Celje - skladišče D-Per 1 539/1982 glasilo delavce sozd revirski energetski kombinat edvarda kardelja 1119820980,12 s december 1982 C COBISS o leto XVIII št. 12 srečno Jože Ovnik: Veliko naprezanja je bilo potrebnega, da smo izpolnili proizvodni načrt; risba, tuš. Vsem članom kolektiva Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja in njihovim družinam, poslovnim prijateljem, občanom in krajanom ter bralcem našega glasila, Srečno in uspešno novo leto 1983. Samoupravni in poslovodni organi, družb en opoii tič n e o rganizacije SOZD, DO, TOZD in DS ter Uredniški odbor glasila Srečno. *.*/» '■V *.•,» *.r» vi« vi« vi« vi« vl« vl« vl« vl« vl« vl« vi« vi« «-j> «^'» SREČNO V NOVO LETO 1983 Spet je leto okrog. Spet prehitro za uresničitev vseh želja, ki smo si jih želeli v začetku leta. Naša družina se je zopet povečala za enega člana kolektiva—Rudnik Laško. V REK-u smo zdaj zbrani vsi slovenski rudarji razen Velenjčanov. Ne moremo se pohvaliti, da smo se zbrali najbogatejši, rajši obratno. Druži pa nas zavest, da lahko skupaj zasnujemo in ustvarimo takšne razmere v rudnikih, termoelektrarnah in drugih organizacijah združenega dela v REK, ki bodo prinesle nam in bodočim rodovom zanesljiv in primeren kruh. V poslovanju tudi v letu 1982 ni razlik, nikakor ne pridemo na zeleno vejo. Preveč je odobravanja našim zahtevam, obljubljanja o ureditvi razmer v energetiki, pa premalo odločnih dejanj. Rudarji in drugi delavci v REK Edvarda Kardelja so svoje povedali brez besed. Planske naloge so predčasno izpolnjene, produktivnost se je zvišala. Še je ostalo kaj, kar bomo morali postoriti in ni dvoma, da bomo strli tudi takšne orehe, kot je nagrajevanje po delu in še boljši izkoristek časa. Leto 1981 ni bilo ravno tako, kot so bila druga. Zakorakali smo v težko gospodarsko situacijo oziroma bolje povedano, zavedali smo se je. Za nas, v energetiki, še ni najhuje. Skupaj z izvozom in proizvodnjo hrane smo deležni posebne skrbi v družbi. To pa nikakor ne pomeni, da bo morje težav pljusknilo mimo nas. Sreča, da je naš delovni kolektiv zdrav in odgovorno pristopa k izpolnjevanju svojih nalog, in če je traba, tudi udarniško. Več posluha pa bo treba za težave soljudi okrog nas. Nikakor ni mesta, za zapiranje v tovarniške okvire. Obratno, ob še boljših osebnih dohodkih bomo morali prevzemati tudi večje obveznosti do komune, v kateri živimo. Skrbnemu in varčnemu gospodarjenju pa bo treba posvetiti dosti več pozornosti. Pri tem se samoupravni organi prevečkrat zanašajo na odgovornost posameznih vodilnih in vodstvenih delavcev v zadovoljevanju njihovih neod- fzteka se še eno stabilizacijsko leto, polno prizadevanj za premagovanje ekonomskih težav in utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov. Kljub zaostrenim razmeram je bilo to leto tudi polno delovnih uspehov, kar nam daje voljo in zaupanje v naš družbenopolitični sistem. Tudi v letu, ki prihaja, bo potrebno veliko naporov in volje, da bomo uresničili cilje, ki smo si jih zastavili. Revo- tujljivih pravic v imenu in na račun kolektiva. V naslednjem letu 1983 pa se vendarle obrača na bolje. Zvezni izvršni svet že sprejema ukrepe iz znanega paketa 16 točk iz leta 1979 za urejanje razmer v premogovništvu. Doma nas pa še vedno čaka zviševanje proizvodnje in produktivnosti povsod in v vseh organizacijah. Učinkovitejša organizacija mora prodreti, kajti skupaj z drugimi jugoslovanskimi delavci bijemo boj za obstanek. Drugič po vojni smo navezani spet samo na svoje delo. Vse druge možnosti so izčrpane. Zato si ob izboljšanju pogojev dela • v premogovništvu nalagamo tudi obveznost, da ga bomo izkoristili za boljše proizvodne rezultate. V prepričanju, da ves delovni kolektiv REK Edvarda Kardelja tudi tako razmišlja, vstopamo v novo leto 1983 še močnejši in še bolj pripravljeni za dosego novih, še višje postavljenih ciljev. Vsak doseženi uspeh pri delu je kamenček h gradnji tistega, kar imenujemo srečo in zadovoljstvo vseh v naši socialistični domovini. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želim v imenu poslovodnega odbora srečno in zadovoljno novo leto 1983. Kolektivni poslovodni organ SOZD REK EK lucionarna tradicija in rezultati našega dela nam vlivajo zaupanje, da bomo uspeli premagati tudi sedanje težave. Ob novem letu 1983 želim vsem članom kolektiva REK EK še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Predsednik delavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja Vili Lukančič Tovariši proizvajalci! Ob zaključku leta 1982, ko pregledamo in analiziramo naše delo, se radi ozremo nazaj, na vse tegobe, ki smo jih skušali uspešno rešiti z marljivostjo delavcev in vodstva ter družbeno—političnih organizacij. Uspeh tega opravljenega dela je realizacija fizičnega plana proizvodnje premoga, ki je po več letih tudi presežen. To smo dosegli s prizadevanjem vseh delavcev v REK — rudarjev, strokovnega vodstva ter dobro organizacijo. Vzporedno s tem so sodelovale družbenopolitične organizacije vseh delovnih organizacij in spodbujale k nenehnim stabilizacijskim prizadevanjem dobrega gospodarjenja kljub temu, da se nepretrgano soočamo z nelikvidnostjo in težavami na finančnem področju. V imenu KO osnovnih organizacij ZS REK EK zaželim v novem letu 1983 še veliko delovnih uspehov, kar največ sreče in zdravja vsem delavcem in njihovim družinam. predsednik KO OOZS REK EK Rudi Kreže Mladina ob vstopu v novo leto Minulo leto je bilo izredno dinamično in dolgoročno gledano tudi zelo pomembno za hitrejši in boljši razvoj naše socialistične družbe. To je bilo leto velikih dogodkov in usmeritev zgodovinskega pomena v kontinuiteti naše revolucije in čas, ko se samoupravljanje vse bolj uveljavlja kot revolucionarna in demokratična pridobitev naše dobe. Med drugim je potrebno poudariti, da je bilo leto 1982 leto kongresov, ne samo naših, mladinskih, temveč tudi ostalih družbeno—političnih organizacij, kjer smo pregledali delo in rezultate v preteklem štiriletnem obdobju in si začrtali naloge in aktivnosti za naprej. Tudi mladi smo napravili obračun in ocenili prehojeno pot ter si na osnovi rezultatov, usmeritev in pridobljenih izkušenj, zastavili naloge za prihodnje obdobje. Novo leto 1983 pričakujemo soočeni z velikimi mednarodnimi problemi, ekonomskimi krizami, vojnimi nevarno- ČLANOM REK EK! strni itd. Z mnogimi problemi se spopadamo doma tudi sami, predvsem je pomembno vprašanje stabilizacije gospodarstva. To bo v prihodnjem letu zahtevalo velike napore tudi od nas, članov Zveze socialistične mladine, ki se mora in se bo aktivno vključevala v razreševanje te problematike. Če je minulo leto odprlo novo stran v boju za odločilno vlogo delavskega razreda ter naporov za stabilizacijo gospodarstva oz. utrditvi materialne baze družbe, pa mora pomeniti leto 1983 preobrat v doslednosti, konkretnem delu in odgovornosti pri realizaciji sprejetih sklepov. Vsi se dobro zavedamo, čigave so določene dolžnosti prav tako tudi mladi v našem kombinatu. Odločeni smo, da bomo tudi mi opravili svojo zgodovinsko nalogo ter da bomo s svojim aktivnim