LETO XXI. — številka 53 KRANJ, sobota, 6. 7. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Jst izhaja od oktobra 1947 kot tednik, □d 1. januarja 1958 kot poltednik. 3d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar gL A S I L O S O C I AU ^jJ^j^^J^ mmJr Z — P E L 0 V NEGA LJUDSTV A ZA GORENJSKO Izključitve in izstopi iz ZK v trziski občim Pred nedavnim so v Tržiču razpravljali o vzrokih in številu izključitev in izstopov iz čfanstva zveze komunistov. Najprej se pomudimo pri izključitvah. Leta 1965 so v tržiški občini izključili 9 oseb, 1966 šest in letos 3 osebe. Med vzroki za izključitev navajajo religioznost ter politično neodgovor-n°st in neaktivnost. Po mnenju sekretarja komiteja obč. konference ZKS v Tržiču Staneta Mešiča kažejo ti podatki na Pomanjkljivo politično izobrazbo članstva zveze komunistov. Zanimive so tudi ugotovitve o samovoljnih izstopih iz ZK. Leta 1965 je v tržiški občini izstopilo iz članstva ZK 10 oseb, leta 1966 16 in lani 4 osebe. Večina izmed ljudi, ki 80 izrazili željo, da izstopijo iz članstva ZK, je poudarjalo Previsoko članarino, vendar na komiteju občinske konference menijo, da ti Izgovori niso bistven in resničen vzrok 111 da je treba vzroke za izstope iskati drugje. Kje so po ttinenju komiteja resnični vzroki za izstope iz članstva zveze komunistov? Najprej navajajo trenutno razočaranje tistih, kl so od ZK pričakovali privilegije, ta vzrok pa povezujejo z ugotovitvijo, da je precej tistih ljudi, ki so izstopili bilo aktivnih, dokler niso uresničili svojih želja za boljši standard. Skratka, dosti ljudi je bilo v ZK samo zato, da so dosegli svoj standard. Sploh pa tržiški komunisti menijo, da bi morali takšne ljudi izključiti iz članstva ZK, ne pa Jih pustiti da sami izstopijo. Med vzroki za izstop najdemo Nadalje še primere religioznih dejanj in prenizek nivo politične izobrazbe, zlasti še po reorganizaciji ZK v tržiški ob-•■nii ko takšni ljudje niso videli svojega mesta v članstvu. ^aJ omenimo še eno ugotovitev. Nekateri so kot vzrok za svoj izstop navajali, da se jim je na delovnem mestu zgodila krivica. Takšno izjavljanje je dobro komentiral sekretar občinske konference ZKS Tržič Stane Mešič, ko je dejal: »Za človeka, ki je navedel tak vzrok za izstop iz ZK, se lahko vPrašamo, ali ni nikdar razumel svoje pripadnost ali pa je delal zaraditega v ZK, da bi kot član imel mir.« Vili G. Tudi pri zasebnih delodajalcih normirano delo Zbora radovljiške občinske skupščine sta na zadnji seji Ined drugim sprejela tudi spremembo in dopolmitev odloka o določitvi najnižjega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih Pfi zasebnih delodajalcih. Sprememba odloka je bila po-rebna, ker je repuališki sekretariat za dalo določal, da ahko tudi zasebni delodajalci zaposlenim delavcem osebne dohodke izplačujejo na osnovi dosežene norme. Tako bodo ^ radovljiški občini v prihodnje zasebni delodajalci lahko delavcem dolo normirali in bo delavčev dohodek odvisen od ^seganja norme. Vendar pa bodo zasebni delodajalci pri Postavljanju norm morali upoštevati osnove sorodnih go-fPodaTskih organizacij. Odbora občinske skupščine pa sta sPrejrioniIa tudi tisti del odloka, ki govori o gospodinjskih ^°ttiočrkicah. Tako bodo gospodinjske pomočnice s celodnev-zapajjlitvijo upravičene do 45 tisoč, z osemurno zaposlitvi-Pa 30 "o jo Pa 30 tisoč starih dinarjev mesečnega dohodka. A. 2. Kranj, petek, 5. julija — Danes dopoldne je prispela na enodnevni obisk v kranjsko občino 30-članska študij/ca delegacija iz Frankfurta, ki je te dni gost zveze delavskih univerz Slovenije. Dopoldne so se v delavskem domu v Kranju pogovarjali s predstavniki kranjske delavske univerze. Ogledali so si tudi kranjsko tovarno Planika, nekatere kranjske kulturne zanimivosti ter Jezersko in Preddvor. (A. ž. — Foto: F. Perdan) V današnji številki: na 3. strani: Vso pozornost komunalnim napravam na 8. strani: Poglejmo v Beneško Slovenijo na 10. strani: Kako je Čop plezal Čopov steber na 14. strani: Stepni romar na 22. strani: Dan, ko je kraljevalo veselje na 24. strani: Mladoletnika sta vlomila že šestkrat Življenjski stroški za tri odstotke večji Življenjski stmški so v radovljiški občini v prvih letošnjih mesecih v primerjavi z lanskim obdobjem porasli za 3 odstotke. Tako so poprečni mesečni stroški štiričlanske delavske družine (z enim zaposlenim in dvema otrokoma) lani znašali 111 tisoč starih dinarjev, letos pa 114 tisoč. Zanimiv je tudi podatek, da je lani poprečni mesečni osebni dohodek (januar — april) v gospodarstvu znašal 82.300, letos pa 84.600 starih dinarjev. Tako so osebni dohodki skupaj z otroškimi dodatki za dva otroka tako letos kot lani pokrili le 83 odstotkov vseh življenjskih stroškov. Vendar pa je v kovinski in tekstilni industriji zaradi nižjih osebnih dohodkov ta odstotek še manjši. Podatki o zaposlenosti pa kažejo, da je bilo lani na področju občine v gospodarstvu zaposlenih v prvih štirih mesecih 7553 delavcev, letos 7462. Tako je bilo konec apri- la v občini prijavljenih 290 brezposelnih, med katerimi jih je kar 110 prvič iskalo zaposlitev. Med brezposelnimi je bilo 82 odstotkov žensk in 9 odstotkov takšnih, ki imajo visoko, višjo ali sred« njo izobrazbo. A. 2. mešanicakav i ^''''"MiiimiiimiiimfiniiiiiimiiiiiiimiiiM I i-—-1 n Poleg pohištva in gospodinjskih strojev bomo razstavljali in I I ^afafck. _ _ prodajali na doslej največjem razstavnem prostoru na GS murka LESCE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 2.—13.AVG. • zavese • preproge • posteljnino volnene odeje nogavice konfekcijo pletenine | dežnike srajce 1 PO IZREDNO UGODNIH SEJEMSKIH CENAH 0999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999964 NOTO KAKOR. Proslave za dan borca v občini Škofja Loka Zaradi izseljenskega piknika vse proslave prestavljene na nedeljo Običaj je, da se vsako leto Za 4. julij, praznik borcev, spominjamo ljudi, ki so pred četrt stoletja darovali svoja livijenja za svobodo jugoslovanskih narodov. Širom po domovini prirejajo združenja zveze borcev proslave na čast padlim junakom. Zanimalo nas je, kakšen je ob tej priliki spored prireditev v obči-ni Škofja Loka. Na sedežu občinske organizacije zveze borcev smo zvedeli, da so zaradi izseljenskega piknika vse proslave prestavljene na nedeljo, 7. julija. Sicer pa je program prireditev dokaj pester. Raznašalko(ca) za dostavo jutranjika Delo naročnikom sprejmemo takoj. Zaposlitev primerna za upokojence. Prednost imajo osebe, ki stanujejo na Primskovem, Klancu ald Hujati in da imajo kolo. Ponudbe sprejema podružnica C P Delo Kranj. Organizacija ZZB Puštal bo jutri ob JO. uri na Sv. Andreju odkrila spominsko ploščo padlemu partizanu, prvoborcu Božnarju Jakobu. V Gorenji vasi v Poljanski dolini bodo organizirali tovari-ško srečanje s partizanskim taborom. Pričetek bo ob J5. uri. Osnovna šola Poljane na isti dan sprejema pokroviteljstvo nad spomenikom padlim borcem v njihovem kraju. Organizacija ZB Selce pripravlja talno komemoracijo ob spomeniku padlim v Dolenji vasi nad Škofjo Loko, kjer so Nemci leta J943 po-strelili 19 talcev iz Begunj. Ob tej priliki bo lesno industrijsko podjetje LIP Cešnji-ca krajevni organizaciji ZB podelila prapor. Patronat nad omenjenim spomenikom bo prevzela osnovna šola Selce. Zdrulenje vojaških vojnih invalidov Železniki organizira jutri ob 15. uri v Železnikih srečanje borcev in vojaških invalidov iz Selške in Poljanske doline. Dopol- dan istega dne bo osnovna šola Trata sprejela pokroviteljstvo nad spomenikom padlim partizanom v Virnia-šah pri Sv. Duhu. Proslave bodo povsod popestrili s kulturnim programom. Občinska organizacija ZB Škofja Loka je krajevnim združenjem namenila skupno 615.000 S din. Le-ta bodo denar porabila za obnovo spomenikov in polepšanje partizanskih grobov. 2e v četrtek, na sam praznik, so borci na večih krajih zakurili kresove. Posebne delegacije so obiskale bolne borce in partizanske mame na njihovih domovih. Organizacija je tudi pripravila številne izlete z mladino v razne partizanske kraje. Vsa združenja, ki prirejajo proslave, vabijo na svečanost sorodnike padlih borcev, posebej pa še mladino. Mladinski aktivi v posameznih krajih naj poskrbijo za udeležbo in sodelovanje mladih. I. G. GORENJSKA KREDITNA DANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN dne 14. 8.1968 in 14. 2.1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1. 1968 do 31. 1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.— Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti aH več. i Počastitev alpinistov za Akom V počastitev prve obletnice tragične smrti dveh mladih alpinistov Uroša Skcrla in Tomaža Križnarja, ki sta se V četrtek ob 16. uri se je na Brnikih začel velik! letalski miting, na katerem so nastopili letalci lz Zahodne Nemčije, Cefikoslo- vaške in Jugoslavije. Razen tega je sodelovala tudi ameriška tovarna letal »plper« s Štirimi letali. Prireditev si Je ogledalo in pozdravilo letalce okrog 50 tisoč gledalcev iz raznih krajev Slovenije pa tudi Hrvatske, Avstrije in Italije. Trideset tisoč se jih jc zbralo ua letališču, drugi pa so si miting ogledali iz okoliških gozdov. — loto: F. Pcrdau ponesrečila 2. julija lani v Kočarjevi smeri, jc bila v nedeljo skromna slovesnost za Akom pod Široko pečjo. Slovesnost so pripravili kranjski alpinisti. Nekaj besed v spomin mladima alpinistoma je spregovoril načelnik AO Kranj Franc Ekar, nato pa so odkrili tudi lepo spominsko ploščo. Slovesnosti so se udeležili tudi svojci in P» alpinisti iz Tržiča. . V neposredni bližini jc tudi plošča Darka Bcleta, mladega kranjskega alpinista, ki se je leta 1950 ponesrečil le malo dlje v Čopovi smeri. BERITE GLAS 1 veleblagovnica ljubi jana NOVA IN SODOBNO UREJENA BLAGOVNICA »NAMA« V ŠKOFJI LOKI — PRI AVTOBUSNI POSTAJI VABI NA OBISK IN K NAKUPU VSE POTREBŠČINE ZA OSEBNO UPORABO, ZA DOM IN ZA GOSPODINJSTVO NAKUP TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT M blagovnica škofja loka Kranjske investicije do 1970. leta Vso pozornost komunalnim napravam Letos: rezervoar na Zelenem hribu in v Stražišču — Prihodnje leto: vodovod do Žabnice? Do zdaj smo pri pregledu uresničevanja družbenega pro grama kranjske občine do 1970. leta prikazali le nekatere splošne podatke. Tako smo ugotovili, da so podatki o gospodarjenju oziroma o rezultatih gospodarjenja v delovnih organizacijah v kranjski občini za pretekli dve leti dokaj ugodni. Kazalo je celo že, da bi družbeni program lahko spremenili navzgor. Vendar pa letošnji Podatki in predvidevanja za prihodnje že napovedujejo določene težave predvsem na področju uresničevanja investicijskega programa do 1970. leta. Investicijska predvidevanja so vsekakor ogromna in bodo terjala veliko naporov od kranjskih gospodarskih organizacij. Ce pa bodo ta predvidevanja uresničena, m pri tem ne smemo biti TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podulit, tehnolit Izdelujemo in montiramo sobne 'n okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. 'Mnuiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiini preveč črnogledi, pa že sedaj nekateri napovedujejo, da bo do delnega zaostajanja na tem področju v kranjskem gospodarstvu prišlo po 1970 letu. Vendar pa naš namen ni polemizirati oziroma napovedovati v tej smeri. Bralce želimo namreč seznaniti predvsem o predvidenih investicijah v kranjski občini, ki več ali manj terjajo čimprejšnjo uresničitev. Do zdaj smo že povedali, da se na področju terciarnih dejavnosti v kranjski občini opaža manjše nazadovanje; (predvsem v gostinstvu in trgovini (čeprav je pri slednji to nazadovanje manjše). Vendar pa se bo na obeh področjih takšno stanje kmalu izboljšalo. Tako se je v Kranju že začela gradnja hotela, predvidene pa so tudi nekatere druge investicije na tem področju v občini (Krvavec, Jezersko, Preddvor itd.). Kmalu pa se bo izboljšalo tudi vprašanje trgovine. Prav te dni potekajo pomembni pogovori o gradnji nove veleblagovnice. Za uresničitev te gradnje bo namreč treba najti rešitev, da bo Elektrotehnično podjetje izpraznilo sedanje prostore. Prav tako pa se bo zaradi gradnje morala preseliti avtobusna postaja, medtem ko se bo tej investiciji prilagodil tudi Gorenjski tisk. Za zdaj le toliko o veleblagovnici, za katero bodo denar prispevala tri kranjska podjetja: Kokra, Živila in Merkur. Osnovno vprašanje za uresničitev vseh predvidenih in vesticij v občini pa so komunalne naprave: vodovod in kanalizacija. Da b; lahko rešili to, dokaj neurejeno vprašanje, je bila že lani povišana vodarina in kanalščina v občini. Vendar pa bo to povišanje pokrilo !e 50 odstotkov razširjene reprodukcije in bo za drugo polovico potrebnih sredstev treba najemati kredite. Za letos je na področju reševanja in urejevanja vodovodnega omrežja v kranjski občini predvidena gradnja rezervoarja na Zelenem hribu in gradnja rezervoarja v Stražišču. Oba bosta namreč omogočila normalno preskrbo vode za prebivalce mesta in Stražišča. Tako bo zmogljivost rezervoarja na Zelenem hnbu 1050 kubičnih metrov, v Stražišču pa 80. Za izgradnjo pa je predvidenih 110 milijonov dinarjev. Dograditev obeh rezervoarjev pa bo omogočila tudi gradnjo vodovodnega omrežja proti Bitnju in 2abnici. Tako je že za prihodnje leto predvidena gradnja vodovoda proti 2abnici. S to odločitvijo pa je tudi dokončno odpadla varianta, da bi Žabničani dobili vodo iz hotavel jskega vodovoda. Gradnja tega vodovodnega omrežja bi bila namreč precej dražja. Čeprav smo prej omenili, da povečana vodarina zagotavlja le okrog 50 odstotkov potrebnega denarja za rešitev vodovodnega omrežja v občini, pa kaže, da z uresničevanjem tega programa najbrž ne bo posebnih težav. Zanj so namreč že odobreni določeni krediti, razen tega pa lahko pričakujemo, da bodo določena dela kreditirali tudi izvajalci. A. Žalar Gospodarjenje v radovljiški občini j Ugodnejše od pričakovani Gospodarjenje v radovljiški občini je bilo v prvih štirih mesecih letos precej boljše kot lani; celo, boljše, kot so pričakovali na začetku leta. Čeprav je po prvih štirih mesecih težko in. dokaj nerealno ugotavljati uspeh, pa rezultati gospodarjenja v večini radovljiških podjetij kažejo na določen napredek v poslovnosti in na utrjevanje gospodarstva. Na tako zadovoljiv razvoj gospodarjenja je v prvih štirih mesecih vplivalo predvsem prilagajanje delovnih oziroma proizvodnih programov potrebam na tržišču, nabava boljše oziroma sodobne opreme ki zmanjšanje režijskih in drugih stroškov. Ob štirimesečni analizi pa tudi ugotovimo, da imajo gospodarske organizacije (predvsem v kovinski predelovalni industriji) precejšnje težave z izvozom. Posebej pa so na zadnji seji občinske skupščine opozorili, da so delovne organizacije zanemarile združevanje in medsebojno sodelovanje, kar bi velikokrat lahko skrajšalo dolge dobavne roke in izboljšalo kvaliteto izdelkov, ki je, kot kažejo povečane reklamacije, prav v zadnjem času precej padla oziroma velikokrat ne ustreza potrebam trga. Zato so posebej poudarili, da si bo v prihodnje občinska skupščina prizadevala, da se bodo ukrepi, ki naj bi pospeševali gospodarjenje im kvaliteto izdelkov, hitreje izvajali. Tako bodo že jeseni odborniki razpravljali o polletnih gospodarskih rezultatih, pri čemer bodo upoštevali smernice centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in stališča občinske konference zveze komunistov. Raze« tega pa podatki v radovljiški občini tudi kažejo na pomanjkanje investicijskih sredstev in deviz, še vedno močno naraščajo v občini tudi hranilne vloge, kar kaže, da je izbor blaga na tržišču še vedno precej slab in da trgovina ne prenaša želja in potreb potrošnikov na proizvajalce pa tudi na uvoznike. Sicer pa, kot smo že povedali, so rezultati dokaj ugodni in spodbudni za nadaljnje izpolnjevanje letošnjega programa. Tako je proizvodnja v industriji v primerjavi z lanskimi štirimi meseci porasla za sedem odstotkov, trgovska podjetja so zabeležila za osem odstotkov večji promet kot lani, gozdarstvo je povečalo prodajo za sedem odstotkov, gradbeno podjetje Gorenje pa za dva odstotka. Če zaradi lažje in objektivnejše predstave o štirimesečnera gospodarjenju pogledamo še nekatere republiške podatke za to obdobje, pa ugotovimo, da je kljub nekaterim težavam industrijska proizvodnja dokaj dobra. Tako je le-ta v repub. liki v prvih štirih mesecih porasla za dva odstotka, medtem ko jugoslovansko poprečje kaže 1,3-odstotno povečanje. Prav tako je od republiškega poprečja za sedem odstotkov več tudi prenočitev v občini, k čemur je predvsem pripomogla zelo ugodna zimska sezona v Bohinju. Republiškega poprečja v občini pa ne dosegajo le gradbena dela in trgovina na drobno, kjer pa se je dejavnost v primerjavi z lanskim ob-J dobjem v občini prav tako povečala. A. Zalar INDIVIDUALNI GRADITELJI — NOVOST! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOŠČ ZA OPAŽENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 8 S DIN ZA m2 NA DAN. VSA NADALJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON STEV. 72-127. