Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. * Korespondenčni avtor / Correspondence author 114 Prejeto: 10. maj 2025; revidirano: 3. junij 2025; sprejeto: 26. junij 2025. / Received: 10th May 2025; revised: 3rd June 2025; accepted: 26th June 2025. DOI: 10.37886/ruo.2025.007 Gradniki modela obvladovanja organizacijske odpornosti Matej Klasinc* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Ulica talcev 3, Novo mesto, Slovenija matej.klasinc@fos-unm.si Boris Bukovec Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Ulica talcev 3, Novo mesto, Slovenija boris.bukovec@fos-unm.si Povzetek: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so gradniki modela organizacijske odpornosti, ki pripomorejo k uspešnemu obvladovanju sprememb v organizacijskem okolju? Namen: Namen raziskave je pregled domače in tuje strokovne literature, kjer avtorji raziskujejo organizacijsko odpornost in njene modele za uspešno prilagajanje in odziv na spremembe v ekosistemu organizacije. Metoda: Metoda temelji na pregledu domače in tuje strokovne in znanstvene literature pri čemer smo bili osredotočeni na članke in doktorske disertacije odprtega tipa v obdobju 2020-2024. Iskanje se je izvajalo po bazah Cobiss, ProQuest Dissertations & Theses, Scopus, ScienceDirect, Web od Science, SpringerLink in repozitoriju FOŠ. Iskane besede so bile »odpornost organizacije«, »model odpornosti«, »obvladovanje sprememb« in angleško »resilience«, »organization«, »resilience model«, »change management« in »leadership«. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da ne obstaja točno določen model odpornosti organizacije, ki bi bil merljiv. Prepoznali smo gradnike modela, ki temeljijo na načelih organizacijske odpornosti, kot jih podaja mednarodni standard ISO 22316:2017. Ugotovitve bodo osnova nadaljnjim raziskavam in študiju, kako so ti gradniki prepoznani v organizacijah in kako lahko pripomorejo k lažjemu in boljšemu obvladovanju sprememb. Organizacija: Organizacije so usmerjene v dosego ciljev, ki izhajajo iz strategije podjetja. Ob tem se soočajo s stalno spreminjajočim okoljem, v katerem delujejo, in vplivi, ki jih morajo upoštevati pri svojem delovanju. Pri doseganju teh ciljev in uspešnem odzivanju na spremembe jim je v pomoč lahko model odpornosti ob razumevanju in upoštevanju gradnikov tega modela. Družba: Širši družbeni vpliv raziskave je večja odpornost organizacij in zavedanje, kaj na njeno odpornost vpliva. Originalnost: Pregled literature je pokazal, da je področje raziskav organizacijske odpornosti v Sloveniji slabo pokrito. Raziskava predstavlja doprinos razumevanju, kateri gradniki so pomembni, da se organizacije uspešno odzivajo in prilagajajo na spremembe. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitev raziskave predstavlja majhen vzorec domače strokovne in znanstvene literature in pomanjkanje raziskav med slovenskimi (majhnimi in srednjimi) podjetji. Predlog nadaljnjih raziskav gre v smeri zbiranja podatkov in informacij slovenskih podjetij glede njihove odpornosti in uspešnosti pri odzivanju na spremembe v njihovem okolju. Ključne besede: odpornost organizacije, model odpornosti, gradniki odpornosti, spremembe. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 115 1 Uvod V današnjem času smo priča stalnim spremembam, ki vplivajo na organizacije, s čimer spreminjajo njihovo organizacijsko okolje. Vplivi so tako politični, zdravstveni, zakonodajno regulativni, kot ekološki. Pojavljajo se na domačem trgu, v lokalnem okolju, regijsko in globalno. Dejavniki, ki nanje vplivajo, so tudi notranji, izhajajoč iz organizacijskega notranjega okolja, vrednot, kulture, načina delovanja, komunikacije, ipd. Posledično se spreminja tudi paradigma organizacijske teorije (Ambrož, 2021, str. 67). Klasično razumevanje organizacije nadgrajujejo odnosi oz. razmerja med ljudmi, tako zaposlenimi kot zunanjimi sodelavci. Način vodenja je prešel od delegiranja in upravljanja v voditeljstvo oz. vodenje z zgledom in dialogom. Vodje morajo prilagoditi svoj način vodenja v hitro spreminjajočem času in kriznih situacijah (Khanmalek, 2025, str. 6). Prav tako se spreminja pogled na zaposlene – od fizičnih delavcev, ki z uporabo orodij in strojev izdelujejo proizvode, v t.i. umske delavce, ki upravljajo zahtevne računalniško vodene stroje in robote ob vedno večji digitalizaciji (Drucker, 2021, str. 132-153). Organizacije morajo vse te vplive upoštevati in se nanje primerno odzivati, pri čemer so nekatere bolj, druge pa manj uspešne. Bolj odporne organizacije lažje predvidevajo in se odzivajo na tveganja in priložnosti, ki se pojavljajo v spremembah njihovega konteksta in delovanja (ISO 22316:2017, 2017, str. V). Ob tem številni avtorji navajajo, da je odpornost odvisna