Poštnina plačana v gotovini Cona Din V- Štev. 119. Ljubljani, petek 27. maja 1938. Nočna procesija po Donavi Kardinal Pacelli je z ladje sredi Donave z Najsvetejšim blagoslovil pol milijona vernikov, ki so klečali na obrežjih Donave Budimpešta, 27. maja. o. Nad pol milijona Ornikov z vseh krajev sveta je sinoči na kolenih ^dolž obeh bregov Donave gledalo procesijo z Najsvetejšim, ki jo je vodil kardinal-legat na bajno razsvetljeni in razkošno opremljeni ladji, ki je plula od enega konca Budimpešte do drugega. Ob 8 zvečer je prišel po kardinala-legata poseben oddelek kraljeve garde z muziko na čelu, ter ga v pompoznem sprevodu spremljal od kraljeve palače, kjer prebiva, do stolnice sv. Štefana, odkoder je imela iti nočna procesija. V cerkvi sv. Stefana se je kardinal preoblekel v vesperale, nato ie dolgo molil pred izpostavljenim Najsvetejšim in Sele, ko so zadoneli vsi zvonovi madžarske prestolnice, se je dvignil, vzel čudovito in z dragulji posejano monštranco z Najsvetejšiin ter se v 8premstvu stotin in stotin škofov in prelatov ter obdan od neštevilnih bakelj, začel pomikati proti izhodu, kjer so že klečale nepregledne množice. Procesija je šla nato dalje proti donavskem obrežju, kjer je kardinal Pacelli v sprmestvu vseh cerkvenih knezov in s častno stražo predstavnikov madžarske vlade in vseh madžarskih stanov prestopil na posebno veliko donavsko ladjo, ki je bila nalašč preurejena v ogromen oltar iz zlata in svile, da bi sprejela monštranco z Najsvetejšim. Med *vonenjem zvonov in donenjem fanfar se je ladja počasi pomikala proti sredi Donave. Na njo je ves *as padal snop luči od reflektorjev in žarometov j* okoliških hribov v Budi. Sredi Donave se je ladja ustavila in štiri ogromne rakete so se dvigale proti nebu ter se v mavričnih lučih razpočile J* raztrosile plamteče zvezde čez vso Budimpešto. *'rene so zatulile, s trdnjave so se oglasili topovi, po pešt&nskih cerkvah so zazvonili zvonovi, žarometi so podvojili moč svojih žarkov, ki so jih sipali na ladjo sredi Donave, ko je kardinal Pacelli dvignil monštranco k blagoslovu, pol milijona vernikov, ki so na obeh donavskih obrežjih na kolenih čakali tega najlepšega in nepozabnega trenutka evharističnega kongresa v Budimpešti. Budimpešta, 27. maja. AA. llavas: Snoči jc bila v okviru evharističnih slovesnosti ob Donavi procesija, ki se je je udeležilo 150.000 oseb. Vse mesto je bilo razsvetljeno. Ko je procesija prehodila 10 km, je papeški legat kardinal Pa-eelli s posebnega odra blagoslovil ogromno množico vernikov, ki so prepevali cerkvene pesmi. Na Donavi so tudi priredili veličastno sveča-nost. Posamezne ladje so plule spremenjene v verska znamenja, na čeln pa je plul velik križ. V procesiji je poleg papeškega legata korakalo še. 15 kardinalov in nad 500 škofov. Vse ladje so bile čudovito razsvetljene in je vsa Donava kar bleščala v luči. 150.000 otrok pri sv. obhajifu Takšen je bil zaključek drugega dne evharističnega kongresa. Še dolgo, dolgo v noč so se valile množice ob Donavi ter si klicale nazaj v spomin čarobne podobe luči in teme, ki so jih gledale med procesijo. A tudi začetek drugega dne evharističnega kongresa je bil nadvse ganljiv. Drugi dan kongresa namreč je bil dan otrok. 150 tisoč se jih je zbralo z vseh delov Madžarske, da v čudovitem redu in vzgledni pobožnosti prisostvujejo pontifikalni maši, ki jo je za otroke bral največji ljubitelj otrok pariški kardinal Verdier. Vsi otroci so pristopili tudi k svetemu obhajilu. Otroci so nosili v rokah snopičke s žitnimi klasji, ki so jih nabirali že tedne iu tedne, in vsak klas je pomenil eno dobro delo. ki ga je otrok napravil. Ako bi razvrstili klopi, v katerih so klečali otroci med to prekrasno sv. mašo, ki dobili 70 km dolžine, in 300 duhovnikov je skozi dve polni uri delilo otrokom sv. obhajilo in 300 drugih je iz njihovih rok sprejemalo snopičke zlatega klasja, ki bo na posebnem prostoru slovesno zažgano v spomin vseh dobrih del, ki so jih madžarski otroci napravili za čim največji uspeh evharističnega kongresa. Med sveto mašo jc kardinal Verdier nagovoril otroke v francoščini in. jim dejal, da na svetu ne bo miru tako dolgo, dokler ga večni zakoni, ki jih je zapisal Kristus, ne bodo postali javna last vseh kristjanov. Po sv. maši so otroci odšli v nepreglednem sprevodu proti mestnemu trgu, kamor jih je povabil mest. župan na zajutrk v mestni hiši. Zopet so zvonili vsi zvonovi, na obeh straneh otroškega sprevoda so stali v špalirju tisoči in tisoči kmetskih fantov in deklet v pestrih narodnih nošah. Tudi iz Češkoslovaške in iz Romunije in Jugoslavije so prišle narodne noše, ki so delale špalir sprevodu nedolžnih otrok. Nato se je začelo kongresno zborovanje za duhovnike. Dan je bil čudovito lep, romarji so preplavili veliko mesto ob Donavi, železniška uprava je izjavila, da mora biti v Budimpešti okrog 65 do 70 tisoč inozemcev. Krvave borbe na Kitajskem Kitajski pritisk pri Lanfangu še dolgo ni strt Šajjghaj, 27. maja. o. Kitajska poročila pravijo, da kitajska armada še vedno napada Japonce pri Laofengu, kakih 300 km zapadno od Su-cova in severno od lunghajske želeniif-e. Japonska poročila pa pravijo, de so kitajski napadi brez uspeha in da se japonske čete počasi vsiljujejo v kitajsko fronto in jo potiskajo nazaj. Ja-Ponci trdijo nadalje, da so Kitajce pognali nazaj pn Kaitengu v holanski pokrajini, kjer 60 se Ki-umaknili za 30 km. Tudi v severnem delu Vuiteske pokrajine eo v teku hude borbe, kjer so se morali Japonci nekoliko umakniti, med tem ko so vzhodno od Sučova Japonci nekoliko napredovali in zasedli mesti Lingpi in Suing. Japonci pravijo nadalje, da so sedaj vse priprave za obsežno ofenzivo proti Ouitefru in Kaifengu končane in da se bo ofenziva vsak trenutek začela. Japonci trdijo, da eo zavzeli mesto Tangšan, ki je kaikh 52 km oddaljeno od Ouiteha, od Lanfenga pa 41 km h Lobanga, ki je južnozapadno od Lanfenga poroča o novih srditih bojih. Japonci priznavajo, da so tamkaj Kitajci prešli v protinapad. 40 japonskih letal pomaga suhozemskim četam pri prodiranju. Inozemski opazovalci pravijo, da še danes ni mogoče trditi, da bi bili Japonci premagali kitajski pritisk in da je treba tamkaj pričakovati še silno ogorčenih in krvavih borb. Hodža upa na mirno rešitev Henlein govori o plebiscitu _ Pariz, 27. maja. m. Sinočni »Pariš Soir« objavlja izjavo, ki jo je podal posebnemu poročevalcu tega lista predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hftdia. V tej izjavi dr. Hodža pravi, da je njegov prvi razgovor s Henleinom imel informativen značaj. Sporazumel se je s Henleinom tudi o tem, da se bodo razgovori glede sodelovanja med stranko sudetskih Nemcev in češkoslovaško vlado med njima nadaljevala. Češkoslovaška vlada je Pripravljena za dosego mirne rešitve spora med sudetskimi Nemci in praško vlado ugoditi, kolikor se bo le dalo. Hodža se nadeja, da se mu bo posrečilo odstraniti vse težave še letos. Vprašanje “rientacije češkoslovaške zunanje politike predstavlja evropsko vprašanje. Da hi se sudetsko-nemško-češko vprašanje rešilo, za to ni treba spreminjati ustave na Češkoslovaškem. Zadostni so Zakonodajni ukrepi za vzpostavitev one samonpra-v*. ki jo zahtevajo sudetski Nemci. Dr. Hodža je Judi poudaril, da tvorijo sudetski Nemci 22 odstotkov vsega češkoslovaškega prebivalstva in da bodo spričo tega visokega odstotka mogli sodelovati tudi •v državnih upravnih ustanovah. Praga, 27. maja. o. Češkoslovaška uradna agencija objavlja poročilo, češ da izjave voditelja sudetskih Nemcev nekemu angleškemu časopisu niso nikakšno uradno stališče nemške sudetske stranke, ampak samo zaseben razgovor med Henleinom in zastopnikom angleškega časopisa (VVard Priceom od sDailv Maila«) in da ta izjava ni Merodajna za praško vlado. Henleinova izrava V zgoraj omenjeni izjavi je Henlein dejal med drugim angleškemu časnikarju: »Vprašanje sudetskih Nemcev mora biti do jeseni urejeno. Ako 11 napetost trajala še naprej, je splošna uničujoča T°jna neizbežna. Mi želimo s češkoslovaško vlado Ustvariti sporazum in ponujam Pragi sodelovanje l^mškega prebivalstva na temelju popolne krajane samouprave v nemških pokrajinah. Če se 1,1 to posreči, bodo ostale sedanje meje češkoslovaške države neizpremenjene, in praška vlada imela v svojih rokah vrhovno oblast v vseh **n,I| zadevah, ki tičejo državne skupnosti. Ako pa Praška vlada to odkloni, bomo morali zahtevati Pravico do samoodločbe s pomočjo ljudskega -glaso-®nJa pod inozemskim nadzorstvom. Pri tem Ijud-«#m glasovanju bomo stavili vprašanje: ali želite stati državljan Češkoslovaške, ali postati državen Nemčije. Po mojem mnenju bo 98 odstotkov si>J1,Ayax«. Na seji londonskega odbora za nevmešavanje so se vse države priključile angleškemu mnenju glede odpoklica prostovoljcev iz Španije. Nasprotovala je samo Rusija. Odbor zaradi tega odklonilnega glasu ni bil sklepčen. Tako je Sovjetska Rusija zopet preprečila pomirjenje, ki je tako nujno potrebno. Angleški predsednik vlade je na zborovanju vrhovnega odbora Tradeunionov, kamor je bil povabljen, izjavil, da niso točne vesti, da bi Anglija prodajala orožje fašističnim državam. Anglija sedaj sploh silno malo orožja izvaža, ker ga potrebuje sama zase. Samomori Židov v bivši Avstriji so sedaj ponehali. To izjavo so uradno razglasili v zvezi s smrtjo slovečega skladatelja Edmunda Eisslerja, ki je napravil samomor, a ne zaradi novega režima, ampak zaradi gospodarskih težav, v katere je zalezel. Upor generala Cedilla v Mehiki še vedno ni zagušen. Tako so včeraj metala letala uporniškega generala na tovorni vlak vladnih čet med Tam-pikoin in San Luis Potosijem bombe. Ob tej priliki sta bila ubita dva vojaka, več jih je bilo pa ranjenih. 