konstruktivnim sodelovanjem pri razreševanju tekočih problemov današnjega in bo- dočega razvoja celotne samoupravne socialistične družbe opravičili zaupanje, ki nam je bilo izkazano ter izpolnili svoje obveznosti, svoj dolg do skupnosti. Pot, po kateri je potrebno stopati še naprej, je jasno in natančno začrtana, veže nas pa zaobljuba, da v praksi na najboljši način uresničujemo misli in napotke ter nadaljujemo delo največjih mož in zgodovinskih osebnosti tovariša Tita in Kardelja. Po slednjem tudi nosi naš kombinat ime, zato je obveznost in odgovornost še toliko večja, česar se mladi dobro zavedamo. Ob zaključku starega in vstopu v novo leto želim v imenu vseh članov ZSM SOZD REK EK ter v svojem vsem delavcem, združenim v kombinatu, srečno in veselo ter zdravja in uspehov polno novo leto 1983. Boris Jesenšek Nekaj misli ob novem letu Novo leto .... največkrat čas, ko pregledamo svoje preteklo delo, si postavljamo nove cilje in mislimo na uresničitev izrečenih in skritih želja .... Marjan Novak, zaposlen devet let kot ključavničar v TOZD ESMD v delovni organizaciji RGD. V našem tozdu smo se letos otepali z vrsto težav. Dela smo imeli dovolj, kar je razveseljivo, problemi pa so v tem, da so cene izdelkov zamrznjene, material pa kupujemo po novih cenah. Upamo, da bomo v bodoče proizvodnjo še dvignili, saj bodo pogoji dela precej boljši. Delali bomo v novi hali, ki smo jo prav sedaj dogradili. Vsak delavec je z veseljem prispeval najmanj osem ur udarniškega dela. V prihodnjem letu želim, da bi reorganizacijo na nivoju REK EK pametno speljali. Menimo, da zaenkrat ni primerna združitev vseh elektrostrojnih delavnic. Če pa bi prišlo do združitve, naj bi se delavci DO IMD združili z DO ZPT, ker delajo zanje, mi pa delamo v glavnem za TOZD RIG. Ta oblika združevanja dela in sredstev nam je do sedaj pokazala dobre rezultate in smo prepričani, da jih bomo dosegali tudi v bodoče. Marjan Novak iz TOZD ESMD DO RGD (Foto: D. Bregant) Rudi Povodnik, TOZD Premogovnik Hrastnik, rudar, ki dela na čelu že enaindvajset let. V letošnjem letu smo se rudarji zelo trudili, da smo dosegli čim večjo proizvodnjo. K temu je seveda pripomoglo tudi naše vodstvo. Proizvodnja bi bila lahko še večja, če ne bi bilo vdorov blata in drugih naravnih nezgod, proti katerim se še težje zoperstavljamo, ker nimamo dovolj kvalificiranih delavcev, predvsem kopačev. Nekvalificiranih je dovolj, jama pa zahteva od človeka, da nekaj zna, da ne dela le z rokami, pač pa tudi z glavo, sicer kaj lahko pride do nesreče. Novo leto bom pričakal doma ob gledanju televizijskega sporeda. V letu 1983 želim, da bi se rudarji še naprej tako trudili za povečanje proizvodnje in s tem tudi nekoliko več zaslužili ob čimboljšem zdravju. Rudi Povodnik, DO ZPT- TOZD Premogovnik Hrastnik (Foto: D. Bregant) Silvo Jordan, zaposlen v DO TET že sedemindvajset let in je vodja izmene. Vsako leto pride v elektrarni do večjih okvar in remontov, ki nekoliko ovirajo izpolnitev začrtane proizvodnje. Letos smo imeli težave z dinamičnim stanjem turboagregata. Po reviziji se je situacija precej izboljšala, obratovanje bloka pa je stabilnejše. Precejšnje težave so tudi zaradi premajhne deponije premoga, ki je bila primerna za staro elektrarno. Sedaj pa rabimo nekoliko več premoga in če ga deponiramo od sto do sto dvajset tisoč ton, ta večkrat, predvsem ob neurjih, pade čez oporni zid. Letos bomo poslovali z izgubo zaradi visokih stroškov pri proizvodnji in zaradi prenizke cene električne energije. Upam, da bomo v prihodnjem letu