od različnih dejavnikov, lastnosti ali značilnosti (Cassottana, 2020, str., 35; Jones, 2015, str. 13-16; Pipan, 2020, str. 10; Ruiz-Martin et al., str. 18-21). Pri tem niso poenoteni, prav tako ne glede njenega merjenja. Ob tem ugotavljamo, da je smiselno narediti pregled teh dejavnikov različnih avtorjev ter jih povezati v gradnike, ki tvorijo model organizacijske odpornosti. Naš raziskovalni problem je izbrati (po našem mnenju) glavne gradnike organizacijske odpornosti. Zato se raziskovalno vprašanje glasi: Kateri so gradniki organizacijske odpornosti? Tez ali hipotez si nismo zastavljali. Namen naše raziskave je povezati različne opredelitve organizacijske odpornosti in jih prikazati kot gradnike. Cilj raziskave je zapolniti teoretično vrzel, ki ne omenja gradnikov organizacijske odpornosti, ki bodo osnova za nadaljnja raziskovanja vplivov na uspešnost organizacij. 2 Teoretična izhodišča 2.1 Organizacijska odpornost Izraz odpornost verjetno izhaja iz latinščine in pomeni »skok, odboj« (Alexander, 2013, str. 2708). Izraz se je skozi zgodovino spreminjal, odvisno od njegove uporabe in konteksta. Odpornost je večdimenzionalen, sociotehnični pojav, ki obravnava, kako ljudje, kot posamezniki ali skupine, obvladujejo negotovost (Lee et al., 2013, str. 29). Danes ga povezujemo z odpornostjo materialov v industriji kot zaščito površine pred npr. rjavenjem. V medicini pa izraz uporabljamo kot odpornost organizma, odpornost na bolezni in Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 116 odpornost po cepljenju. Ob tem pa je izraz odpornost (ang. resilience) v današnjem času v velikem razmahu, od vojaške in obrambne odpornosti, regionalne (evropske) do državne. Odpornost civilne družbe prehaja tudi na nivo družine in posameznika. Organizacijska odpornost kot termin se je pričel izraziteje uporabljati konec 20. in v začetku 21. stoletja kot odziv na vedno pogostejše izredne situacije in krize. Raziskavo pomena in izvora termina je povzel Pipan v svoji doktorski disertaciji (2022, str. 6-10). Obširneje organizacijsko odpornost obravnava med drugim Fiksel v knjigi »Resilient by design: Creating businesses that adapt and flourish in a changing world« (2016, str. 129-147). V raziskavi uporabe tehnik strojnega učenja za ocenjevanje potenciala organizacijske odpornosti avtorji podajajo pregled enajstih definicij organizacijske odpornosti od leta 1973 do 2017, pri čemer je zadnja povzeta po ISO 22316:2017 standardu (Ewertowski, T. et al., 2022, str. 688). ISO 22316:2017 (2017, str. V) definira organizacijsko odpornost kot sposobnost organizacije, da se prilagodi v spreminjajočemu se okolju in s tem omogoči izpolnitev njenih ciljev ter preživetje in uspeh. Za namene naše raziskave smo se odločili, da v nadaljevanju uporabljamo definicijo organizacijske odpornosti, kot jo podaja omenjeni standard. Organizacijska odpornost je postala ključni element sodobnega vodenja podjetij, predvsem v kriznih časih (Crespo et al., 2025, str. 20218). Na organizacijsko odpornost vplivajo odporni posamezniki, inženiring odpornosti, odporna infrastruktura, kibernetska odpornost, sistemska odpornost, odpornost dobavne verige in poslovna odpornost (Ruiz-Martin, C. et al., 2018, str. 12). Sistematični pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature je pokazal, da je bilo narejeno veliko raziskav na temo odpornosti na raznih področjih. Velik vpliv na raziskave odpornosti organizacije je imela epidemija COVID-19. V post-kovidnem obdobju se pojavljajo raziskave na temo, kako naj se organizacije v bodoče pripravijo na podobne dogodke (Ewertowski et al., 2021, str. 12; Ewertowski, 2022, str. 16-18; Ewertowski et. al, 2022, str. 2- 41; Jaffit, 2024, str. 73-117). Ob porastu kibernetskih napadov in dobi digitalizacije se vedno več pozornosti posveča odpornosti IT sistemov in varovanju podatkov. Ob tem se prepoznava tudi pomen kritične infrastrukture in neprekinjenega poslovanja. Kot vpliv na model odpornosti organizacije se je pokazal pomen zaposlenih in kompetentnega kadra in njegovega prostovoljnega odhoda iz organizacije (Pipan, 2022, str. 119). Vpliv na organizacijsko odpornost in posledično uspešnost organizacije ima tudi kompleksnost znanj in izkušenj zaposlenih (Audretsch et al., 2021, str. 19-22). To področje s prihodom mladih generacij na aktivni trg delovne sile danes postaja izziv, prav tako soočanje s posledicami migracijskih valov in njihove integracije v organizacije. Drucker (2021, str. 31) pravi, da bodo zaposleni vse bolj obravnavani kot partnerji in kot taki enakovredni, torej jim ne moremo ukazovati – s tem bo ravnanje z ljudmi postajalo vedno bolj »trženjska naloga«. To pomeni, da ne bo prvo vprašanje kaj hoče organizacija, temveč, kaj hoče druga stran, kakšne so njene vrednote, cilji, ipd. Zato bo potrebno naloge kadrovske funkcije na novo definirati, da ne bo Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 117 več govorila o vodenju dela ljudi ampak o vodenju ljudi za doseganje uspešnosti (Drucker, 2021, str. 31). 