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED t——————— Hišni sveti naj bi kreditirali ureditev Jesenic Zanimiv predlog občinske skupščine Le redka so mesta v Sloveniji ki se srečujejo s tolikim; problem; pri ureditvi lepše podobe mesta, kot je to pri- t na Jesenicah. Dnevno se iz tovarniških dimnikov valj na tone prahu in saj, k, onesnažujejo ozračje, ulice, stavbe in celo stanovanja. So pa še druge težave; ena izmed teh je vsekakor ureditev novega naselja Plavž. V novih stanovanjih na Plavžu je okrog 2000 stanovalcev, ki že dolga leta čakajo na ureditev okolice stanovanjskih blokov, ulic, kanalizacije, cestne razsvetljave, parkov in igrišč. Kadarkoli so Jeseničani to vprašanje postavljali na dnevni red tega ali (nega sestanka, vedno so se vsi predlogi zaustavili pred občinsko blagajno. Te/.ko se je bilo včasih odločiti, kateri investiciji naj se da prednost. Ureditev Plavža se odlaša iz leta v leto. Zdaj pa je občinska skupščina prišla na dan z zanimivim predlogom, ki ga je na seji skupščine stanovalcev pojasnil France Žvan, predsednik občinske skupščine. Vzdrževanje hiš (blokov, Stolpičev ipd.) in stanovanj v družbeni lastnini se deli na tekoče in investicijsko vzdrževanje. Vsa večja popravila spadajo v investicijsko vzdrževanje in popravila se izvajajo po naročilu stanovanj skega podjetja. Za tekoče vzdrževanje skrbijo hišni sveti, ki imajo v ta namen določena finančna Še letos asfalt na cesti Podta-bor — Bistrica Na tržiški občinski skup-Kini smo izvedeli, da bodo le letos asfaltirali okoli 8 kilometrov dolgo cesto rotita bor—Bistrica pri Tržiču. Računajo, da bo asfaltiranje 5 metrov široke ceste veljalo okoli 129 milijonov starih dinarjev, sredstva pa bosta prispevala tržiška občinska skupščina in republiški cestni sklad. Po nekaterih napovedih bodo letos na cesti položili najprej grobo plast asfalta, prihodnjo pomlad pa bodo cesto še dokončno uredili. Ob tem je treba poudariti, da bodo asfaltiranje te ceste pozdravili predvsem avtomobilisti, ki prihajajo z Jesenic in Bleda ter bi radi zavili še na Ljubelj. Sedanja kotanjas t a in prašna cesta je marsikoga odvračala od obiska I..ubeljskega kota. Splnh pa so letos posvetih asfaLirunju cest v tržiški občini precejšnjo pozornost, saj so pred nedavnim asfaltirali Partizansko cesto v Tržiču, Presko, v kratkem pa bodo z asfaltom prevlekli tudi uiiei okoli novih blokov V Bistrici pri Iizru. vig sredstva. Ob koncu lanskega leta so hišni sveti v jeseniški občini razpolagali z 72 milijoni starih dinarjev. Ta vsota se bo letos dvignila za novih 40 milijonov tako, da bodo hišni sveti letos razpolagali z okrog 110 milijoni Sd;n. Če bodo za tekoče vzdrževanje porabili 20 milijonov, bo na računu ob koncu leta še vedno ostalo 90 milijonov S din. Razumljivo je, da nimajo vsi hišni sveti enako vsoto denarja, kar je odvisno od dotoka sredstev in stroškov za tekoče vzdrževanje. Občinska skupščina predlaga, naj bi hišni sveti, ki so ob koncu lanskega leta razpolagali z več kot 250.000 starih din, posodili sredstva nad tem zneskom občinski skupščini. Hišni sveti naj bi pooblastili stanovanjsko podjetje, da iz skupne vsote denarja, s katerim so decembra lani razpolagali hišni sveti, posodi 36 milijonov S din občinski skupščini kot brezobrestno posojilo. Občina bi posojilo vrnila v petih letih, morda še prej. Hišni sveti s tem ne bi bili prizadeti, ker bi se posojilo nakazalo iz skupne vsote denarja, hišnim svetom pa bi se na računu še vedno izkazo- valo toliko denarja, kot ga dejansko imajo ne glede na posojilo. Občinska skupščina bi posojilo uporabila namensko za začetek del pri ureditvi naselja Plavž. Stroški za ureditev Plavža bi predvidoma znašali okrog 150 milijonov starih din. Toda za začetek del bi zadostovalo 36 milijonov, kasneje pa bi dela nadaljevali s sredstvi občinskega proračuna. O tem predlogu bodo te dni odločali hišni sveti. Predlog je zanimiv in v konst občanov. Menim, da ni nobene bojazni, da bi bilo s tem prizadeto tekoče vzdrževanje stanovanj, ali pa da občina ne bi vrnila posojila. Se enkrat poudarjam, da bi občina angažirala samo del tistih sredstev, ki niso v obtoku in da bodo hišni sveti kljub posojilu lahko še naprej uporabljali ves svoj denar, namenjen za tekoče vzdrževanje. Vsa večja popravila ali pa zamenjave posameznih del pa se ne izvajajo iz sredstev za tekoče vzdrževanje, temveč iz sredstev za investicijsko vzdrževanje po programu stanovanjskega podjetja in iz sredstev, s katerimi razpolaga strunovanjsko podjetje. J. Vidic Tržiških obrtnikov je za celo tovarno Lani je največ zaslužil trgovski potnik nad 5 milijonov S din Na nedavni seji občinske konference ZKS v Tržiču smo slišali tudi zanimive podatke o tržiških obrtnikih. Po zadnjh podatkh je v tržiški občini prijavljenih 126 obrtnikov, ki zaposlujejo še 54 oseb, poleg tega pa imajo tržaški obrtniki še 21 vajencev. Razen tega se v tržiški občini ukvarja s tako imenovanim dopolnilnim delom 59 občanov. Skratka, vsi podatki pričajo, da j« v tržiškem obrtništvu toliko oseb, kot bi jih lahko zaposlovala manjša tovarna. Lani so tržiški obrtniki plačali 71,785.300 S din družbenih obveznosti (davek na delovno silo, davek od obrti In prometni davek). Med obrtniki Je največ ključavničarjev, električarjev, čevljarjev, av-toprevoznlkov, gostilničarjev in izdelovalcev plastičnih mas. Med osebami, Id ne ukvarjajo z dopolnilnim delom, pa prevladujejo pleskarji, izdelovalci copat, krojači, brivci in zidarji. Na seji občinske konference ZKS v Tržiču so ob obravnavanju obrtniške problematike menili, da tega ne bi smeli imeti kot napad na obrtnike, vendar so vsi poudarjali, da žele učinkovitejšo davčno kontrolo. Čeprav je davčna politika v tržiški občini strožja kot v drugih gorenjskih občinah, pa vseeno niso zadovoljni z njo. Ugotavljajo, da ta služba kadrovsko ni najboljša, poleg tega pa je tudi številčno šibka. Ko so udeleženci razprave na konferenci ZKS povezali vprašanje davčne politike z nekaterimi primeri bogatitev, so menili, da bi bilo treba javno obravnavati davčne prijave in primere, ko osebni dohodki presežejo zakonsko mejo dveh milijonov S dinar jev. Ob tem naj še omenimo, da ima uprava za dohodke po določilu zakona o prispevkih in davkih občanov vso pravico, da slehernega občana pobara, od kod denar za vikende, vile, avtomobile. Vendar kot vemo, določilo tega predpisa ni bilo niti enkrat uporabljeno. Ko že pišemo o davčnih prijavah, poglejmo še, koliko občanov je lani prijavilo prekoračitev osebnih dohodkov nad dva milijona starih din. Po podatkih je bilo teh občanov lani v Tržiški občini 136, od tega 26 iz družbenih služb, drugI pa iz gospodarstva. Največ dohodka je lam prijavil neki trgovski potnik, in sicer nekaj nad pet milijonov S din. V. C Društvo za pomoč nezadostno razvit'm osebam tudi na Jesenicah V petek, 28. junija, je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Na zboru je bila kot gost tudi predsednica republiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ada Krivic. O namenu društva je govorila Jela Lešnar, ravnateljica posebne osnovne šole na Jesenicah. Sprejeli so statut društva in izvolili petindvaj-setčlanski odbor, za predsednika pa Zdravka Pogačnika. V odboru so predstavniki delovnih organizacij, občinske skupščine, zdravstvenih ustanov, zavoda za zaposlovanje delavcev, osnovnih šol, starši in drugi. Društvo si bo prizadevalo, kot so na samem zboru poudarili, da dobe duševno prizadete osebe možnosti, da se svojim sposobnostim primerno vključijo v življenje. Društvo bo skrbelo za to, da bodo dobile vse za delo sposobne duševno prizadete ose- be primerno zaposlitev. Prav tako bo društvo spremljalo njihovo napredovanje na delovnih mestih. Društvo bo v okviru posebne osnovne šole organiziralo učne delavnice, kjer naj bi se absolventi šole še pred zaposlitvijo pripravljali na kar t najbolj uspešno vključevanje v samostojno življenje. Pred občnim zborom društva je bila odprta tudi razstava izdelkov učencev posebne osnovne šole Jesenice. Vsi, ki so si razstavo ogledali, so bili nad kvaliteto razstavljenih izdelkov zelo presenečeni. M. Pogačnik »Oddamo v najem poslovni lokal, 54 m2 (dva prostora) v zadružnem domu Primsko-vo. Prostor je primeren za manjšo obrt. Pojasnila dobite v pisarni zadruge na Primskovem ah' po tel. 21.403 in 22-616. Kmetijska zadruga SLOGA _'MiJiiiiiitiitiiitiiiiiiiif iiii iriiiitiM Htiitt:tii(MTiirTTiiiHrt*tiittti! [ri;;:;it(iiiMrTiTriifuiit(iif tiif iir^ DELAVSKA UNIVERZA I ŠKOFJA LOKA I vpisuje v oddelek E — osnovno šolo DU Tomo Brejc, Kranj za odrasle, škofja Loka. v 5. in 6. razred v 7. in 8. razred Pouk bo prilagojen času slušateljev in bo 4—5-krat tedensko. Slušatelji končajo v enem letu dva razreda — (5. in 6. ali 7. in 8. razred. — Prvi letnik EKONOMSKE SREDNJE SOLE KRANJ — oddelek za odrasle, Škofja Loka. Pogoji za vpis so: končana osemletka ah poklicna šr>la z zaključnim izpitom. Pouk bo trajbl od septembra do junija 4-krat tedensko v popoldanskem oziroma večernem času. — IV. letnik ES& Pogoji za vpis so: končani III. letnik ESš. o = E — prvi letnik TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE ZA £ STROJNO STROKO LJUBLJANA — oddelek za I odrasle, Škofja Loka Pogoji za vpis so: končana osemletka, opravljen E E izpit za KV delavca kovinske stroke oziroma po- == E klicna šola kovinske stroke z zaključnim izpitom. E I — prvi letnik ADMINISTRATIVNE ŠOLE KRANJ I oddelek za odrasle, Škofja Loka Pogoji za vpis so: končana osemletka ali poklicna = E šola z zaključnim izpitom. Pouk bo trajal dve leti E E oziroma 4-krat tedensko od septembra do junija = S v večernem času. Vpis priporočamo posebno tistim, ki so končali E I enoletni administrativni tečaj. 1 — TEČAJ NEMŠKEGA, ITALIJANSKEGA IN AN- = GLEŠKEGA JEZIKA ZA E — začetnike bi trajal 80 ur E % — nadaljevalni 60 ur E S — konverzacijski 50 ur = Prijave sprejema In daje podrobnejše infonna- I E clje ln pojasnila Delavska univerza škofja Loka, E I Kidričeva 7 (dom ZB NOV), telefon 85570 vsak dan | od 7.—14. ure, ob sredah pa tudi od 16—18. ure do I Z vštetega 15. avgusta 1968. DU škofja Loka Wiuiiiiiiiitiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuittiiii:itiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuittiitiitiuii!iiiiiiiuiiiJtT Planinska pota so potrebna popravil Tedenski pregled LJUBLJANA, 1. julija — Na skupni seji odborov re- J publiškega zbora skupščine SRS za družbenoekonomske i odnose ter za trgovino, gostinstvo in turizem so raz- j Pravljali o zunanjetrgovinskem in deviznem režimu. J Nova določila s tega področja naj bi sprejela zvezna i skupščina do konca oktobra. Na seji so ugotovili, da j je bil izvoz v petih mesecih letos manjši za 4,8 odstotka i kot lani, čeprav smo planirali povečanje za najmanj i « odstotkov. Povečal se je le izvoz na konvertibilno j tržišče. Ko je tekla beseda o spremembah deviznega in j zunanjetrgovinskega režima, so udeleženci poudarili, da i je treba priznati proizvajalcem izvoznikom tiste pro- J jzvodne stroške, kot jih priznava svetovni trg. To pa i bi zagotovili z ustreznimi predpisi na področju kredit- | nih, davčnih, carinskih, blagovnih in drugih olajšav, j Pri uvozu pa je treba dati prednost surovinam in pol- i proizvodom, medtem ko gotovih izdelkov ne bi uvažali, i BEOGRAD, 1 julija — Gospodarski zbor zvezne ] skupščine je na svoji seji najprej obravnaval osnutek i temeljnega zakona o določanju skupnega dohodka in i dohodka ter delitvi dohodka v delovnih organizacijah, J nato pa so poslanci dobili odgovore na svoja vprašanja, j zanimivo je bilo zlasti vprašanje slovenskega poslanca J Milana Kožuha, ki je vprašal, ali je mogoče, da v pri- i dnje ne bomo uvažali investicijske opreme na osnovi i tujih kreditov, ker to opremo izdelujejo naša podjetja, j Nadalje je Milan Kožuh vprašal, kakšne so možnosti, j da bi zaostrili prepoved uvoza nepotrebnega blaga in uvoza investicijske opreme, ki jo lahko proizvaja doma-re,.ck,i 'eden z mopedi odpotovala na 14 dnevno potovanje po F.vropi. Pot jih Calnaraič S*">z' Cslpvec, Judenburg, Dunaj, Bratislavo, Budimpešto in nazaj v Jugoslavijo. Koto- i \,^C na,ncil»va vzpeti še na Tatre in jc zato vzel na pot tudi planinsko opremo — • *« Vidi«- Peter in Pavel Dragi Peter! Ni res, da bi imet kaj proti radovljiški občini! Niti najmanj. Občina res ne more biti krivar če gradijo cesto v Bohinj prav na začetku turistične sezone. Kaj zato, če je sedaj Bohinj prazen! Pozimi bo bolje. Te dni sem obiskal Bohinj. Ne, ne bom ti pisal o tisti domislici sanitarnega inšpektorja, ki je prepovedal privatni gostdničarki na Pokljuki ob Mrzlem studencu prodajati pijačo. Prav je imel. Kaže, da ženska sploh ni zapazila, da je njen bife brez strehe. Kaj pa bi bilo, če bi deževalo? ženska bi se prehladila, potem pa naj zanjo plačujejo socialno zavarovanje! Jok, je dejal inšpektor! Na stran to, če so imeli vmes roke še ^prijatelji od GG Bled . . . Kot pravim ti nc bom o tem pisal. Povedal bi ti nek$'j^rug€tg&Jjj& ?P Rekel sem' le,, da bo pozimi v Bohinju bolje. Pa bo res? O tem sem premišljeval, ko sem se šel bohinjskega turista. V Bohinju sem namreč izvedel, da ie ■'tamkajšnja ličnica v hudih težavah. Oanie ne fcoS spet narobe razumel. Blagaj nič arka, ki se\ -pritožuje, da dela za dva, njen kolega pa ne ve, kaj bi počel, je čisto v redu punca. Težava je v tem, ker ličnici poteče jeseni dovoljenje za obratovanje. Potrebujejo denar za popravila. In prav pri denarju je — kot ponavadi — težava. Pravijo, da bi denar le dobili, pa so obresti tolikšne, da jih ne bi mogli vračati in zaradi lega ne marajo takšnega kredita. Grozijo, da bodo žičnico enostavno zaprli. Potem pa bomo videli, kako se nam bo obrestovala milijardna investicija na Voglu. Mislim, da nam gre vse po loju. Borili smo se proti hotelu na Vrtovinu in uspeli smo. Sedaj nam je uspelo še za-preti cesto in če nam uspe pozimi zapreti še žičnico na Vogel, bomo dobili Bohinj takšen kot si ga želimo. Kakšni turisti. Solit naj se gredo ti inozemci. Bohinj bo lep in prazen, da bo človeku srce zaigralo, ko •ga bo pogledal. ; ___, _^ » Kot vidiš je moj predlog o popolni izolaciji le delno uspel. Sedaj bi bilo potrebno te še to, da bi Bohinjci spoznali koristi, ki jih imajo zaradi miru. Kot sem videl, so na dobri poti. Za sedaj še pihajo in preklinjajo. Počasi se bodo pa le navadili. Ali ni lepo sedaj, ko so brez turistov? Mirno sedijo za svojimi hotelskimi mizami in uničujejo žlahtno kapljico. Lepo Te pozdravlja Pavel •••••••2 Celjski grofje v Mengšu Delavsko kulturno-prosvet-no društvo Svoboda iz Mengša bo danes in prihodnjo soboto ter v nedeljo, 7. julija, uprizorilo dramo Bralka Krefta v petih dejanjih Celjski grofje. Vse predstave bo- do ob 20. uri v letnem gledališču v Mengšu. V drami se bodo predstavili domač] igralci, kot gost pa bo nastopil Maks Furjan, ki je ti« di režiser predstave. , A. £. j Gostinsko podjetje Jelen Kranj išče za čas Gorenjskega sejma v Kranju sposobne ljudi za strežbo. Za navedene dneve potrebujemo tudi prevoznika s kombijem. Vsako soboto in nedeljo potrebujemo pomoč v strežbi v gostilni »Na Jami« v Šenčurju. Ponudbe sprejema: za sejem upraVa podjetja, za Šenčur pa poslovodja gostilne. Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka in kulturno zgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava Sodarstvo na Slovenskem, ki jo je posredoval Tehniški muzej Slovenije. Občasne razstave io Stalne /.bnke so. odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. dd 19. ure. V tem času je mogoč ogled Prešernovega spominskega muzeja in razstave deoge druge stvari. \ tnjigah sc bodo bralci se/.na-Jj bizantinskim imperijem, skrivnostno ameriško ■vdizacijo in s civilizacijo starega Egipta. Knjige so opieinljene z odličnimi barvnimi reprodukcijami inonu-"stalnih spomenikov teh dežel. ZALOŽBA MLADINSKE KNJIGE, Titova 3, Ljubljana Naročilnica 9—1 Ime in priimek • natančen naslov poklic zaposlen(a) pri Naročam knjige zbirke SVET IN CAS: (_] kompletno zbirko — 9 knjig za 540,— N din 1} serijo O NARAVI — 3 knjige za 180.— N din □ serijo 0 ZNANOSTI — 3 knjige za 180.— N din □ serijo O KULTURAH — 3 knjige za 180.— N din Pred naročniško ceno bom odplačeval(a) — v rednih mesečnih 30.