ha nove plodne zemlje, ki io na-merava Italija kolonizirati s svojimi ljud-mn Doslej so izsušili že okoli 10.000 ha J Je s^daj izvrstlla za razne kul-w cvli z,a Uo’ oljna seaKaia in goji-^ J^^mke, Severni predeli Albanije w 1 je ifaiija uredila že ne- Kaj Postojank za piidoDivanje celuloze. je, da je bila poleg tega zgra-derna sladkorna tovarna prinesla svoje prve plodove! PISANA ŠKOTSKA SUKNJA Malokateri naro-d je tako ponosen na svoje tradicije in narodno nošo kot vprav Škoti. Zelo težko so se zato odrekli suknjičem, ki so jih nosili njihovi vojaki. Na Škotskem je namreč izšla na-rediba, da morajo nositi vojaki namesto pisanih sukenj karirane hlače. Suknje škotskih vojakov izvirajo že iz 17 stoletja. V dobi Jurija IV. sta bila suknja in bluza iz enega komada blaga. Za Marije Stuart pa sta se suknja in jopič oddvojila. Takrat so bile uvedene tudi dolge nogavice do kolen, kapa pa je dobila orlovo pero. Taka uniforma je bila prvič prepovedana že ob uporu 1745, dovoljena pa spet 1782. Razne barve, ki so krasile škotsko uniformo so imele poseben pomen ter so označevale poedina plemena in bratstva na Škotskem. Podoba je, da bo vprav v tej vojni konec te slavne škotske tradicije. * * Poln meh za smeh Zdravnik in zdravila Zdravnik svoji pacientki: »Priporočam vam, da se čimprej omožite, pa boste ozdravela.« Gospodična Barbka: »Pa, gospod doktor, me ne bi hoteli za ženo?« Zdravnik: »Mi zdravniki predpisujemo zdravila, sami pa jih ne zauživarno!« Sodnikova lovska latinščina Sodni svetnik Paragrafovič se je vračal z večjega lova. Prijatelji so vprašali, koliko zajcev je bil obsodil na smrt. »Okoli'dvajset,« je dejal svetnik, »toda vsi so bili pomiloščeni.« Sodobni mušketirji Po daljšem času so se v gostilni sešli trije prijatelji. Pa vpraša prvi drugega: »No, kako si zadovoljen v zakonskem stanu?« »Prav za prav se nimam kaj hudega pritožiti, moja žena je zelo uvidevna in dobrotljiva. Včeraj mi je pomagala pomivati posodo, v soboto pa sva celo skupaj drgnila parket« Pogreb „mi!jenca ljubezni in svetlobe" ^thi i Drašanjem kako včleniti v »1110- Xhu' ’]’čhiv-,v moderni civilizaciji spojile z an- ctiiL ®0ud,,. sestavinami. Wjai0 včlenitev Vi? ‘ tej" V Italiji posebno . — telesne vzgoje v izobrazbo nove italijanske ge- Zivjtev 0 tega je kongres Poudaril - ‘,,v religiozne vzgoje in naposled ?etier!|!..zaktevo, da je treba novim £i,r faci- ega 7Jani vcepiti spoštovanje do fizi-ahslce e,a. 'n Piiznanje njegovega člove->iSIuf 'ri moralnega pomena. V tem r* telpo* tud' naP>sa' italijanski prosve-f^iri i:!er Bottai v predgovoru k smer->v0Kl Urav»avajo sedanjo italijansko kovV"asle^nJe: »Mogočo* je, da osta- . tud tak. ki čita Platona, mo pravico do spoštova- 'avec.« V Solnogradu je v Žitni ulici št. 9 stara hiša: Mozartov rojstni dom. Po ozkem stopnišču pridete v malo sobico v tretjem nadstropju. Tu je v največji skromnosti in bedi zagledal luč sveta tvorec »Figarojeve svatbe«, »čarobne piščalke«, »Don Juana« in mnogih simfonij ter skladb. V tej mali sobici je nagnetenih mnogo spominov na »miljenca ljubezni in svetlobe« kot je Rihard Wag-ner imenoval Mozarta. Same brezpomembne stvari in stare drobnarije, pač pa med njimi nekaj dragocenih avtorjevih rokopisov. Posebno zanimiva je neka podoba, ki visi na zidu, prepreže-na s pajčevino. Neka stara francoska rezbarija, predstavljajoča pokopališki zid v ozadju. Na pokopališče sc pomika pogrebni voz s kočijažem in rakvijo. za vozom po ves sključen Santa ostareli pes Pod rezbarijo je v kovino vdolben na-kot običa- j pis »Chaumois d’un pauvre« (Pogreb si-i romaka). Na ogal rezbarije pa je nezna- na roka napisala »Tako je bil dne 6. decembra 1791 zvečer pokopan W. A. Mozart.« X. I Kdor pozna zgodovino Mozartovega življenja, ki je bilo pravcato pehanje skozi bedo in ponižanje, ve, da neznana roka, ki je na podobo pripisala omenjeni dostavek, ni v ničemer grešila ter potvorila resnice. Mozartov pogreb je bil dejansko še siromašnejši kot pogreb, ki ga ponazarja starinska francoska rezbarija. Mozarta so zvečer 6. decembra 1. 