2.2 Pomen ISO standardov za organizacijsko odpornost Pomembno vlogo pri razvoju standardov glede varnosti ima ISO organizacija in njen tehnični komite ISO/TC 292. Njegov namen je povečati družbeno varnost in družbeno odpornost (Ewertowski, 2022, str. 3,6). Na spletni strani ISO organizacije razberemo, da v družino standardov 22300 sodijo med drugim: ISO 22316: Organizacijska odpornost - Organizacijska odpornost – Načela in lastnosti, ISO 22361: Varnost in odpornost – Krizni menedžment – Smernice, ISO 22317: Varnost in odpornost - Sistemi upravljanja neprekinjenega poslovanja – Smernice za analizo vpliva na poslovanje, ISO 22301: Varnost in odpornost - Sistem vodenja neprekinjenega poslovanja - Zahteve, pa tudi ISO 37000: Smernice za upravljanje organizacij. Smernice za dvig organizacijske odpornosti podaja standard ISO 22316 in veljajo za vse vrste in velikosti organizacij ne glede na to, ali gre za javni sektor ali gospodarstvo. Standard pravi (2017, str. 6), da morajo organizacije preko usklajenega pristopa zagotoviti, da so njeni voditelji zavezani izboljšanju organizacijske odpornosti in da morajo zagotoviti zadostne vire za izboljšanje njene odpornosti. Prav tako je pomembna vodstvena struktura, ki zagotavlja izvajanje aktivnosti za izboljšanje odpornosti na vseh nivojih. Vzpostaviti je potrebno mehanizem, ki zagotavlja, da so investicije v izboljšanje odpornosti dosegle svoj namen. Nato je potrebno določiti način za spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje odpornosti ter učinkovito komunikacijo za izboljšanje razumevanja in odločanja. Zanimivo je, da pri pregledu domače literature nismo našli veliko raziskav, ki modele odpornosti povezujejo z ISO 22316. Po ISO 22316 (2017, str. 2-6) so lastnosti, ki gradijo organizacijsko odpornost sledeče: • skupna vizija in jasnost namena, • razumevanje in vpliv konteksta, • učinkovito in opolnomočeno vodenje, • kultura, ki podpira organizacijsko odpornost, • skupne (deljene) informacije in znanje, • razpoložljivost virov, • razvoj in usklajevanje vodstvenih disciplin, • podpiranje nenehnih izboljšav, • sposobnost predvidevanja in obvladovanja sprememb. 2.3 Določanje organizacijske odpornosti Organizacijska odpornost je zahteven in dinamičen koncept. Obstaja veliko različnih faktorjev in dejavnikov, ki prispevajo k odpornosti. Včasih avtorji enake koncepte različno poimenujejo. Ne glede na to obstajajo skupne značilnosti, ki pripomorejo k večji odpornosti organizacij. Ruiz-Martin et al. (2018, str. 17-18) navajajo 12 najpogostejših dejavnikov (zavedanje situacije, organizacijske ranljivosti, viri, sposobnost improvizacije, sposobnost predvidevanja dogodkov, gibljivost, zmožnost učenja, sodelovanje, odporni posamezniki, prilagodljivost, robustnost, Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 118 odvečnost). Ob tem poudarjajo, da lahko obstajajo tudi drugi in da odporne organizacije vključuje kombinacije različnih dejavnikov in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti. V praksi ni enotnega pristopa k ocenjevanju organizacijske odpornosti. Ruiz-Martin et al. (2018, str. 18) navajajo, da pri ocenjevanju odpornosti lahko izhajamo iz značilnosti organizacije, rezultatov organizacije in kako si organizacija opomore od neuspeha. Odpornost opredeljujejo štiri razsežnosti ali dimenzije: zanesljivost, okrevanje, robustnost in re-konfigurabilnost. Te dimenzije se lahko določijo preko različnih lastnosti. Najpogostejše so: odpornost, robustnost, absorpcijska sposobnost, hitrost okrevanja, popravljivost in sposobnost prilagajanja. Cassottana (2020, str. 10-11) Pipan v svoji disertaciji ob pregledu literature navaja osem značilnosti organizacijske odpornosti, kjer je združil definicije različnih avtorjev od l. 1998 do l. 2019. Tako je prepoznal: sposobnost prilagajanja, gibljivost, robustnost, zagotovljenost virov, ustvarjalnost in inovativnost, fleksibilnost, sposobnost predvidevanja dogodkov in menedžiranje področij ranljivosti. (Pipan, 2022, str. 11) Chari et al. (2024, str. 376) s primerjavo definicij in opisov organizacijske odpornosti v literaturi prepoznava štiri stopnje odpornosti: predvidevanje/ pripravljenost/ zaznavanje (proaktivna faza), obvladovanje/ odziv (sočasna faza) in prilagajanje/ učenje/ okrevanje (reaktivna faza). Med ostalimi povezujočimi definicijami pa prepoznava: robustnost; predvidevanje in prilagajanje; obvladovanje in prilagajanje; predvidevanje, obvladovanje in prilagajanje. Te definicije se po drugi strani povezujejo z dejavniki odpornosti ostalih (v tej raziskavi) omenjenih avtorjev. V nadaljevanju razvije model, kjer so dejavniki prikazani kot dinamične zmogljivosti odpornosti in določeni za vsako stopnjo posebej. Nekateri uporabljeni termini so enaki kot pri drugih raziskovalcih, npr. varnost, gibljivost, odvečnost, prilagodljivost. Za lažjo obdelavo podatkov in njihovo primerjavo, bomo vsa različna poimenovanja vplivov odpornosti (značilnosti, lastnosti, dejavniki, atributi, ipd.) v nadaljevanju imenovali »dejavniki odpornosti«. Rezultate raziskave pa bomo poimenovali »gradniki odpornosti«. 