obratovali z manjšimi okvarami in da bodo. k temu pripomogli tudi rudarji, s tem da bodo nakopali dovolj kvalitetnega premoga, da bo elektrarna optimalno obratovala. Silvo Jordan iz Termoelektrarne Trbovlje (Foto: D. Bregant) Ivan Škrinjar, -- zaposlen kot ključavničar že ^enaindvajset let v delovni organizaciji IMD, TOZD EIMD. Med nami, delavci, vlada geslo: Borimo se za boljši jutri! Zato se tudi po svojih močeh trudimo, da čim več naredimo. Tekočo problematiko na sestankih samoupravnih organov in s pomočjo vodje TOZD sproti rešujemo. V prihodnjem letu bi želel, da bi imeli dovolj materiala, da bi lahko nemoteno delali. Želja delavcev je tudi, da bi se že enkrat elektrostrojne delavnice združile, vsaj na območju Trbovelj, da bomo vedeli, v kateri delavnici bodo delali določeno delo. Ni prav, da moramo delati tisto, kar nam ponudijo, čeprav imajo za takšno delo v drugih delavnicah boljše pogoje. Če bi bilo to urejeno, bi delo po delavnicah razdelili primerno strukturi delavcev in opremljenosti delavnic. Želim, da bi bilo delo samoupravnih organov v SOZD bolj poenoteno in da bi sprejete sklepe resnično izpolnjevali. V prihodnjem letu se bomo potrudili, da bomo vestno popravljali lokomotive, da bo prevoz premoga na separacijo potekal nemoteno. (Foto: D. Bregant) Ivan Ramšak, ki je kopač štirinajst let v TOZD premogovnik Trbovlje. Pogoji dela v tem letu niso bili najboljši, vendar pa se z voljo in prizadevanjem marsikaj doseže. Tako smo predčasno izpolnili plan, in to s klasičnim odkopavanjem premoga. Takšen učinek smo dosegli predvsem zato, ker se rudarji med seboj zelo razumemo. Prepričan sem, da se bp takšno prijateljsko vzdušje, ki je znano med rudarji že desetletja, nadaljevalo tudi v bodoče. Ta dobra sredina je pritegnila tudi prišleke iz drugih krajev Jugoslavije, saj med rudarji ni razlike, in bo tudi v bo- doče prispevala svoj delež s čim večjimi količinami nakopanega premoga. Želel bi, da bi bili v letu 1983 med nami in vodilnimi delavci na obratu boljši odnosi in večje sodelovanje. Ivan Ramšak iz DO ZPT - TOZD Premogovnik Trbovlje (Foto: D. Bregant Naj ob zaključku strnem iskrene novoletne želje. Vsi želijo svojim sodelavcem v sozdu mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče. Srečno v letu 1983 Dragica Bregant Zasavski premogovniki izpolnili letni načrt TOZD Premogovnik Trbovlje iz DO ZPT je dosegel svoj proizvodni načrt za leto 1982 dne 1. decembra 1982. Izpolnili so svoj letni plan v višini 562.000 ton premoga. Svoj letni načrt so predčasno dosegli kljub številnim težavam, ki so jih pestile preko leta, posebno pa še v novembru letos. Obilno deževje je namreč kmalu vplivalo tudi na pridobivanje premoga v jami. Pojavil se je moker in blaten premog, ki je povzročal številne zastoje pri praznjenju vozičkov na separaciji. Hkrati pa so prestavljali tudi dve odkopni delovišči — široki čelk Manjkajoče koli- čine premoga so nadoknadili z delom ob sobotah in udarniškim delom ob nedeljah. Čestitke k predčasni izpolnitvi proizvodnega načrta so poleg SOZD REK EK poslali še predsednik republiškega sveta Zveze sindikata Slovenije Marjan Orožen in Janez Juvan za republiški odbor sindikata delavcev energetike Slovenije ter Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije. x Sredi decembra so predčasno izpolnili svoj letni načrt tudi rudarji v TOZD Premogovnik Ojstro. Tudi njim veljajo kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali preko vsega leta, vse čestitke ! Dne 20. decembra pa je delovna organizacija Zasavski