— N din — naenkrat — po prejemu računa. Pocrnite ustrezni kvadratek!" obrokih po Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da prejmem knjige plačane šele, ko so Datum: Podpis: Kako je Čop plezal Čopov steber (Nadaljevanje) Izredno dejanje izrednega človeka Takole pa piše o Čopovem stebru in o prvi ponovitvi leta 1948 dr. ing. France Av-čin: »V družbi prijatelja ing. Dolarja mi je uspelo po Jo-ževih stopinjah preplezati eno najdrznejših plezalnih smeri v naših gorah, vsekakor pa najdrznejšo od vseh, kar se jih vzpenja čez triglavsko severno steno. Toda ni to, kar bi hotel povedati alpinskemu svetu doma in za mejami. Za mnogo več gre. Midva sva le (skromna po-navljavca, prava začetnika proti našemu velemojstru v 6kali, Čopovemu Joži. Namen tega članka je eden in edini: pokazati Jožo v luči, ki naj pravilno osvetli njegovo delo in njegovo skromnost. Kajti alpinska dejanja, ki jih je Joža opravil v centralnem stebru, so izredna dejanja izrednega človeka. . . Daro je hodil spredaj z ježem samih klinov itn vponk za pasom. Zadaj pa jaz, kot po navadi z zajetnim oprtnikom, s hrano in pijačo Za dva dni, z rezervnim želez jem, anoraki in pomožno vrvjo; vmes pa naša presku-šena najlonska vrv. Kakih 40 m nad Gorenjskim turn-cem sva krenila po polički na desno. Kmalu sem na tleh zapazil ostanke oprtnika, ki se je bil bogsigavedi kdaj in komu poslovil z Ladje v Gorenjski. Odrezal sem košček jermena v spomin in vsilila se mi je neprijetna misel, kakšen bi bil lastnik če bi obenem s svojim oprtnikom premeril ono strahotno višino pod Ladjo. Toda že sva stala v mah skrbi niči vmesnega stebriča med Gorenjsko in centralnim stebrom. Videla sva, da do njega ne gre drugače kot navzdol po 2 m niže ležeči poševni polički. Polička je bila že prva preizkušnja najinih ravnotežnih sposobnosti. Od sile natančna je bila, zlasti zame s težo na hrbtu. S klini ni bilo nič, preveč je drobljiva. . . . Sploh je tam gori za previse dobro preskrbljene in s<- bivaku za streho ni bati, le da bi moral sedeti bolj v zraku ali pa megli, kot je to delal naš Joža. če jih gledaš z onega mesta, se ti vidi pot navzgor precej nemogoča. Z Darom tudi danes priznavava, da bi nama komaj prišlo na misel poskusiti tam naprej. Toda Joža ima drugačno srce v prsih. Ko sta pred vojno s Tržačanom Comicijem zijala z daljnogledom v one konce, je ta do sedaj največji, žal že pokojni mojster v skali po Jože-vem pripovedovanju sicer zmigoval, a vseeno dopustil možnost: 'Oštja, Joža, ga moraš provare! Ma ga poskusi! Ga pridiš, ga vidiš, al ga greš, al ga ne greš!' In Joža ga je šel provare. Iz jeze in zaradi stare obljube, v starosti 52 let na prvo turo po štirih lotih okupacije za bodečo žico in tudi za litrček cvička pri Sokolu v Ljubljani, s tovarišico brez treninga, ki ga tudi sam ni imel. Samo njegovemu nezmotljivemu, gamsovskemu orientacijskemu pranagonu, železni moči in vzdržljivosti rok jeseniškega kovinarja, njegovi ogromni plezalski praksi in pa pravi gorenjski trmi gre hvala, da sta dve človeški bitji takrat preplezali, tako ali drugače, smer, s katero se morejo pri nas meriti le najtežji vzpoei najdrznejših. Nama je bilo seveda lahko. Vedela sva, da je kljub povsem nemogočemu videzu človek le prišel tam preko. Vedela sva, da tiči tam gori vrsta klinov, zabitih z Jože-vim kladivom, pa še nekaj vponk je v njih. Imela sva vsaj približen popis. Bila sva prilično v treningu in — sit ven i a verbo tudi zame — napram Joži še mlada. Vsega tega Joža ni imel. Sel je s svojimi silami v neznano. . . Bele cvetke so zmajevale Nima smisla, da bi vse, kar je sledilo, nadrobno opisoval . . . Mesta, ki se vrste, so divje zadeve. Zahtevajo ne le solidnega znanja, temveč včasih tudi vse človekove moralne in fizične moči. Videla sva v kamen zbite stope, delo Joževeoa kladiva. Videla sva mesto, kjer se je odkrušil cel bolvan in je Joža pa del. Videla sva kline, k: jih kar nisva razumela. 'Sam sem se komaj vpel, kako ie jih je Joža zabil. . .?' se je čudil Daro. Visela sva med nebom in zemljo, tako, da mi je Daro venomer javljal svoje občutke, da Bistrica tisoč metrov pod nama izvira naravnost iz njegovih hlač. Bila so mesta, kjer ne pomaga nobena vrvna tehnika, temveč samo naj precizne;še plezanje, združeno z najmočnejšo voljo in skrajno mirnostjo. Videla sva na naj ne verjetnejših mestih lepe, male cvetke in glavice belega planinskega maka so zmajevale nad nama! . . . . . . Oprt s podplati v steno in podprt s preračunanimi tegi vrvi iz mojih rok, si je Daro pomagal preko in je izginil v prvi votlini. Eden od Joževih klinov se mu je celo izdiral, toda bil je že na višjem in je izdajalca kar s podplatom potisnil nazaj. Sledil sem mu s svojo stokrat prekleto krošnjo. Ves sam sem ostal. Ls par rume-nokljunih kavkic je vreščalo v zraku, najbrž iz strahu za svoja, do tedaj nemotena gnezda. In pa dolga bela vrv mi je pravila, da je na drugem kraju močna roka močnega tovariša. Ne vem več, kako je tam. Le to vem, da sem izpenjal vponko za vponko, da sem hodil nekje po zraku, da me je nesrečna teža na hrbtu grdo vlekla v globino. Vrv mi je le omejeno pomagala, kajti preveč vstran je vodila. Bil sem že blizu rešitvi, ko je nenadoma nekaj škrtnilo nad menoj, prst mi je vrglo v obraz in teža na hrbtu je poskrbela, da sem zanihal par metrov pod sosednji previs. Po vrvi pa je v zarjaveli Joževi vponki prijazno prižvenketal oni klin, ki ga je bil Daro zabil' nazaj kar s podplatom in ki sem nanj kljub opozorilu pozabil. Stranski poteg ga je izvlekel liz špranje! Vse to kot nalašč na najbolj izpostavljenem mestu Julij skih Alp. To je in ostane . . . Končno e vponka hlastnila v rešilni klin na levi, vsa krčasta leva dlan je segla vanjo, obupen poteg in rešen sem bil. Počil sem. še par hlastnih gibov in stal sem pri Daru. Izčrpana sva bala do skrajnosti. Ni važno, kaj sva počenjala midva, toda, da je Joža poleg sebe čez vso to bojno flotilo samih 'Ladij' spravil še Pavlo, resda nekdaj sijajno in odločno plezalko, a zaradi nesrečnega svoječasnega padca in vslod pomanjkanja vsakega trendmga tudi fizično nedoraslo, to je in ostane uganka ne le njima, temveč tudi nama. Za te pol dolžine vrvi sta potrebovala ves dan! Le znana naravna inteligenca, moralna sila in brezpogojno, tudi na smrt pripravljeno tovarištvo Čopovega Joža so zmogle toliko dejanje. V tem sva si edina in to podpiševa z obema rokama. Kdor bo še lazil po Joževih in najinih klinih tam gori pod nebom, bo vse to rad priznal in potrdil, če bo le količkaj iskren. . . Svetu nad streho je Daro glede na vse prejšnje prisodil komaj kakih 10 do 15 stopinj naklona. V minuti sva bila v velikanski votlini. Na vodoravni blatni plošči je čepel možic, sirota ves moker, v njem pa listek iz beležnice z napisom: Nova smer, dne 28. VI. 1945, Joža, Pavla' in še enkrat: 'Pavla'. Navaden listek, a kolikega junaštva je bilo treba, da je prišel na svoje sedanje mesto! Pridejala sva mu svoja podpisa, da ne bo več tako sam. Poleg ime« in dneva sva napisala samo še najino najiskrenejšo misel v onem trenutku: 'Slava Čopovemu Joži za to smer!' Pet popoldan je bila ura, tema pa se je obetala še pred pol osmo. Dobri dve uri sva tedaj še imela časa, da uideva iz stene. . . Končno sva vzela pamet v roke: 'Verjetnosti ni mnogo, da se znajdeva in se pretol-čeva še nocoj,' sva sodila, 'in noč lahko prinese vse mogoče, če pa jo že morava prebiti v steni, je bolje, da odnehava takoj, in se pošteno pripraviva na najboljšem mestu.' Po vrvi se je Daro spustil iznad gornje lope in skupno sva zlezla v votlino z možicem. . . Noč je bila mirna in znosno mrzla. . . Kapljanju po najinih truplih se je ob treh pridružila še druga nadloga: raz streho je jela teči voda! Dež, sva s strahom ugotovila, še ta pre-skušnja za nameček! Desetkrat ležeš po Slovenski in Hornovi z raznimi pacienti, pa je vedno najlepše vreme. Tu pa, ko bi tako krvavo potre bovala toplote, tu pa seveda še ta nakaza! Toda najino robantenje ni prav nič pomagalo, dež je pritiskal bolj in bolj in čez previse je že pošteno lilo. Kolika sreča, da sva odnehala ob pravem času, kajti sicer bi se namakala kje v previsih nad nama, prikovana na skalo. Tako sva pa imela vsaj varno streho nad seboj in še eno noč naju tudi ne bi bilo konec, saj Joža in Pavle tudi in i vzelo, pa sta imela še drugačne zadrege. Camerne volje sva ob svitu pospravljala najino vlažno in toJaitlno revščino. . . Končno sta zlezla pod tisto luknjo, ki se zdi, da je rešilno okno in kjer je Pavla junaško prestajala svoj tretji ln četrti bivak. Za poštenega človeka pa res ni t oni okolici. .. Začela sva zopet resno borbo s steno. Dolgo je Daro iskal, nazadnje je le nekaj zabil, pa takoj zatem se je pričel zmerjati z vsemi bedaki in osli, ki jih je trenutno premogel: zabil je klin četrt metra od Joževega klina! . . . Nova vera je prišla s tem klinom v naju in premagala zaradi bivaka znatno zmanjšano telesno kondicijo: Joža je že lazil tod! . . . . . .Večnost je trajalo, preden sta bili obe vrvi v redu in je Daro v dežju lahko napredoval preko širokega prestopa v poiici. 'Skrajno levo', je bil rekel Joža. Preveč skrajno sva ga ubogala in tovariš je v nadaljevanju po plazni polici prišel v tako zadrego, da sva ga pri vsej njegovi moči le dober klin in moj obupni poteg z vrvjo lahko spravila nazaj. Da ta klin ne bo koga zapeljal. Prva smer gre namreč takoj navzgor po navpični, a zdravi in varni poči. Tod je Joža v skrajni sili izplezal po dveh dneh in nočeh živinskih naporov v steni, izplezal sam, prenočil tretjič na Plemenicah, tekel po pomoč, šel z njo takoj zopet nazaj na svoj izstop, spe/al navzdol in rešil ubogo Pavlo vseh muk v skovirjevi luknji. Pa še za šale mu ni zmanjkalo volje pri vsem tem. »Sila kola lomi, prijatelj,« je bil edini njegov odgovor na dejanje, ki bi zaslužilo najvišje priznanje za osebno hrabrost in tovariško požrtvovalnost. (Podčrtal D. Č.) Izstopna pot se tudi nama ni preveč upirala. Skala je strma. Petdeset metrov krasne pleze, pa se je svet polegel. Na levo in na desno je pod balkoni vodila polica. 2e sva hotela na levo, ko je Daro zapazil na desni klin z vponko... Pustil sem klin, zlezel še malo naprej in kar sapo mi je pobralo: grušč, mel, travca, sploh tak svet, kot »za Joževo hišo«! Zatulil sem svoje odkritje Dam in jo v šumečem dežju pobral za celo dolžino vrvi navzgor, vesel kot svoj čas Joža nad Ladjo. Rešena, enkrat za vselej ! ... Tudi centralni steber je srečno za nama. Kot prečud-na pravljica se mi zdi, pravljica, ki pa ni prav nič strašna in me prav nič ne preganja v spanju. Vse je tako lepo in svetlo, če se postavim nazaj v prevese Jo/cve smeri . .. Sedaj veva in trdiva, da spadajo dejanja moči in tovarištva, ki jih jc Joža na tej skrajno težki turi in v silno slabem vremenu opravil, med najsvetlejša v alpin-ski zgodovini, ne le v naši, temveč v svetovni sploh. Joža Čop sega z njim preko naših ožjih meja, uvrščujoč se med nesmrtna imena največjih alpinistov sveta.« Priredil Dolfe Čebulj SOBOTA — 6. JULIJA 1968 GLAS * 11 STRAN mm Te dni po svetu Ljudje Četrt stoletja od bojev na Sutjeski BONN, 2. julija — Ob podpisu sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja izražajo zohodnonemški komentatorji nezaupanje in zaskrbljenost ter hkrati pozivajo k »večji čuječnosti« nea-tomskih držav. Tako menijo v Bonnu, da se je nerazvitim državam lažje priključiti k sporazumu, ker imajo le malo možnosti, da bi v določenem času postale atomske sile. Nasprotno pa Je za države z močno industrijo, kakršna je ZR Nemčija, takšen korak mnogo težji, saj je ogrožen njihov nadaljnji razvoj. HANOI, 2. julija — Na obisku v Severnem Vietnamu se mudita ameriška pravnika Richard Falk in Malcolm Bernstein. Oba Američana je sprejel tudi severnovietnam-Hki premier Pham Van Dong. ATENE, 2. julija — V neposredni bližini jugoslovanske meje so imele grške vojaške čete velike manevre. Rot so objavili v Grčiji, so imele vojaške vaje učni značaj. LINDAU, 2. julija — Katoliška cerkev je pripravljena ponovno pretresti sodbo, ki jo je v 17. stoletju izrekla °četu modeme znanosti Ga-lileiu. Znano je, da je cerkev tokrat Galileovo trditev, da Je sonce središče vesolja, okoli katerega se vrti tudi naša zemlja, obsodila kot nesmisel in je znanstveniku tudi prepovedala širiti svojo teorijo. LJUBLJANA, 4. julija — °b ponovni izvolitvi dr. Alfreda Berzantija za predsednika deželne vlade Furlanije """ Julijske krajine je predsednik republiškega izvršne-*a sveta Stane Kavčič poslal «r. Berzantiju čestitko, v ka-^l poudarja pomen plodne-Ra |n prijateljskega sodelovanja na vseh področjih med »'ovenijo in Furlanijo -Juhjsko krajino. BEOGRAD, 4. julija — Ob narodnem praviniku ZDA je Predsednik Tito poslal predsedniku ZDA Johnsonu brzojavko, v kateri mu je čestital K Prazniku. pARiz, 4. julija — Na seji francoske vlade so ugotovili. * ima Francija zaradi ne-avnih zastojev v gospodarstvu in zaradi /višanih mezd . socialnih dajatev 12 mili-iard frankov primanjkljaja. a znižanje omenjenega primanjkljaja bo francoska vla-?a. Polagala skupščini odo-»ntev novih davkov. Z osrednjo proslavo na Tjentištu so se slovesno končale številne prireditve, posvečene 25-letnici legendarnih bojev na Sutjeski. Na Sutjeski se je v četrtek zbralo okoli 6000 preživelih borčevski so pred četrt stoletja izbojevali najtežjo zmago naše revolucije. Poleg nekdanjih borcev so na veličastno ljudsko zborovanje prišli tudi taborniki iz vseh naših republik, udeleženci avtomobilskega rallvja in številni prebivalci teh krajev. Udeleženci velikega zborovanja so na vseh grobovih padlih borcev položili vence in cvetje, nato pa so na zborovanju poslušali odposlanca predsednika Tita Djura Pucarja-Starega. Osebni odposlanec predsednika Tita Djuro Pucar-Stari je v svojem govoru dejal, da je bila zmaga na Sutjeski pred 25 leti izbojevana v najtežjih pogojih, ko je na vsakega izmed 19.000 borcev glavne operativne skupine in vrhovnega štaba NOV — med njimi je bilo tudi 3000 ranjencev in bolnikov — prišlo po osem, dobro oboroženih in specialno opremljenih okupatorskih vojakov in domačih izdajalcev. V takšnih pogojih je prišlo do Rokometni pokal SFRJ na področju Gorenjske — polfinalno srečanje Veterani (Kranj) : Radovljica 19 :15 (8 : 8) Kranj, 2. julija — Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja v kranju, sodnik Vidmar iz Kranja, gledalcev 300. Veterani — Rakovec, Rus 2, Klavora 3, Čufar 3, Lam-pret 5, Bregar 6, Janškovec in Birsa. Radovljica — Pesjak, So-telšek 5, Ravnikar 3, Gašper-šič 5, Novak, Hvasti 2, Avgu-štinčič, Pretnar, Erjavec. Ekipa Veteranov iz Kranja je dosegla še cn uspeh. Po zmagah nad Kamnikom, Školjo Loko in conskim ligašem Krizami so tokrat premagali še novega conskega Ugaša ekipo Radovljice, ter se tako plasirali v finale, kjer se bodo srečali v nedeljo dopoldne z ekipo Kranja. Tekma je imela dva različna polčasa. Prvi je pripadal gostom, ki so ves prvi polčas vodili in šele v zadnjih sekundah dovolili, da domačini izenačijo. Z neodločenim rezultatom so igralci odšli na odmor. V drugem polčasu so domačini takoj na začetku povedli in vodstva do konca niso izpustili iz rok. Roko met, ki smo ga gledali ni bil lep, kajti igra je bila preveč ostra in včasih celo groba. Igralci obeh ekip so hoteli na silo doseči gole. Ko je sodnik v sredini drugega polčasa izključil za pet m-nut igralca Radovljice, /ara di ugovarjanja, so domačini dosegli dva gola, nakar so gostje popustih ter so domačini v finišu lahko zmago še povečali. V moštvu veteranov moramo pohvaliti danes zelo razpoloženega Lampreta in Bre- garja, pri gostih pa se je z efektnimi streli izkazal Gaš-peršič, medtem ko se Sotel-šek ni toliko uveljavil, ker je bil skrbno čuvan. F. Porenta Plavanje Švarčeva ostala doma Na turnejo s plavalci in plavalkami kranjskega Triglava po čehoslovaški in Poljski ni odpotovala najboljša plavalka Lidija švarc, ker ni pravočasno dobila potnega lista. Njen potni list je bil namreč v Zagrebu zaradi ureditve drugih tujih viz za prihodnja tekmovanja v tujini, ko bo švarčeva nastopala za državno reprezentanco. P. Didič Nesreča v gorah V torek se je pripetila gorska nesreča na Grintovcu. Češka državljana Josef Sit! -da in ^Jarmila Havlikova sta šla I Grintovca proti Češki koči, kjer sta nameravala poiskati starše. Ker pa ju do srede zjutraj ni bilo v kočo. so ju člani gorske reševalne službe odšli iskat. Ha v liko vo so našli. Imela je poškodovano nogo in nekaj prask po obrazu. Med potjo ji je namreč spodrsnilo In je padla po strmini. A. Z. izraza spretno poveljevanje, samoodpovedovanje borcev, njihova visoka morala in nečloveški napori. Po mnenju Djura Pucarja Sutjeska ni samo velika vojaška zmaga, ampak tudi revolucionarna dediščina, katere revolucionarni duh je potrebem slehernemu graditelju in branilcu jugoslovanske social stične domovine — kot element in pričanje o lastni moči in veličini. V nadaljevanju svojega govora pa je Djuro Pucar-Stari dejal: »Zdaj, ko moramo vse sile aktivirati za razvijanje družbenoekonomskih in političnih odnosov v duhu smernic ZKJ, je sleherni delovni človek kot proizvajalec, samo. upravljavec in osnovni dejavnik v družbenem delu poklican in dolžan, da ne zastane in klone pred težavami, prav tako kot je vsak borec v vojni čutil moralno odgovornost za uničenje sovražnega obroča in za zmago — ne glede na številčno premoč sovražnika. Nedavni dogodki so očitno pokazali, da so napredne sile tako starih kot mladih pripravljene nositi breme za doseganje nadaljnjih delovnih zmag za to, da obvlada, jemo težave in rešujemo odprte družbene probleme.