3 Metoda Pregled literature smo izvedli z uporabo metode deskripcije (opisa dejstev), sinteze in kompilacije (povzetka rezultatov) obravnavanih raziskav drugih avtorjev. Primerjali smo znanstvene članke in doktorske disertacije, v katerih avtorji obravnavajo dejavnike organizacijske odpornosti, z ISO 22316:2017. Osnovni vzorec literature je prestavljalo 11 člankov in knjig ter 6 doktorskih disertacij. Od teh smo uporabili sedem ključnih enote literature, kjer je celovito in sistematično podan pregled dejavnikov organizacijske odpornosti (glej tabelo 1). Kot rezultat pregleda literature in primerjave z načeli in lastnostmi odpornosti ISO 22316:2017 standarda smo oblikovali pet temeljnih gradnikov organizacijske odpornosti. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 119 Tabela 1 Pregled izbranih virov literature Avtor Naslov Vir Obravnavana tema/komentar Cassottana, B. (2020) Systems Resilience: Definition, Modeling and Its Quantitative Analysis doktorska disertacija določi dimenzije odpornosti in obravnava lastnosti organizacijske odpornosti Chari, A. (2024) Building Manufacturing Resilience for Sustainability - A Dynamic Capabilities Perspective doktorska disertacija določi faze odpornosti in zmogljivosti organizacijske odpornosti Crespo, J.D.O., Domínguez, J.M.F., & Guzmán, D.M.C. (2025) An analytical study of structural equation modeling on organizational resilience and financial performance in Ecuadorian SMEs znanstveni članek obravnava preventivno in reaktivno odpornost organizacije, raziskava vpliva spremenljivk na organizacijsko odpornost Duchek, S. (2020) Organizational resilience: a capability- based conceptualization znanstveni članek organizacijska odpornost z vidika zmogljivosti in obravnava karakteristik modela odpornosti organizacije International Organization for Standardization. (2017) ISO 22316:2017: Security and resilience - Organizational resilience — Principles and attributes mednarodni standard načela in smernice organizacijske odpornosti Pipan, R. (2022) Vpliv organizacijske odpornosti na namero za prostovoljni odhod iz organizacije doktorska disertacija značilnosti organizacijske odpornosti, raziskava vpliva organizacijske odpornosti na prostovoljni odhod iz organizacije Ruiz-Martin, C., López-Paredes, A., & Wainer, G. (2018). What we know and do not know about organizational resilience znanstveni članek sistematični pregled literature na temo odpornosti organizacije, štiristopenjski model odpornosti, najpogostejši dejavniki organizacijske odpornosti Iskanje se je izvajalo po bazah Cobiss, ProQuest Dissertations & Theses, Scopus, ScienceDirect, Web od Science, SpringerLink in repozitoriju FOŠ. Iskane besede so bile »odpornost organizacije«, »model odpornosti«, »gradniki odpornosti«, »obvladovanje sprememb« in angleško »resilience«, »organization«, »resilience model«, »resilience building blocks«, »change management« in »leadership«. Za arhiviranje literature (člankov, knjig in disertacij) smo uporabili programsko orodje Zotero verzije 7.0.15. Selekcionirali smo jo tako, da smo odstranili dvojnike in reference z nepopolnim tekstom. Grafični prikaz modela raziskave podaja slika 1. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 120 Slika 1 Grafični model raziskave Zbrane podatke smo analizirali in predstavili v obliki tabele, da je razvidno, kateri dejavniki se povezujejo v gradnike modela organizacijske odpornosti. Zanesljivost in ponovljivost rezultatov raziskave predstavlja tabelarični prikaz gradnikov in povezava na značilnosti in dejavnike, opisane v referenčni literaturi. 