1791 prepeljali na dunajsko pokopališče brez slehernega spremstva, brez prijateljev, brez prisotnosti njegove ljubljene žene, ki je morala ostati v postelji hudo bolna. Slavnega skladatelja so pokopali na skupnem dunajskem pokopališču, brez časti, brez vsega, ko najbolj zavrženega siromaka in potepuha. Ko je čez tedne ozdravela njegova vdova, je bila njena prva pot na pokopa- ^de'vv,°da ko*iko ie bilo njeno razočara- MoVarbf6 Ji 11' V6dei povedati> kam so Mozarta pravzaprav pokopali. Niti gro- SieSrateija ter'leta S0 se Dtmaičani zsaniii vJtiuk , najd pozemeljske ostanke . ega glasbenega genija. Z merjenjem jZKopamh lobanj so se nadejali najti lo-oatijo velikega mojstra. Našli so sicer neko lobanjo ter naredili iz nje bajko o Mozartovi lobanji, vendar pa za to ni bilo nobenih dokazov. Tako »hvaležni« Dunajčani še danes ne vedo za Mozartov grob in njegove zemeljske ostanke, ki so že zdavnaj postali »prah in pepel* nad katerim pa še danes sijejo umetnine, ki jih je Mozart v svoji glasbi in skladbah ter zlasti nekaterih operah poklonil človeštvu. Slinavka in parkljevka se zadnje čase zopet silno širi v mariborski okolici, zlasli pa v Dravski dolini. Dejstva govore, da se je slinavka prenesla na mariborskih živinskih sejmih. Slinavka se silno lahko prenaša, ker je virus slinavke zelo žilav. Krave, ki so že prebolele to bolezen, nosijo na dlakah bolezenske klice do 4 ledne. Prenaša se tudi na obleki, obuvalu in z vsem, kar pride v slik z obolelimi živalmi. Pozimi ostane virus slinavke dalje časa pri življenju. Po Waldmanu ostane na zraku pozimi nevaren 67 dni, pri sobni temperaturi v vodi 41 dni, na septembrskem in novembrskem soncu 28 dni, na soncu v avgustu pa 3 dni. Virus slinavke je najhujši kmalu po infekciji, ko še niso vidni tipični znaki te bolezni. Virus je jako občutljiv proti toplini, če se okuženo mleko kuha pri temperaturi 65 stopinj, se v pol ure uničijo vse bolezenske klice. Zaradi izredno lahkega prenosa te bolezni je silno važno, da se razkužijo vsi predmeti in kraji, kjer bi se lahko virus slinavke razširil. Različna razkuževalna sredstva različno uničujejo bolezenske klice. Učinek različnih razkužil je raziskoval prof. Traut- Borba proti slinavki \vein. Po njegovih podatkih uniči 5 odstotno apno virus v 6. urah, 30 odst. pa v treh urah. Vodna raztopina 6 odst. Cresola uniči klice v 6. urah, 3 odst. karbolna kislina v 6. urah, 0.1 odst. sublimat v 9. urah, 1 odssl. formalin v 12. urah. 0.2 odst. Caporit ne učinkuje, prav tako ne učinkuje 0.4 odst. sublimat v 9. urah, 1 odst. for-rus v 24. urah, 1 odst. natrijev lug pa v eni minuti umori vse bolezenske klice. Naši živinorejci so zvedeli, da izdeluje drž. veterinarska eksperimentalna stanica v Zagrebu profilaklični serum, ki napravi živino, cepljeno s tem cepivom, sedem mesecev nesprejemljivo za slinavko. Želeti bi bilo, da že v interesu zdravja živine in zaradi mleka, da bi se vse krave v ogroženih krajih pocepile s tem serumom. Stanica sporoča, da bi stalo cepljenje ene krave okoli 10 din, kar je v primeri z nevarnostjo brezpomemben znesek. Krave, cepljene s tem serumom, pri veleposestniku g. Jurkoviču v Radvanju so po štirih oziroma šestih dnevih tele-tile zdrava teleta, iz česar je razvidno, da to cepljenje nima nobenega kvarnega vpliva na zdravje živine in ne na količino mleka. ZA RAZVOJ MLEKARSTVA Ban dravske banovine je podpisal pravilnik o ustanovitvi mlekarskega fonda v Sloveniji. V novi banovinski mlekarski fond se bodo stekale podpore iz državnih, banovinskih, občinskih :n drugih sredstev, nadalje dohodki raznih mlekarskih prireditev in od izdaj mlekarskih knjig. Iz fonda se bodo dajala posojila za napravo novih in ureditev že obstoječih mlekarskih obratov, za nabavo potrebnih strojev. Dajale se bodo tudi podpore za prirejanje mlekarskih tečajev, razstav in kongresov ter za strokovno iz-ozbrazbo mlekarskega osebja. S fondom razpolaga ban, ki mu je dodeljen sosvet prizadetih krogov. ZASEDANJE KMETIJSKE ZBORNICE ^ Včeraj se je pričelo peto zasedanie Kmetijske zbornice v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik g. Martin Steblovnik. Zanimivo je bilo poročilo glavnega tajnika g. dr. Lavriča, ki je orisal položaj in potrebe našega kmetijstva. Do podrobnosti je analiziral posamezne panoge ter govoril o žitu, živini, sadju, vinu in lesu z ozirom na naš izvoz. Zbornični predsednik je nato opisal prizadevanje Kmetijske zbornice za izboljšanje položaja slovenskega kmeta. TRAGIČNA SMRT V POTOKU V potoku v Sp. Žerjavu so našli mrtvo posestnico Matildo Zemljičevo. Pri njej so našli kazenski nalog na 76 din. ker ni pošiljala svojega sina v šolo. Usodnega jutra se je odpravila z doma, da bi plačala globo. Med potjo pa ji je postalo slabo. Pri potoku je ženo zadela kap, Zgrudila se je v vodo in utonila. Maribor sedež Slovenske težkc-atletske zveze PRVI PREDSEDNIK JE SAN. SVETNIK IN BOKSARJI Si iiODO USTANOVI V zgodovini mariborskega športa bo ostal včerajšnji dan zapisan kot eden najvažnejših, saj se je včeraj prvič v zgodovini mariborskega športa zgodilo, da je mesto Maribor postalo sedež športne zveze. Ni dvoma, cla bo ustanovitev tega foruma vplivala kar najbolje na nadaljnji razvoj ležko-atletskega športa v naši bližnji in daljni okolici . Na pobudo tukajšnjega Maratona je poverila Jugoslovanska težko-atletska zveza v Zagrebu dr. NVanknuillerja, da pripravi vse potrebno ter skliče o učni zbor slo- irftnrlriVi lrliiVvA.. 'II. ~ £ — ! XI — J „ Y _ —_—ih športnih funkcionarjev, ... prijateljev športa udeležili tudi številni zastopniki izven Maribora, predvsem iz Ljubljane in Ruš. Uvodoma je poudaril predsednik občnega zbora dr. VVankmuller potrebo po splošni reorganizaciji našega tež-ko-atletskega športa ter v zvezi s tem po ustanovitvi samostojne slovenske zveze ter podčrtal tudi važno vlogo, ki jo je ■ Ma-doslej igral v tej športni panogi. Občni zbor je soglasno sprejel predlog o ustanovitvi nove zveze, nakar so se vršile DR. WANKMUELLER. - ROKOBORCI LI SKUPNO ORGANIZACIJO — volitve. Prvi odbor Slovenske težko-atlet-ske zveze je sestavljen sledeče: Predsednik dr. Wankmuller, podpreds. Stefan Krušeč, I. tajnik Leopold Matela II. tajnik Fridrih Sapec, blagajnik lvan Pircher, tehnični referent Drago Bane, delegata pri vrhovni zvezi inž. Lah ter VI. Kozič. Novi odbor zveze bo sestavil pravila, o katerih bo nato odločal redni občin zbor, ki bo sklican še tekom decembra. Novi zvezin odbor si je postavil za cilj, združiti v eni organizaciji vse panoge težke atletike v Sloveniji ter bo podvzel za to vse potrebne korake. V svrho čim večjega razširjenja težke atletike bo prirejal tudi številne oficielne in propagandne konkurence. Za enkrat je na sporedu lokalni dvoboj Maralon-PSK, medmestno srečanje Maribor—Zagreb ter propagandni turnir v Ljubljani. Brez dvoma se bližajo pod novimi razmerami prav uspešni časi za težko-atletski šport v Sloveniji in posebej v Mariboru, kjer so športni delavci na tem polju dobili z ustanovitvijo zveze prav laskavo priznanje za svoje dosedanje delo. s .,Putnik‘ Maribor sporoča, da je prejet danes prvo snežno poročilo s Pohorja in sicer z Lobnice (Smolnik): —5 c 20 cm pršiča ,smuka ugodna . s ISSK Maribor bo priredil jutri popoldne v kino-baru svojo drugo letošnjo Čajanko . s Jugoslovanski olimpijski odbor bo Jproslavil 17. decembra dvajsetletnico svojega obstanka. Podrobnosti te proslave še niso znane. s Italijan Piubello je zboljšal svetovni kolesarski rekord na 100 km od 2 :23 33 na 2:22.41. Istočasno je zboljšal tudi rekorde na vmesne proge ter v vožnji dveh ur. . . Prekmurski drobiž Grajski kino v Soboti predvaja v nedeljo, ponedeljek in torek češki veiefilm ^Izgubljena patrulja«. Nesreče. 