« V. G. Smučarji že trenirajo za novo sezono Skakalci po J Prisankom Na plazu pod Prisankom bodo jutri končali prvi skupni trening naši najboljši skakalci za novo tekmovalno sezono Teden dni so imeli trening alpskega smučanja, hkrati pa tudi kondicijskd vadbo Na treningu je 12 tekmovalcev, ki vadijo pod vodstvom zve/nega trenerja za skoke Lojzeta Gorjanca in zveznega trenerja za alpske discipline Marjana Ma-gušarja. Žal udeležba najboljših ni popolna, saj ni na treningu med drugimi tudi Zajca, Eržena in Pečarja. Jurman, Dolhar in Koprivšek pa so odpotovali že sredi tedna v Zahodno Nemčijo in bodo jutri nastopili na prvi večji mednarodni tekmi letošnje sezone na skakalnici iz umetne mase. Snežne razmere na plazu Pod Prisankom so odlične, poleg tega pa tod obratuje tudi vlečnica, tako da je za vse, ki pridejo na to smučišče, mogoča odlična poletna smuka. Danes pa si bodo vsi udeleženci treninga ogledali novo velikanko v Planici. J. V ponedeljek pa bodo začeli s prvim treningom tudi al-pinci na poletnem smučišču pod Prisankom, tekači pa se bodo podali na Pokljuko, kjer bodo teden dni nabirali kondicijo za novo tekmovalno sezono. Treningi za novo sezono so torej v polnem teku. Solidne in pravočasne priprave v zadnjih dveh letih so se v minuli olimpijski sezoni krepko obrestovale in je zato prav, da s takšnim delom naši najboljši smučarji tudi v prihodnje nadaljujejo. J. Javornik ffff illltlMlltllllll^llIll VniIl$IIIIIIl*!IllllIM?ItIITMirlt»*£ll)ll*f 11^ I Gradnja 160-metrske skakalnice pod 1 Poncami gre h koncu I Buldožerji zapustili Planico § Tako kot je bilo dogovorjeno, se je tudi zgodilo. = || Zemeljska dela za izgradnjo nove velikanke pod P on- £E E :.mii, 160-metrske skakalnice so bila do L julija končana. =5 E Buldožerji so že zapustili gradbišče in v teh dneh bodo E E začeli še z drugimi deli, tako da bo skakalnica, ki bo | E največja na svetu, dokončno izgotovljena do septembra. S Vreme je bilo graditeljem naklonjeno. Koprsko grad- E E beno podjetje je do dogovorjenega roka s planiškim = E komitejem končalo vsa zemeljska dela. Nova velikanka E E ima zdaj že svojo obliko in bo veličasten objekt, saj E E bo na primer odskočni mostiček nove velikanke v nad- E E morski višini kot je vrh zaletišča 200 m oddaljene E E 90-metrske skakalnice. Po sedanjem videzu vse kaže, da E E bo mogoče na novi velikanki poleteti tudi do 170 m E I daleč. V marcu prihodnjega leta bodo na njej prvič ■ E poleti in glede na velikost tega športnega objekta po- I = vsem lahko pričakujemo nov svetovni rekord v E E smučarskih poletih. J. Javornik fillllllllll lttlllllllltlll>llllt!lllllll ItITttlllllllllllllllllllillllllilltlllltf11llillll»tiSlil(llIIEVfIISItltfflllliW V SEPTEMBRU SPET ŽREBANJE ZA NAROČNIKE NAŠEGA ČASNIKA, IN SICER ZA VSE, KI BODO PORAVNALI DO 1. SEPTEMBRA NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE Cikcak vožnja Policija v Biloxiju se je pognala na lov za avtomobilom, ki je vozil cikcak po cesti. V veliko začudenje policajev pa so za volanom našli komaj sedemletnega dečka. Na vprašanje, kako neki mu je prišlo na misel, da se pelje z avtomobilom, Je mali junak povedal, da so ga starši poslali v trgovino. Zdelo se mu je, da bo vso stvar hitreje opravil, če se pelje z avtomobilom, zato je sedel v očetov avto. Policaji ■o bili radovedni še, kje se Je naučil voziti. Deček je pri-stodušno povedal, da v zabavišču na malih avtomobilih, ki vozijo cikcak. BOGOMIL DEBELJAK Dobra duša Pred sodišče so privedli ženo, obtoženo, da je zastrupila svojega moža. Sodnik je vprašal obtožen-ko, kako je mogla možu ponuditi kavo z dodatkom strupa, ko pa mu je vendar že prej ponudila eno prav tako zastrupljeno. »Veste,« je odgovorila ob-toženka, »vse življenje je tako rad pil kavo, zakaj bi me potem pekla zaradi tega še vest, če bi bila v njegovih zadnjih trenutkih še skopa.« Civiliziran nos Ameriška psihologinja in eeksuolog Edvita Fried meni, da si je sodobni človek s pretirano uporabo mila, parfumov in dezodorantov pokvaril naravno doživljanje tonjev. Posledica tega je kaj neprijetna; pri tem misli sek-euologinja predvsem na doživljanje ljubezni. Telesni vonji se zaradi »pokvarjenega« nosu drugemu partnerju gabijo, namesto, da bi ga spodbujali in dražili. Včasih je bik> vse drugače. Napoleon je vedno, kadar se je vračal s kakega pohoda, po slu sporočil Josephmi: »Ne umivaj •e, prihajam.« 3 6 3 8 0 Pšata nekdaj in danes Fantje so se zbirali in kramljali ob večerih pri Mež-narju, kjer sta stari in mladi čevljarila. Ob lepih veče-čerih so posedali na Letnar-jevem mostu, pripovedovali, kar je bilo novega, zanimivega in se menili, kam bodo šli pod okno. Ko je bilo fantu 16 — 18 let, so ga fantje sprejeli medse. Toda plačati je moral štelirengo (fantovščino). Ce ni hotel, so ga okrog obrnili, da je denar padel iz žepov, ali pa so ga premlatili. Vendar pa ne preveč. Na poti iz šole Pšačani in Poženčani imajo iz Cerkelj domov nekaj časa skupno pot. Skupna pot res ni dolga, a kljub temu so se na njej vedno odigravali »boji«. Pšaški in poženski šolarji so se na poti iz šole vedno tepli ali zmerjali. Za izzivanje so jim prišli prav tudi vaški patroni. Tako so Pšačani Poženčanom vpili: »Poženški tele k se za Sim-novrno vogvam dere.« Poženčani pa: »Pšaška 1'sica za Kozvovmo vogvam cinca.« Končno so se le umirili, tako da so bili vsaj tisti, ki niso bili ljubitelji pretepov, brez strahu. Pšata danes Zelo veliko se je do danes spremenilo. Tudi Pšata se je včasih (1890) pisala Pešata in to najbrž do začetka 20. stoletja. Edino, kar pa se na Pšati ne spremeni, je število hiš in ljudi. Kar pomnijo Pšačani, jih je okoli 130, trenutno 129. Leta 1802 jih je bilo 119. Za 116 let to ni nikakršen napredek. Včasih je bilo otrok povsod veliko ali vsaj več kot d;.nes. Zdaj so številne le še starejše kmečke družine. Toda kakor včasih, tako tudi zdaj ali še bolj, odhajajo mladi iz vasi. Djma jih ostane le toliko kol.kor jih mora. V vasi so le štiri kmetije, kjer se ljudje bavijo samo s kmetijstvom. Drugi pa poleg kmetije hodijo še v tovarne ali na delo kam drugam. Ostali so delavci. Toda da- našnjih delavskih družin ne moremo več primerjati z nekdanjimi bajtarskimi, saj je sedanje delavsko življenje popolno nasprotje takratnemu. Očiščene in zmrznjene morske ribe - v prodajalnah Kranj Tudi razlik med gruntarji in bajtarji ni in tudi oba izraza sta že zamrla. Danes živi vsak svoje življenje, eden z več, eden z manj truda. Vsak pa mora delati, če hoče živeti. Tudi zunanji videz je drugačen. Struga potoka Pšate je urejena, pa tudi na splošno je vse lepše. Vaščani neprestano popravljajo in prenavljajo svoje domove. Notranjosti njihovih hiš so se modernizirale. Napredek, posebno v zadnjih letih, je zelo velik. Vsaka hiša ima radio, 5 televizorjev je v vasi, pralni stroji, električni štedilniki, okrog 16 mopedov, 2 avtomobila itd. Spremenilo pa sc jc tudi življenje mladih. Fantje in dekleta se zberejo le še ob fantovščini in dekliščim. Drugače se vsak po svoje zabava in preživlja svoj prosti čas (kdor ga ima) zunaj vasi, največkrat v Kranju ali kje drugje. Nič več ni na vasi fantovskega petja, kot je bilo to slišati pred kakimi desetimi ali enajstimi leti. Vse je zamrlo. Milka Mušič, Pšata Gorenjski kraji in ljudje RAZPRODAJA PO ZELO UGODNI CENI GLAS (stavba občinske skupščine) soba 110 KRANJ časopisnega papirja j GLAS i Križanka št. 43 Ne puščajte dojenčka v avtu Lahko bi se vam sicer zgodilo kaj takega, kot se je zakoncema v Hamburgu. Sedem mesecev starega dojenčka, ki so ga nedavno tega odpustili s klinike, sta pustila v avtomobilu, ki je stal na soncu. Vročina notranjosti avtomobila je kmalu dosegla 60 stopinj Celzija. Starša sta se bila pred opoldansko vročino zatekla v neko kavarno, čez čas je mati šla pogledat, kaj je z otrokom, vendar je bil ta že mrtev. Zdravniki so ugotovili, da je umrl za srčno kapjo. Starše so obdolžili umora zaradi brezbrižnosti. — Skrijva se, na tej ladji dela moj mož. 1 2 3 5 4 7 8 9 10 11 12 13 n 15 16 n 1S ■Hi" 20 21 22 23 2H 25 26 26 29 30 31 32 Miha Klinar: Mesta, ct*,€ hi razcestja Domovina III DEL 142 ,ror dabovSedrugoure-^ite,j Jn Poglobi še bolj Vodoravno: 1. avstrijski inženir, izumitelj hidravlične turbine, katera je dobila po njem Ime (Viktor, 1876—1934), 7. vas nad Poljansko dolino, kjer je bila ustanovljena Prešernova brigada, 12. rimski vojskovodja, konzul, cenzor, tribun itd. (Marko Vipsanij). 13. lanskoletni modni krik ženskih vzorcev, 14. opna, 15. modro barvilo, 16. del imena mesteca v ZSSR pri Lvovu (. . . Russkaja), 17. travniška rastlina (množ.), 18. celjska tovarna posode, 19. strdenje (vrsta slaščice), 20. perje pri repi, korenju itd., 23. visoki vrhovi, 25. slog, 26. pripadnik najbolj osovražene organizacije, zlasti med vojno, 28. nravoslovje, 29. borišče v cirkusu, prizorišče Itd., 30. ime slov. gledališkega in filmskega igralca, doma iz Kranja (Trefalt), 31. znamka pralnega praška, 32. venec, krona, obstret. Navpično: 1. izbe, 2. nemško ime za Zagreb, 3. slovenski skladatelj in dirigent (Uroš), 4. majhno okence, 5. časopisna agencija, 6. predlog, 7. razdalja, ki jo napravi topovska granata, 8. pripadnik indijanskega plemena, 9. predvojni popularni filmski igralec italijanskega rodu (Rodolfo), 10. način gozdnega poseka, II. kratica za »absolutna atmosfera«, 15. »motor« v človeškem telesu, 17. grofija v južni Angliji, 19. vrsta metulja, 21. sodobni ameriški književnik, lirik, romani in novele (Conrad Potter), 22. podložniško delo, 24. domače žensko Ime, 25. vrsta naših cigaret, 26. mednarodna organi/a cija za prehrano in poljedelstvo, 27. umetnost (lat.), 28. naslovni junak Gotovčcve opere, 30. 7. in 12. črka abecede. »A kako bo to zmogel? Ni se P^or rt«"!? ne ve- kaj bo moral znati?« zaskrbi šteli samo izpit, jeno že z učiteljevim priporočilom. »I/pit je res strog,« namršči obrV* Stelankino skrb. »Strog?« v*vsem »Strog! A mislim, da bo Slavko jCa VDra*anjem! Mora biti! Ja/. sem ga učil,« pravi učitelj, Pj v'" v »VOje učiteljske Spi ■ tacati .u uspehe pri nju zjokate- "e svoJ'1> jev, in uverjen, da jc v monarhiji Icjjj '' "čitelj tako" spo-kakor on, čeprav je samo pode*^inj V- Nadzornik mu samo i/ /avisii ne prizna sposobnosti *^pazip k;(> polo- žaju, ki ga ima človek v družbi * bedaka med pametne, ga lahko tl\ s politiko Kad.u pa imaš položaj pri samo od sebe ,.#H>Ka v s, • lake misli prcšinjajo učitelja zau" j ga pušč- • ° "čiteli-,ko izobraženost, ki mu jo zavidajo »višji« fyse boje''1"' da s<' tara hi. samo zato,* ali me«?JC8°Vc n»dp„ *tfle. R,!?" PriSla popol r™< J Položni ??astvo dvi«a |VI^VM'. Pride v J y;' li,""v''s j pri r C Vs^ drugo kar v tem horjanskeni gnezdi prečne inteligentnosti, ki bi v v.. ^ !l d la i10!"'1 noma do izia/.i m ogiozila njihove T1,, "i do,,,,,^ \ ",|;|. je sposobnejši in bi bil mnogo boljši in & ( »Oriftnejši od njih. Toda o tem bo še razmišljal, saj mu je pravzaprav šele sedaj prišlo v misel, da se bodo v bodoči državi odprle tudi zanj nove možnosti in da bo prišel kam više, kakor je sedaj. Bodoča država bo morda zanj zares kakor obljubljena dežela, se učitelj čehlja s peresnikom po bradi in uživa ugodje ob misli na obljubljeno deželo, ki jo obljublja cesar. »Torej menite, da bo SJavko kos izpitu?« vprašuje Stefi in gleda zamišljenega in tako iznenada v bogvekaj zamaknjenega učitelja, ki ga iz zamaknjenosti vzdrami šele njeno zaskrbljeno vprašanje. »Bo. Mora! Pošljite ga jutri po maši k meni! Izprašal ga bom in ponovil z njim snov, da bo fant stopil pred protesoije bolj mirno in pogumno.« »To boste storili zanj?« »Seveda! Tudi v mojem interesu je, kako bo Slavko znal in odgovarjal. Gospodom bo lahko povedal, kdo ga je učil in tako temeljito pripravil /a sprejemni izpit.« Stefi je hvaležna, Čeprav ve, da Slavkova priprava na izpit ne bo mogla biti posebno temeljita. Toda sama je kriva, si očita. Prepozno ie sla po nasvet k učitelju. Vse pieveč se je vdajala žalosti zaradi Lehmanna, o katerem ni nobenega glasu in ki je morda /e mrtev. Dober, lep človek je bil, najboljši moški, kar jih je poznala. Ohranila ga bo v najlepšem spominu. Toda bolj, mnogo bolj bo morala misliti na Slavka in na njegovo prihodnost, kakor je mislila, odkar je doma. Iz hiše |e slišati vesel pogovor. Slišati je Matejev glas. Torej je že prišel, pomisli Šteli in vstopi. Matei se dvigne, da bi ji segel v roke, vendar čaka, da Sieli pride do njega, kakor da bi se sramoval svoje šepavosti. Neka zadrega, podobna kakor pn j učitelju Grjupu, mu za trenutek spreleti obraz. »Z očetom sva prišla,« pravi in pokaže na očeta, svojega bodo- i čega tasta, kakor da bi ga Stefi ne v'dela, nato pa pokaže na j Marijo, ki žari od sreče: »Najbrž boste presenečeni, gospa, ker vam nazdravliam kot vaš bodoči svak Pravkar nama ie dal vaš oče svoj blagoslov,« kaže nase in na Marijo. »Najina poroka pa bo se pn^d adventom.« »Zato morata piti bratovščino, kakor sva jo midva,« se oglasi Rozika. »Da, seveda,« reče tudi Marija, ker Matej okleva. »Potem, na vaše in Marijino zdravje!« dvigne Stefi kozaiei, čeprav se ji zd' vse to odveč in bi se lahko tudi brez tega nazihav Ijanja in poljubljanja začela z Matejem tikati. »Obema veliko steče,« pravi in poljubi tudi M.u ijO, »Upava, da nama jo je bog že dal,« se zahvali Marija, Matej p.i pn \aki Man pni besedi molče z glavo pritrdi. -Dal,« pravi poleni in re< i , da je to, kar doživlja la hip, najlepši dar /a njegov god in rojstni dan. »Zares, danes je sveti Matej!« sc ne pieveč naravno začudi mati, ker je to vedela Že nekaj dni, davi pa je bila z Marijo pri maši, ki jo je plačala Marija z namenom, da bi gospod nunec priporočil njo in njenega ženina ženinovemu patronu, cestninarju, ki ga je gospod Jezus Kristus v zgražanje hinavskih farizejev dvignil med svoje apostole in ki ga je kasneje navdihnil sveti Duh, da je v svojem evangeliju popisal življenje in trpljenje svojega učenika. »Imeti tako pomembnega svetnika za patrona in priprošnjika je še posebna milost božja.« »Brez pridnih rok in zvestega srca ti noben patron in priproš-n j i k ne izprosi sreče,« se nepričakovano in malce zajedavo oglasi babica, ki sedi v svojem kotu in ki ne more molčati, če čuti, da njena snaha, žena njenega sina, ki ji je vse preveč podložen, ne govori iz srca, marveč preračunljivo in z namenom, da bi se priljubila bodočemu zetu in Marijinemu možu. Babičine besede so žalitev! Tako čutita predvsem Marija in mati. Obe se osorno zapičita vanjo, vendar je ne upata obsuti z besedami, naj bo tiho, saj bi samo dregnili v sršenje gnezdo. Babica je že ves dan godrnjava. Bogve kaj bi še rekla, ko bi ne dal njenim besedam prav sam Maiej, ki ga je hotela z besedami uščipniti »Prav imate, brez pridnih rok tudi bog ne more človeku pomagati,« reče in nehote izproži proti starki dlani, kakor da bi hotel svoje besede podkrepiti s svojimi delovnimi rokami, ki so zopet tuljave in ne mehke kakor pred dobrim mesecem, ko je v njegovo usodo stopila Marija. »Dlani imaš kakor vesla! Prav take kakor moj sin,« pokaže starka na sina ki je že sam stari oče. »Potem boš pravi!« »Pravi, pravi, mati!« pritrjuje Matej. »No, potem sprejmi tudi moj blagoslov!« pravi starka in začrta po zraku nekakšno znamenje, ki ni prav nič podobno krščanskemu, marveč čarovniškemu. »Varuj se urokov, ženskih urokov, drugače bo žena nosila hlače, a ti copate kakor .. .« Marijo ima, a še bolj mater, da bi ji zabrusili v obraz, naj ne deli nasvetov drugim, če sama ni znala obdržati moža. da ji je pobegnil z drugo čez morje. Toda te besede bi ne ranile samo babice, marveč tudi očeta, a morda še mnogo bolj Stefi, ki bi se morda čutila posredno prizadela. »Tudi v copatah, če so tople, ni tako hudo,« se šele sedaj oglasi oče, ki ve, da njegova mati meri na odnose med njim in ženo, s katero, tako je vselej govorila, bi moral biti trši in ne tako popustljiv, da ji pusti vselej prvo besedo. Oče obrne pogovor na resnejše stvari. V zakonu ni nikomur lamo z. rožicami pos;lano. Tisto, kar se človeku zdi pred poroko raj, se kmalu pokaže, da ni samo raj. Ko bi bilo življenje samo raj in ko bi ne bilo tudi trpkih dni, bi se srečnih sploh nc zavedali. Skrb je zato na svetu, da se potem lahko toliko bolj veseliš, ko jo premagaš. In <•« misliš na radost, ki t«' čaka pn premagan! skibi* ne boš nad skrbmi nikoli tožil in te ne bodo nikoli pokopale pod seboj Za podkrepitev svojih besed je povedal še tole: »Več mužikov iz naše vasi se je napotilo v Saratovsko gubernijo po razno blago in tobak. Pridružili so se jim trije ujetniki, dva Madžara in en Nemec k: so tu pri kmetih delali, z namenom, da se vrnejo domov. Sedli so na voze in se odpeljali z gospodarji vred. Pridejo do koza-kov. Ustavijo jih in legitimirajo. Mužike obrnejo in pošljejo nazaj, ujetnike pa zadrže in čez dva dni ustrele Ali je taico, možje?« Možje so to potrdili, navedli dotične mužike in vse tri ujetnike imenoma. Zbegali so me in. mi nagnali strahu v kosti, pa če je bilo to vse res ali ne. Nisem vedel, da bom moral čez tako široko kozaško ozemlje preden pridem v Uraisk, S kozaki pa ni dobro češenj zobati. To sem vedel, sedaj ko bijejo z bol jševiki boj za biti ali ne biti, že celo ne. Cisto verjetrto, da bodo postopali z menoj tako kot pravi ta mož tu* Ko preiščejo moj nahrbtnik in najdejo v njem dva nabita revolverja in dvesto zlatnikov. Vzamejo mi vse, mene, pa ndrnara res pošljejo na oni svet. Tam bo potem moja zlata puščava To mi je bliskoma šinilo skozi možgane, preden sem vprašal\rnože, kaj naj zdaj storim. Naprej ne morem, -nazaj se mi noče, tu ostati mi ne kaže. Kaj mr sveiiijete? Oni, ki mi je nagnal strahu v. kosti, je spet spregovoril in rekel: »Nocoj prenočiš pri nas. Jaz sem bivši občinski tajnik, sedaj tajnik krajevnega sovjeta. Naša hiša je prva na levi strani ulice; mimo nje si šel in gotovo videl mlada drevesca v vrtičku.