4 Rezultati Avtorji, vključeni v našo raziskavo, navajajo 65 različnih dejavnikov odpornosti, vendar so nekateri izrazno ali vsebinsko podobni. Največkrat se pojavljajo izrazi prilagodljivost, viri, odpornost, robustnost, voditeljstvo in predvidevanje (glej tabelo 2). Primerjali smo jih med seboj in ugotovili, da se nekatere navezujejo na vodenje, okolje oz. kontekst organizacije, znanja in veščine, različne vire in prilagajanje ter odzivanje na spremembe. Tabela 2 Najpogosteje uporabljeni izrazi odpornosti izraz št. omemb prilagodljivost 9 viri 8 odpornost 4 robustnost 4 voditeljstvo 4 predvidevanje 4 Dejavnike organizacijske odpornosti v izbranih sedmih virih prikazuje tabela 3. Znanstveni članki ISO 22316:2017 Doktorske disertacije Gradniki organizacijske odpornosti Sinteza Kompilacija Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 121 Tabela 3 Dejavniki organizacijske odpornosti v izbranih virih Avtor / Vir Dejavnik organizacijske odpornosti Cassottana, B. (2020) odpornost, robustnost, absorpcijska sposobnost, hitrost okrevanja, popravljivost, sposobnost prilagajanja Chari, A. (2024) zavedanje situacije, vidnost, varnost, odvečnost, gibljivost, prilagodljivost, sodelovanje, voditeljstvo, upravljanje znanja, načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, položaj na trgu Crespo, J.D.O., Domínguez, J.M.F., & Guzmán, D.M.C. (2025) poslovne prakse, zaposleni, preventivna odpornost, reaktivna odpornost, menedžment in voditeljstvo, informacijski sistemi, socialni kapital, finančna uspešnost, organizacijska in finančna odpornost Duchek, S. (2020) opazovanje in prepoznavanje, priprava, sprejemanje, razvoj in implementacija rešitev, refleksija in učenje, organizacijske spremembe ISO 22316:2017 skupna vizija in jasnost namena, razumevanje in vpliv konteksta, učinkovito in opolnomočeno vodenje, kultura, ki podpira organizacijsko odpornost, skupne (deljene) informacije in znanje, razpoložljivost virov, razvoj in usklajevanje vodstvenih disciplin, podpiranje nenehnih izboljšav, sposobnost predvidevanja in obvladovanja sprememb Pipan, R. (2022) sposobnost prilagajanja, gibljivost, robustnost, zagotovljenost virov, ustvarjalnost in inovativnost, prilagodljivost, sposobnost predvidevanja dogodkov, menedžiranje področij ranljivosti Ruiz-Martin, C., López- Paredes, A., & Wainer, G. (2018) zavedanje situacije, organizacijske ranljivosti, viri, sposobnost improvizacije, sposobnost predvidevanja dogodkov, gibljivost, zmožnost učenja, sodelovanje, odporni posamezniki, prilagodljivost, robustnost, odvečnost Tabela 4 prikazuje povezave med lastnostmi ISO 22316:2017 standarda in gradniki, kot smo jih opredelili po pregledu dejavnikov odpornosti. Lastnosti »skupna vizija in jasnost namena« in »učinkovito in opolnomočeno vodenje« smo povezali v »politike in usmeritve vodstva«. »Ekosistem organizacije« tvorijo lastnosti kulture, nenehnih izboljšav ter razumevanje in vpliv konteksta. Gradnik »raznolikost kompetenc« tvorijo lastnosti skupne informacije, znanja in vodstvene discipline. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 122 Gradnik »obvladovanje sprememb« se odraža preko lastnosti »sposobnost predvidevanja in obvladovanja sprememb«. Gradnik »razpoložljivost virov« se neposredno navezuje na enako imenovano lastnost standarda. Tabela 4 Povezava med lastnostmi ISO 22316:2017 in gradniki modela odpornosti ISO 22316:2017 lastnosti Gradnik odpornosti Skupna vizija in jasnost namena Politike in usmeritve vodstva Učinkovito in opolnomočeno vodenje Kultura, ki podpira organizacijsko odpornost Ekosistem organizacije Podpiranje nenehnih izboljšav Razumevanje in vpliv konteksta Skupne (deljene) informacije in znanje Raznolikost kompetenc Razvoj in usklajevanje vodstvenih disciplin Razpoložljivost virov Razpoložljivost virov Sposobnost predvidevanja in obvladovanja sprememb Obvladovanje sprememb Kot pregled literature in primerjavo z mednarodnim ISO standardom lahko prepoznamo pet glavnih gradnikov modela organizacijske odpornosti: 1. Politike in usmeritve vodstva 2. Ekosistem organizacije 3. Raznolikost kompetenc 4. Razpoložljivost virov 5. Obvladovanje sprememb 5 Razprava Odpornost je temeljna organizacijska sposobnost, usmerjena v organizacijski napredek. Podjetjem omogoča, da prenesejo stres, nenehno inovirajo in se hitro prilagajajo spremembam (Duchek, 2020, str. 238). Ker so organizacije kompleksne mreže ljudi, krajev in virov, morajo vlagati v svojo odpornost, kar pa predstavlja številne izzive (Lee et al., 2013, str. 35). Zavedati se morajo, kaj vpliva na njihovo odpornost, kar pa je, kot smo videli pri študiju literature, ni enostavno. Raziskovalci uporabljajo različna poimenovanja, od dejavnikov, lastnosti, karakteristik, ipd. Za lažji prikaz in primerjavo smo jih poimenovali dejavniki odpornosti. Primerjali smo jih tudi z lastnostmi odpornosti, kot jih podaja standard ISO 22316:2017. Oblikovali smo pet gradnikov modela organizacijske odpornosti, kot so prikazani v poglavju rezultati. Gradnik »politike in usmeritve vodstva« združuje dejavnike, vezane na jasnost sporočanja strategij za uresničitev ciljev organizacij. Jones (2015, str. 125) ugotavlja, da vedenje vodstva pomembno vpliva na organizacijsko odpornost. Ljudi ne moremo »upravljati«, temveč