41etna Marta Matjašec iz Velike Polane je padla s podstrešja ter si zlomila roko. Istotam sta se v gostilni stepla dva pri igranju biljarda. — Divji lovci so obstrelili lovskega čuvaja Ludvika Perša iz Kobilja, ki jih je spoznal ter prijavil. — Polanski rekruti so se vozili dobre volje proti Lendavi, prestrašil se je konj ter je od sunka padel z voza Ivan zalik in se poškodoval. Pri tem so vsi zamudili vlak. Kolo jug. sester v Soboti priredi 2. dec. ob pol 21. uri pri Fafliku Miklavžev večer in srečolov. Istega dne popoldne sprejema društvo tudi darila. Gospodinjski tečaj se bo vršil od 5. decembra dalje v Veliki Polani. Tečaj je brezplačen, toda udeleženke morajo dati vse potrebno za kuhinjo. Po mnenju vaščanov bi bilo najbolje, če bi se vršil tečaj ob večerih od 6. ure naprej. Tako bi se ga moglo udeležiti več udeleženk, ki prej radi dela tega ne morejo. Knjigovodski tečaj za obrtniške mojstre in pomočnike priredi banska uprava decembra v Soboti. Prijave sprejema tajništvo združenja obrtnikov. , t ■ Razno loemnlte se CN8> MALI OGLAS! oglase te jid S.— Dražbe oreklici doD*sovama *n ženit znesek ra te oelase »e din 10 - nebelo tiskane hrsede se naitnantia ani*k’ oela*' 1 lavr* *J inescK za le OKiase 'C oni I" - '-tucii. i..*«. ~ .Inrr.filll ’2ir !’\si enkratno jbtavo ina*s dir l - Znesek za male jda-e se otiu»le 'JK0 it II..«? voos*att v oismu skupa' * naroCUctn ali Da nc oo*tni oolnzntC' na -*** .. oismene odurvore elede malih oclascv se mora ortložitl znamka ta « aia SPALNICE- JEDILNICE. KU HINJE vseh vrst v naimodernejših lastnoročnih izdelavah dobite ■/ zalogi potiišva Aleksandro >/a c. 48 4311 —1 NOGAVICE (lastn izdelki) rokavice- vol na. odeje. koce. zimsko Derilo j pletenine- najceneiše »Mara«, trgovina A. Oset- Koroška c. 26 (oolea tržnice) 9879-1 POSTELJNE ODEJE samo z belo vato. mečno pre šite, oostelino perlo- zglavni-ke. tuhne. koce. madrace. in-;eti, Duh in perje po nainižii ceni. A. Štuhec. Maribor. Stol i na ul. 5 10314-1 ; Hišni oosestmki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima Vsa pekarska in keranvčna dela izvršuie solidno in poceni I ANTON RAJŠP MARIBOR Orožnova o. kier si lahko ogledate veliko zalogo. ________10276-1_________ PREPISE. RAZMNOŽEVA N.U z angleškim aparatom Gestet-ner in prevode prevzema Trgovska šola Legat, Maribor. Vrazova 4.______ 11370-1 PRODAM letošnji fižol la. kakovosti din 5.— oo litru in orehova iedrca popolnoma očiščena d'n 22^— kg v trgovini Maribor, Tržaška c. 2, zraven Magdalenske cerkve. 11382-1 KOLESARJI! Ako doma n!mate prostora, shrante čez zimo Vaše kolo proti majhni odškodnini pri Franc Lepoša. Maribor Alek-sandrova c 39.___11421-1 Hemmlva ŠOPER JULIJANA se priporoča Hiatiiot Glavni trg 9 MIKLAVŽEVA DARILA! Damske torbice, aktovke, kov čegi, denarnice, nahrbtniki itd. po nizkih cenah. Mežiček, Tržaška .________11424-1 BREZ DENARJA DOBITE lepe nove preproge, moderne zastore za okna, flanel. platno, hubertuse, čevlje itd. če date v zameno stare obleke, plašče, čevlje i d. Kupim tudi za gotovino, plačam dobre ce ne. Manufaktura Graiske sta-riuarne, Maribor, Vetriniska ni. 10. 11445-1 OTOMANE i r madrace. žične vložke dobite 9 najceneje pri Mežiček. Tržaška 46._____________ 11423-1 BIFE. ALEKSANDROVA 61 naspro i car. pošte to-i prvovrstna vina. Tsche^gijevo nivo. topla okrepčila in delikatese. Vino čez ulico din 8. . Priporoča se Kautzner-Račič. 11512-1 _ PASTO ZA PARKETE dobite najceneje ^ v trgovini Mani Franjo. Orožnova 3. 11513- 1_________ VINA prvovrstna, iz Gajevega brega. Nov din 8.—, star va. eon-čan din 9.— čez ulico. Biie Matel, Betnavska 23. _________ 11514-1 __________ CENJENE DAME v Mariboru in okolici opozarjam na mo modni salon: Plašči, kos umi, obleke, stszniki vseh vrst, se hitro in poceni izgo avljaio. Prenavljam tudi vse stare obleke. Modni sa-ion Klemsche, Maribor, ^Jur-ševa 14-11. desno. 11567-1 KATERI D03R0SRČEN GOSPOD . bi podaril mojima dvema ian-! torna, ki se učita obrti._ s are : obleke, površnik ali plašč. Na slov v upravi »Večernika« Maribor in Celje. 11574-1 MIKLAVŽ! NOVO! Najboljše darilo šolski mladini vseh razredov: »Igralna šola« Jerice Kozina: za lah-, ko učsnie in zanesljivo znanje. Vzbuja zanimanje, daje uspeh in povrh zabava. Knii-čico dobite v sveh knjigarnah 11576-1___________________ POZOR! Naznanjam cenenemu občinstvu. da sem se preselil iz Bolfenkove ulice na Spodnie-Radvanjsko cesto št. 3. Torai se vljudno priopročam tudi za nadalje ter sem cene never jetno znižal. . Postrežba bo točna in hitra. Kroiaš.vo Anton Krček, Spodnje-Radvanj-ska cesta št. 3- Nova vas. 11596- 1 Kadar P®š!Jf!