40.000 otrok vseh narodnosti iz češkoslovaške republike je proslavilo 54. rojstni dan predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Ti otroci so tvorili živopisan sprevod zaradi raznobarvnih pokrajinskih narodnih noš in so odšli k staremu praškemu dvorcu na Hradčanih. Vsi otroci so navdušeno vzklikali predsedniku republike. Sedem nemških vojaških godb, ki so odpotovale v Italijo, so včeraj prisrčno pozdravili njihovi italijanski tovariši v Rimu. Nemške godbe bodo z italijanskimi godbami priredile na Mussolinijevem trgu v Rimu velik koncert. ....___ Na Jamajki je bil zopet vzpostavljen red. Zakonodajni svet je pooblastil guvernerja naj pod-vzame vse potrebne sklepe za ohranitev miru in reda. Po dosedanjih poročilih je bilo pri teh ne. mirih ranjenih sedem ljudi. Z enim glasom je ostala v manjšini vlada de-Valere ob priliki današnjega glasovanja v parlamentu po arbitraži za državne uradnike. Zastopniki dveh velikih ameriških tvrdk bodo v kratkem prispeli v Anglijo in tam nadaljevali pogajanja glede dobave zrakoplovov, ki so jih ponudile Združene ameriške države in Kanada. Danes preneha biti članica Zveze narodov Guatemala, ki je pred dvema letoma napovedala svoj izstop iz Zveze narodov. 27 držav bo sodelova v Berlinu na mednarodni obrtniški razstavi, ki bo odprta jutri. Na tej razstavi bodo razstavili svoje1 izdelke tudi številni italijanski obrtniki. Do sedaj se je za to razstavo prijavilo do 500 italijanskih obrtnikov. Sporazum o železniškem prometu sla včeraj podpisali Poljska in Litva. Sporazum predvideva, da bo vsak dan odpeljal po en vlak iz ene države v drugo. Anglija se je odločila po pisanju »Timesa« za vsako ceno posredovati za mirno rešitev spora na Češkoslovaškem. 0 aktualnih vprašanjih mednarodne politike bo jutri razpravljala italijanska vlada na svoji seji. V ojno ministrstvo v Mehiki zanikuje vesti, da bi neko uporniško letalo bombardiralo San Luis Potosi in zatrjuje, da so združene vladne čete premagale upornike, ki so se hoteli združiti pri Santa Maria del Rio. Slavnostno večerjo je priredil italijanski veleposlanik v Londonu Grandi na čast zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Večerje so se udeležili številni zastopniki višje in spodnje zbornice kakor tudi zastopniki najvišje londonske družbe. V Parizu stavkajo delavci pariške moške konfekcije. Delavci zahtevajo zvišanje mezd. Vojaško sodišče v Bukarešti je obsodilo na šest mesecev do leto dni zapora 32 članov bivše organizacije Železne garde zaradi prepovedane propagande. Obletnico smrti Karla Kramara se spominjajo vsi češkoslovaški časopisi. Časopisje poudarja velike vrline tega moža in njegovo domoljubje. Spominske svečanosti na čast pokojnemu Kramaru v ruski cerkvi na praškem pokpaiišču se je udeležil tudi minister za narodno zdravje Ježek in veliko število drugih uglednih političnih osebnosti. 72. rojstni dan proslavlja danes angleška kraljica Mary. Na vseh javnih poslopjih vihrajo zastave. 200 fašističnih mladeničev iz Bolcana, ki so prinesli duceju pozdrav fašistične mladine' iz pokrajin Gornje Adiže, je sprejel italijanski ministrski predsednik Mussolini v Beneški palači. No Mestna hranilnica, pač pa Hranilnica dramsko banovine... V našem listu smo v sredo objavili kratko vest. da je trogirsika občina pri Ljubljanski Mestni hranilnici pred leti najela večje posojilo in da znaša dolg t rog irske občine ljubljanski Mestni hranilnici 2,200.000 dinarjev, ki ga bo po sklepu zastopnikov banske uprave primorske banovine^ plačala deloma v denarju, deloma pa z zemljiščem. To svoje poročilo smo posneli iz hrvaških časopisov. Naknadno pa smo zvedeli, da je bilo poročilo napačno v toliko, da tu ne gre’ za posojilo ljubljanske Mestne hranilnice, pač pa za ono, ki ga je dala trogirski občini Hranilnica dravske banovine. S tem ludi popravljamo nase prejšnje poročilo. Strahotne posledice poplav v Apački kotlini Sv. Ana v Slov. gor. 26. maja. V prejšnjih številkah »Slov. doma« smo poročali o strahotnih poplavah v A packi kotlini, ka-koršnih ljudje tod še ne pomnijo. Danes še dodajamo nekaj ugotovitev o strahotnem razdejanju, ki ga je povzročila voda po Apačl-Pin polju. Severni del Apačkega polja je vedno še ves pod vodo. Vsa polja so za letos uničena. Vse, kar je raslo in tako dobro obetalo, je pod debelo plastjo blata in grušča. Cesta Apače—Gor. Radgona je na več krajih visoko prepljavljena. Ljudi, ki hočejo iz kraja v kraj, prevažajo s čolni. Ves drug promet z vozili je popolnoma ustavljen zaradi visoke in deroče vode, ki pobira vse. V vodi so hiše v Gornji Radgoni in Spodnjem Grisu, kjer so stalno v akciji gasilci, ki spravljajo stanovalcem in posestnikom imetje na varno. Mnoga stanovanja so polna vode, ki odnaša pohištvo. Deroča Mura nosi ogromno lesa, mostov, vodnih mlinov itd. Našli so tudi že nekaj človeških trupel. Voda pa nosi s seboj tudi mnogo utopljenih domačih živali, razno orodje, ogromno drv in hlodov. Nenavaden prizor se je nudil ljudem v Zg. Cmu-reku, kjer so opazili po narasli Muri dve vpre-žena, konja z vozom. Plavala sta po deroči reki, dokler nista utonila. To strašno opustošenje povzroča med prizadetim prebivalstvom pravi obup in strah pred bodočnostjo. Škoda bo šla v težke milijone. Pomoč prizadetim prebivalcem je nujno potrebna. Vode na Murskem polju vpadajo Komisije, ki naf ugotove škodo Gornja Radgona, 26. maja. Zdi sc, da so strahote poplave sedaj že prestane. Vode so začele upadati, sicer zelo počasi, vendar pa stalno. V Gornji Radgoni je cesta iz trga na kolodvor še vedno preplavljena, na Spodnjem Grisu še valovi Mura, toda hiše čimdalje bolj lezejo iz vode in ljudje se polagoma vračajo nazaj v svoja stanovališča. Seveda je ta povratek žalosten, v stanovanjih je vse zablateno, preperelo od vlage, zelenjava na vrtovih je uničena, povsod, na vsakem koraku se pozna ogromna škoda. Tudi na Murskem polju gre povodenj nazaj, prav tako v Apaški kotlini. Cesta med Radgono in Apačami je zopet prehodna, pač pa je zato promet na cesti med Apačami in Cmurekom ustavljen, ker je Mura porušila cesto ter jo odplavila. Povsod, v vseh občinah se sedaj sestavljajo cenilne komisije, ki bodo precenile škodo. Te komisije imajo žalosten posel, Travniki so čisto rjavi od blata in košnjo je vzela voda, setve 60 uničene, krompir, ki je jedva prišel iz zemlje, je sedaj za nič in bi ga bila treba znova saditi. Povsod je ogromna škoda, ki jo bo res težko oceniti. Poleg tega so poškodovane in razrite ceste, omajeni 60 mostovi, povsod bo treba velikih popravil. Iz Ceršaka in Sladkega vrha prihajajo poročila o velikem razdejanju. V Ceršaku je Mura pod tovarno razdrla nasip v dolžini 100 metrov ter zalila ceršaškim posetnikom 70 oralov posejanih polj. V tovarni lepenke na Ceršaku je povzročila 50.000 din škode, pri zatvornicah pa je odnesla most in nasip ter je škode 200.000 din. Gradnja modernega Dečjega doma Kakor izvemo na merodajnem mestu, je mestna občina ljubljanska razpisala I. licitacijo v skrajšanem roku za oddajo raznih težaških, zidarskih, že-lczobetonskih in krovskih del pri gradnji dečjega doma v Trnovem Podrobnejši načrti in gradbeni pogoji so na razpolago interesentom na tehničnem oddelku mestnega načelstva. Ponudbe je treba vložiti do 14. junija 11 ure dopoldne, nakar bo pod določeno komisijo oddaja del. Stroški gradnje dečjega doma so proračunani na okoli 2,500.000 dia. Jutri bo odprta velika letalska razstava v Belgradu Belgrad, 27. maja. m. Na belgrajskem velesejmu bo jutri slovesno odprta prva mednarodna zrakoplovna razstava, na kateri bodo sodelovale skoraj vse evropske države. Na otvoritev te znamenite razstave bodo prišli zastopniki tudi iz Italije, Nemčije, Poljske, Romunije, Bolgarije in češkoslovaške, Posebno močno bosta zastopani na te) letalski razstavi Italija in Nemčija. Iz Nemčije bo priletelo jutri v Belgrad 40 letal. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 27. maja. Mali kazenski senat je ta teden razpletal ra-zadeve, v prvi vrsti so pred njega prihajali junaki kola in vil, obravnaval je dalje dva požiga odnosno poskus požiga. zne Vile so govorile .. . Oženjeni posestnik Jakob K., doma tam iz neke vasi pri Grosupljem, je kaj hude narave. Ko ima nekaj alkohola v glavi, postane za vsako malenkost togoten in razburljiv. Sam pravi, da pije prav redko alkoholne pijače, da rajši pije dobro mieko, ki je zanj zdravejše. Na kakšen način pa je prišel Jakob K. v konflikt s kazenskim paragrafom? Njegova stvar je res v kriminalnih analih nenavadna. Neki posestnik iz Bizovika je povabi! 