jih Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 123 moramo voditi (Drucker, 2001, str. 31), kar pa lahko naredimo samo z jasno vizijo, politiko in usmeritvami. Organizacije so kompleksni sistemi, ki so v nenehno povezavi z dinamičnim zunanjim okoljem in dejavniki, ki vplivajo na organizacijsko odpornost (Fiksel, 2015, str. 49). Odnosi znotraj organizacije postajajo vedno bolj pomembni in prevzemajo obliko partnerstev – ne samo med zaposlenimi temveč z vsemi zunanjimi izvajalci, pogodbeniki ali dobavitelji (Drucker, 2001, str. 92). Del ekosistema so tudi notranje in zunanje informacije, ki so za vodstvo ključne. Dolgoročno gledano so informacije o zunanjem okolju najpomembnejše informacije, ki jih vodstveni delavci potrebujejo za svoje delo (Drucker, 2001, str. 129). Zavedanje odpornosti mora biti vgrajeno v samo kulturo podjetja, obstoječe poslovne procese, vključno z upravljanjem oskrbne verige, varovanjem okolja, vodenjem človeških virov in inovativnostjo (Fiksel, 2015, str. 88). Prepoznani gradnik »ekosistem organizacije« zato vključuje dejavnike, ki so vezani na bodisi zunanji bodisi notranji kontekst organizacijskega okolja in njegovih vplivov na organizacijo. Kompleksnost znanj organizacije ima pomemben vpliv na njeno uspešnost in odpornost. Najbolj odporna podjetja se osredotočajo na izkoriščanje notranjih virov in njihovo nadomeščanje z med organizacijskim sodelovanjem (Audretsch & Belitski, 2021, str. 21). Organizacijske kompetence postajajo vedno bolj koristne in relevantne v procesu načrtovanja organizacij, če je v ospredju dolgoročno preživetje podjetja in razvoj konkurenčnih prednosti pri delovanju v turbulentnih okoljih (Elgezabal et al., 2023, str. 134). Gradnik raznolikost kompetenc vključuje faktorje, vezane na kompetence, znanja in veščine. Gradnik razpoložljivosti virov združuje dejavnike, vezane na podporo in zavedanje vodstva preko zagotavljanja virov. Pri hitrem odzivu na spremembe v organizaciji ob aktivni vključenosti zaposlenih je razpolaganje z ustreznimi viri. Čas, finančni viri in človeški viri so ključni za izgradnjo organizacijske odpornosti, saj omogočajo učinkovito predvidevanje neželenih dogodkov (Duchek, 2020, str. 235). Zadnji prepoznani gradnik modela organizacijske odpornosti je obvladovanje sprememb. Vključuje dejavnike, vezane na spreminjajoče okolje, pripravljenost ter odziv na spremembe. Le-teh ni moč obvladovati, možno jih je le predvidevati, v današnjem okolju so neizbežne in pravimo, da postajajo »pravilo« oz. edina »stalnica« v delovanju organizacij (Drucker, 2001, str. 76). Namesto da bi se upirala spremembam in se oklepala stabilnosti, inovativne organizacije razvijajo sposobnost prilagajanja pri soočanju z izzivi spreminjajočega se okolja (Fiksel, 2015, str. 18). Z določitvijo gradnikov odpornosti smo uresničili namen naše raziskave ter odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje kateri so gradniki modela organizacijske odpornosti. Ob tem se zavedamo, da je gradnikov lahko še veliko več, mi smo se osredotočili na prepoznavanje in poimenovanje za nas najpomembnejših. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 124 6 Zaključek Izvedli smo sistematični pregled izbrane znanstvene in strokovne literature, doktorskih disertacij in mednarodnega standarda, ki na različne načine obravnavajo vplive na organizacijsko odpornost. Te vplive različno poimenujejo, kot dejavnike, značilnosti, lastnosti, ipd. V raziskavi smo jih povezali gradnike modela organizacijske odpornosti, kar je pomembna osnova za nadaljnja raziskovanja. Določili smo pet gradnikov: politike in usmeritve vodstva, ekosistem organizacije, raznolikost kompetenc, razpoložljivost virov in obvladovanje sprememb. S tem smo zapolnili vrzel, ki smo jo prepoznali uvodoma. To je na enem mestu s sistematičnim pregledom literature povezati različne dejavnike odpornosti v temeljne gradnike modela organizacijske odpornosti. Raziskava predstavlja doprinos organizacijam in njihovim menedžerjem, saj so usmerjeni v dosego ciljev, ki izhajajo iz strategije podjetja. Ob tem se soočajo s stalno spreminjajočim okoljem, v katerem delujejo, in vplivi, ki jih morajo upoštevati pri svojem delovanju. Pri doseganju teh ciljev in uspešnem odzivanju na spremembe so jim lahko v pomoč predstavljeni gradniki organizacijske odpornosti. Širši družbeni vpliv raziskave pa je lahko večja odpornost organizacij in zavedanje, kaj na njeno odpornost vpliva. Omejitve raziskave so predvsem v majhnem obsegu vključene znanstvene in strokovne literature, kljub temu, da smo obravnavali avtorje, ki so že izvedli celovit pregled dejavnikov, lastnosti in značilnosti organizacijske odpornosti. Nadaljnje raziskovanje gre lahko v smeri prepoznavanja in analiziranja drugih gradnikov organizacijske odpornosti in obravnave večjega obsega literature. Prav tako gre raziskovanje lahko v smeri vplivov gradnikov odpornosti na različne vidike organizacije (finančne, kadrovske, ipd.). Članek je izdelan kot del obveznosti za potrebe študijskega programa Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu. Reference 1. Alexander, D.E. (2013). Resilience and disaster risk reduction: an etymological journey. Natural Hazards and Earth System Sciences, 13(11), 2707-2716. https://doi.org/10.5194/nhess-13-2707- 2013 2. Ambrož., M. (2021). Paradigma sodobne organizacije. Fakulteta za organizacijske študije v Novem Mestu. 