^ denar po p®stl’, sledu o jaka p se tore J/'' -očit. Diaao PO DOS«< Ako blago k gaV* a mo poslali, ne t>' ji Vani ga zameni vrnemo denar Zamevaite našDI’efgi I ilustriram zanievanv. oogato ilustrirani pr -lairazličneišeg3 c jelo nizkih cena • Ve e>3 a80v* zTTTeb. *>'«» Crnisi (agreii MAJ®1® ali majhno -- you»r v0 S5?“o ddeS^V »Gotovina«. do din 15.000 pim. Ponudbe »^1^ »Večernika« ‘ DAME! POZOR! ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodljivo berlinsko Omonell Henna-Sham-poo barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom pri glav' nem zastopstvu: Ludvik Ilcr-šič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampon 250 gr & din 20— 11287-1 Kdor hoie imeti odgovor na vprašanja glede malih oglasov In drugih obvestil. nai priloži 3•- din v znamkah. Na vprašanja brez pri-lojenih 3’- din v znamkah uprava ne odgovarja #£s0bno € d v od nižinsko- l85#j’ ^ 110 Stah?šVe °d StfpSS sva htše orski’ prodaja f-as Meljska 1 Bpv b,iŽi V enostanovaniska^^.^ breške ž°le NaSlflV v 45.000 . oddelku »Vefiw 3 / z obstoječo na 0 plačilnimi 40 rod»l "JUt s. l IW> S2S25? SEIBT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca. 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič. Ljubljana Rimska 13. 11288-1 PREMOG iz slovenskih in hrvatskiu rudnikov po najnižjih cenah in skrbna postrežba. Pisarna za promet s premogom D. S uhec, Maribor. Kralja Petra trg 4/11 11542-1 ŽE V PREDVOJNI ZNANI naši brivnici Fran Novaka ste točno, čis‘o In no zmerni ceni pos reženi Prepričajte se! Istoam se takoj sirarne učen Sc. 11496-1 Kupim ŽAGOVINSKO PEČ tudi novo kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Večerni-ka«^_____________11572-3 Hrastove prage črni gab; od 18 cm naprei debelost kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu in prosi ponudbe DERGAN RUDOLF. Laško. 11436-3 ■sekt* žavni ^ event. s 5 e vem* ” nSa,»K> kopano ■-------- HlJ panova^1 pri^V velikim wrt <& » up0Tk°iovV ona krije svoje potreta pri nakupih plaščev, pletenih °Wefc, jopic, perila in spalnih plaščev, rokavic, nogavic, kakor tudi vseh Modnih novosti pri konfekcija | greta m a r i b o i ? tajski trg VRTNA MREŽA večja količina, nova, poceni naprodaj. Ob železnici 22. 11546-4 v Mar* HIŠ0 priboru, do 600.000 din v w kupim. Ponudbe na ,?id.?!ek »Večernika« nod ' igost«. 11483-2 sij ®f„P V MARIBORU takni u, -e P^es.vo v okolici ^•OOn S1 v Kotovini do din F°nudbe na oglasni ‘RtL2Prah. 11489-2 na ml'SCPOSEST< 0vattisV» i.se Proda dvosta- Pa' sotičn a z vrtom- ^e-“rejf. p"a' mirna lega, levi ^mosfn;« ^no Prikladna za pod »c _n° damo. Ponudbe k|r »v»?ttsest« na ogl. odde-^^rnika«. ' 11502-2 ^ °BCINSKA hiša naprodaj na Je-C£sti. Naslov v ogl. »Večernika«. V 11536-2 4 «. NOVOZGRADBA ®°vanja, vsako soba in delavnica, vrt 42.000 Dobickanosna hiša, 8 vrt '300.000. — vila, 2 moderni stano-%n,JJri parku 480.000. — trgovska hiša z poslopjem in 'Wl|l 155.000. — Lepo . ' 8^/Posestvo blizu me. l&CJpov lSO.OOO. — Po-“tca »Rapid«. Gosno- b^dai r ^-stanovanjska. M= Snnandin 62.000, vrvi0* Nov, ^advanjska ce-11564-2 — Yi*s. 1100 ^AJaSiPARCE4 Nar° J'- Pobrežie-^ varni^ mna 80 (nasoro-11591-2 VILA VIL; |;;^v0^anjska. 5 minut od > K ai naDr^ ’ ' ' \e;aslov rn,ka STANOVANJE __ soba in kuhinja, za 150 dm takoj oddam. Studenci J Frankopanova ulica 4. 11477-5 PRITLIČNO STANOVANJE dve sobi, sobica, kopalnica, pritikline, takoj ddam. Mar-ksova 3 (za Delavsko pekarno ob Tržaški cesti). Vprašati Tezno, Ptujska c. 47. 11476-5 2 SOBI IN KUHINJO oddam v novi hiši. Krčevina, Aleksandrova cesta. Vprašati v gostilni Žižek. Aleksandrova cesta 11, Krčevina. 11490-5 STANOVANJE soba in kuhinja 180.—, kuhinja s kabinetom 100.—. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11492-5 Tam pila pri »Tolsti« sta »kuti« tri dni ga že Miha in Juri, čeprav sta doma vsi zeleni jezili .na njiju se ženi. Pa pila sta Miha in Juri, ker v neki presrečni sta uri — ko trapil oba je dolgčas — v »Večemiku« brala oglas: »Kdor hoče veselje, užiti, kdor hoče se vinčka napiti, naj Miha bo ali pa Juri, brž k „Tolsti” se „kuri” požuri!