22. oktobra lani Franceta Streška, da bi mu pomagal mešetariti pri nakupu slame in jo potem nakladati. Posestnik Mihelič je namreč hotel kupiti slamo od Jakoba K. Pri prevzemu slame v Razdrtem pa sta Mihelič in Strešek ugotovila, da slama ne odgovarja kakovosti in se je kupčija razdrla. Težke telesne poškodbe obtoženi Jakob K., Razpis Na osnovi § 31 zakona o banski upravi razpisujem v območju sreskega cestnega odbora Radovljica službeno mesto abnovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin— Lesce—Bohinjsko jezero za progo od km 31.500 do km 37.663. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazilo o strokovn usposobljenosti je vložiti najkasneje do 15. junija 1938 pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Razne zgodbe iz bolnišnice Snoči je iskal zdravniške pomoči na kirurgi-čnem oddelku splošne bolnišnice 54 letni kočar Jaka Kristan, doma iz Sela št. 34 pri Vodicah na Gorenjskem. Prižel je v Koseze pri Moravčah. Tam je zašel v neko gostilno. V prepiru in tepežu ga je nekdo močno udaril po glavi. Praznik Vnebohoda, o katerem gre po Gorenjskem star rek: »Na avfrten praznik še tič tiča vgrizne, da meso!«, je bil izredno sončen in lep, brez hujših incidentov, miren in razgiban za izletnike. Bolnišnica ni sprejela včeraj hujših poškodovancev in ponesrečencev. Do davi je bilo v ljubljansko bolnišnico na razne oddelke sprejetih že 12.900 bolnikov, mnogo jih je bilo odklonjenih. Čudne so zgodbe o simulantih, Nekateri bolniki so tudi izbirčni in renitentni. Nočejo se pokoravati predpisom zdravnikov. Jasno, da taki bolniki morajo zapustiti bolnišnico, ko se nočejo podvreči pravilnemu lečenju. So to večjidel simulanti. Pred dnevi je nekemu krošnjarju postalo pred neko gostilno na Šmartinski cesti slabo. Onesvestil se je. Ljudje so mu hiteli na pomoč. Okrepčati so ga hoteli z vodo in konjakom. Je odklonil, češ da je silno bolan na želodcu. Dva stražnika sta ga odnesla v bolnišnico. Tu pa je nočni dežurni zdravnik odklonil njega sprejem iz razloga, da ga je že dopoldne primarij odslovil, ker ee ni hotel pokoravati in je odklanjal injekcije. Krošnjar je noč prestal v šem-petrskih policijskih zaporih. Naslednji dan je bil zdrav. Tabor Kmečke zveze v Vojniku Mogočna manifestacija kmečke zavednosti Celje, 26. maja. Ni bolj prijaznega kraja v širši celjski okolici kot je Vojnik. Ob Hudinji pod griči stoji ponosen trg, na gričih pa se belita cerkvici sv. Florjana in Device Marije, katerih zvonika se blestita daleč na okoli. V znožju na koncu trga pa se ponosno dviga mogočna stavba — župnijska cerkev sv. Jerneja Velika je vojn iška fara, saj segajo njene meje tja do Prekorja, Škofje vasi, Začreta in Trnovelj tja do Bezovice in Ivence. V tej veliki župniji žive v kmečkih domovih trdni kmetje, zvesti katoličani in zavedni Slovenci. že sinoči je v Vojniku in okolici zavladalo praznično razpoloženje. VojniŠka fara se je pripravljala na veliki dan, ko bodo kmetje velike vojniške fare izpregovorili svojo krepko besedo in pokazali moč kmečke zavednosti. Tisoč se je zgrinjalo fantov in mož, na njih licih pa je sijalo veselje, ko so prihajali v trumah, na kolesih in vozovih na otvoritveno prireditev tabora velike narodne igre »Miklove Zale«, delo agilnega in povsod priljubljenega vojniškega kaplana g. D. Petančiča, ki se je toli trudil, da je prireditev tako odlično končala. Nad 150 ljudi je sodelovalo pri igri, ki jo je režiral avtor sam. Simbolično podajanje je dalo ljudem čutiti, da 60 bilj vzhičeni in polni navdušenja. Takih prireditev nismo navajeni pa nas je zato tako vžgala. Umetno po-zorišče so napravili domači fantje v župnijskem gaju. Prireditev je bila veličastna in bo ostala vsem v trajnem spominu. Krasen je bil pogled, ko so zagoreli kresovi, v vseh treh cerkvah je bilo p]at zvona. Turki so pridrveli s hriba v gaj. Najlepše in simbolično je bila podana vrnitev Žalike: obleče se v narodno nošo, pokaže se pred vrati Serajnikove hiše, vsi ljudje vstanejo, visoko na drevesu pa zaplapola slovenska zastava. Prireditev je dala otvoritvi tabora gotovo svoj pečat, da so izvenele besede v prisegi, da si rešimo vero, jezik naš in rod in našo zemljo. Danes pa so v Vojniku na vseh hišah zaplapolale državne trobojnice, množice so se zgrinjale skozi trg proti Višnji gori, kjer je bilo zbirališče. Ob 9 je krenil mogočen 6prevod skozi trg; na čelu so jahali na konjih postavni naši fantje, za njimi se je peljalo na kolesih nad 150 kolesarjev, godba, za njo so stopali odborniki Kmečke zveze in zastopniki sosednih fara, dekleta v narodnih nošah, skupine, avtomobili in vozovi. Impozanten je bil pogled na sprevod, ki se je pomikal po državni cesti proti župnijski cerkvi, kjer je bila ob pol 10 služba božja. Po službi božji je bilo pred cerkvijo kmečko zborovanje, katerega ee je udeležilo nad 1500 ljudi. Načelnik okrajne Kmečke zveze g. Rebov iz Teharij pri Celju je pozdravil zborovalce, posebno načelnika Kmečke zveze gosp. Brodarja iz Ljubljane, celjskega župana in banskega svetnika g. Mihelčiča, zastopnika Kmetijske zbornice župana g. Turnška, g. inž. Dolinarja iz Celja in kanonika in dekana g Žagarja iz Nove cerkve. Po njegovih uvodnih besedah je godba zaigrala himno Kmečke zveze, nakar je izprego-voril načelnik g. Brodar Krepko so padale besede velikega borca, ko se je spomnil časov, ko se je moral naš kmet boriti proti Turkom, njegove besede pa so klicale k pozornosti, kajti mnogo težkih ran je moral naš narod že preboleti, četudi ni prihajal v našo deželo Turek. Naše eile bomo strnili v močnejše vrste, postali bomo oprez- nejši. Naša Kmečka^ zveza mora rasti in z njo mora rasti tudi moč kmečkega stanu, da si bo s svojo organizacijo branila svoje pravice. KZ šteje že nad 70.000 Članov. Ta armada pa še mora rasti, zajeti mora v svoje vrste vse člane vsakega našega doma, ker je to v interesu našega kmeta, v interesu našega slovenskega naroda, v interesu naše lepe Jugoslavije. V imenu Kmečke zveze je pozdravil zborovalce zastopnik g. Turnšek, ki je govoril o kmečki zavednosti. Borba za obstoj je prisilila tudi kmeta, da se je začel organizirati; ko je spoznal organizacijo, se je je oklenil z vsem srcem. Nato je_ izpregovoril z vehementnimi besedami celjski župan g. Mihelčič. Njegove besede so krepko odmevale in padle v javno zahtevo za pravice kmečkega stanu iu v izpoved dr. J. E. Kreka, da so se bratje tesno združili, zapeli iz srca in povedali svetu, da so enega duha! Ponosni moramo biti na naš kmečki stan, 6aj so iz njega izšli naši največji slovenski sinovi, naši najboljši narodni voditelji. V slogi je moč! V njej borilo našli sile do zmage, vzljubili bomo slovensko zemljo, • se je s srcem oklenili, iz srca pa nam bo privrela slovenska pesem, ki nas bo opogumila. G. kanonik in dekan Žagar je presenetil zborovalce in udaril nekaj močnih, v opomin, da ne iščimo opore ne na jugu, še manj pa na severu, ampak v naši slogi! Načelnik okrajne Kmečke zveze g Rebov je zaključil zborovanje s pozivom, da se vsi zborovalci udeleže velikega tabora KZ celjskega okrožja v Petrovčah dne 19. junija. Popoldne ob 4 je bila zopet priredjtev Miklove Zale, katere se je udeležilo ogromno število ljudi. Ljubljanska zimsko-sportna podzvcza sklicuje za danes, v petek 27. t. m., ob 20 v damski sobi kavarne Emone izredno sejo. Zelo važno! Polnoštevilno. — Predsednik. Tam so me takoj imenovali za člana krajevnega odbora v organizaciji Rudarske zveze. Osnoval sem v njem socialistični krožek iu v njem prevzel tajniške posle. Moje delovanje je vzbudilo pozornost, tako, da sem postal zelo znana postava med rudarji. čeprav je bil moj vpliv med delavstvom dovolj velik, da me niso mogli kar na lepem odpustiti, družba le ni zamudila nobene prilike, da je kazala svojo nenaklonjenost s tem, da mi je dajala najslabše plačano, najneprijet-nejše in najnevarnejše delo. Ko je prišel mrtvi čas, so me takoj odpustili. Ker sem bil v črnem seznamu, nisem mogel dobiti nobenega posla ne tam, ne nikjer v Pensylvaniji. Zato sem sklenil, da pojdem v Cleveland. 1916 sem dobil delo v White Motor Co. Tam so tedaj delali tovorne avtomobile za carsko rusko vlado. Moje delo je bilo, da sem zbijal zaboje »a pošiljanje avtomobilov. Vstopil sem v slovaški oddelek socialistične stranke v Clevelandu in kmalu postal njegov tajnik. 1917 sem po naturalizaciji dobil državljanske pravice in sem hodil v tečaj tehnične večerne šole, da bi lahko postal mehanik. To leto so me tudi imenovali za organizatorja vseh slovaških podružnic socialistične stranke v vzhodnih državah. Ta položaj sem imel vse do leta 1926, ko sem postal glavni tajnik Zveze slpvaškega delavstva. 1. maja 1919 so bile v Clevelandu velike manifestacije. Jaz som z vsemi močmi sodeloval pri njih. Udeležilo se jih je 25. do 30.000 ljudi. Zborovanje je policija razgnala. Pri lem je bil eden ubit, jaz pa sem dobil od policista po glavi udarec z gumijevko. Še danes nosim znamenje, Ruthen-berg, Wagenknecht in Baker, ki so manifestacijo vodili, so prišli pod ključ. 3. maja opolnoči so prijeli mene in me zaslišali. Malo pozneje sem imel sitnosti zaradi policijske preiskave. Policija me je namreč hotela izgnati. 