premogovniki v dopoldanski izmeni izpolnila svoj proizvodni načrt. Izkopali so skupno 1,360.000 ton premoga. Letošnja proizvodnja je višja od lanskoletne, kljub temu, da jama Kotredež še ni bila sanirana in da so tudi v drugih jamah nastopale številne težave. Vse to pa so nadomestili z delom v sobotah in prostovoljnim delom ob nedeljah. Sicer pa je treba tudi tokrat pohvaliti izredno prizadevnost rudarjev, pa tudi tehniških in drugih vodstev, ki so s svojim vztrajnim in zagnanim delom omogočili predčasno izpolnitev proizvodnega načrta za leto 1982. (tl) V jami TOZD Premogovnik Trbovlje je na AB polju montirano samohodno hidravlično podporja Hydromarrel. (Foto: I. Glavač)r Rudnik Laško-novčlan SOZD REK EK Po daljših razpravah, ki so potekale na raznih ravneh v zadnjih dveh letih in sprejetih uskladitvah, so se kolektivi temeljnih organizacij združenega dela Zasavskih premogovnikov. Termoelektrarne, Rudarske gradbene dejavnosti. Industrijskih montažnih delavnic. Rudnika Senovo in Rudnika Kanižarica, ki so združene v SOZD REK EK, odločali na referendumu, ki je potekal v času od 9. do 16. decembra 1982, med drugim tudi o združitvi Rudnika Laško v SOZD Revirski energetski kombinat DO Zasavski premogovniki TOZD Premogovnik Hrastnik TOZD Premogovnik Ojstro TOZD RESD Hrastnik TOZD Premogovnik Trbovlje TOZD Separacija premoga Trbovlje TOZD RESD Trbovlje TOZD Predelava jamskega lesa TOZD Premogovnik Kotredež TOZD Separacija premoga Zagorje TOZD RESD Zagorje TOZD RŠC Zagorje DO Rudarska gradbena dejavnost TOZD RIG TOZD ESMD TOZD Avto p revo z Zagorje TOZD GRAMAT DO Termoelektrarna Trbovlje TOZD Proizvodnja el ek. energije TOZD Vzdrževanje naprav DO Industrijske montažne delavnice TOZD SIMD TOZD EIMD EDO Rudnik Kanižarica EDO Rudnik Senovo Edvarda Kardelja. V tem času pa je imel referendum o tej združitvi tudi kolektiv Rudnika Laško. Iz izbranih podatkov komisij in. odborov, ki so imeli na skrbi pripravo, potek in izvedbo referendumov, povzemamo, da je referendum povsod lepo uspel. Podrobni podatki so bili objavljeni v Biltenu številka 44/82. Ob tej priliki pa povzemamo le podatke o u-deležbi in številu članov kolektiva, ki so se izjavili za združitev Rudnika Laško v SOZD REK EK: Udeležba ZA % % 86,9 75,1 84,1 74,1 93,1 87,8 83,9 63,3 83,2 71,1 88,5 70,9 100,0 76,0 79,0 69,7 84,0 71,6 87,8 82,6 100,0 100,0 82,9 75,0 81,8 68,2 88,5 76,7 86,7 83,8 73,8 58,2 88,1 75,5 74,3 57,3 88,8 86,5 80,3 71,3 84,6 70,4 SKUPAJ SOZD REK EK Rudnik Laško CELOKUPNO Istega dne pa je potekal referendum tudi še za sprejetje ZA oziroma PROTI naslednjim aktom: — v TOZD so se odločali v celotnem kombinatu za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD REK EK, nadalje o sprejemu sprememb in dopolnitev statuta SOZD REK EK, TOZD in DS pa so se odločale tudi o sprejetju sprememb in dopolnitev SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov. Čeprav je v trenutku, ko pišem prispevek za Srečno, še težko natančno oceniti poslovanje naše delovne organizacije za celotno leto 1982, ker še nimamo in ne moremo imeti vseh elementov, potrebnih za celovito oceno, vendarle lahko rečemo, da smo v letu 83,8 72,2 83,8 82,3 83,8 72,5 Vsi našteti akti so bili na referendumu sprejeti v vseh TOZD in DS. Podrobnejši rezultati so bili objavljeni v Biltenu številka 44/82. Rudnik Laško se bo na temelju izida referenduma združil v SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja s 1. januarjem 1983. Kolektivu rudnika Laško vse čestitke za odločitev, ki so jo izpričali na referendumu ob vstopu v družino rudnikov rjavega premoga v Sloveniji. Prepričani smo, da se bo celotni kolektiv v sestavljeni organizaciji REK EK dobro počutil, hkrati pa stopil na pot nadaljnjega razvoja in dobrega gospodarjenja. 