3. Audretsch, D.B., & Belitski, M. (2021). Knowledge complexity and firm performance: evidence from the European SMEs. Journal of Knowledge Management, 25(4), 693-713. https://doi.org/10.1108/JKM-03-2020-0178 Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 125 4. Cassottana, B. (2020). Systems Resilience: Definition, Modeling and Its Quantitative Analysis (Š. publikacije. 28832449). [Doktorska disertacija, National University of Singapore]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 5. Chari, A. (2024). Building Manufacturing Resilience for Sustainability - A Dynamic Capabilities Perspective (Št. publikacije. 31469313). [Doktorska disertacija, Chalmers University of Technology]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 6. Chari, A., Despeisse, M., Johansson, B., Morioka, S., Gohr, F.C., & Stahre, J. (2024). Resilience compass navigation through manufacturing organization uncertainty – A dynamic capabilities approach using mixed methods. CIRP Journal of Manufacturing Science and Technology, 55, 375-389. https://doi.org/10.1016/j.cirpj.2024.10.014 7. Crespo, J.D.O., Domínguez, J.M.F., & Guzmán, D.M.C. (2025). An analytical study of structural equation modeling on organizational resilience and financial performance in Ecuadorian SMEs. Decision Analytics Journal, 15. https://doi.org/10.1016/j.dajour.2025.100575 8. Drucker, F.P. (2001). Managerski izzivi v 21. stoletju. GV Založba. 9. Duchek, S. (2020). Organizational resilience: a capability-based conceptualization. Business Research, 13(1): 215-246. https://doi.org/10.1007/s40685-019-0085-7 10. Elgezabal, O., Mirchuk, K., Singer-Coudoux, K., & Kretschmer, M. (2023). Organisational competencies: The Essence of Emerging Resilience. European Conference on Management Leadership and Governance, 19(1), 125-135. https://doi.org/10.34190/ecmlg.19.1.1859 11. Ewertowski, T., & Butlewski, M. (2021). Development of a Pandemic Residual Risk Assessment Tool for Building Organizational Resilience within Polish Enterprises. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(13), 6948. https://doi.org/10.3390/ijerph18136948 12. Ewertowski, T. (2022). A Standard-Based Concept of the Integration of the Corporate Recovery Management Systems: Coping with Adversity and Uncertainty during a Pandemic. Sustainability, 14(3), 1254. https://doi.org/10.3390/su14031254 13. Ewertowski, T., & Butlewski, M. (2022). Managerial Perception of Risk in an Organization in a Post-COVID-19 Work Environment. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(22), 14978. https://doi.org/10.3390/ijerph192214978 14. Fiksel, J. (2015). Resilient by design: Creating Businesses That Adapt and Flourish in a Changing World. Island Press. 15. International Organization for Standardization. (2017). ISO 22316:2017: Security and resilience - Organizational resilience — Principles and attributes. 16. Jaffit, M. (2024). Adaptive Resilience as a Process: Evidence From an Extreme Event (Št. publikacije. 31726466). [Doktorska disertacija, University of Pretoria (South Africa)]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 17. Jones, B. A. (2015). Benchmarking organizational resilience: A cross-sectional comparative research study (Št. publikacije. 3730739) [Doktorska disertacija, New Jersey City University]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 18. Khanmalek, Y. D. (2025). A Phenomenological Study on Self-Perceived Leadership Styles and Effectiveness During an Organizational Crisis (Š. publikacije. 31847113). [Doktorska disertacija, The Chicago School of Professional Psychology ]. ProQuest Dissertations and Theses Global. 19. Lee, A.V., Vargo, J., & Seville, E. (2013). Developing a Tool to Measure and Compare Organizations’ Resilience. Natural Hazards Review, 14(1), 29-41. https://doi.org/10.1061/(ASCE)NH.1527-6996.0000075 Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 126 20. Pipan, R. (2022). Vpliv organizacijske odpornosti na namero za prostovoljni odhod iz organizacije. [Doktorska disertacija, Fakulteta za organizacijske študije v Novem Mestu]. 