1919 so je ameriška socialistična stranka razcepla. Jaz sem s skupino levičarskih socialističnih delavcev, katere je vodil Charles E. Ruthenberg, pod vtisom ruske revolucije stopil v Stranko komunističnih delavcev, ki se je kmalu spremenila v Ameriško^ komunistično stranko. Bil sem vpliven član te organizacije tekaj, ko sem odpotoval za tri leta v Rusijo. Leto 1982 me je našlo kot člana osrednjega odbora v Clevelandu. Od tedaj sem bil vedno odposlanec na narodnih kongresih komunistične stranke. Ta leta je vse zanimanje mojega življenja bilo posvečeno delavskemu gibanju. Osebno napredovauje, zabava, rodbinsko življenje, to vse skupaj ni zame pomenilo nič. Zena se je za socialna vprašanja zanimala s prav tako gorečnostjo kakor jaz. Otrok nisva imela. Delala sva noč in dan za stvar, vse najino zanimanje se je usmerjalo v delo za stranko. Ko je izbruhnila ruska revolucija, sva mislila, da se je najin vzor začel uresničevati, če ne drugje pa vsaj v eni državi na svetu. Požirala sva bleščeča poročila, ki so se nanašala na napredek, ki ga je dosegla Sovjetska Rusija. Vsa vznesena sva poslušala neskončne, navdušene govore o pridobitvah socializma. Nisva mislila na nič drugega kakor na to, da bi nama bilo nekega dne dano živeti v tej deželi resnične in stvarne svobode, pravičnosti in sreče za vse proletarce. Drugo poglavje. Moj prvi obisk v obljubljeni deželi. Nazadnje se je ponudila prilika za obisk tega delavskega raja, da bi človek na lastne oči videl, kako ruski delavec in kmet gradita socializem. Komunistična stranlsa me je izbrala za člana v ameriškem delovnem odposlanstvu, ki se je odpravljalo v Sovjetsko Rusijo. Bil sem tedaj član clevelandske Mehanikarske zveze, ki se je odlikovala po svojem naprednem prepričanju, in tudi tajnik Zveze slovaškega delavstva. Na čelu odposlanstva je bil Louis IIyman, Rus judovskega porekla, ki je bil predsednik komunistom prijazne industrijske zveze šivankarskih sindikatov. Zastopstvo je štelo oseminštirideset članov, od teh jih je bilo osem vpisanih v komunistično stranko. Tajnica te inale komunistične skupiue je bila Caroline Drew, ki je bila duša vsega. Med potjo je sklicala nešteto skrivnih sestankov, da bi dobila^ v roke vodstvo odposlanstva. Drugi člani so bili predvsem oblačilni delavci, po večini somišljeniki komunistov. Prav malo med njmi je bilo pravih Amerikancev. Odpotovali smo 15. oktobra 1929 s parnikom >Aquitanio« čez Southampton, London in IIull v Helsinke, kamor smo dospeli skozi Kielski prekop na finskem parniku. 1. novembra smo bili na otoku Iselo ob finsko-sovjetski meji. Sovjeti so pripravili vse, da bi nas čim lepše sprejeli. Mize, pokrite 7. bleščeče belimi prti, so bile obložene z obilico slastnih jedi, da so se šibile. Človek je bil v zadregi, ko je moral izbirati med različnim mesom, ribami, slaščicami, sadjem in raznimi vini. Sprejeli so nas, kakor da bi bili odlični diplomatski zastopniki tuje države. Na meji nas je čakala stotnija rdečih vojakov. Še zdaj se spominjam ponosnega drgetanja, ki me jo spreletelo, ko sem videl te moško oblečene v dolge, sivozolene plašče, na glavi so imeli koničaste čepice, okrašene s črno komunistično zvezdo. Vsakokrat, kadar.sem pri tej priliki zagledal zastavo s srpom in s kladivom, mi je ginjenost stisnila grlo. Poseben vlak nas je odpeljal v Leningrad, kjer nam na postaji priredili mogočen sprejem. Razni govorniki so nas pozdravili v imenu ruskega delavstva. V našem imenu je odgovarjal Hynian, Pri tem me je prevzemalo silno ganotje in prav tako kakor meni, je bilo tudi tovarišem. misleč, da je prav Strešek kriv, da ni mogel slame prodati, je v razbrujenosti pograbil za gnoju0 vile in ga z vso silo udaril po glavi, tako da se je Strešek na mestu zgrudil nezavesten na tla. Pred malim senatom je Jakob K. dejanje in krivdo skesano priznal. Državni tožilec ga je obtožil sicer po hujšem paragrafu, po § 178-1 k. z-> utemeljujoč, da ie bila rana smrtnonevarna. Senat 6e je pa postavil na stališče, da je treba Jakobovo kaznivo dejanje soditi po milejšem paragrafu, po § 180-11 in zato je Jakob še poceni odrezal. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora, v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitev kazni ter v plačilo povprečnine 230 din. Kazen je Jakob s preiskovalnim zaporom prestal. Dobrohotni senatni predsednik mu je pripomnil: >Ste zelo razburljivi! Namesto alkohola, pijta rajši mleko!« * Do robite je napredoval Jože Brzin nima 6amo brzih nog, da teče, ko ga fantje love, marveč je tudi brzin v tem, da kaj hitro pograbi za kol in napada skoraj mirne fante. Jože Brzin, res pri nas Slovencih redko ime, je krepak, 27-leten fant, doma tam iz okolice lepega dolenjskega Št._ Ruperta, kjer so rodovitni vinogradi naokrog. Jože Brzin je prišel s svojim tovarišem, 15. novembra lani v Moravče kropit nekega mrliča. Saj veste, kakšna je navada na kmetih, ko varujejo ponoči mrliča! Stoči se ponekod mnogo žganja in alkohol povzroči med fanti, ki Hodijo prav radi kropit, navadno pride do razprtije in seveda do pretepa zunaj hiše na cesti. Med fanti je takrat prišlo do nesoglasja. Brzin je napadel neke fante. Iz voza je izpulil veliko ročico in z njo na cesti oplazil po glavi Antona Kisla, ki je padel. Pravi sam, da ga je samo malo ^pogladil«. Nato je Brzin Kisla še v drugič udaril po glavi in zakričal: >Smrkovec, vstani in pojdi domov.« Kisi se je še pobral in odšel na Bizjak<>v dom. Tam 6e je onesvestil. Dogodek se je razvijal okoli ene ponoči. Kisi je bil smrtnonevarno poškodovan. Zanimivo je, da je Anton Kisi prvotno obdolžil kot storilca nekega Dragotina Mikliča. Ta je bil pri vsej stvari nedolžen. Obtoženi Brzin pa se je pozneje sam sodišču javil in priznal, da je bil on pravi napadalec. Brzin je bil v 7 letih že šestkrat kaznovali na manjše kazni zaradi tepeža in telesnih poškodb. Jože Brzin je bil zaradi zločinstva smrtno* nevarne telesne poškodbe po § 178/1-2 k. z. ot* sojen ha 1 leto robije. Poškodovanemu Antonu Kislu ima plačati za bolečine 1500 din. Drzno razbojništvo nad ubogo vdovo Maribor, 26. maja. V Zg. Javorju stanuje uboga vdava Liza Prat-nikar s svojo 131etno hčerkico Pavlo, kjer ei obdeluje svoje majhno posestvece in komaj preživlja vsakdanje življenje. V pretekli noči pa je Pratni-karjevo prebudil nek šum, ko pa je hotela pogledati, kaj se dogaja aunaj, sta stala pred njo dva neznana moška, jo sprejela ter ji zvezala roke na hrbtu. Medtem pa se je prebudila iz spanja njena 13-letna hčerka Pavla, kateri so razbojniki isto zvezali roke na hrbtu ter od obeh zahtevali, naj jima pokažeta, kje imata skrit denar. Ker je posestnica zatrjevala, da je uboga in da nima denarja, sta postala razbojnika 6urova ter jo začela tepsti. Nazadnje ee je posestnica udala ter jim pokazala, kje ima shranjenih svojih borih par dinarčkov Bilo je vsega 85.75 din, vendar ee razbojnika še s tem nista zadovoljila ter premetala in prebrskala celo hišo. Ko pa sta nazadnje uvidela, da res ni več denarja pri hiši, se je eden od zločincev spozabil nad 131etno zvezano hčerkico, vendar je baje ni zlorabil, ker se je otrok preveč jokal in se je je razbojnik v zadnjem trenutku vendar usmilil. Nato 6ta razbojnika skozf okno, skozi katero sta prišla tudi v notranjost, zapustila hišo, ter so z še enim tretjim, ki je med tem stal zunaj na straži, pobegnili v neznano smer. Ves orožniški aparat iz Črne in Prevalj je na nogah, da izsledi drzne roparje. Upati je, da bodo čim prej prišli v roke pravice ter prejeli za svoje gnusno delo zasluženo kazen. Požar v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. gor. 28. maja. ’ ^ ziutraj okrog 8 je nenadoma zažarelo nebo nad Zg. Žerjavci v Slov. goricah. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju pri posestniku Janezu Divjaku. Ogenj jo zajel na mah vse gospodarsko poslopje, da so domači s pomočjo sosedov komaj rešili živino. Požar je uničil vso leseno, s slamo krito poslopje, v katerem je bilo nekaj krtne, orodja in stroji. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci od Sv. Lenarta, ki so obravo-vali sosedna poslopja, škoda znaša do 10.0<)0 din >n je le delno krita z zavarovalnino. Požar j« bil skoraj gotovo podtaknjen. Iz Skofie Loke Ljubljanska drama gostuje v nedeljo, 29. maja zvečer, v Prosvetnem domu z izredno uspelo veseloigro »Rdeče rože«. Ta veseloigra je na repertoarju ljubljanske drame že štiri mesece in se ic igTala z največjim uspehom tudi v Celju, Trbovljah, Šoštanju, Kranju, Ptuju, Tržiču, na Vrhniki in Jesenicah, Izborni igralci žanjejo višek priznanja ‘n odobravanja. Kritike v vseh časopisih nadvse ugodne. Vstopnice v predprodaji. Belgrad, 27. maja. m. Včeraj dopoldne in P°" poldne je bila v strankinih prostorih seja ožjega glavnega odbora JRZ. Sejo je vodil predsednik glavnega odbora predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič. Udeležili pa so se )e skoraj vsi člani odbora na čelu s podpredsednikoma ministroma dT. Ant. Korošcem in dr. Mehmedom ,SPaAjurjic, se je hotel prepričati, če ima tudi on kaj takšnih. Skoraj pa je padel v nezavest, ko je zapazil, kaj se je zgodilo z njegovim denarjem. Vseh 45 »jurjev« so mu molji zgrizli na drobne koščke, tako da ta denar ni imel nobene vrednosti več. Sele zdaj, ko ga je zadela ta velika nesreča, si je upa! povedati svojim sosedom, da je imel v svoji postelji shranjenih celih 45 tisočakov. Lahko mu je žal, da jih ni raje komu posodil. Tako so se pa molji maščevali nad njegovo skopostjo. Kuski izseljenci, ki žive v Jugoslaviji, so imeli te dni velik sestanek v Belgradu, da bi so na njem pomenili o pristopu vseh jugoslovanskih Rusov v J.RZ. Sestanek je bil v dvorani glavnega odbora JRZ v Dečanski ulici. Od strani JRZ se je tega ruskega sestanka udeležil tudi Podpredsednik krajevnega odbora JRZ Gjura Jankovič. Na zborovanju so številni zbrani Rusi izrazili toplo zahvalo Jugoslaviji, da jih je tako ljubeznivo sprejela. Tako so Rusi pri nas dobili res svojo drugo domovino. To svojo domovino Rusi ljubijo, posebno pa priznavajo ogromno 'Jelo, ki ga je za to njihovo drugo domovino opravila sedanja vlada. Zato so na lem svojem sdiktirati< bodočega moža ali ženo svoji hčeri ali sinu. Starši so često zelo užaljeni nad morebitnimi preglasnimi utripi ljubečega srca, ki bije po njihovem mnenju za »nepravega tali »neljubo« — namreč z drugimi besedami povedano — za »prelahkega«. Pač točna pohorska matematika! Ultimatumi: »Če tega (ali te) ne vzameš, pa nič!