« — Pritrdil sem — »Pojdi torej tja in reci moji zeqj, da te jaz pošiljam in da bom kmalu prišel tudi sam domov. Jutri pa odrineš v Akbulak dva dni hoje od in vprašaš na postaji, kako je z vlaki, ali vozijo proti Oren-burgu ali ne. Cisto mogoče, da že vozijo. V vojni je danes tako, jutri pa čisto drugače. Saj si vojak in to veš Ce torej vozijo, se odpelješ, če pa ne vozijo, pač malo počakaš na spremembo, boji ne bodo dolgo trajali.« V hiši prijaznega tajnika sem bil sprejet in pogoščen kakor da se je vrnil iz ujetništva rodni sin. — Po večerji sta prišla v vas dva mlada vaščana,, ki. sta se bila pred kratkim vrnila iz nemškega ujetništva. Sedeli smo na klopci pred hišo in se dolgo v noč menili o ujetniških zgo-dah in nezgodah tu in tam. Prespal sem na pogradu v predsobi. Po jutranjem čaju sem torej odrinil proti Akbulaku. Poučen od tajnika in sinočnjih vasovalcev o krajih in naselbinah na novi poti, ki je nisem imel v svojem potnem načrtu, sem srčno stopil proti reki, čez katero je v Petrovsku vozil brod. Stari mlinar, ki ima ondi mlin, pa prevaža ljudi prek, mi je bilo rečeno. Prišedši tja, sem naletel na težave. Najprej se je brod zibal na drugem bregu, brodnika pa nikjer. Čakam ga četrt ure, pol ure — nič. Na onem bregu se nič ne gar*e. Kaj pa, če je brodnik doma in sploh nikamor ni šel? Z brodom je pa koga drugega poslal čez reko? S to mislijo v glavi stopim proti mlinu tam blizu, kjer je bilo več ilovnatih kolib. Res, stari mlinar je bil doma. Klečal je na tleh sredi preprostega mlina in popravljal nekakšno vreteno ali kaj. Povem mu, kaj bi rad, ko se ustavim na vratih. »Z luči pojdi, da vidim! Kaj mi jemlješ svetlobo?« me nadere. Dal sem mu svetlobo in stopil v mlin. Zdaj mi starec kratko in odločno pove, da ne prevaža, ker z one strani nima nič v mlinu. »Ljudje ne nosijo več sem,« je še dodal nekam nejevoljno. »Kako pa naj jaz čez pridem, stric?« »Odvezi brod in poženi.« »če pa je na drugem bregu.« »Počakaj, da kdo od tam sem pride.« S t riček danes ni pri volji, premislim in odidem nazaj Sedem tam na čok, h kateremu privezujejo brod, in čakam, nepotrpežljivo čakam, kdaj kdo od tam sem pride. Čez kake pol ure jc pa s stepe sem le priro-mal meni podoben romar, samo da gorjače ni imel. Odvezal jc brod in ga s kolom odrinil od kraja, potem pa stopil h krmilu in začel krmariti. Brod je bil otvezen na kakih dvajset metrov dolgi jekleni vrvi, ki jc v škripcu drsela po močni železni žici, napeti preko reke. Do sredine je možakar v vojaškem plašču kakor jaz z lahkoto pripitu, potem pa se je začel bolj napenjati, ker ga je tok odbijal od brega. Pomagal si je tudi s kolom, na vseeno je imel težavo s pristaja- njem. Dva metra od brega ni šlo nikamor več naprej. Vrgel mi je vrv na breg in zaklical z do-nečim glasom: • »Vleči k sebi! Ovij vrv okoli stebra!« Pomagal sem mu torej, da je lahko pristal in stopil na breg. Potem sem mu ljubeznivo rekel, naj zdaj še on meni malo pomaga odpluti. »Kakor sem jaz čez prišel, pa daj še ti!« se je odrezal in šel svojo pot. Kaj sem hotel? Tudi ta striček danes ni bil pri volji. Brez njegove pomoči sem moral odriniti čez reko. Tisti dan sem sploh imel smolo. Še pred poldnem se je sonce skrilo za oblake, ki so kar skup leteli kakor ljudje ob alarmu in hitro zakrili nebo čez in čez. Zapihal je veter, ne. več jih je moralo biti, ki so se spoprijeli in zvrtinčili prah in stepni drobir, ga dvignili, sukali in se-sukali v zraku v obliki velikanskega lijaka z neznansko dolgim grlom. Ko se je ta lijak razpotegnil v daljavo in višavo in se naposled razblinil v stepnem prostranstvu, se je zabliskalo in zagrmelo hkrati. Kpj nato se je uhTa ploha, huda ploha, in me hapfala, kakor še nikoli nobena poprej. Premočen naskoz sem kolovratil — sam ne vem kam — nekaj čar.a v dežju in vetru po mokri travi ob lastni muzi ki: Zvrk, žvrk, žvrk, .žyrk!« mi je pelo v čevljih, ko sem se prestopal kak'.'! lesen robot Te muzike sem sc kmalu naveličal; saj si še noge ožulim ob njej, zato je bolfe, da čevlje sezujem in obesim čez. ramo kakor deseti brat. Rečeno — storjeno. Sedel sem v mokro travo, sezu' čevlje in zlil vodo iz njih. Medtem pa je neurje že začelo ponphavati. Huda ura se je umikala proti zahodu. s »Stop!« sem ustavil samega sebe in svoje misli. »Kako pa moreš reči da se huda ura umika proti zahodu, če pa sonca ni*, da bi po njem določil strani neba? — Ka|apa če se umika proti severu in ti greš proti jugu, namesto proti vzhodu? A?« .. . Stepni romar Bolta Batko To mi je dalo misliti. Res, prav nič gotovega nisem mogel reči, v katero stran jo zdaj maham Zato sem nestrpno čakal, da se spet sonce prikaže, sonce moj zanesljivi kažipot. Ni mi bilo treba dolgo čakati Kakor se je prej nebo naglo stemnilo, tako naglo se je zdaj tudi zjasnilo in sonce je začelo spet greti s polno močjo, jaz pa se sušiti. Da bi bilo sušenje mojih cunj in prtljage prej opravljeno, sem se slekel do golega in razgrnil kose svoje garderobe po tleh. Tudi kruh je bil moker in vse, kar je bilo v nahrbtniku, samo revolverja, nož in zlatniki v mošnji so ostali suhi. Rozin in urjuka sem imel še za dve pesti; z napol mokrim kruhom sem vse skupaj z velikim tekom pospravil, ko sem se tam sušil in sončil kaki dve uri. Potem sem spet zlezel v hlače in bos nadaljeval svojo pot. V poznih popoldanskih urah sem priromal do samotne pristave, na kateri je bilo poleg nizke hiše, s slamo krite, več gospodarskih poslopij. Malo stran sc je pasla goveja živina in več konj, nekateri z narahlo zvezanimi prednjimi nogami. Tu sem se namenil ustaviti in prenočiti. Vstopim, pozdravim in poprosim prenočišča. V prostorni izbi je bilo po tleh vse nastlano. Trije moški so plctli iz viter koše in košare — ženske so jim pomagale. Otrok ni bilo v hiši, razen enega v zibelki. Tega jc zibal starček, ki je ležal na pogradu poleg kmečke peči. Zibka jc zbudila mojo pozornost. Take namreč še nisem videl. Našim zibkam je bila bolj malo podobna. Plitev zaboj ček na štirih vrveh, ki so bile zgoraj spete v cn nastavek, zapet v kavelj v stropu, je visel izpod stropa dol kakor luster v cerkvi; malone do roba nomada ie se- gal, tako da je bilo temu, ki je ležal na pogradu, treba samo malo roko iztegniti in pozibati, če je otrok zavekal. Praktična in poceni zibka, sem pomislil, bolj kot naša. Dlje pa nisem utegnil presojati primitivne naprave, zakaj eden od košarjev, ki so sedeli na nizkih čokih, me je izpod čela pogledal, ko sem vstopil, nato pa nič kaj ljubeznivo pobaral: »Ali si Avstrijak ali Germanec?« »Avstrijak,« sem odgovoril ponižno. »Tvoja sreča,« je dejal. »Ce bi bil Germanec, bi ti pri priči vrata pokazal in če bi se kaj obotavljal, bi ti z brco v zadnjico pomagal zle-teti čez prag« »Kako pa govoriš, Griša!« ga je pokarala gospodinja, ki je prav ta hip stopila iz sosednje sobe. »Ali se tako sprejema popotni človek?« »Saj Germanec ni človek,« odgovarja Griša. »Kaj pa je?« vpraša starka. »Cort! Tajfel, pravijo Nemci. Kakor so oni z nami postopali v ujetništvu, tako bi jaz z njimi, če bi katerega teh hudičev dobil tu v roke. Zob za zob! Da veš, mamaša. — No ker si pa Avstrijec, zaradi mene lahko ostaneš čez noč pri nas. Od kod pa prihajaš in kam te vodi pot?« Ko so zvedeli moje križe in težave, so mi ženske in starec na pogradu rekli, da sem cel »brodjaga«, to je človek, ki brodi brez miru po svetu, a uživa pri Rusih spoštovanje, čeprav je velik revež. Gospodinja mi je po vsem tem rekla sočutno: »Revček, ti mladi človek! Jutri ne boš hodil peš v Akbulak, peljal se boš z nami. Jaz in Griša in njegova žena Paša pojdemo s konji tja, ker je tam jutri semanji dan. Prisedel boš na voz in se lepo peljal z nami.« »Lepo, zelo lepo mamaša, da me vzamete s seboj na voz,« sem pohvalil dobro starko, ona pa je odšla v čumnato in prinesla latvico kislega mleka in belega kruha, postavila na mizo in rekla: »Odloži nahrbtnik in sedi za mizo in pokusi naš kruh, mladi človek.« Do večerje smo se potem še veliko pomenili in bolje spoznali. Na pristavi so živele tri družine, pod isto streho: stara dva z najmlajšim sinom in hčerjo ter starejša dva sinova s svojima ženama in otroki, vsega skupaj dvanajst ljudi. Pravcata staroslovanska zadruga. Gospodinjila je stara mati, ki jc bila še pri moči, stari oče pa je že opešal, za zibanje otrok je bil še dober, za kaka težja dela pa ne. V gospodarstvu ga je nadomeščal najstarejši sin Griša. Spal sem na mehkem svežem senu na podu skupaj z najmlajšim sinom Petjo. Zjutraj zgodaj, komaj se je jelo daniti, me je gospodinja že zbudila in rekla, naj brž vstanem, popijem mleka, potem pa da takoj odrinemo. Voz — široka ruska telega — je že stal pred hišo, ko sem tja prišel. Na njem so bili naloženi koši in košare, ki so jih bili napletli, da jih v Akbulaku prodajo. Poleg teh so bili na vozu še razni mlečni izdelki: dež.a s skuto, čebriček kislega mleka, lonec kuhanega masla, manjši lonec smetane, več kep surovega masla in košara jajc. Kajpak ni manjkala tudi košara s popotnico za tri ljudi ves dan in mrva za konje. Ko jc bilo vse pripravljeno, je Griša zapregel tri konje. Eden je bil določen za prodajo. Ženski fn Griša so zlezli na voz spredaj, jaz pa zadaj. Na senu sem sedel in noge so mi bingljale navzdol. Sonce je ravno pokukalo izza obzorja, ko je Griša poknil z bičem in pognal. Ženski sta sc pokrižali in rekli obe hkrati: »Sveti križ. božji in sveta Bogorodica z nami!« — In konji so zdirjali v lahen dir. Tako sem zadnji del .svojega romanja — kakih trideset kilometrov — zaključil na vozu. Oni trije spredaj so imeli svoje družinske pogovore med sabo, jaz zadaj pa sem se Oziral okrog in opazoval pokrajino, zelo ravno stepo, ki se jc razgrinjala od obzorja do obzorja. Tu pa tam so se pokazale na njej temne pike — nomadske jurte, ali svetle lise — tropi ovac, kakršne sem na svoji poti večkrat videl iz daljave. Danes jih vidim — mislim — zadnjikrat. Ko pridem, v Akbulak najprej poizvem, kako je z vlaki proti Orenburgu. Ce res vozijo, se odpeljem S prvim v Samaro in od tam nadaljujem svojo pot po prvotnem načrtu. Ce pa nc vozijo, sc odpeljem s kakršnim koli vlakom v Taškent Od tam pa po novem načrtu s prvim brzim vlakom v Zakaspij ob perzijski meji, in dalje v Krasnovodsk na obali Kaspijskega morja. Iz KrasnovodsUca pa s parnikom v Astrahan u7 dalje po Volgi navzgor do Caricina. Od tu dalj« pa spet Po prvotnem načrtu proti domu. . . OT AS * 13 STRAN ITALIJA AVSTRIJA - OSTERREICH ITALIA Turistične informacije • Bled — Dovolj prostora je v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Temperatura vode v jezeru je 23 stopinj. • Kranjska gora — Prostor je v hotelih in v zaseb nih turističnih sobah. Zaseden je le novi hotel Alpe-Adria. • Bohinj — Nekaj prostora je še v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Zasedena sta samo hotela Stane Žagar in Mladinski dom. Za druge hotele pa priporočajo rezervacije. Cesta rned Bledom in Bohinjem je zaradi rekonstrukcije še ved no zaprta. Obvoz ie mogoč "z Pokljuko in Jelovico. Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prstori, sobe s tuši. Telefon 77-266, 77-366 9 Jesenice — Na Jesenicah in v okolici je še dovolj prostora. 0 Tržič — Tako v Tržiču, Podljubeiju in na Ljubelju je še nekaj prostora. 0 V Selški in Poljanski dolini je prostor tudi pri zasebnikih. Prireditve # V festivalni dvorani na Bledu bo v sredo, 10. julija, nastopila domača folklorna skupina, ki bo izvajala slovenske narodne plese in pesmi. 0 V Kranju je vsak dan odprt mini golf. BESUCHEN SIE HOTEL TRIGLAV BLED Billige Pensions — und Be kdstigungpreise — Extra Touristenmenii fiir Grup-pen — Einheimische Spei-sen und Getriinke — Schattengarten Telephon 77-365 Hotel In restavracija PLANINKA Kamnik Obiščite nas, postreženi boste z domačo kuhinjo in pijačo. Vabljeni Besuchen Sie uns, Sie vver-den mit einheimischen Speisen und Gctrlinken sehr gut bedient! VVillkommen! Visitateci. Ci prenderemo premura di servirvi bene. Cucina casalinga e vini della Slovenia. Nekako takole je vsako sredo na Okroglem pri Kranju — Foto: F. Perdan Za savsko folkloro ni počitnic Na pikniku na Okroglem vsak teden poskrbijo za veselo razpoloženje tujih gostov Člani folklorne skupine tovarne Sava so kot ena družina. Vsak teden so nekajkrat skupaj: ali na vaji ali na nastopu. »Sodelovanje v folklorni skupini je moj konjiček številna ena in obenem moje najljubše razvedrilo,* mi je dejal starejši plesalec. To ni bilo samo njegovo mnenje. Vsi so bili enakih misli. »Boš prišla v torek na vajo,« »če bom le mogla.« To je običajen dialog med plesalci in plesalkami ne samo ob koncu vaje, temveč vselej, ko se srečajo. Drug drugega bodrijo in spodbujajo. Zavedajo se, kako težko je, če plesalec ostane S KOMPAS BLED Telefon 77 531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda boste našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zadovoljstvo! Hotel razpolaga s 180 posteljami. Vse sobe imajo tuš, kopalnico, VVC in balkon. Hotel razpolaga z družabnimi prostori, hišnim barom, vrtom, garažami in obsežnim parkirnim prostorom. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJILI VAS BOMO brez plesalke in narobe. Zdaj mnogo vadijo, še več pa nastopajo. Vsako sredo se odpeljejo v prijazno vasico Okroglo pri Kranju, kjer na pikniku v teh vročih poletnih dneh prikažejo hladnim Angležem in veselim Holandcem vrsto slovenskih narodnih plesov. »Čudovito! Čudovito!« je ves navdušen nad izvajanjem fantov in deklet v slovenskih narodnih nošah vzklikal Že starejši Anglež- »Takšno vzdušje je vedno, ko nastopi naša folklora,« so mi povedali zastopniki Yugotoursa in kranjskga turističnega društva, ki so letos organizirali že osem piknikov, katere je obiskalo prek sedemsto tujih turistov. »Na Okroglo radi prihajamo. Saj veste, brez nastopanja bi se slej ko prej znašli | v slepi ulicu Prav nastopi največ prispevajo k temu, da dekleta in fantje radi plešejo, pa tudi kvaliteta se tako dviga.« Številnim gostom (zad)ijo sredo jih je bilo prek sto) pripravi folklorna skupina I vedno pester in zanimiv j program. Za uverturo poskrbijo fantje z veselim vriskanjem, nakar sledi približno enourni ples na travniku pred skednjem (kmetiji se reče po domače pri Drinovcu). Potem se vsi preselijo na sam skedenj, kjer ob spremi javi dveh harmonikarjev folkloristi naj- prej zapojejo nekaj slovenskih narodnih pesmi, zatem pa še odplešejo »ta potrkano*, in »majoliko«. Najbolj vneti (ali morda razgreti) gostje seveda tudi prispevajo svoj pevski delež, poleg pivskega. Pijače in jedače namreč res ne manjka. Dva sodčka piva in vina, okusno pečen odo-jek, čevapčiči, krofi in druge dobrote so za suho grlo in prazen želodec vedno na razpolago tujim turistom. Nato se gostje ponovno zavrte ob zvokih poskočnih domačih polk in valčkov. Na koncu priredijo gostom še »povšter-tanc« — znan ples z blazini' co, ki je osrednja točka sko* raj triurnega programa folklorne skupine. Približno ob pol desetih zvečer se piknik konča. Očitno zadovoljni gostje se odpeljejo naznj na Bled, domačini pa "OVO* rijo svojega »god- u ie za nekaj domačih viž. D. Stanjko Vreme Vremenska slika: Pretežni del Evrope je v območju vi sokega zračnega pritiska. Vse ozemlje Alp in Balkana j<> preplavljeno s toplimi zračnimi gmotami. Napoved za soboto in ne« del jo: pretežno sončno in toplo vreme. Najnižje ne«i'ne Krape! a i <..rr med 12 in 16 stopmj. v Primorju 22, najvišje dnevne 30 s'.opinj Celzija. ^170 966857 7$+//^ 87 1694 Beljak Bled Brniki GORENJSKA Celovec Trbiž Trsi Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h — Es vvird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitiiten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlalstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina suMa strada Kranj—Kamnik, fermatevi aH'aereoporto. Nel Ristorantc aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu ^■llltMfllllllltIIItlltIIIIIIlHIIIIIIIIlIfIlllltlllUIIIIIItlIIIIIIItlllltIlltllltllllllillilllllIlllllllllfIII*ll>l^ I Krojaštvo VVeiss £ = E Celovec — center, Spitalgasse 12 = angleško blago E modne srajce in kravate H Se priporočamo, govorimo slovensko TFiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiirmiiitiiifiiiiiT' ••••••••••••••••••• VISITATE IL NEGOZIO DELLA GRANDE MODA Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetiti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABIJ ENA VOZILA. NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo dl Piazza št. 2, telefon 36 262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 76 4886 SLU2BA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 In 76 4286 ODDELEK ZA PRODAJO novib in rabljenih fiatovih v o/i I Via Ločeni, st 26/3, telefon 93 737 EXSTRA — EXPORT Simon Prcscheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 Trgovina z električnimi potrebščinami % Pralni stroji 0 Radio — televizijski aparati 0 Svetilke — žarnice 9 Šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz St režemo v slovenščini Bife Grnivc MULEJ FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, ne bo vam žal. Postreženi boste hitro In solidno. Pijača po izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! Elek t rodelavnlce Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrassc 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnlca poceni In hitro. Z butan propanom in čistim butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C a in p i n g v Zaki 8 LE D LJUBLJANA • Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316 798/315 759 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a iiiimimmiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiittmiH Janez: Micka, jetzt haben vvir schon die ganze Stadt Kranj durchwandert! Ich habe schon einen Wolfs- hunger! Micka: Du Armer! Komm, ich liihrc Dich zum » JELEN (f dort «wirst Du nicht nur sehr gut, son dern auch bil lig esscn konnen. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrassc 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VI II SI ! MU V DNEH OD 8. DO 18. AV(. I I . KJER BOMO IMELI SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 80BOTA — €. JULIJA 1968 S ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN Nekaj bi rada povedala Pred dnevi sem v časopisu prebrala tragično vest: »Kennedv Jc mrtev!« Ta vest me Je zelo pretresla in mislim, ■a nisem bfla edina. Zdi se BU, da je ta žalostna novica •djeluvila po vsem svetu. Takoj sem pomislila na njegove otroke, ki bodo ostali brez °četa, in na ženo, ki bo ostalo brez moža. Zastavila pa •^nt si tudi vprašanje: Kaj *° se v Ameriki res- začeli Obrobni kmet in lovec proti kralju 2e večkrat ste videli, da Tajn Obrobni kmet lahko na-p*ecej preglavic. Danes *e boste o tem lahko prepričali. Oglejte si diagram: m § p ■ mm P: "1 w M 1 ji p H W "M p§ ip ^rr»i te pozicije nikakor ne *°>fc dobiti. Naj igra kar w>Ce. beli bo s svojim kra- ljem stopil na polje h8, kier 8a črni lovec ne more napa stl in partija se konča neodločeno. Kai pa je .ma v.rn. ]oyca "a Polju h4. V tem primeru nitt"o zmaga. 1 Kh8 2. Kg« 3. KUJ ce hoče stran Lf6+ h7+ h8D mat torej močne j sa zmagati, mora imeti Vca iste barve kot je polje, a katerem Se kmet spreme-n» V damo! pobijati med seboj? Kaj bo res vsak človek, ki bo stopil na oblast z željo, da izpolnjuje zahteve ljudstva, ubit. Predvčerajšnjim je bil žrtev atentata John Kennedv, včeraj Martin Luther King, danes Robert Kennedv. Mar se bo tako nadaljevalo? Kaj res ne more vlada tega preprečiti? Sprašujem se in sprašujem, a na mnogo vprašanj ne najdem odgovora. Teži me vse to. Vsak dan premišljujem isto — mar se bo to nadaljevalo? Kaj res ne bodo nehali z atentati? Ni pa to edino, kar bi rada povedala. Teži me tudj vojna v Vietnamu. Zaboli me v srcu, ko pomislim na otroke, ki niso ničesar zakrivili in sploh ne vedo, kaj je vojna, pa vendar trpe kot žrtve te umazane vojne. Sprašujem se: Zakaj ne končajo vojne, saj so jo vendar že izgubili? Zakaj streljajo otroke, žene, starčke? Teži me tudi vprašanje rasne diskriminacije, ki ji je Kennedv hotel narediti konec, pa so ga prehiteli streli atentatorja. Tisoč in še več vprašanj me tišči. Kaj res nikdar ne bomo mogli biti vsi svobodni in enakopravni? Kaj res nikoli ne bomo prijatelji? Mar ni vseeno biti bel, črn, rdeč, rumen? Kaj je res še toliko pomembna barva in ne hotenje človeka? Cim več vprašanj si zastavljam, tem bolj sem obupana nad današnjim položajem v svetu in zaželim si, da ne bi živela med ljudmi, ki si ne žele lepšega in boljšega življenja. Počutim se krivo, počutim se, kot da sem sokriva s tistimi, ki povzročajo zločine in hočejo vojno, pa vendar ne morem pomagati ljudem, ki trpijo In so žrtve teh pošasti, ne ljudi. Anka Rogelj Vam v pouk Krompir Krompir je poleg kruha naša vsakdanja hrana. Pravijo, da v Evropi ni bilo več hude lakote, odkar poznamo in gojimo krompir. Prinesli so ga iz Južne Amerike, seveda, po odkritju te dežele. Šele polagoma so se naši ljudje ogreli zanj. Krompir ima v zemlji mnogo s koreninicami poraslih pritlik, na katerih so rjavi gomolji. Spomladi ga sadimo z razrezanimi gomolji. Tudi krompir prištevamo h kulturnim rastlinam. Danes ga goje v različnih vrstah. Človeku in domačim živalim je postal vsakdanja hrana. Krompir uporabljamo tudi v industriji. Predelujejo ga v škrob in alkohol. Največji krompirjev škodljivec je koloradski hrošč. Bila sem v gozdu Nekega prelepega pomladnega popoldneva sva s prijateljico sklenili, da bova odšli na kratek sprehod v gozd. Ko sva se nekoliko oddaljili od mestnega hrupa, sva prispeli na travnik, poln dišečih cvetic. Bližali sva se gozdu. Veje dreves so naju pozdravljale in naju sprejele v svoje zavetje, kot bi nama klicale: »Pridita! Pri-dita!« Hodili sva po mehko postlanih gozdnih tleh, ko se je pred nama v grmovju nenadoma nekaj zganilo. Zagledali sva tri ljubke srnice, ki so mulile sočno listje na mladem grmovju. Ko so naju ugledale, so nekaj časa plaho zrle v naju, nato pa so se čez jaso spustile v sosednji gozd. Gledali sva za njimi toliko časa, dokler se nama niso izgubile izpred oči. Z veseljem v srcu sva se poslovili od gozda. Vedeli sva ,da se bova vanj še velikokrat vrnili, saj sva tu preživeli tako čudovito popoldne. • Anica Hudolin, osnovna šola Peter Kavčič, škofja Loka Iz ghsila Žarki: ATA Moj oče je kmet. Ime mu je France. Imel je tri brate: Jančka, Toneta in Florjana, toda vsi so padli v boju za svobodo. Zato je dom dobil moj oče. 2ive pa še njegove sestre: teta Angela, teta Frančiška, teta Rozka in teta Ani. Iz glasila Brstje Nevoščljivost in klepet Zares, klepetanje je zdravo. Olajša nam dušo, da laže prenašamo vsakdanje tegobe. Za opravljanjem lahko skrijemo nevoščljivost. Kako bi mogla gospa Korenčkova reči svoji sosedi: »Nevoščljiva sem gospe Peteršiljčkovi zaradi njenih treh krznenih plaščev in novega avtomobila.« To bi se ji soseda po-smehovala, zato raje stori drugače. »Ste slišali? Gospa Pe-teršiljčkova in mož sta se sprla. Pravijo, da se bosta ločila. Saj to je škandal!« In tako iz gole nevoščljivosti nastane cela povest. Nekako mora gospa Korenčkova osramotiti gospo J'eteršiljčkovo. ker ima ta krznen plašč in nov avto, česar pa ona sama nima. Kadar koga opravljamo, si olajšamo srce in potem lažje prenašamo, da ima ta krznen plašč, sami ga pa nimamo. Ce take ljudi kdo prekaša na delovnem področju, odkrijejo njegove slabosti in jih izrabijo za opravljanje. Drugič si zopet tarča klepetulj ker si moderneje oblečen kot drugi. Pri tem pa klepetulje pozabljajo na svojo mladost. Saj so tudi same bile mlade in rade oblečene po modi. Ljudje pravijo, da sc samo ženske klepetulje, kar pa ni res. Tudi moški radi klepetajo in opravljajo, samo da temu rečejo »poslovni pogovori«. Olga Iskra, 8. d razred osnovne šole A. T. Linhart, Radovljica Oče je srednje, a lepe postave. Ker je kmet in veliko dela na prostem, je zagorel od sonca. Na glavi mu manjka že veliko las. Lase ima bolj sive kot črne, saj je že star petdeset let. Glava mu tiči na majhnem zagorelem vratu. Njegov obraz je gu-bast, ustnice in ušesa pa so srednje velikosti. Najraje nosi sivo srajco, čm pulover in črn ali siv suknjič. Na njem ima pritrjen črn trak. Ta ga spominja na mater, ki mu je letos umrla. Stara je bila tli n-sedemdeset let. Njegove hlače so bolj široko krojene ia ist barve kot suknjič. Moj oče mora vse leto trdo delati: poleti doma na polju, pozimi pa pn sestri Angeli v Švici. Pri sestr. dela največ v delavnici. Popravlja avtomobile. Neke pomladi nam oče ni nič pisal, da bo prišel domov. Ko smo ravno večerjah, je kar nenadoma stopil v kuhinjo. Tako sem ga bila vesela, da sem vzkliknila: »O, ata je prišel domov!« Takrat mi je prinesel marsikaj lepega Anica Jekovec osnovna šola Stanko Mlakar, Šenčur Hli |TI«RU [Z NAVADNIMI ROPARJI IMAMO OPfcA V,TI. ft> BOM VSTOPI l. me V, = a »V DVA VARUJTA SKOZI OKNA. >--^ le od kod se 3E vzelo to pasue seme! ustrelim GA! SE PREbEN SO FANTJE mogli IZVESTI 9vo0* KASM.ae ŽE TIGER. pokazal kaj* zmore. AUU! UBIJEM TE, 5 ČEME PREKLETO' V\<00 BO \ KOGA UBIL?!/ KOO GOVORI TAKE NEUMNOSTI DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA - 6. JULIJA 19» 1 ure pred odhodom natočite v kopalno kad za ped visoko vode in sem znosite vse lončnice. V vodi bodo rastline zdržale tudi do štirinajst dni. Kaktuse ni treba postaviti v kad. Obilno jih zalijte in pustite na soncu. # /e prej ste iz hladilnika pospravili vso hrano, ga umili in odtajah. Vrata pustite nekoliko odprta, da ne bo zatohlega vonja. # Iz vtičnic potegnite vse vtikače: od hladilnika, radia in televizorja. Rolete spustite do konca. Zaprite glavni vod na vodovodu in pustite, da vsa voda i/leće i/, pip. Sc enkrat preverite, če ste zaprli pipo, na jeklenki plina. Dezodoranti Človeška koža predstavlja približno 1/6 celotne telesne teže in pokriva površino, veliko okoli 1,6 mJ. Koža pa ne opravlja le funkcijo ovoja, temveč ima zelo pomembno nalogo, to je uravnavanje telesne temperature z izhlapevanjem vode. Normalno jo izloči v enem dnevu 1/4 litra. Kadar pa se temperatura dvigne, poraste količina izločene vode. Nevidno izločanje preide v vidno. Sam pot je sterilen in brez vonja. Neprijeten duh povzročijo bakterije, ki razkrajajo pot. Neprijeten duh lahko preprečijo dezodoranti. Ti vsebujejo posebno deziniicirajočo snov, ki uničuje prav tiste bakterije, kj razkrajajo pot in povzročajo neprijeten duh. Dezodoranti delujejo zanesljivo, dajejo telesu svežino, prijeten vonj in ne poškodujejo oblačil. V naših trgovinah lahko dobimo črtala in razpršilce. Najpogosteje dobimo naslednje: Solea, Antisvet, 8x4, Ami, Odorono, Bac sprav itd. Najpogosteje jih uporabljamo na tistih mestih, kjer se najbolj potimo, kot npr. pod pazduho. S spravom razpršimo vsebino, medtem ko se s črtalom namažemo. N. !'r <•/•■! i Poletje in moda Za koledarskim poletjem Je prišlo tudi resnično poletje i vsemi svojimi značilnostmi. Na vrsti so dnevi vročine in kopanja. Kaj obleči? Letošnja moda ženskih letnih oblačil je dokaj enostavna in skromna. Obleke in krila so krojena gladko in ne • prijeta v pasu. Prav moderna bo vaša obleka, če jo boste kombinirali ali obšili s ' primernimi drugimi dodatki j (ovratnik, žep, manšeta, pas, i naborek). Kot dopolnilo ali pa za spremembo lahko upo-j rabimo enobarvne svilene j rute, ki si jih za vežemo okoli vratu ali pasu. Poudarek letošnje mode je na modro rdeči in beli barvni kombinaciji. Seveda pa ne smemo zavreči toplih sončnih barv, kot so koruzno rumena, oranžna in rdeča. Se vedno pa jc priljubljena in elegantna zelena barva. Zelo pazljivi pa moramo biti pri izbiri vzorca. Visoka ali pa drobna žena naj si ne izbere črtastega bla;a. Ce si ga pa že kupi. naj si da krojiti obleko tako. da bodo linije potekale vodoravno. Obratno je pri močnejših postavah in pri manjših, Crte naj potekajo navpično. Za takšne postave tudi niso priporočljivi bogati in veliki vzorci. , Čeprav še vedno velja izrek, da obleka naredi človeka, pa je najvažnejše to, da Kilogram preveč ZAČNIMO Z DIETO V prejšnjih sestavkih smo že omenili, da je treba pri odpravljanju odvečnih kilogramov imeti precej volje. Posebno še takrat, če smo nagnjeni k požrešnosU. Kaj je torej treba jesti, da bi se znebili nekaj dekagra-mov maščobe? Ime Helene Rubinstein, po rodu Poljakinje, ki je napravila iz kozmetike veliko industrijo, prav gotovo ni neznano. Nje no ime beremo na lončkih z raznimi kremami in čistilnimi sredstvi tudi po naših trgovinah. Helena Rubinstein pa še ni ukvarjala samo s sestavljanjem različnih krem, pač pa je imela tudi druga področja kozmetike v malem prstu. Za najbolj slavne filmske zvezde je sestavila jedilnike. 7. njo ko je vedno posvetov.-la tudi Elizabeth Tavlor, . vemo, da ima ta igralka vedno težave z debelostjo. Vzrok pa je scvr/*~ v požrevšnosti. Ni troba za\ dati Audrcv Hepbuni m«., suhosti, saj se vsak dan strogo drži jedilnika, ki ga ji je predpi tala prav pokojna Helena Rubinstein. Zakaj si ne bi iz velikega znanja slavne kozmetičarke spo vi.dd, nekaj še mi, saj nam bo le v korist. Za prvi dan shujšev.dne kure predlaga Rubinsteinova »čiščenje telesa«. Tako bi morali vsake tri ure popiti kozarec sadnega soka ali pa zelenjavnega. Začnite na primer ob osmi uri zjutraj ali pač takrat, ko vstanete. Kozarci pijač naj bi si sledili v temle vrstnem redu: zjutraj kozarec pomarančnega soka ali limonade, nato pa vsake tri ure kozarec zelenjavnega soka (lahko korenje ali paradižnik), nato zelenjavna juha, nato kozarec mešanega sadnega Sfka, nato spet zelenjavna julia in preden greste spa' jegUCt ah pa mli ko. Dieta se deli na dva dela. Prva dva tedna je jedilnik takle: takoj, ko vstanete popijte eden ali dva ke vode, v katerega ste stisnili samo sok pol limone. Zajtrk: kozarec mleka, kava uli čaj brez sladkorja ui sadje (nobenih banan). Kosilo: sel en javna juha, na ražnju pečeno meso (ovčvti- i, teletina), kuhana zelen ja- i, zabel jena z maslom, in k veže sadje. Večerja: 2 kuhani j-nje, ali topla zelenjavna jed (brez krompirja in riža) ali sveža sadna solata z limono ali zelenjavna solata ter malo črnega kruha. Prod spanjem je dovoljen še kozarec mleka ali jogurta. (Se nadaljuje) bodo krojene take, da se be-mo v njih počutili ugodno te prijetno. To je i« posebne važno v vročih poletnih dneh; N.P. j Na izletu Paprike malo drugače Poleti radi hodimo na izlete v naravo. Ce radi sami pripravljate jedila, vam be nasvet prav prišel. Marsikateri tudi ne marajo gostilniške hrane, saj je treba na kosile v največji vročini. Zelene paprike so zdaj že nekoliko cenejše. Za večerjo na taborjenju jih poskusite pripraviti malo drugače. Pri bližnjem kmetu ali v mlekar« ni kupite svežo skuto, če je niste prinesli od doma. Za štiri paprike potrebujete četrt skute. Paprike prerežite na pol, očistite in napolnite z nadevom. Skuto, lahko ji dodate malo smetane, zmešajte z i run« trdo kuhanima jajcema, malo pariške ali kake druge salame in sesekljano čebulo. S tem nadevom napolnite paprike in jih ponudite s kruhom in mrzlim mlekom. Paprike pa lahko napravite tudi kot sola'o. Tanko jih narežite, polijte s kisom in oljem. Da pa bo večerja izdatnejša, dodajte še na kolobarje zrezana kuhana jajca in malo klobase. Nasveti % Steklenice piva in vina ohladimo brez hladilnika tudi tako, da jih zavijemo v moker prtič in pustimo z» pol ure do eno uro na prepihu. • Krpe za pomivanje posode po vsaki uporabi umijemo v topli vodi z milorfl in jih razgrnjene posušimo na soncu. % Iz razrezane zelenjave zelo hitro »uhajajo« vitamini, zato glejmo vedno na to, da bomo na primer peteršilj zrezali tik proden ga bomo uporabili. iiiiiiiH«iiitmiiiiiiiiiit!itiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiniii VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Zahtevajte jo v vaši trgovini! riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)"1 SOBOTA — 6. JULIJA 196S SPOREDi GLAS * 19 S TRAM j Serenadni večer terarni nokturno 23.05 Li Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. °b nedeljah po ob 6.05., 7., 9-. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. __SOBOTA — 6. julija 8.08 Glasbena matineja — ^•00 Počitniško popotovanje 00 strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 V Planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Zlati kolovrat — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dalmatinske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica LJubljana — 15.20 Glasbeni MUermezzo — 14.45 Literarni sprehod--16.00 Vsak dan ^ vas — 17.05 Gremo v kino Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu ~~ 18.15 Pravkar prispelo — j*-50 S knjižnjega trga — f^.OO Lahko noč, otroci — J?-15 Minute z ansamblom George Shearing — 19.25 Pet muiut za EP — 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Fran-Kovačem — 20.30 Radij-&*a igra — 21.30 Iz fonteke rftdia Koper — 22.10 Oddaja *■ naše izseljence — 23.05 S Plesom in pesmijo v novi te- Dr"gi program ISnV^ Revija tujih popevk 2nfte Za-oki s tekočega traku 2o'!Jj Počitniški kažipot — u Z melodijami križem-geJt — 21.20 Opemi koncert "* s poti po Mediteranu ^NEDELJA - 7. julija 6-00 Dobro jutro — 7.30 Za ™tijske proizvajalce — 8.05 8 47^Slca igra M otroke — 905 Skladbe za mladino — . Naši poslušalci čestitajo Pozdravljajo — I. 10.00 Pesm°mnUe tovai"iši — 10.25 NedelkJ-rbe in dela - 1045 dij jj*1 mozaik lepih melo- za ti ■ Tl'ristieni napotki naSmk J?°stc - 1200 Na da- shSacida° r .12-10 NaSi po- Ijajo J. u tlta.lo in Pozdrav-nih uarr. ~ 15 Iz °Peret-ska ur_- 134° Nedelj- 'rib veliki J?*8 tcxina — 1445 Z SkemT,0r1cestrJ v tričetrtin-ob , ku - 15-05 Popoldne ^adUsk^'"1 glasbi - 1600 sko < 1Kra - 17-05 Nedelj-19 00 i urtJ1° Popoldne — i-ahko noč, otroci — hriK eporta*a - 14.00 Cez in dol - H.30 Humo- Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom j Van Douglas — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Vesele žene I YV ndsorske — opera — 17.05 ' Klavirske skladbe — 19.00 ! Strani iz slovenske proze — j 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komor-I nega zbora RTV Ljubljana — ! 