1982 poslovali oziroma gospodarili v okviru zastavljenega plana. Tako oceno lahko gradimo predvsem na osnovi obračuna poslovanja v obdobju prvih devetih mesecev in pa nekaterih kazalcev, ki so značilni za poslovanje tudi v zadnjem kvartalu leta. Prav ti poka- zatelji kažejo, da bomo že nekaj dni pred koncem leta dosegli planiranih 120.150 ton, celo več, pričakujemo, da bomo to količino presegli za približno 1,5 do 2 %. Ta presežek pa je dosežen v glavnem na račun dodatnega dela ob dela prostih dneh, saj smo v prvih devetih mesecih na ta način nakopali že 5.118 ton in ta trend tudi v zadnjem kvartalu ne upada. Tako v naši delovni organizaciji ocenjujemo, da smo se uspešno odzvali pozivu družbe, da v današnji težki energetski situaciji nakopljemo čim več. Ugotavljamo pa, da je proizvodnja iz meseca v mesec izredno nihala. Zapazili smo dve skrajnosti, ko je bila v mesecu marcu presežena skoraj za 12 %, v juniju pa je za skoraj enak odstotek padla. To nam bo služilo kot podatek, s katerim bomo lahko realneje planirali dinamiko proizvodnje v letu 1983. Vzroki za tako nihanje so bili seveda zelo različni, dosti jih je tudi na račun dinamike izvajanja investicijskih del, pa seveda tudi izostankov z dela. Prav pri slednjem vlagamo ogromno napora, da odstotek znižamo, saj je bil v devetmesečnem obdobju zelo visok, kar okrog 25 %, kar presega vse razumne meje. Zato smo o tej problematiki razpravljali na vseh samoupravnih organih, še posebej v okviru stabilizacijskega štaba in družbeno—političnih organizacij v rudniku, opravili pa smo tudi vrsto razgovorov z ustrezno zdravstveno organizacijo. Tako realno pričakujemo, da bodo sprejeti ukrepi obrodili sadove. Glede storilnosti ugotavljamo, da se gibljemo v okviru planirane, oziroma malo nad planirano. Največja storilnost je dosežena na odkopu v prvem trimesečju, tako da je še v devetih mesecih večja od planirane za 7,6 %. V tretjem trimesečju je bila storilnost najmanjša z izjemo priprave v premogu, kjer je presežena glede na delovni načrt. Za rudnik kot celoto je storilnost dela v primerjavi s planom povečana v devetih mesecih za 0,6 %, pričakujemo, da bo dosežena koncem leta nekaj nad planom. Kljub temu, da bo količinski plan proizvodnje verjetno presežen, pa finančni plan po vsej verjetnosti iz znanih kazalcev ne bo v celoti izpolnjen. Glavni vzroki za takšno stanje so predvsem v naslednjem: V' dneh od 9. do 16. decembra 1982 je poteka! v vseh delovnih organizacijah, vseh TOZD in delovnih skupnostih referendum, na katerem smo se člani kolektiva odločali med drugim tudi za združitev rudnika Laško v SOZD REK Edvarda Kardelja; podatke o izidu objavljamo na drugem mestu. (Foto: A. Bregant) OCENA POSLOVANJA 00 RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO V LETU 1982 IN PERSPEKTIVE ZA LETO 1983 — celotni prihodek ne bo izpolnjen zaradi slabše udeležbe v celotnem prihodku elektrogospodarstva Slovenije, vloga za upravičeno zvišanje cen pa je odložena; — cene komercialnega premoga so prepozno povečane, saj so bile odobrene delno v aprilu, delno pa konec meseca junija letos; — porabljena sredstva so močneje porasla kot celotni prihodek, kar ima negativne posledice na doseženi dohodek, čisti dohodek in njegovo razporeditev. Tako bo čisti dohodek verjetno dosežen samo v takšni višini, da