« so pogosti. Če se vselej izpolnijo, je pa druga reč. Oče, ki je obdeloval svojo zemljo in skrbel za doto, si lasti pravico odločati o svojem nasledniku in bodočih sorodnikih. Značilno je, da se Pohorci večinoma ženijo bolj doma. Prav daleč ali v dolino ne gredo radi. Potem, ko je sin po njegovi volji prevzel posestvo in^se oženil in ko je zagotovil vsem otrokom bodočnost, se oče »umakne«. Vedno pa še kot pre-užitkar pregleduje domača polja, travnike in gozdove kakor stari Trlep svojo domačijo ob Temenici in tudi prime za vsako delo če je treba, zraven pa še »komandira«. Nekateri preužitkarji se presele v »gorce«. Med starši in otroci na eni in med temi ter sorodniki na drugi strani je vez nenavadno trdna. Sorodniki si vse križem pomagajo brez plačila. Ob slavnostnih prilikah so ljudje na Pohorju kot ena družina, skupno se vesele in skupno žalujejo. Na pollu Ko se prično topli spomladanski dnevi in skopni sneg, pregleda in popravi kmet poljsko orodje, kupi močne vole, če je prejšnje prodal, hodi od njive do njive ter kuje načrt, kje bo vse-jal žito in kje posadil krompir. Polje skrbno obdeluje, da si zagotovi lep pridelek, ki mu pa navadno ne zadošča ter mora kupovati, posebno koruzo. Ko pospravi seno in otavo, slede pridelki. Rž in oves posuši v kopah na njivi. Oves kmetje zamenjujejo za koruzo. Čez leto gospodinje skrbno rede prašičke, ker ob priliki kolin pozimi slave domače praznike. Ob takih dnevih slave svoje delo. Pečenka, potica, kapljica iz »gorce« ter veselo razpoloženje združujejo povabljence. — Dru- gače so glavna hrana pohorskega kmeta žganjci, krompir, zelje, mleko in rženi kruh. V gozdu Skoro polovico svojega življenja preživi pohorski kmet v gozdu. V vseh štirih letnih časih je zaposlen z lesovanjem. Zivljcnske razmere mu to narekujejo. Gozd je njemu svet, ki mu daje edine denarne dohodke. Če bi ne imel gozda — »planine«, bi ne mogel kmetovati. Poleti in pozimi vstaja že v zgodnjih jutranjih urah in gre v »planino« nakladat hlode. S »hajc bajs« in »bju čozl« ter z ropotanjem podelca, na katerem so naloženi hlodi bude sleherno lepo poletno jutro »zaspance«. Prav pravi znani ljudski pesnik, Skomerčan Jurij Vodovnik (umrl 1858) o nenavadni marljivosti pohorskega kmeta: »Ko zjutraj petelin enmai’ zakriči že Pohorc družino na polje podi; si froštik pripravlja, vozove pripravlja, volar si pa vole na pašo goni. Ob štirih že froštik na mizo tišči, ob petih že tam po planinah vrešči; si seka no žaga, no plohe prilaga, grmi »pom, pom, pom < prot’ žagi navdom. Številni kmetje vozijo tudi na svoje žage, ki jih imajo ob strugi potoka v dolini. Pri tem delu je res trpljenje. Ves dan je živahno po sicer nič lepih pohorskih cestah. Tako dobi kmst denar, da lahko vodi svoje gospodarstvo. Ob pozni uri, ko je že davno tema, pride včasih domov ter se ves truden vleže h kratkemu počitku. Pozimi je že malo več oddiha. Ponekod morajo »furati« celo štirinajstletni otroci sami po več ur daleč tudi pozimi. Tako so tudi otroci pravi »furmani«. Nikakor se ni zmotil isti Jurij Vodovnik, ko je zapisal: »Ko se mu en fantek vleže, mu že cokle gor priveže...« Pesem o marljivosti, volih in le-sovanju bo pela, dokler bo živel pohorski kmet in njegova toliko ljubljena in darežljiva »planina«. Kakšni so Pohorci „drugače” Sploh so Pohorci močne, manjše postave, korajžni, nadvse šepavi in vljudni. Kdor je že imel priliko priti z njimi tesneje v stik, se je mogel o tem dovolj prepričati. Stare običaje zelo spoštujejo. Narod je zdrav. Po osem ali celo devet križev si je že marsikdo zadel na ramo. Njihova globoka vernost se popolnoma strinja z dobrotljivostjo. Sicer pa so značilno varčni ter v vsaki malenkosti zelo natančni, a tudi zelo popustljivi. Ko pa se Pohorcu zameriš, pa težko vnovič pridobiš njegovo zaupanje. Z domačnostjo in preprostostjo se mu najbolj in najhitreje prikupiš. Dokler se točno ne prepriča, kdo prav za prav si, je nezaupljiv, takoj pa se ti do dna razodene, če ti zaupa. Pohorski kmet je ponosen nase, na družino, polje, gozd in svoje žulje ter 6e čuti najhujse ponižanega, ako zapazi, da se kdo norčuje iz vsega tega ali ga omalovažuje. To je njegova dediščina, ki mu jo je dalo življenje, to mu je vse. Ljubezen pohorskega kmeta do domačije, njegova pridnost in globoka vernost je najboljši porok, da bodo na njegovi zemlji zvesto gospodarili še pozni pridni rodovi. Iz športne krošnje Tri tekme z italijanskimi klubi. Ligaški klubi, ki so imeli včeraj prost dan, so ta termin izrabili za mednarodne nogometne tekme z italijanskimi klubi. Največji uspeh je brez dvoma doživel zagrebški Gradjanski, ki je v Milanu premagal prvaka Italije Ambroisano z 4:3. Uspeh zagrebških »purgarjev« v Milanu je eden najlepših uspehov Gradjanskega sploh. Gradjanski je s svojo lepo igro kolikor toliko zabrisal slab vtis, ki ga je napravila jugoslovanska reprezentanca zadnjo nedeljo v Genovi. Najboljši igralec Gradjanskega je bil levo krilo Pleše, ki je bil indirektno povzročitelj vseh štirih golov. Gole so pa zabili Wolfl 2, Pleše in Lešnik pa po enega. — V Zagrebu je gostovala Fiumana, ki je igrala z Haškom. Hašk je zmagal v razmerju 0:2, vendar s svojo igro še daleč ni zaslužil zmage. Razen Medariča so bili vsi Haškovi igralci dokaj slabi in niso zadovoljili. — V Splitu pa je pred 3000 gledalci premagal Hajduk Livorno s 5:2 (o :0). Hajduk se je izkazal zlasti v prvem polčasu. Tekmi je prisostvoval italijanski konzul z vsem osebjem konzulata in številna italijanska kolonija. Prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze. Z včerajšnjima dvema tekmama v Mariboru in Kranju je bilo zaključeno prveistvo LNP. V Mariboru sta si raz d ©H a točke Železničar in Čako-večki športni klub. Rezultat je bil 1:1. S tem je postal CSK prvak Ljubljanske nogometne podzveze, v veliko sramoto vsem ljubljanskim, mariborskim, celjskim in kranjskim klubom. V Kranju pa je Kranj nepričakovano premagat ISSK Maribor z 5:3 (3:1). Kranjčani so se zlasti izkazali s svojo napadalno vrsto. Prvenstvo LNP je s tem končano, kajti prekinjena igra med Mariborom in Železničarji, pri kateri je treba odigrati še 16 minut, ne more glede prvaka nič več izpremeniti. ČSK bo torej igral kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. Tabela točk je naslednja: CSK 10 7 2 1 24 : 9 16 Železničar 10 5 3 2 30 : 15 13 Maribor 10 5 2 3 22 : 19 12 Hermes 10 2 4 4 23 : 28 8 Kranj 10 o 3 5 49 : 29 7 .Celje 10 1~ 2 7 40 ; :38 4 Jugoslavija:Švedska. V nedeljo se začne že tretje kolo tekmovanj za Davisov pokal. Tretje kolo mora biti zaključeno po propozicijah do 31. maja. Tretji nasprotnik Jugoslavije so Švedi, ki so v drugem kolu z lahkoto premagali Švicarje z rezultatom 4:1. Zastopniki švedske Schroder, \Val!en in Rohlson so prispeli v Zagreb z včerajšnjim večernim vlakom ob 23. Po sklepu seje naše teniške zveze bo dvoboj s Švedsko v nedeljo, ponedeljek in torek. V nedeljo in torek sta na programu po dve poedinični igri, v ponedeljek pa igra v dvoje. Najboljši švedski igralec je Schroder. Tudi v tretjem kolu je Jugoslavija velik favorit. Poleg dvoboja Jugoslavija :Švedska igrajo še Italija in Francija, Nemčija in Madžarska ter Belgija in Indija. Nedellski iubllei kolesari«« Dirkači, ki bodo vozili na dolgi progi, se opozarjajo, da po komisijskem ogledu cejotne proge ne bo ila dirka pri obratu z Rakeka nazaj na Planino, temveč po kontroli na Rakeku naprej skozi Ivanje selo, Laze in v Dol, Logatcu na glavno progo v Ljubljano. Tako je bilo določeno na zadnji priredi-teljski seji. Iz Tržiča Prav poseben dogodek ho za Tržič koncert, ki ga v nedeljo, dne 29. t. m., zvečer priredi ljubljanska Glasbena Matica v našem mestu. 