22.00 Mojstri nove muzike 2o!oo v'asb°ne razglednice — v nedeljo zvečer — 22.15 8.08 Operna mat.neja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj poj'» Otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z orkestrom Cedric Dumonti — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.10 4. dejanje opere Manon Lcscaut — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermez/.o — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simlonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svotu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ral kom Irgoličom — 19.25 Pet i minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.48 Pesem godai 21.15 Parada popevk —^2.10 Glasbena medigra —*|^2.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 I 15.00 Mozaik \elikih orkestrov j 20.05 Svet in mi — 20.20 Ved-! no lepe melodije — 21.20 Zbo-; rovsKe skladbe in priredbe Oskarja Deva — 21.40 Pet sonat — 22.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 8. julija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Operetni na-pevi — 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Dušan Jereb iz Novega mesta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minuta s pevko Majdo Sepetovo — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovensMh skladateljih TOREK — 9. julija SREDA — 10. julija 8.08 Glasbena matineja .s skladbami romanskih avtorjev — 9.C0 Pisan svet prav ljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas do ma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva obraza iz naše gia-.bene pre ttklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporo- j čajo vam — 14.05 Igrama za razvedrilo — 14.35 Naši ; poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna binka in hranilnica Ljubi a-na — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Argentinske narodne pesmi v zborovski izvedbi — 16.00 Vsak dan za vas — 1705 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V poletnem vrtu — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Don Kihot — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu 15.00 Orkesti tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital violinista Igorja Ozima — 22.28 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK — 11. julija 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 Od vasi do vasi — 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.0 Dva dueta iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Romana Kla-sinca — 16.00 Vsak dan za vas _ 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno-glasbeni ve- čeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Večer z godali — 23.40 Sonata za klavir PETEK — 12. julija S.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmet.jski nasveti — 12.40 Cez polje in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vedri zvoki — 14.35 Naši poslušalci ćestiiajo in pozdravljajo — 14.55 Kreduna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turist.cm napotki — 15.25 Glasbeni -intermezzo — 15.40 Z velikimi orkestri v tr.četrtin-skem taKtu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ciovek in zdravje — 17.J5 Konecrt po željah posiušaicev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu lfc.15 Zvočni razgiedi po zabavni g.asbi — 18.45 Kulturni gioous — 18.00 Lahko noc, otroci — 19.15 Minute s pevcem Bojanom Kodiičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje akademski zbor Michiganske univerze — 20.30 Glasbeni cocktad — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zab. gib. 15.00 Ob prijetnih melodijah 20.05 Od premiere do premiere — 20.55 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenske sol-daške pesmi — 21.40 Med skladbami po ljudskem zgledu — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.40 • Stara italijanska muzika za orgle Jesenice RADIO 6.—7. julija franc. barv. CS film OBRAČUN NA OBALI 8. julija amer. barv. CS film SEDMERICA JEZDI V PEKEL 9. julija amer. barv. film SEX IN SAMOSTOJNA DEKLICA Jesenice PLAVŽ 6. —7. julija amer. barv. film SEX IN SAMOSTOJNA DEKLICA 8.—9. julija franc. barv. CS film OBRAČUN NA OBALI Žirovnica 7. julija italj.-špan. barv. CS film ZADNJI SPOPAD Dov j e-Mo j s t rana 6. julija nemški film NAJLONSKA ZANKA 7. julija špan.-amer. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POSIUKE Kranjska gora 6. julija italj.-špan. barv. CS film ZADNJI SPOPAD 7. julija franc. film ŽIVLJENJE NA DVORCU škofja Loka SORA 6. julija amer.-angl. barv. CS film LIKVIDATOR ob 18. in 20.30 uri 7. julija amer.-angl. barv. CS film LIKVIDATOR ob 17. in 20. uri 9. julija franc. film NA STRANSKI POTI ob 20. uri Kranj CENTER 6. julija amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma NA SVIDENJE, PUNČKA ob 22. uri 7. julija amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 15. in 17. uri, angl. film TOLPA AL CAPONEA ob 19. uri, premiera jugosl. barv. filma SIROTA MARIJA ob 21. uri 8. julija amer. barv. film LADJA ZA SPOSOJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri 9. julija amer* barv. film LADJA ZA SPOSOJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 6. juhja špan. barv. VV film LEPA LOLA ob 18. ki 20. uri 7. julija angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 ob 14., 18. in 20. uri, angl. film lOLPA AL CAPONEA ob 16. ! uri 8. julija angl. film DR. S fRANGELOVE ob 18. in 20. uri I 9. julija premiera jugosL j barv. filma SIROTA MARI- i JA ob 18. in 20. uri i j Sijažišče SVOBODA 6. julija angl. film TOLPA AL CAPONEA ob 20. uri 7. julija amer. barv. film LADJA ZA SPOSOJEVANJE ob 17. uri, amer. barv. CS film SAN FERNANDO ob 19. uri Cerklje KRVAVEC 6. julija zahodnonemški-ju-gosl. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 20.30 uri 7. julija zahodnonemški-ju-gosl. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 6. julija amer. barv. CS film VELIKA DIRKA OKOLI SVETA ob 17. in 20. uri 7. julija amer. barv. CS film VELIKA DIRKA OKOLI SVETA ob 15. in 20. uri Kamnik DUPLICA 6 julija amer. barv. film OPERACIJA GROM ob 20. uri 7. julija amer. barv. film OPERACIJA GROM ob 15„ 17. m 19. uri SOBOTA — ». Julija_ 13.55 Poročila (RTV Zagreb- — 14.00 Teniški turnir — finale (Evrovizija) 18.00 TV kažipot, 1820 En dan v vodah ob Tetanskem pogorju — film, 19.10 Sprehod /i čas, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19 56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 2035 Aida — opera, 23.00 Serijski film, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 7. julija 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo s Starimi Ljubljančani in Veselimi hribovci (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 En dan v vodah ob Tetanskem pogorju (RTV Ljubljana) —. 15.25 Skoki v Neretvo z mostu v Mostarju — 16.00 Konjeniške dirke za pokal Beograda (RTV Beograd) — 18.00 TV 'kažipot (RTV Ljubljana — 1825 Osa — zabavno satirična oddaja (RTV Zagreb) — 18.550tok zakladov I. del (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja, 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Poletje z vami — zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 8. Julija 18.30 Po Sloveniji, 18.45 V javaja (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 1920 Portret prof. Draga Ulage, 1940 Plošča za poletje — II. (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.35 Nesporazum — gledališka predstava, 21.55 Oddaja resne glasbe (RTV Ljubljana) — 22.05 Šahovski komentar (RTV Zagreb) — 22.15 poročila (RTV Ljubijana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20 30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Ana Karenina — predstava Naix>dnega gledališča (RTV P -»grad) — 21 35 Teme z i.tcijami, 22.05 Včeraj, i.anes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — % julija nik, 20JO Cik cak, 20.40 Nad nami valovi — angleški celovečerni film, 22.20 Moški zbor Lira iz Kamnika, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 10. julija 18.40 Kljukčeve dogodivščine (RTV Ljubljana) — 19.05 T V robot (RTV Skopje) — 19.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV 20.40 Oblike, gibanja — ba-dnevnik — 20.35 Cik cak — let (RTV Ljubljana) — 20.50 Svečana otvoritev z dubrov-niških poletnih iger — 21.50 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.30 Pobegla bolniška sestra — film iz serije Perrv Mason, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Liki — Sarajevo — 22.30 Propagandna oddaja, 22.35 Včeraj danes, jutri (RTV Zagreb) ČETRTEK — 11. julija 1730 Buffak) Bili — serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna med-igra — 18.20 Sentanjelski pauerji — 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Orkester Zambetas (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik z dodatkom — 20.45 Cik cak — 20.55 Ce bogovi hočejo — II. del — 21.55 Zgodba o deklici GiseMe — I. del — 2235 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Medeja — predstava gledališča Subotica (RTV Beograd) — 2135 Niso samo rože rdeče — 22.00 Včeraj, danes, juhi (RTV Zagreb) PETEK — 12. julija 18.35 Risar M. 19.55 Filmska burlesk , 19.10 Nikotin in alkohol. 19.50 Vijavaja — — 19.56 Pe< -m poletja (RTV Beograd) ?ikltf TV dn*j> 18.30 Trktak — 18.45 Bach in predklasiki — 19.05 Velika pastorala — francoski kulturni film, 19.30 Niso samo rože rdeče — 1950 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Cik cak, 2035 Rondo — jugoslovanski celovečerni fihn — 22.05 Poročila in test (RTV Ljubljana) — 22.40 Simfonični koncert (RTV Skopje) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — — 20.30 Spored italijanske TV Prodam ProdaTrP traktorsko SN0P0-VEZALKO in KRAVO z drugim teličTkorn. Podreča 12, Medvode 3409 Prodam ŠKODO 1000 MB s prevoženimi 5000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3369 Tri sobne DVODELNE OMARE in dve POSTELJI starejšega tipa, vse iz trdega lesa in ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči ugodno prodam. Sorn, Ravne 21, Tržič 3436 Prodam MAKSA-NSU. Ivan Arnež, Kokrica 48, Kranj 3437 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO s 40 basi. Alojz Je-lovčan, Kokrica 101, Kranj 3438 Poceni prodam 5 lepih manjših HORTENZIJ v posodah. Bajželj, Struževo 32, Kranj 3439 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ alba-cvgnus in emajlirano sobno peč gorenje. Lešnik, Begunje 19 3440 APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni do navijamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. Kranj Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 21-652 Kranj KZK NOVO! KREKER KEKS , , , z okusom: — klobase — sira in govedine — salame — čebule KREKER TOVARNA KEKSOV IN VAFLA BJELOVAR CENTRAL KRANJ — gostinsko in trgovsko podjetje sprejme za čas Gorenjskega sejma v Kranju od 2. do 13. avgusta 1968 več natakarjev(ic) več prodajalk slaščic Interesenti naj sc javijo osebno v splošnem sektorju podjetja Kranj, Maistrov trg 11, vsak dan od 7. do 9 ure. Prodam PRIKOLICO za osebni avto Z ZAGRINJA-LOM. Radovljica, Ljubljanska 16/1 3441 Ugodno prodam dobr-> ohranjen MOPED tomos T-13. Peter Tomšič, Grenc 20, Sk. Loka 3442 Prodam SEME rdeče DETELJE in vprežno KOSILNICO. Mavčiče 70, Medvode 3443 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Druga teli tov. Luže 6, Šenčur 3444 Prodam FIAT 850. Ogled pri Jelenu v Kranju na dvorišču v soboto od 19. do 20. ure 3445 Prodam 2 PRAŠIČA po 50 kilogramov težka. Cešnjevek 5, Cerklje 3446 Prodam rabljeno MOŠKO KOLO. Rov te 7, Podnart 3447 Prodam HISO V TRŽIČU. Sto kvadratnih metrov sta- novanjske površine, neposredna bližina šole, trgovine, gostilne, ob asfaltirani cesti, primerna za dva kupca. VSE-LJIVA. Informacije: Podlju-belj 41, Tržič 3448 Poceni prodam skoraj novo TRIDELNO OMARO. Jože Hribar, Zasavska c. 24, Oro-hek, Kranj 3449 Poceni prodam rabljeno KUHINJSKO POHIŠTVO v zelo dobrem stanju, PEC na gorilno olje, 2500 kalorij, znamke juno, POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in železno SOBNO PEC. Ogled od 15. do 18. ure. Možina, Struževo 35, Kranj 3450 Prodam HISO z VRTOM v bližini Begunj na Gorenjskem. Primerna za vikend. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Jesenice 3451 Prodam 5 mladičev črnih VOLCJAKOV. Jože ZiherI, Hosta 5, Sk. Loka 3452 PIPS Uspešr.-) uničuje muhe. komarje, molje, rastlinske uši, bolhe... KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri obrtnem podjetju INSTALACIJE Škofja Loka razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki zagotavljajo smotrno gospodarjenje in krepitev samoupravljanja, izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev: L Imeti mora končano višjo šolo, ekonomske, upravne ali elektrotehniške smeri in najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu. 2. Imeli mora končano srednjo šolo ekonomske ali elektrotehniške smeri in najmanj 6 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Informacije, ki so kandidatom potrebne, daje v podjetju za to pooblaščeni delavec. Kandidati naj svoje prijave, dokazila o tem, da izpolnjujejo pogoje razpisa in predvideni koncept svojega dola in razvoja podjetja pošljejo do 20. julija 1968 na naslov: obrtno podjetje INSTAI AC7 JE Škofja Loka. TELEVIZOR Orion ugodno Prodam. Cerne, Partizanska 10 Kranj Prodam rabljen, dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK gorenje in ne. ELEKTRIČNI LONEC za kuhanje perila. Naslov v oglasnem oddelku 3453 Prodam MLATILNICO kremžar. Hotemože 12, Preddvor 3454 , Prodam SONČNICE. Zalog l6. Cerklje 3455 _ Prodam novo VRTNO j^-OP. Cena 125.00 N din. Kranj, Jezerska cesta 116 3456 Pradam dva OBRAČALNA PLUGA netopir m vinkel, skoraj nova. Ahačič, Veleso-7. Cerklje 3457 Pradam KRAVO, 8 mesecev breJo. Trboje 28 Smlednik 3458 .Prodam 120-basno KLAVIRSKO HARMONIKO velt-Diei&ter, z 8 registri. Planina 5/a, Kranj 3459 Prodam dobro ohranjen £oplosčni ELEKTRIČNI KUHALNIK. Preddvor 81 t 1 3450 IzdaJa in tiska CP »Gorski tisk« Kranj, Ko-cesta 8. — Naslov »«*dništva in uprave lista: , ^J, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči-ne>-Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni; redakcija 21-835 1-860; uprava lista, ma-'»oglasna ln naročniška služba 22-152 - Naročnl-letna 24.—, polletna N din. Cena posamezen številk 0.40 N din — jnozemstvo 40.00 N din — ^»Ji oglasi beseda 0,6 do 100/ dln- Narocniki °glaso Popusta. Neplačanih v ne objavljamo. Prodam dve KRAVI i TE LETI. žiganja vas 32, Kr že 346J Prodam enonadstropno HIŠO pod streho v bliž.ni Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3462 Ugodno prodam KOMBINIRAN VOZIČEK giordani /n KOŠEK. Ogled po 18. ur- Ma-retič, Kranj, Rozmanova 3 3463 Prodam KRAVO in TELI-CO po izbiri. Virmaše 42, šk. Loka 3464 Prodam sedežne PREVLEKE in PREPROGE za škodo ter pokrivalo za tiat 600. Okorn, Kebetova 18, Kranj 3465 Prodam AVTO AMI 6. Na [ slov v oglasnem oddelku 3466 Poceni prodam dobro ohranjeno PREDSOBNO STENO, raztegljivo MIZO in štiri STOLE (orehov furnir). Vprašati Lampič, Planina 16, Kranj od 14.30 do 16. ure 3467 Prodam manjšo KRUŠNO PEC, prostostoječ ŠTEDILNIK desni in nov KUHALNIK na 3 plošče. Sp. Duplje 50 3468 Prodam vprežno KOSILNICO NA MOTORNI pogon z žetveno napravo in 2 traktorska KLINA za štajer. Kurnik, Sr. vas 51, Šenčur 3469 Avtomatični RADIOPARAT blaupunkt prodam. BernJk, Pot na Još ta 26, Kranj 3470 Prodam brejo KOBILO, 6 let staro ali po izbiri ali zamenjam za starejšega konja in KRAVO po izbiri. Visoko 5, Šenčur 3471 Prodam FIAT 750. Kranj, Jezerska c. 92 3472 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo. Britof 52, Kranj 3483 Ostalo «5 ' ifV . Mirna akonca, brez otrok, nujno iščeta neopremljen j sobo ali opremijeno v Kra nju ali do Ljubljane. Ponudbe poslati pod »Julij« 3376 BRIVSKI POMOCNIKic3. dobra moč. dobi službo. Zaposlitev po dogovoru. Ponudbe z navedbo začinje zaposlitve oddati v oglasni oddelek pod »Avgust« 3427 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta od 15. VII. do 15. VIII. ZAPRTA Ignac Rangus, zlatar, Kranj 3428 Enosobno stanovanje v cen. tru Kranja zamenjam za večjega. Lap, Kranj, Tomšičeva 19 3429 Takoj sprejmemo samostojnega KLEPARSKEGA POMOČNIKA. Naslov v oglasnem oddelku 3473 GOSPODINJE! Priskrbite si aparat za hitro zapiranje in odpiranje patentnih kozarcev za VLAGANJE. Oglasite se. Pokažemo postopek. Ivan 1 Uder, Gorice 2, Golnik 3474 Sprejmem ŽENSKO za varstvo otroka dopoldan. Hrana in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3475 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Mizarstvo Albin Markič, Naklo 114 3476 IZGUBIL SE JE PES-irski volčjak Reksi. Prosim vsakogar, ki kaj ve o njem, naj sporoči na Jezersko cesto 46, Kranj 3477 Cenjene stranke obveščam, da sem odprl AVTOKLEPAR-SKO DELAVNICO. Usluge so počen; in hitre. Se priporočam! Valentin Košir, Hotemože 12, Preddvor 3478 Mirno in poštono dekle nujno in takoj potrebuje SOBO V DOMŽALAH. Marinka Ra-zinger, Begunje 44, Gorenjsko 3479 MIZARJA za stavbena dela SPREJMEM v stalno zaposlitev — takoj. Oskrba v hiši. Mizarstvo Šivic, Dobro polje, Brezje 3480 -Prireditve Gostišče pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo ZABAVO S PLESOM in kegljanjem za KOSTRUNA. Igrali bodo trio Metod in trio Fren-ky. Vabljeni! 3481 Gostilna pri MILHARJU v Šmartnem prireja v soboto ZABAVO S PLESOM. Igra trio iz Nasovč. Vabljeni! 3482 Dežurni veterinarji od 6. 7. 