« To zgodbo naj vsak si oštir obesi v gostilni v okvir: če gostov želi si ves čas, v »Večernikc naj dene oglas! Naznanilo otvoritve Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svoj brivsko frizerski salon za dame in gospode v novo zgradbo v Meljski cesti št. 3. Zagotavljam cenj. dame in gospode, da bodo solidno in snažno postreženi ter se priporočam Stank O Krglf OPREMLJENO SOBO veliko, sončno, oddam tudi 2 boljšima osebama. Kopalnica in tekoča topla voda na razpolago. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11551-7 DVE SOBI zvezani, opremljeni ali prazni, s souporabo kopalnice od dam zakoncema ali dvema damama. Središče mesta. Naslov v ogl. oddejku »Večer-nika«._________________11479-7 SOBO lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam. Praprotniko-va ulica 4. 11481-7 OPREMLJENA SOBA se odda. Jerovškova 72. 11487-7 SONČNO SOBO novo opremljeno, oddam takoj dvema osebama. Poseben vhod. Koroška cesta 101, pritličje. 11491-7 SOBA lepa, s hrano ali brez se takoj odda Poseben vhod. Jerovškova 19, parter. 11497-7 Miklavževa in božična darila pri TRPINU kjer se prodaja vse po znižanih cenah. 2AMTCVAJTC tfttlPUttCN •ur4UM> ME!NEL‘HER0Lnv ***« tiAj&L MARIBOR in SOBO S PREDSOBO prost vhod oddam. Pertot. Slovenska 13-11. 11571-7 KDOR MI POSODI večjo vsoto denarja, dobi za-10 takoj brezplačno lepo sobico. Naslov v ogl. oddelku »Ve černika«. .11593-7 NA STANOVANJE sprejmem gospoda za 90 din mesečno. Taborska 9-1. __________11580-7_________ SOBO lepo, veliko oddam. Prešerno va 2-1. vrata 7. 11579-7 Sobo išže CISTO SOBICO s celo oskrbo iščem v Koroškem predmestju ali na Ruški cesti. Dopise pod »Soliden uslužbenec« na oglasni oddelek »Večernika«. 11463-8 Lepo opremljena SOBICA se takoi odda. Strma 15. 11503-7 STANOVANJE kopalnica, takoj oddam. Bet-oadam. Mlinska ulica 32/11. 11535-5 STANOVANJE sončna soba in kuhiu a oddam. Masarykova 6, Špesovo selo, Pobrežje. 1150S-5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Pobreška cesta 38, Maribor. ___________11510-5___________ VEČJO SOBO s kuhinjo oddam. Tezenska 19, Pobrežje. 11455-5 Sšanovanš® išie ENOSOBNO STANOVANJE z__vsemi pritiklinami, sončno, iščem za 15. dec. event. pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Profesor«. 11499-6 STANOVANJE z vso oskrbo išče soliden in trezen gospod v boljši hiši. Gre tudi k mlajši osamlieni gospe kot družabnik. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Trezen«. 11528-6 šivane, ročno delo od din • klot odeje od ... . 79’- pri naprej ODEJE . MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska 9 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam. Vprašati Klavnška ulica 5. ll^Oljl5 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja, oddam upokojencu ali državnemu uslužbencu. Ogledati od 11—12 ure Koroška cesta 41. 11521-5 KRASNO STANOVANJE pri postajališču Tezno oddam Vprašati Ptuiska c. 33. 11553-5 STANOVANJE 2-sobno, sončno, v sredini me sta poceni oddam takoj s 1. decembrom. Ponudbe pod »Ci sto« na oglasni oddftlek »Večernika«. 11560-5 Sobo odda OPREMLJENO SOBO tudi s klavirjem, ugodno oddam stalni osebi. Vprašati dopoldne Krekova 5, pritličje. ________11540-7 ______ OPREMLJENO SOBO strogo separirano. s hrano in kopalnico, oddam. Glavni trg 24/m^ levo. _______11544-7 SOBO elegantno opremljeno, s souporabo kopalnice oddam takoj ali s I. decembrom. Vpra šati v ogl. oddelku »Večernika«. 11548-7 OPREMLJENA SOBA velika, prijetna se odda. Vpra šati v ogl. oddelku »Večerni-kai. 11505-7 OPREMLJENOSOBO s posebnim vhodom oddam s 1. decebrom. Liebisch, Glavni trg 1. 11532-7 OPREMLJENO SOBO oddam. Koroška 31/1. _________11533-7________ LEPO SOBO sončno, vhod iz stopnišča, prazno ali opremljeno oddam s 1. decembrom Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11534-7 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam ta koi gospodu. Frankopanova ulica 1/1.