30 članov godalnega orkestra nam bo zaigralo v prvi polovici sporeda »Duhovno simfonijo« danskega skladatelja Asgera Hamerika, nato pa bo naš rojak, g. Fric Lupša, zapel troje a%jj in samospevov, ki bodo naše občinstvo gotovo zelo zanimali. V na-daljnem bomo čuli ksilofon in kornet-solo, za zaključek pa obširno skladbo »Živalski karneval«, v kateri je znameniti francoski skladatelj Camille baint-Saens znal z nepopisno šegavostjo karakteri-zirati razne živali. Ta duhovita in dovtipna skladba neodoljivo vpliva na poslušalca z neposrednostjo humorja in izraza. Ker bo ta prireditev gotovo edinstvena te vrste, je pričakovati, da bo razgibala naše občinstvo, ki ne bo hotelo zamuditi izredne prilike. Tabor v Starem trgu pri Rakeku z velikim navdušenjem se naši fantje in dekleta pripravljajo na veliki dan, ki bo v Starem trgu pri Rakeku na binkoštno nedeljo, dne 5. junija t. 1. Ta dan bo namreč cerkniško okrožje priredilo svoj okrožni fantovski in dekliški tabor. Pokroviteljstvo našega tabora je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, ki bo na tabor tudi osebno prišel. Ker bo to v vsej bližnji okolici največja in edina notranjska fantovska in dekliška prireditev, zato vabimo vse sosednje in daljne odseke, da se tabora v čim večjem številu udeležite. Vse fantovske in dekliške odseke pa še enkrat prosimo, da nam izpolnjene prijave čimprej vrnete. Obenem pa bo ta dan pri nas tudi blagoslovitev novega prosvetnega prapora, ki bo na eni strani nosil sliko zaslužneoa prosvetnega delavca pokojnega nadškofa g. dr. A. B. Jegliča, na drugi strani pa sliko slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Vabimo torej tudi vsa prosvetna društva, da se vsaj po svojih zastopnikih in s prosvetnim praporom te naše redke slovesnosti 'gotovo udeležite. Celoten spored vse prireditve bo torej sledeč-Ob 9 zbirališče, ob 9.30 sprevod po Starem trgu; ob 9.50 blagoslov prosvetnega prapora; ob 10 v cerkvi govor in sv. maša z ljudskim petjem, ki jo bo daroval g. Jože KoSiček, urednik »Domoljuba« Po sv. maši bo tabor pred cerkvijo, kjer bosta go vorila g. Mirko Javornik, urednik »Slov. doma« in If. Alojzij Ilija, urednik »Slovenca«. Ob 2 popoldne bodo litanije z blagoslovom; ob 3 popoldne pa javni telovadni nastop, kjer bodo nastopili tudi mednarodni telovadci; nato pa bo prosta zabava. Za vse udeležence bo tudi lepa zveza z vlakom do Rakeka, in sicer: zjutraj vozi vlak iz Ljubljane ob 6.15 in ima iz Rakeka dalje zvezo z avtobusom, ki pride v Stari trg ob 9. Zvečer pa odhaja vlak z Rakeka proti Ljubljani ob 21, h kateremu bomo poskrbeli n Starega trga do Rakeka točno zvezo z avtobusom. Na binkoštno nedeljo, dne 5. junija t. 1. vsi v Stari trg pri Rakeku! Bog živi! Oni motociklisti-spremljevalci ki 6o bili napro-Seni za sodelovanje, kakor tudi avtomobilisti, naj bodo na štartu pri Narodnem domu najkasneje ob pol 8 zjutraj. Dirkači pa brez razlike ob 7. Nahrbt-ne številke, ki jih bodo dobili pri vpisovanju, ob-držc tudi za popoldanii nastop na dirkališču. Garderoba je v prostorih Narodnega doma na vrtu. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj •s § o) S Bts 2 o J 3 Temperaturo v O® *-» a 3Sf I a «c P Veter Pada- vine ■ a n .& «5 “S Umer, in kost) a s ca u Ljubljana 762-2 19*2 8-0 80 0 0 _ — Maribor 761-2 20-4 7-0 70 0 0 — — Zagreb 761-8 6-0 90 6 SW, — — Belgrad 759-3 19-0 10-0 90 10 NW, 0-3 dež Sarajevo 762-3 ISO 6-0 80 2 s» 4-0 dež Vis 7611 21-0 12-0 50 2 SE, — — Split 760-8 24-0 14-0 50 0 NE, — — Kumbor 759-0 'JD’0 17'0 50 6 NW» — — Rab 761-6 2U-0 130 50 8 0 — Vremenska napoved: Večinoma jasno in io> pleje vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V sredo je bilo do 7.10 večinoma oblačno, ostali čas dneva pa se je oblačnost močno spreminjala. Popoldan so prevladovali nizki oblaki, iz katerih je parkrat nekoliko rosil dež. — Včeraj je tok> iz noči do 7.20 popolnoma oblačno, ob 7.25 se je oblačnost nekoliko pretrgala in je za trenutek poeijalo sonce, nakar se je zopet pooblačilo in tako ostalo do 9.40. Ob lem času se je oblačnost nekoliko zmanjšala, vendar pa je ostalo ves dan do 17.20 večinoma oblačno. Ob 17.20 se je pričelo naglo jasniti in se je do 20 popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. — Najvišja temperatura v sredo 20.2 stopinj Celzija, najnižja temperatura včeraj 8.6 stopinj Celzija. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 27. maja: Janez. Sobota, 28. maja; Avguštin. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sufcnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 81. Na sporedu koncerta pevskega zbora Krako-vo-Trnovo eo zastopani naši najbolj znani zborovski skladatelji: Emil Adamič, Peter Jereb, Zorko Prelovec, Josip Pavčič, dr. Kimovec in Volarič. Ker je na koncertu zastopana tudi narodna pesem, naj navedemo še njene prireditelje, od katerih bodo izvajane posamezne pesmi na tem koncertu. Prireditelji so: Adamič, Dev, Marolt, Pavčič in Tomc. Koncert društva Krakovo-Trnovo je danes v petek zvečer ob 20 v veliki Filh. dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Rojaki is Cerkna Imajo tudi letos na binkoštno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sestanek na običajnem kraju. Na to se opozarjajo posebno oni, ki bi morda zaradi pomanjkljivosti' naslova ne dobili posebnega vabila. Pridite vsil Tudi ženini in neveste se bodo zbirali v Ljubljani od 4. do 13. junija, ne le trgovci, ki bodo imeli tedaj svoj kongres, in ne le gospodje, ki nam hočejo izboljšati naše ceste: lahko rečemo, da je v Ljubljani vsako leto dvakrat kongres ženinov in nevest, ko na Ljubljanskem velesejmu neveste zbirajo balo. Na letošnjem pomladanskem velesejmu bo še posebno lepa izbira. Pohištvo zadnje mode, kakršno pri nas kupujejo celo najbolj razvajeni tujci, bo privabilo množice obiskovalcev, ker se obeta posebno lepa razstava. Priprave kažejo, da bo letošnja pohištvena razstava prekosila vsa pričakovanja. Od 18. junija do 2. julija t. I. se bo vršil v Haagu 8. mednarodni kongres za ceste. 86 držav bo zastopanih na njem z 234 referenti. Iz teh številk je razvidno, kolika važnost se polaga danes na cestna vprašanja. Kaj se je do danes storilo v tem pogledu v Dravski banovini in kaj nas še čaka, nam bo pokazala razstava »Cesta« na letošnjem mednarodnem velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija 1938. Za letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani so vsi razstavni prostori popolnoma zasedeni. Zaradi tega velesejmska uprava daljnih prijav ne more več sprejemati. Pač pa se morejo tvrdke že sedaj prijaviti za jesenski velesejem, ki bo lotos od 1. do 12. septembra. LJabllansk« gledalttte DRAMA — Začetek ob 20. Petek, 27. rta ja: »Ženitev.« Red Četrtek. Sobota, 28. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja,_ 29. maja: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30. maja: »Ženitev«. Red Sreda. Torek, 31. maja: zaprto. OPERA. — Začetek ob 20. Petek, 27. maja: Zaprto. Sobota, 28. maja: »Rigoletto«. Red A Nedelja, 29. maja: »Trubadur«. Izv. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 30. maja: zaprto. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imujo drevi predstavo Gogoljeve komedije »Ženitev . Dejanje se godi za časa ruskega biedermeierja ter slika težave neodločnega snubca, ki se trudi med drugimi snubači, da bi pridobil roko bogate trgovske hčere. Igrajo: Levarjeva, Nablocka, Ra-karjeva ter Daneš, Skrbinšek, Cesar, Sancin, Plut, Presetnik in Potokar. Režiser: Debevec. Izredno zabavna in udarna, v duhu sodobnosti zajeta Nušičeva komedija 'Pokojnike slika korupcijo znancev in sorodnikov, ki so si prilastili imovino človeka, ki je veljal za mrtvega. Njegov povratek sproži niz tragikomičnih prizorov. Predstava v soboto bo izven abonmana, po znižanih cenah od 20 din navzdol. V soboto: Verdijeva opera »Rigoletto« za red A. Letošnja vprizoritev tega dela je nenavadno zanimiva ter zelo uspela, ker imamo z zasedbo glavnih partij odlične interprete: Primožič — Rigoletto, Banovec — vojvoda, Nollijeva — Gildu, Kogejeva — Maddalene, Španova —- Giovanna, Sparafucile — Lupša. Popularna opera s številnimi znanimi arijami, je za naše ljubitelje klasičnih oper velika privlačnost. Dirigent: D. Zebre. V nedeljo: Verdijeva opera »Trubadur« i»o globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Naslov-no partijo bo pel Franci, ki se je nadvse ugodno uveljavil na premieri, Leonoro — Oljdekopova. grofa Luno — Janko, Ferranda — Petrovčič. Izredno melodijozna opera spada med najbolj priljubljene točke svetovnega repertoarja. Prihodnja operna premiera bo Ponchiellijeva opera »Gioconda« z Oljdekopovo v naslovni partiji. Premiera bo predvidoma 4. junija. miaSSm Kardinal Pacelli govori na budiinpcštanskem trgu. Madžarski magnatje pred kraljevsko palačo, kjjcr biva kardinal Pacelli. Hiše iz papirja in stekla Ted Charteris je 6 svojim najboljšim prijateljem napravil nevsakdanjo stavo. Zatrjeval je namreč, da bo postavil na deželi hišo, ki bo zgrajena iz papirja, in ki bo prav tako močna in lepa kot 60 običajne z opeko zgrajene hiše. Uresničenje stave se je spočetka zdelo neverjetno. Ted Charteris pa je poiskal pripraven gradbeni prostor na južni francoski obali v bližini Montpelliera in začel tam graditi svojo papirnato vilo. Kmečko prebivalstvo tega kraja je začudeno gledalo, ko se je Ted nekega dne prikazal z vozom, na katerem so bili naloženi velikanski kupi starih časopisov in pokvarjeni zvitki rotacijskega papirja. Kaj naj to pomeni? Ko so pa ljudje zvedeli, da misli ta človek zidati hišo iz tega papirja, ni nihče v va6i verjel, da je Ted Charteris normalen človek. Dan za dnem so odlagali na zemljišču nove velikanske kupe papirja. Ko pa je slednjič Ted postavil še stiskalnico za papirnato opeko, ki jo je poganjala lokomobila, je bilo začudenje vedno večje, Charteris je dal napraviti velike lesene apnenice, v katere so delavci zmetali