68. do 13. 7. 68. — VEHOVEC, Stošičeva 3, tel. 21-070, od 13, 7. 68. do 24. 7 . 68. — RUS, Cerklje, te! 73-115, od 24. 7. 68. do 3. 8. 68. — BEDINA, Ješetova 29, tel. tel. 21-207, od 3. 8. 68. do 10. 8. 68. — VEHOVEC, Stošičeva 3, tel. 21-070. Sporočamo žalostno vest, da nas je nanadoma zapustil naš dragi mož, ded in brat Stane Žerko upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 6. julija 1968, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba lezi v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Jožefa, hčerka Milena z družino, sinova Ivan in Stane ter drugo sorodstvo. Kranj, Zagorje, Trbovlje, 4. julija 1968 Zahvala Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Matevža Eržena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam karkoli pomagali, izrekli sožalje, mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, pevcem DU, kolektivoma SPJ Jesenice in Službi družbenega knjigovodstva Kranj. žalujoči: žena, hčerka Milka z Matej ko in Vida z družino. takšni Foto- »S»°- v*asih so nam tudi koSartee za smeti na poti — • r- Perdan ZAHVALA Ob boleča in nenadomestljivi izgubi naše predrage mame, stare mame, sestre, tete in tašče Marije Štular roj. Zaplotnik se toplo zahvaljujmo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazila sožalje ter jo spremili na njeni poslednji poti. Posebna zahvala dr. Zgajnarju za prizadevno zdravljenje, č. g. župniku za pogrebno opravilo, sosedom, pevcem iz Kranja za ganljivo petje, prijateljem in znancem ter kolektivom podjetij Porodnišnice Kranj, KZK Kranj in Planike Kranj. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Vsem in vsakomur posebej najtoplejša hvala. Zahvaljujoči otroci: Tone, Tončka, Jurij, Francka; Peter, Janez in Florjan z družinami, sestri in bratje ter drugo sorodstvo. Kokra, Preddvor, Rodine, Kokrica, 3. julija 1968 Dan, koje kraljevalo veselje »Pivo prosim!« Ura je enajst zvečer in že tretjič zapored kričim to svojo obupno prošnjo na uho zmedeni strežnici za improvizirano točilno mizo ene izmed številnih stojnic na vrtu loškega gradu. In glej čudež! Izmed stotero podobnih zahtevkov prikupna točajka usliši prav mojega. Pograbim torej steklenico in se zadenjski prebijeni skozi zid teles, ki pritiskajo proti točilnici. Potlej jo ves prepoten uberem proti svoji mizi, da bi v družbi znancev popil s trudom pri-borjeno pivo. Stol so mi medtem seveda izmaknili, nihče Med rojaki na izseljenskem pikniku v Skofji Loki ne ve, kako in kdaj. Kot mnogi drugi torej sedem v travo in skušam hkrati videti ter slišati čim več stvari, ki se dogajajo v vrvežu okrog mene ... Toda pustimo podrobnosti. Za opisovanje osobnih pri-petij ni ne časa ne prostora. Piknik na loškem gradu je trajal ves dan in obiskovalec, ki je kot jaz polnih dvanajst ur hodil med mizami po prostranem drevoredu, okrog plesnega prostora, po poti mimo neštetih stojnic, mimo pojočih im plešočih skupin ter med slastnim vonjem ražnjev, si je lahko nabral toliko vtisov, da ne ve kam z njimi 2e ob deseti uri dopoldan je skupina fantov in deklet v narodnih nošah ter na razkošno okrašenih kmečkih vozovih hrupno zavzela mesto in prva dala slutiti, da bo ta dan Se zelo ve-.' i o. Medtem so se izseljene, že pričeli zbirati na n en dvorišču pred občinsko stavbo. Reka obiskovalcev in zabave željnih domačinov se je vila po poti proti l ki je z neStotirni okni ter lin'rami prešerno zrl na vi vi-/ pod soboj. Grajska vrata, sicer tako mogočna, so komaj sproti požirala prihajajoče ljudi. Zrinil sem se skozi, iščoč kaj nenavadnega, zanimivega. Nedaleč od vhoda jo skupina čipkaric v narodnih nošah, skrita pod majavim .sončnikom, pritegovala pozornost obiskovalcev. Spretno roke so premikale lesene valčke in prisilile snop niti, da so so spletale v čudovito ornamente. Ob poti proti vrtu. Brodi zolonja, je naselje živobarvnih stojnic vabilo mimoidoče. Keramika, krožniki, klobuki in klobučki, loški kruhki, plošče z narodno glasbo, piščalke in pipe, ogledalca in spominkse razglednice — teh in podobnih drobnarij na veselicah nikdar ne pogrešamo. Sodijo zraven kot vino in dobro razpoloženje — kot glasba in ples. Okrog Skoparjeve bajte so kraljevale iz brun zbite, na hitro postavljene točilnice, zatrpane s skladovnicami zabojev, polnih steklenic. Čeprav je bilo še dokaj zgodaj, so preživljale invazijo razgretih pivcev. Nekaj miz v bližini je bilo že zasedenih, zasopla tečaj ka je komaj sproti odstranjala prazne ste-klenine izpred skupinice dobrovoljnih rojakov. Obširen prostor za ples, postavljen na jasi ob zgornjem delu grajskega zidu. je še sameval. Toda mesta okrog njega so bila brž zasedena, vsakdo je hotel biti čim bliže J plesišču, ko bodo zvečer za-i igrali Slaki. Na robu vzpetine, pod katero so nad žerjavico vrteli že skoraj pečenega odojka, je uporno čaka-I la velika gruča najbolj lačnih gostov. Rahel vetrič je vrtin-čil dim in opajal okolico z vonjavami po svežem pečenju. Med tom se je na velikom odru sredi vrta pričel osrednji program pknika. Izseljence so pozdravili predsednik slovenske izseljenske matice Franc Pirkovič, predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan in predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina. Na oder jc stopil tudi župan bratskega italijanskega mesta Medicina Albergo Mara-goni in spregovoril nekaj besed. Zlasti pa je vse pritegnil govor Tončke Garden, izseljenke iz Chicaga, predsednice društva progresivnih Slovenk. Zona, ki še čudovito prenaša svojih sodem in pol križev, je pred šestdesetimi leti kot učenka takratne nunske šole bila zadnjič na tem vrtu, kamor ni smela stopiti moška noga. Z gospo som kasneje na kratko potkramljal. Povedala je, da živi v Chica-gu že od leta 1910, ko je spričo revščine odšla čez morje in da se je v Ameriki ukvarjala z izdelovanjem slamnikov. Njen pokojni mož je bil urednik lista Prosveta. In kako se počuti v Skofji Loki? Gospa Garden jo navdušena nad mestom, piknikom, organizacijo... »Ogromno truda in dela ste morali vložiti v to prireditev, da je vse tako čudovito!« je vzkliknila za konce. Ob dvanajsti uri so v galeriji loškoga gradu odprli razstavo Groharjeve slikarske kolonijo. Hkrati so obiskovalce povabili na ogled preurejenega muzeja. Vse bofl j veselo jo postajalo. Na odru za Skoparjovo hišo pa so se medtem vrstilo različne vokalno Ln instrumentalne skupino. Zapet me Jc zaneslo tja gor, med omizja ob plesišču, med vrvež vsemogočnih besed, domačih in tujih. V pisani množici najrazličnejše opravljenih ljudi sem zapazil skupino prikupnih, v zeleno oblečenih deklet. »Te so pa od mladinskega pevskega zbora iz Clevelanda. Fejst punce, a ne?« je hitel neki že rahlo okajen možak za bližnjo mizp. Brž sem pobrskal po spominu in iz ropo-tornice znanja izvlekel nekaj angleških besed. Vedel sem namreč, da pevke iz Clevelanda no znajo slovensko, dasi pojejo naše pesmi. »Predsednica zbora sem,« je odgovorila prikupna črno-laska, žrtev moje radovednosti. Zapletla sva se v pogovor in povedala je, da ji je ime Dennise Lamm, da so njeni stari starši iz Slovenije in da je letos prvič pri nas. Mimo je priskakljala majhna deklica v prav takšni zeleni oblekci. »Moja sestra«, je pojasnila Dennise. »V zboru poje solo.« Prikupen sestrski par je fotoreporter za slovo še nekajkrat fotografiral, potem pa sva se poslovila. Dan je mineval neverjetno hitro. Komaj sem si malo oddahnil od tekanja po prizorišču in drenjanja okrog odra, kjer se je ob treh popoldan začel kulturni program, že se je jelo mračiti. Gledalce so ves popoldan kratkočasili vokalni kvintet Bratje Pleško, trio Rudi Bardorfer, igralska skupina umetniškega društva Ivan Tavčar iz Poljan, recitator Jože Logar, folklorna skupina iz Tržiča, moški pevski zbor iz Virmaš, napovedovalca Janez Ziherl in Marjan Roblok ter drugi. Na drugem koncu so Slaki vendarle začeli igrati in plesišče je ječalo pod težo vrtečih se parov. Izseljenci so solznih oči ter objeti prepevali narodne pesmi. Malo stran je mesar pripravljal že ne vem katerega pujska. Tečaji so izgubljali glavo, reka ljudi, ki so neprestano prihajali, pa ni in ni hotela usahniti. Ko je sonce utonilo za Lubnikom, je rajanje doseglo višek. Med mizami so se majaje premikali prvi resno opiti gostje. Stola ni bilo nič več moč dobiti in utrujeni veseljaki so posedali po tleh. Vriski razposajenih plesalcev so parali zrak, razpoloženje je bilo nepopisno. Kazalec na uri je prekoračil dvanajstico in že pričel drseti navzdol. Kljub pozni uri dogajanje na prostranem grajskem vrtu ni kazalo znakov konca. Utrujen in zaspan sem po trinajstih urah veseljačenja cdklamal s prizorišča. Razen dveh, treh družin z malimi otroki in nekaj jeznih soprog, ki so za seboj vlekle opletajoče možake, ni še nihče drug odrinil proti domu. Preveč veselo je bilo, preveč zabave. Kaj naj še zapišem? Vse" česti-tke organizatorjem za uspelo prireditov! Kaj taksnega Škofja Loka še ni videla. Izseljenci in drugi gostje so nedvomno prišli na svoj račun. I. Guzelj Prijazna Dennise, predsednica mladinskega pevskega zobra it Clevelanda, s svojo sestro. 31230200020202022348234823232348 ^^P/$%$/X+/$^$%+$B+$B^7 SOBOTA - 6. JULIJA 196t GLAS * 23. STRAN ^ed^dnijj skupščine občine Škofja Loka pozdravlja izseljence. V ozadju stojijo napovedova-izs i«*"*2 ^merf» dr. Danilo Dougan, rojakinja Tončka Garden, Franc Pirkovič, predsednik e,jenske matice hi Tine Kokel, predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo piknika. »Adijo, pa zdrava ostani ...« je zapel ganjeni izseljenec ob spremljavi harmonike v rokah fanta v narodni noši. *led kseljenci na loškem gradu je skupinica čipkaric iz Železnikov zbujala precejšno pozornost vi ba,*^111 80 ** v Skofji Loki prcdstavfle tudi sestre Potočnik b Begunj, ki so ob spremlja- Rojakinja Tončka Garden, predsednica društva progresivnih "Mentalnega trla Igor Jamnlk iz Zabnlce zapele več narodnih. Slovenk lz Chicaga. Kdo ga je videl? Neznani vlomilci so maja letos vlomili v trgovsko poslovalnico v Podnartu. Iz trgovine so odnesli več tekstilnega blaga, nekaj jestvin, cigaret in denarja. Preiskovalci so v bližini vloma našli dve raztrgani fotografiji, za katere menijo, da predstavljata vlomilca. Nekateri so na njih prepoznali moška, ki sta se neposredno pred vlomom zadrževala pred trgovino. Moška govorita srbohrvatsko, stara pa sta približno 20 do 25 let. V Podnart sta se z avtobusom pripeljala iz Ljubljane. Moška na fotografiji, katerih eno objavljamo, še nista identificirana. Zato prosi uprava javne varnosti v Kranju, vse, ki bi karkoli vedeli o njima, da to sporoče najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti Kranj, Nesreče zadnjih dni Od torka, 2. julija se je na Gorenjskem pripetilo 18 prometnih nesreč. Od tega je bilo 11 lažjih, 7 pa težjih. V torek, nekaj po drugi uri ponoči, se je na bencinski črpalki na Bledu pripetila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila K H 131-03 Božu Jemcu z Bleda. Voznik je hotel vozilo obrniti, vendar pa je zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti zapeljal v črpalko za plinsko olje. Škoda na objektu in vozilu znaša okrog dvesto tisoč starih dinarjev. V sredo pa se je pripetila prometna nesreča na križišču cest Ljubljana—Kranj in Kranj—Škofja Loka. Ob 14.50 sta se zaletela Ibrahim Ka- j dir iz Turčije, ki je vozil kombi in Alojz Znidaršič iz Belgije, ki je vozil osebni i avtomobil. Pri trčenju je bil huje ranjen sopotnik v osebnem avtomobilu. Materialna škoda pa znaša okrog 130 tisoč starih dinarjev. Ob 20.20 pa se je pripetila prometna nesreča nad Mojstrano. Iz Kranjske gore proti Mojstrani je ta čas peljal s tovornim avtomobilom Ciril Drobnič iz Male vasi pri Grosupljem. Med vožnjo pa se je srečal z neznanim voznikom avtobusa. Ker je zapeljal preveč na rob ceste, se je tovornjak prevrnil. Pri nesreči se je laže ranil sopotnik Ivan Drobež. V četrtek ob 11. uri se je dogodila prometna nesreča na cesti četrtega reda Rateče—Planica—Tamar. Voznik tovornega avtomobila Slavko Razingcr iz Hrusice je po cesti peljal z neprimerno hi- trostjo in pri srečanju zavil s ceste..Tovornjak se je prevrnil na desno stran. Pri tem pa je nastalo za okrog milijon starih dinarjev škode. Ob 13. uri pa se je na cesti tretjega reda v Koprivniku pri Bohinju pripetila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila Ljubomiru Filipoviču iz Zagreba. Voznik je v levem ostrem ovinku zavosil na desni rob ceste in avto se j« prevrnil pod cesto. Pri nesreči so se laže ranili trije sopotniki. Materialna škoda pa znaša okrog šeststo tisoč starih dinarjev. Ob 16.45 pa se je pripetila lažja prometna nesreča na cesti Lahovče—Moste. Na odcepu za Vodice je vozniku osebnega avtomobila Ivanu Sobi iz Bevškega pri Trbov-jah nenadoma zaprl pot pešec Janko Kosmač iz Škrjančeve-ga pri Radomljah, ki je z leve strani pritekel na cesto. Pri nesreči se je Kosmač laže ranil, škode na avtomobilu pa je za okrog sto tisoč starih dinarjev. A. Z. Storilca prijeli pol ure po tatvini V četrtek ob 1. uri ponoči je nočna patrulja v Kranju prijela 18-letnega M. P. iz Kranja, ki je okrog pol enih Viktorju Erženu iz Kranja ukradel osebni avtomobil. Avto so takoj vrnili lastniku, M. P. pa je priznal, da je storil tudi več drugih različnih tatvin. A. 2. V torek ob 15.20 se je pripetila hujša prometna nesreča na cesti Staneta Žagarja v Kranju. Kolesar Sefkl Gasi Iz Kosmeta je namreč nenadoma zavil v levo pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Novak iz Hrast ju. Zaradi trčena je bil kolesar hudo ranjen. Materialne škode na obeh vozilih pa je bilo za okrog 80 tisoč starih dinarjev. (A. 2. — Foto: P. Čolnar) Pojasnjen vlom v Astro Mladoletnika sta vlomila že šestkrat Kaj neki privede na krivo pot mlade fante kot sta 16-letna in 17-letna srednješolca iz Kranja. Pred nekaj dnevi se je namreč izkazalo, da imata na vesti vlom v trgovino Astra, o katerem se je v marcu precej govorilo. Preiskovalci so ugotovili, da je vlomilec — zdaj vedo, da sta bila dva — prišel po strehi. Prav zaradi te poti do trgovine so organi UJV poizvedovali o vlomilcih v okolici trgovine. Uspeh ni izostal. Vlomilca sta stanovala prav blizu Astre, zato sta poznala prav dobro blagovnico. Preiskovalci so najprej izvedeli, da imata ta dva starejša mladoletnika doma dva magnetofona. Ugotovili so, da sta ju dobila ravno v času, ko je bilo vlomljeno v Astro. Razen tega pa sama nista imela denarja, najbrž tudi ne starši, za te drage reči. Z nalogom za hišno preiskavo so organi UJV preiskali stanovanje osumljencev. Imela sta še magnetofone in nekaj drugih predmetov, medtem ko sla ure in verižice razdelila med prijatelje. Zanimivo pa je, da so ti prijatelji, gre za šest mladih fantov, prav gotovo vedeli, da so dobili ukradene stvari. Vendar jim ni prišlo na misel, da bi tatvino prijavili. Nekateri od njih so celo točno vedeli, da sta prej omenjena mladoletnika stvari ukradla v Astri. Drugi niso sodelovali pri krajah. Najbrž pa je v skupini veliko pomenilo, če se je nekdo izkazal, pa čeprav na tako neprimeren način. Omenjena mladoletnika pa nimata na vesti samo tega marčnega vloma v Astro, pač pa so preiskovalci na zaslišanju ugotovili, da jih je bilo skupaj šest. Pri preiskavi so namreč našli več predmetov kot pa jih je bilo prijavljenih ob vlomu v Astro marca letos. Fanta imata na vesti celo serijo vlomov še po marčnem vlomu v Astro. V Astri sta bila že marca lani. Takrat trgovina ni prijavila tatvine. Odnesla sta za okoli 80.000 S din predmetov. Drugi vlom v Astro je bil že težji — okoli 500.000 S din. Povedala sta, da sta vlomila pravzaprav zaradi tega, ker so v trgovini prav tedaj pričakovali večjo pošiljko uvoženih plošč z moderno glasbo. No, In ko sta bila že v trgovini, sta vzela še magnetofona. Vlamljanje se jima ni zdelo kaj posebno težkega, zato sta v aprilu vlomila kar štirikrat na različnih krajih. Tako sta 1. aprila vlomila pri Ulebšu, v obrtni delavnici, kjer sta iz blagajne vzela okoli 25.000 S din. čez dva dni sta spet skupaj kradla v Prehrani na Koroški cesti. Vzela sta steklenico vvhvskija In 50 škatlic cigaret. Trgovina tatvine nI prijavila, ker je najbrž niti niso opazili. Do sedaj sta vlamljala skupaj. Ldcn od njiju pa sc jc odločil, da bo pogledal za denarjem tudi v skladišče prodajno servisne organizacije Iskra. Odnesel je samo nalivno pero in nekaj žigov, ker denarja ni bilo. Zadnji vlom je bil v skladišču Živil pri železniški postaji, kjer jc spet zmanjkala alkoholna pijača. Fanta sta se šele pred preiskovalci zresnila in zavedela svojega početja. Mislila sta vse do pred kratkim, da je vse to, kar sta počenjala, malenkost. Kaj ju je pravzaprav privedlo na pot kriminala? Oba sta bila srednješolca, vendar so ju zaradi nediscipline in izostankov izključili. Mogoče sta potrebovala denar? Starši obeh ne žive v težkih materialnih razmerah. Pravzaprav je vse njuno početje brez pravega vzroka, če ne upoštevamo mladcniškc želje po uveljavljanju, četudi v ožjem krogu prijateljev. Vsekakor sta svojo mladostno energijo zapravljala na nepravem mestu. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. L. M. MrED NARODNI GORENJSKI V KRANJU, OD 2.—13. AVGUSTA 1968. R2