21. Ruiz-Martin, C., López-Paredes, A., & Wainer, G. (2018). What we know and do not know about organizational resilience. International Journal of Production Management and Engineering, 6(1), 11-28. https://doi.org/10.4995/ijpme.2018.7898 *** Matej Klasinc je diplomiral je na univerzitetnem študiju Fakultete za pomorstvo in promet, smer Tehnologija prometa leta 2007, iz področja simulacij in modeliranja logističnih operacij. Je vodilni presojevalec za standarde ISO 9001, ISO 14001 in AQAP standarde pri certifikacijski hiši Bureau Veritas. Vodi seminarje in delavnice za omenjene standarde. Ima licenco CQI IRCA predavatelja. Predaval je tudi na različnih dogodkih in konferencah. Je član upravnega odbora Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO) in nacionalni predstavnik v Evropskem združenju za kakovost (EOQ). Delovne izkušnje je nabiral v pomorstvu – navigaciji na Splošni plovbi Portorož, špediciji in logistiki na Intereuropi (Kopenski promet Ljubljana) ter trgovskem podjetju MDM kot vodja logistike in skrbnik sistema vodenja kakovosti. Od 2015 je zunanji sodelavec Bureau Veritas. *** Boris Bukovec je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru s področja organizacije in menedžmenta. Po devetnajstih letih delovanja v avtomobilski industriji se je zaposlil na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu, kjer je šestnajst let opravljal funkcijo dekana. Je zaslužni profesor za področje organizacije in menedžmenta ter znanstveni svetnik. Njegova bibliografija obsega več kot 500 enot s področja upravnih in organizacijskih ved, s poudarki na kakovosti, obvladovanju sprememb in organizacijskega razvoja. *** Abstract: Building Blocks of the Organizational Resilience Management Model Research Question (RQ): Which are the building blocks of the organizational resilience model that contribute to the successful management of changes in the organizational environment? Purpose: The purpose of the research is a review of domestic and foreign professional literature, where the authors investigate organizational resilience and its models for successful adaptation and response to changes in the ecosystem of the organization. Method: The method is based on a review of domestic and foreign professional and scientific literature, where we focused on open-type articles and doctoral dissertations in the period 2020- 2024. The search was performed in the Cobiss, ProQuest Dissertations & Theses, Scopus, ScienceDirect, Web of Science and SpringerLink databases and the FOŠ repository. The search terms were "resilience", "organization", "resilience model", "change management" and "leadership". Results: By the literature review, we found that there is no specific model of organizational resilience that can be measured. We have identified the building blocks of the model, which are based on the principles of organizational resilience, as given by the international standard ISO 22316:2017. The findings will be the basis for further research and study of how these building blocks are recognized in companies and how they can help to facilitate and better manage changes. Organization: Organizations are oriented towards the achievement of goals arising from the company's strategy. At the same time, they are faced with a constantly changing environment in which they operate and the influences that they must take into account in their performance. In achieving these goals and successfully responding to changes, the resilience model can help them by understanding and taking into account the building blocks of this model. Society: The broader social impact of the research is greater resilience of organizations and awareness of the influences on its resilience. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij / June 2025, leto / year 14, številka / number 2, str. / pp. 114–127. 127 Originality: The literature review showed that the field of organizational resilience research in Slovenia is poorly covered. The research represents a contribution to the understanding, which building blocks are important for organizations to successfully respond and adapt to changes. Limitations / further research: The limitation of the research is a small sample of domestic professional and scientific literature and the lack of research among Slovenian (small and medium- sized) companies. The proposal for further research goes in the direction of collecting data and information from Slovenian companies regarding their resilience and success in responding to changes in their environment. Keywords: organizational resilience, resilience model, building blocks, changes. Copyright (c) Matej KLASINC, Boris BUKOVEC Creative Commons License This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.