ves stari papir. Ko je bila ta mešanica napravljena, so vso to brezoblično maso e pomočjo stiskalnice predelali v opeko. Po enem mesecu napornega dela je Ted Charteris opeko brezhibno posušil in začel graditi. Hiša je bila postavljena v neverjetno kratkem času in se ni prav nič razlikovala od ostalih hiš, zgrajenih z opeko. Ljudje, ki so pred tedni smatrali Teda za norca, so ga sedaj začeli občudovati. Po!oča hiia Hišo je srečni posestnik popolnoma opremil, nato pa je povabil svojega prijatelja na obisk, naj si jo ogleda. Slednji je prišel, videl in izstavil Tedu Charterisu ček, ki se je glasil na dogovorjeno V6oto. II II Tudi otrok ima svoje pravice Tako je sklenil neki ameriški sodnik razpravo, ki je dolgo časa zanimala vse prebivalstvo Amerike. Do razprave je prišlo, kakor je pač pričakovati pri današnjem neurejenem »svobodnem« družinskem življenju, zaradi razporoke. Sodišče je prisodilo otroka materi, ki ee je nanj spomnila šele po več letih ločitve od moža. Otrok je seveda ni poznal in nikakor ni hotel ostati pri njej. Sredi najhujše zime je ušel in iskal svojega očeta v milijonskem mestu. Našel ga 6eveda ni, potikal in skrival se je in prezebal po ulicah, dokler ga ni vsega izčrpanega in spečega pobrala policija zdaj tu zdaj tam in ga vrnila materi. Časopisje je začelo o njem poročati vedno več, nazadnje pa je vsa zadeva prišla pred sodišče, kjer je sodnik rekel: »Jaz priznavam otroku temeljno pravico, da lahko po prosti volji razpolaga sam s seboj. Njegova volja je živeti pri svojem očetu, naj torej živi pri očetu!« Kaj pa pravica matere, ki je za otroka največ trpela, ki so večje, tehtnejše in svetejže kakor >pravice< otroka, ki se jim le >saniovoljnost< pravi! To so učinki in posledice neresnega, sanio-vojnega življenja, Vse na svetu se riiaščuje! Pretekli so meseci in nekega dne 6e je v bližini te hiše sprehajal neki Anglež, po imenu Simon Whitemoore. Okolica in kraj sta mu silno ugajala, zato ie sklenil postati sosed posestnika papirnate hiše. Imel je denarja več kot preveč in kupil je zemljišče; ni pa vedel za skrivnost Teda Charte-risa. Kmalu sta 6e pa 6prijateljila in Ted mu je zaupal, kako je zgrajena njegova vila. Anglež se je navdušil in hotel zgraditi hišo, ki naj bi bila tudi nekaj posebnega. Nikakor ni hotel zaostati za Tedom. Anglež je hotel biti originalen, Ali naj tudi on uporabi papir kot gradbeni material. Ne, to bi bilo samo posnemanje. Zato se je Anglež odločil, da napravi hišo iz steklenic. Whitemoore je naročil pri neki angleški tvrdki veliko množino steklenic različne velikosti in oblike. S tem gradivom je začel zidati 6voj0 hišo. Zbral je steklenice iste velikosti in jih vzidal v cementne plošče, ki so tvorile stene. Kmalu je bila izgotovljena tudi Whi-temoorova vila. Na prvi pogled od zunaj ni mogel nihče videti na hiši kake posebnosti in kako je ta hiša zgrajena. Imela je le eno posebnost, kadar je pihal veter, tedaj je začela hiša na svoj način peti. Prazen prostor v steklenici je namreč dober prevodnik glasu. Če je kdo udaril po steni z navadno palico, tedaj je zapela vsa hiša. Whitemoore je bil vsekakor enakovreden Tedov sosed, kajti dočim je kraljevala v Tedovi hiši popolna tišina, se je zdelo Whitemoorejevi, da se nahaja človek nekje med orglami. | paj, obesijo glavo čez noč pred svoje taborišče in mirno pospe. Naslednje dni strojenje ponavljajo Z vročim peskom in z drgnjenjem kože z raznimi sokovi. S peskom napolnjena glava se skrči za dve tretjini, lasje pa obdrže svojo prvotno dolžino in kakovost. Ko so tako do dobra uničili vse duhove, ki so stolovali v čarovnikovi glavi, 6e odpravijo sestradani in izčrpani med svojce v naselbino. V njej pa so se ta čas pripravljali na slovesen sprejem. Vseh pet dni so okrog največje hiše, ki naj sprejme glavo v svoje varstvo, ženske s plesanjem in vreščanjem preganjale hudobne duhove, moški so igrali, lovili opice za slovesno pojedino in pripravljali drugo potrebno za dostojno proslavitev čarovnikove smrti. Med številnimi obredi sprejema trofeje in počastitve morilcev se začne divjaško, nebrzdano razveseljevanje v pijači, plesu, jedi in razuzdanosti, kakor pri najbolj civiliziranih narodih. Boks v Siamu Vsak narod ima svoje posebne zabave. Tako tudi v Siamu. Siamci si prav na poseben način krajšajo dolg ča6. Divje in krvoločne borbe, ki nam jih opisujejo popotniki, ki so jih videli, so za Evropca nekaj zelo nenavadnega. V sredini arene, prenasičeni od vročega vlažnega zraka, je prostor za borbo. Boksarji imajo namesto debelih rokavic okoli pesti ovite bomba-žaste vrvi. Okoli ledij nosijo trikotne, s slamo pod-blazinjene mrežaste predpasnike. Pravila so v Siamu drugačna, kakor pravila, po katerih 6e bore evropski bokarji. Preden se nasprotnika spoprimeta, poklekneta in molita k Budi, da sprejme dušo umrlega boksarja. Zelo potrebna je ta molitev, kajti veliko jih pogine pri takšnih igrah. Nato še znamenje za začetek, udarec na podolgovat boben in borba se začne. Počasi se borca obkrožujeta, sklanjata, naenkrat sune, kakor blisk hitro eden z nogo in zadene nasprotnika v grlo. Po udarcu zadeti se opoteče nazaj in že dobi drugi udarec v obraz, pade in se zopet dvigne. T°da medtem ko vstaja, se že zaleti nasprotnik z glavo v njegov trebuh. Tako napadeni boksar se začne od bolečin zvijati, nasprotnik izrabi priložnost in ga krepko sune v nos. Ta zopet pade. Sodnik začne ravnodušno šteti udarce na boben. Toda kmalu se dvigne in nekaj časa se borca zopet ogledujeta in previdno prežita drug na drugega. Občinrtvo začenja postajati nezadovoljno. Gledalcem se hoče borbe. Borilca 6e začneta zopet otipavati. Eden udari drugega v obraz, zgreši, toda njegov nasprotnik to njegovo napako izrabi in ga neusmiljeno udari v usta. Publika opazi kri in Vriska od navdušenja. Nasprotnika stojita drug ob drugem in se udarjata v obraz, ne da bi pazila na kritje. Eden ali drugi Gledalcem tudi ta način borbe ne ugaja. Boksarja bi se morala tolči z nogami, s koleni, glavo, ne pa samo s pestmi. Obraza obeh borcev sta že iznakažena, zdi se, kot da sta sploh neobčutljiva za bolečine. V trenutku, ko se eden umakne, ga že skuša drugi zadeti z nogo v obraz. Prvi pa je spretnejši, zagrabi nasprotnika za nogo in mu jo zavije. Napadalec pade in že ga zadene nasprot- nikovo koleno, ki se je z viška pognal nanj. Prvi krog je končan, eden od nasprotnikov odide iz ringa, drugega pa nezavestnega odnesejo. Borba je trajala pet minut. V odmoru, ki traja prav tako pet minut, že nastopi drugi par, Siamci ne marajo odmorov in hočejo za svoj denar nekaj videti. Te borbe so odmerjene na enajst rund, seveda če ni eden mrtev, ali pa se pusti izšteti, kar velja v Siamu za največjo sramoto. Za tako borbo dobi zmagovalec trideset dolarjev, premaganec pa dvajset, pri prvenstvenih borbah pa dvojno plačilo. Siamci so po 6voji naravi krvoločni in jih take borbe in stave tako prevzamejo, da so zmožni ob takih predstavah zapraviti vse svoje premoženje, hišo, ženo, otroke in celo svojo svobodo. Siamec pozna poleg teh krvavih boksarskih borb tudi najrazličnejše druge zabave. Zanimivi in svojevrstni so brez dvoma ribji in petelinji dvoboji, ki trajajo včasih celo nekaj dni skupaj. Pobiianie zlih duhov ob Amazonki Nekateri indijski rodovi ob Amazonki, največji reki na svetu. v Južni Ameriki, imajo še danes zelo divje običaje. Po njihovem mnenju je bolezen in smrt zaradi bolezni delo čarovnikov. Zato se ob V6aki smrti ali nevarni bolezni zberejo moški tistega rodu ter z raznimi mamili umetno izzovejo zamaknjenje, v katerem spoznajo pravega zločinca, povzročitelja smrti. Nato zberejo pet mož, ki naj opravijo obred uničenja zlih duhov, ki imajo sedež v čarovnikovi glavi. Od petih mož sta zbrana zopet dva, Iti si po telesu narišeta črne proge in ta naj čarovnika ubijeta. Ko čarovnik nič hudega sluteč zapusti 6Vojo kočo, ga petorica napade iz zasede, mu odreže glavo in gre z njo na samoten kraj, kjer ostane pet dni. Ne jedo skoraj nič in ves čas žvečijo ali kade tobak za odganjanje hudobnih duhov. Prvi dan poberejo iz glave vse kosti in dajo njeno kožo četrt ure kuhat. Drugi dan segrejejo kamenčke in zelo droben pesek ter vse skupaj med prepevanjem vsipljejo skozi vrat, katerega obrobijo z vrbovo vejico. Ustnice in trepalnice zašijejo 6ku- Paul Heyse; ANDREA DELFIH Novela. Rahlo se je priklonil in šel proti vratom. Samo bežno je utegnil Andrea v zadnjem trenutku videti ■njegove poteze. Bile 60 hladne, a ne trde, obraz brez duše in trpljenja, samo izraz močne volje se je košatil na čelu in obrvih. Privezal si je masko in ogrnil črni plašč preko ramen, ki ga je bil ob prihodu odložil. Potem je, ne da bi čakal njenega slovesa, zapustil sobo. V istem trenutku je Andrea zaslišal spodaj iz dvorane glas deklice, ki ga je klicala. Poslušal je, poprej pa še poslednjič e pogledom ošinil lepo ženo, ki je še vedno nepremično stala sredi sobe in globoko zamišljena zrla za njim, ki je odšel. Kot bi ga pičila kača, je opotekajoč se stopil z odra in brez vsake najmanjše besede eledil hiteči deklici. V njeni sobi je spet gorela luč, vino je bilo še zmerom na mizici pri oknu, kot fla ne bi nihče oviral prekinjene igre. Toda na moževo čelo je legla grozljivo neprijetna senca, ki je oplašila celo lahkomiselno Sme-raldino, da si ni mogla več obetati od te noči. »Taki ste,« je rekla, »kot bi bili vraga srečali. Pridite, spijte kozarec vina in mi povejte, kaj je bilo. Saj se je vendar izteklo mirneje, kot smo se bali.