________11509-7 BREZPLAČ. STANOVANJE in oskrbo dobi priprosta na-stavljenka trgovska učenka. Ponudbe pod »Osamljena dru žina« na ogl. oddelek »Večernika«. 11516*7 OPREMLJENO SOBICO ali kabinet proti plačilu ali instrukcija išče gospodična uradnica. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Urad nica«.________________11554-8 SOBO čisto, opremljeno, s postrež-b, v II. okraju (Melje) iš?em. Ponudbe pod »2870« na oglasni oddelek »Večernika«. 11568-8 Mako perilo iz lastne pletarne v velikih izbirah za otroke in odrasle tudi po meri izdeluje „£uua" Maribor, samo Glavni trg 24 Služb o dobi NA VSO OSKRBO sprejmem gospoda. Livada 5. pritličje. 11519-7 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. Poseben vhod. Koroška 5. 11526-7 SOBO sončno, s predsobo in posebnim vhodom v novi vili takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11562-7 SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Poseben vhod. Erjavčeva 12, Melje. 11565-7 NA VSO OSKRBO sprejmem boljšega delavca. Frančiškanska 16. 11569-7 SLUŽKINJO z dežele, ki Ima veselje do kuhinje in gospodinjstva, takoj sprejmem. Naslov v oglas nem oddelku »Večernika«. ___________11590-9__________ MLADO DEKLE čedne zunanjosti, ki ima veselje za oder in potovanja, iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Večerni-ka«-________________ 11584-9 ~ UPOKOJENCU Brezplačno stanovanj© in niL* vo dobi zakonski par na maib nem vinogradnem posestvu. 1 uro od Maribora, 10 minut do avtobusa, če prevzame oskrbo 2 krav in raznašanje mleka strankam. Vprašati Dr. mg. Mačus, Maribor, Gospo-svetska 12. 11583-9 DRUŽABNIK se sprejme zaradi povečanja trgovine na prometnem kraju brez konkurence, s kapitalom 40 do 50.000 din ali se odda trg. lokal v najem. Naslov V ogl. oddelku »Večernika«. 11577-9 A/amke in posteljce vseh vrst dobavlja najceneje 'OBNOVA* F. Novak, Jurčičeva 6 Glavni trj: 1 POSOJILNICA NARODNI DON ¥ MARIBORU MARO DNI DOM &. z o. js. reUFON 2108 Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter iih obrestuje po 3—5%. ____________Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru —N €§iSš0 *a delavsko In poslovne VUlIV knjižice izdelale r , s a* Gosposka ul 18/1. fOtG GOSTILNO Kamnica pri Mariboru, leno posestvo, oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika* pod »Zmožen«. 11451-15 FRIZERSKO UČENKO pridno in inteligentno, išče Banic, Cafova 1. 11592-9 SLUŽKINJO za kuho in samostojno za vsa hišna dela iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 11530-9 Dopisa GOSTILNO ali točilnico (bife) vzamem v najem. Najrajši kje na Štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 11467-15 ,, POTNIKA ^ Ljubljano in okolico išče Kletarska zadruga t z o. j. Maribor, Aleksandrova c. 14. GOSTILNO dam v najem s 1. januariem. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 11474-15 VAJENKO sprehna strojna oletarna. Slo-vanaka ulica 26. Maribor. 11549-9 BOLJŠA GOSPODIČNA srednjih let želi znanja radi ženitve s starejšim gospodom (48—60), ki ima državno služ bo ali privatno, dobro stanie. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Pridna gospodinja«. 11537-12 V novi hiši v Dvorakovi ulici 14 dam v najem DVO- IN TRISOBNA STANOVANJA z vsem komfortom ter garaže Dr. Sedai. Gosposka 2, TeL 21-60. 11494-15 BOLJŠE DEKLE pošteno, ki zna tudi malo kuhati, iSčem za vsa hišna dela. Prednost ima. katera ie že služila. Nastop takoj. Pisati na naslov: Gospodja Boberič, Električna centrala, Petrov-grad (Veliki Bečkerok). 11461-9 MLAD GOSPOD dobro situiran, želi znanja z gospodično. Cenj. dopise s sli ko na oglasni oddelek »Večer nika« pod »Ženitev ni izkliuče na«. 11573-12 TRGOVINO mešanega blaga in trafiko oddam takoj ugodno v naiem z vsem inventarjem. Event. s koncesijo. Naslov v oglasa, oddelku »Večernika«. 11529-15 UČENCA sprejme večja modna in galanterijska trgovina na Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Obširne ponudbe na upravo »Gorenjca«. Kranj, pod šifro »Stajerc, velike Dostave«._________________11470-9 SPREJME SE OfWe, pridna, poštena, snažna, vajena kuhe. k tričlanski družini. V poštev pridejo samo z dobrimi izpričevali in do starosti 30 let. Naslov v egi. oddelku »Večernika«. ____________11488-9___________ KROJAŠKEGA UČENCA sprejme modno kroiaStvo. BofeiC-LeSnik. Vetrinjska ul. 7 11315-9 KROJAŠKEGA POMOČNIKA w velike kose sprejme takoj kroiaStvo Hanžič. Aleksandrova cesta 24 Maribor. 