« »O seveda«, je dejal s prisiljeno mehkostjo. »Tvoji gospe privoščijo vse najboljše in kot je videti, boš celo svojo zmrznjeno plačo prejela v najkrajšem času. Sicer sta pa govorila tako tiho, da nisem skoraj nič razumel in bolj važno kot vse drugo je zdaj to, da sem do smrti utrujen od neprijetnega klečanja na trdih deskah. V kratkem bom tvoje vino bolj počastil, dobri otrok. Nocoj pa moram iti spat,« »Pa mi še zdaj niste povedali, če se vam ona zdi tudi tako lepa kot drugim«, je dejala deklica in se hotela kujati zaradi nehvaležnega in pustega pri- jatelja. »Lepa kot angel, ali sama hudičevka«, je godrnjal med zobmi. »Hvala ti, madamigella, ker si mi pomagala, da 6em jo videl. Prihodnjič bom ves drugačen do tebe, ker sem danes do sita napasel svojo radovednost. Lahko noč!« Zavihtel se je na zidec in stopil na desko, ki jo je ona spet z nejevoljo položila čez prepad. Ko je stal zgoraj, je pogledal na kanal pod seboj, nad čigar globino je pravkar izginila luč gondole, »Lahko noč!« je še enkrat zaklical nazaj in potem previdno stopil v 6vojo sobo, medtem ko je Smeraldina razdrla most in si zaman prizadevala, da bi združila njegovo čudno vedenje; njegovo revščino in radodarnost, njegove sive lase in njegovo pustolovstvo. Ves teden je minil, ne da bi se bila osvojitev soseda, o kateri je ■sanjala Smeraldina, kaj posebno izkazala. Enkrat samkrat ga je spustila, potem ko je pridobila vratarja na svojo stran, ponoči 6kozi vrata in ga v maski peljala do vratič nad vodo, kjer je stopila z njim v gondolo, ki jo je sam vodil s počasnim veslanjem skozi temni labirint, kjer naj bi končno v glavnem kanalu svobodno predrsela uro ali kaj. Kljub lepi priložnosti tudi tokrat ni bil preveč rožne volje, medtem ko je ona neprestano klepetala in ga skušala razvedriti s pripovedovanjem zgodbic iz boljšega sveta, katerih glavna junakinja je bila njena grofica. Izvedel je, da tajnik avstrijskega poslaništva že nekaj dni ne dela pri njeni gospodarici dolgih obiskov, pri katerih se brez dvoma posvetujeta, kaj bi bilo treba ukreniti, da se izgnanstvo mladega Grittija prekliče. Grofica da je boljše volje kot prej in da jo je bogato obdarila. Andrea se je delal, kot bi vse to samo napol poslušal in se z vso vnemo ukvarjal samo z upravljanjem gondole. Tako torej tudi deklici sami ni bilo neljubo, ko je njen molčeči spremljevalec obrnil in po najkrajši poti peljal domov. Brez najmanjšega šuma je zapeljal ozko vozilo k stebru in ga potem, ko sta izstopila, pripel; izprosil si je ključ, da bi zaklenil verigo. Izročila mu ga je in bila že v vratih, ko je zaklical za njo, da mu je ključek v naglici zdrknil iz roke in padel v kanal. Njej sami je bilo neprijetno; toda s svojo običajno lahkosrč-nostjo je potolažila prijatelja, češ da 6e bo že še dobil v hiši kak podoben ključ in on sam si tokrat ni mogel kaj, da se ne bi poslovil od nje z bežnim poljubom na lice, ko ga je opolnoči spustila skozi glavna vrata palače. Svoji gospodinji, gospe Giovanni, je dejal drugi dan, da je pri svojem gospodarju imel dosti dela, tako da je moral tudi ponoči priskočiti. To je bil edini primer, da je potreboval hišni ključ. Navadno je prihajal že v mraku, použil kruh in vino in zgodaj ugasnil luč, tako da ga je dobra žena razglašala po soseščini kot vzgled marljivosti in spodobnega obnašanja, Samo to mu je zamerila, da se kar nič ne briga zase in si pri svojih letih ne privošči prav nobene dovoljene zabave, s katero bi se razvedril in si tako podaljšal svoje življenje. Ob takem govorjenju je Marietta molčala in gledala v krilo. Nič več ni prepevala, odkar je bil tujec v njihovi sobi, in sploh se je zdelo, da ima več skrbi, odkar je on prišel, kot jih je imela sicer skozi vse leto. V jutro druge nedelje, ki jo je Andrea doživel v vdovini hiši, je gospa naglo stopila z raztrganim obrazom in taka, kot sc je vrnila od maše, v njegovo sobo. Sedel je, še ne dodobra napravljen, pri mizi in črtal iz enega svojih molitvenikov. V obraz je bil nekoliko bolj bled kot sicer, toda gleda! je mirno in zdelo se je, da mu je neprijetno, ker ga motijo v njegovi pobožnosti, . »Vi še lepo sedite v sobi, gospod Andrea,« mu je zaklicala, »medtem ko so vse Benetke na nogah? Hitro 6e opravite in pojdite sami na cesto, kjer boste lahko videli toliko prestrašenih obrazov kot zrnja v malinici. Sveti Bog! Da sem morala doživeti še to, ko sem vendar mislila, da se v Benetkah no more pripetiti nič več, kar bi me osupnilo!« »O čem govorite, dobra gospa?« je brezbrižno vprašal in odložil knjigo. Vrgla se je na stol in videti je bilo, da je zelo upehana. »Notri do Piazette so me rinili,« je začela znova«, in videla sem gospode Velikega Kemično umit. Križnarjev Janezek je bolan. Zdravnik pride, ga pregleda in meni, da je fantek zelo zamazan. »Umazan?« ee razburi mati, »mali je vedno umit.« Zdravnik vzame cunjo, jo pomoči malo v bencin in drgne po Janezkovem vratu, na katerem se pokaže bela lisa. »No!« pravi zdravnik. »Prava reč, to vendar ni nobena umetnost, 5e čistite malega kemično.« Moderni časi. »Vidva z ženo se pa dobro razumela, se mi zdi,« pravi oče svojemu sinu. »O, da, zelo! Moja žena mi vedno pomaga pri kuhi in pranju, kadar ima čas.« Radio Programi Radio Ljubljana . Petek, 27. maja: 11 Šolska ura: Kato nastane ladja — dialog (V. Pirnat) — lz Odmevi H naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Češka narodna in umetna glasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Dom bre* srca (ga. C. Vračko) — 18.20 Albert Roussel: Pajkova pojedina (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Samostan Krka in njegov pomen v zgodovini pravoslavnih STbov v Dalmaciji (Miloš Parenta) — 19.50 Zanimivosti — 20 Pevski koncert zbora »Tabori — 21 Pester koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila <= 22.30 Angl. plošče. Drugi programi Petek, 27. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Zab. program — Praga: 19.25 Ork. koncert, 20.55 Verdijev t-Kekvijem« (Iz Londona) — Varšava: 20 Sinf. konc., £1 Ples. glasba — Sofija: 20 Nar. glasba, 21.45 Klavir, 22 Pestra glasba — Budimpešta: 9 Vzhodna sv. maša atenskega Škota Calavassya, 16.00 Drugo glavno kongresno 'zborovanje, 20 Verdijeva opera »Traviata« 22.20 Kvintet. 23.30 Polnočnica španskega škofa in obhajilo mož na Trgu junakov — Trst-Milan: 21 Ork. konc., 21.55 Violina in klavir — Rim-Bari: 17.1a Vok. konc., 21 Lebarjeva opera «Frasquitai — Dunaj: 20 Operua in plesna glasba, 21.10 Igra, 22.30 Pihala, 24 Pihala, orkester in solisti — Berlin-Lipsko: 20 Draždanska filharmonija — Kouigsberg: 19.10 Wendlandova komična opera »Pozabljeni jazi — Hamburg: 19.10 Gricgove skladbe, 20.10 Operna glasba — Bratislava: 20 Komorni koncert — Monakovo: 19.10 Monakovski skladatelji — Beromun-ster: 20.15 Verdijev »Te Deum« (dirig Toscanini). sveta v trumah stopati po velikem stopnišču na dyorišču doževe palače in žalne zastave so vihrale iz prokuracijskih oken. Saj ne boste verjeli! Nocoj med enajsto in polnočjo je nekdo na pragu njegove lastne hiše umoril glavnega od treh državnih inkvizitorjev, plemenitega gospoda Lorenza Ve-nierja.« »Ali je bil že prileten mož?« je mirno vprašal Andrea. ’?’,.Bož,*e Kako ti govori! Kot da bi v postelji izdihnil. Pa vi seveda niste Benečan in ne morete razumeti, kaj se pravi: inkvizitor je umorjen, eden od tribunala. To je več kot bi bil doz, ki marsikateri ni šel po pravi poti s tega sveta, Kajti tribunal ima moč, dož pa obleko. In kar je najstrašnejše: na bodalu, ki so ga našli v rani, je vdolbeno: »Smrt vsem inkvizitorjem«; vsem! do-gospod Andrea? To ni tisto, kot bi Kakšen malopridni »bravo« spravil enega samega Z r ,e kil komu napoti zaradi ljubezni, družbe ali kaj takega. To je politični umor, kakor jc dejal moj sosed, nekaj posebnega, in tukaj da je v ozadju Zarota in pomagač in Angelo Ouerini s svojimi privrženci. On si je mencal roke, ko je to dejal, meni je pa trepetalo srce v prsih, kajti ne maram povedati, kar misliip, vem pa, da je z zločini prav ista kot s češnjami: če eno streseš, jih pade dvajset na tla, in ta kri bo stala mnogo krvi.« »Pa ni nobene sledi za morilcem, gospa Gio-vanna? Kaj pa pomaga tribunalu na stotine vohunov, ki jih plačuje?« »Sence sledi ne,« je odgovorila vdova. »Temna noč je bila, »bora« je pihala in na velikem kanalu« ob katerem stoji njegova palača, ni bilo nobene gondole. Tedaj jc prišel sam po stranski ulici domov in nevidna roka ga je zadela in je živel samo tako dolgo, da je s svojim stokanjem splašil vratarja. Tedaj je bila na ulici smrtna tišina in nikogar ni bilo videti Jaz pa vem, kar vem, gospod Andrea. Naj vam povem? Značajni in pošteni ste in ne boste nikjer pravili dalje in mi povzročili nove žalosti: Poznam roko, ki je prelila to kri.« »Sloveuld dom« izhaja mk delavnik «b 11 Meaetna narofnina « 01«, u InoiemaNo H Din (irfdnKNo, Kopitarjeva aiira t/Hl Telelon 4001 do 4005. Uprava. Kopitarjeva n lica t Za JuMlmuko tukara« t Ljubljani) K čet Izdajatelji Ivan Rakave«. Uredniki Joie Kotiček.