1J522-9 UČENKO sprejme takoj trgovina meš. Mm v trgu na deželi. Takojšnja predstavitev. Naslov v ogL oddelku »Večernika«. 11525-9_________ ČEVLJARSKI POMOČNIK z* boljSe delo se sprejme. Ro tovSfri trg, Benka 11557-9 KROJAŠKEGA VAJENCA sprehnem. Celec. Koroška 17. 11586-9 S mm PIŽAME KRAVATE audi najceo«i« K. TKALEC GOSPOSKA ULICA 32 SCHNEIDER ■ZAGBEB. NIKOLICEVA IOl mnammsmm GOSPODIČNA srednjih let želi znanja radi ženitve z gospodom srednjih let s stalno službo. Vdovec ni izključen. Ponudbe na ozl. oddelek »Večernika« pod ■Mirno življenje«. 11471-12 Službo ISie m-ttn PLAČILNA NATAKARICA sposobna moč in po$iena» stara 28 let, zmožna nemščine in kavcije, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Ve černika« pod »Takojšen nastop«. 11425-10 Lokal damatinac traži gostjonu ili točitnicu u cent rumu mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Gostilna«. 11486-14 LOKAL oddam ▼ bližini postaje Tezno. Vprašati Ptujska cesti 19 11531-14 TRGOVSKI LOKAL s stanovanjem in pisarno na Aleksandrovi cesti 77 oddam Vprašati Jezdarska 13. 11518-14 Spomnite se CMDI V nalem GOSTILNO oddam t najem ali na račun v Dravski dolini. Vorašati v trgovini Slovenska ul. 20. Ma ribor. 11442-15 Kam, klet V SOBOTO IN NEDELJO domače koline pri Kelcu, gostilna »Pri lipi«, Gregorčičeva 19. 11443-17 DANES, SOBOTA Pitane goske, divji zaici in koline. Izborna kapljica za dom znaten popust Senica. Kneza Koclja ulica. 11550-17 HALO! Za praznike si želi vsaka dama lepih kodrov. O lepih in trpežnih trajnih kodrih ter konkurenčnih cenah se lahko prepričate v salonu Rehar Matilda. Nasipna ulica 90, Pobrežje. 11448-17 GOSTILNA OBAL „ , KRČEVINA Vsako nedeljo koncert. Igra ciganska godba. Pojedina vsa »»vrstnih klobas, dobra kapljica. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 11504-17 KRZnOR ICareš GrSntz Maribor, Gosposka 7 Velika izbira najnovejših krznenih plaščev in jopic Zlata in srebro, briljante, zastavijalne listke išče nujno za nakup M. Hgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 ©Škis P" spolni slabeti (spolni imootenci) poizkusite ho.monske pial* HORMO-SEKS vaile samo prave in originalne _ kr lule. Po pošti diskretno razpošilja • ^ g|av LEKARNA PRI SV. AREHL, Maribor. g no skladišče: Farm. kem. laboratorij » VIT", Zagreb, Langov trg o. M- v večiih količinah k«pu^ Ponudbe z navedbo c PROPAGANDA,U poš. predal 472 pod ,1^ ZENSKE PLASCE m N, JE f*REftC ■ Maribor.GiavniJ^ li SO" prog V globoki bolesti sporočamo žalostno vest, da nas je naš ljublj« r, oce, stari oče in tast, gospod Stanislav VieSovii krojaški mojster in bivši učitelj na obrtno-nadaljevalni So** vedo0 danes ob 4. uri zjutraj po kratki težki bolezni, v 66. letu starosti. 22 zapustil. . - jr Spremili bomo dragega pokojnika v ponedeljek, 27. nov®1”,": ice na mestnem pokopališču na Pobrežju k zadnjemu pocitKu- vašnice na mestnem pokopališču Maribor, 25. novembra 1939. Marija Vidovič, soproga; Stanko, Marija in Vili, otroci; Herffl«* zet; Franka roj. žic, sinaha ta vs! vnuki. ZAHVALA Povodom smrti in pogreba naše dobre mame oZ,r' gospe v ANE STOCEK t0 se zahvaljujemo v prvi vrsti častiti duhovščini za v lažbo in spremstvo, nadalje gg. zdravnikoma za r^vske0111 pomoč, sestram Marijine družbe za bolniško nego, ^tejjstvu zboru za petje, aktivnemu in upokojenemu cenJ\. leijeni za številno spremstvo ter vsem dobrim sosedom, Pr J -j-ejnst^0 znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje u* na zadnji poti. V Krčevini pri Mariboru, 25. novembra 1939. žalofo« ^ Hita je used dumi! Zato dobre KARO ČEVOE M la In ureja je ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Maribora. - Oglasi po m mhjcb - Urcdoižtvo ia upava« Maribor, Kop.aliik« ulica & - leleloo ureduiatva itcv. 2$h&7, lu upava štev. 28-67, - PoiN