bo pokril izplačane bruto osebne dohodke z vsemi prispevki ter samo četrtino obveznega rezervnega sklada, sredstva za ostale sklade pa bodo bržkone izpadla. Izpad čistega dohodka dokazuje, da premog nima realne cene. Naša naloga je, da ta izpad znižamo predvsem z večjo storilnostjo in večjo proizvodnjo ter zniževanjem stroškov, k čemur pripomorejo boljša organizacija celotnega delovnega procesa v rudniku, dvig delovne discipline, zniževanje izostankov z dela, varčevanje pri vseh vrstah porabe, dograjevanje samoupravnih odnosov in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu. Stabilizacijski štab rudnika je že sprejel v zvezi s temi problemi ukrepe in določil aktivnosti, ki jih bomo vgradili v naša prizadevanja in plan za leto 1983. Negativne strani, ki smo jih ugotovili v letu 1982, moramo ali realneje rečeno, bomo skušali v letu 1983 odpraviti, vsaj tiste, ki so rezultat subjektivnih, naših, lastnih težav. Za leto 1983 bomo pripravili plan, ki se bo skušal v skladu z našimi možnostmi, kar se le da, približati potrebam in interesom družbe na področju oskrbe s premogom. Povedati velja, da imamo že s srednjeročnim planom predvideno letno plansko količino okrog 120.000 ton. Tako tudi v letu 1983 ne bomo mogli od te količine bistveno odstopati. Ta količina je namreč direktno vezana na izvajanje investicijskega programa in na zaloge, ki jih imamo sedaj ocenjene. Planirali smo namreč pri izkopu te letne količine sočasnost izčrpanja zalog in končanje investicijskih del odpiranja novih zalog v letu 1985. Tako smo nekako s to letno tonažo omejeni, ker bi v primeru, da bi jo bistveno prekoračili, lahko prišli do situacije, ko bi morali prekiniti proizvodnjo, kar bi imelo težke posledice. Že sedaj pa ugotavljamo, da (ne po naši krivdi) investicijska dela zaostajajo že na začetku, in to lahko pogojuje enake težave, ki sem jih prej omenil. Zato si močno-prizadevamo in menimo, da je naša skupna naloga v sozdu kot širši družbeni skupnosti, da težave pri izvajanju omenjene investicije kar se le da zmanjšamo. To so torej okviri, v katerih bomo lahko planirali v letu 1983. Ti so seveda objektivno pogojeni, naša naloga, subjektivna, pa ostaja, kot smo že poudarili, da bomo v letu 1983 skušali kar najbolj vplivati in ukrepati v zvezi z organizacijo dela, delovno disciplino, izpolnjevanjem sistema nagrajevanja po delu, zniževanjem vseh oblik porabe, še zlasti pa bomo morali vplivati na zmanjšanje izostankov z dela. IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU 00 1.1. DO 15. XII 1982 DO načrt doseženo + — % ob dela TOZD ton \ ton ton prostih sobotah DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI •v;. Proizvodnja premoga — Pr. Hrastnik 301.000 314.227,6 + 13.227,6 104,4 20.989 — Pr. Ojstro 230.135 217.442 - 12.693 94,5 16.648 — Pr. Trbovlje 534.760 588.687,1 + 53.927,1 110,2 43.196,4 — Pr. Kotredež 228.600 221.971 - 6.629 97,1 14.304 SKUPAJ 1,294.495 1,342.327,7 + 47.832,7 103,7 95.137,4 od tega — Retje 80 17.590,1 912,4 — Ojstro 80 14.175 18.108 + 3.933 127,7 199 — Blate 33.386,8 470 KO 1 100 KO II 10.138 Skupaj po v. kop. 76.072,9 2.343,4 DO SENOVO načrt doseženo + - % ton ton ton RPSenovo —30.XI. 109.800 111.276 + 1.476 101,3 DO KANIŽARICA-30.XI. RPKanižarica 109.000 89.800 19.200 82,4 Proizvodnja gradbenega materiala • s TOZD letni načrt doseženo % Pr. Kotredež — kamnolom (m-1) 135.000 100.955 74,8 Storitve delavnic - RESD Hrastnik (din) — 30.XI. 163,580.000 131,445.720,15 80,4 - RESD Trbovlje (din) - 30.XI. 141,609.000 145,034.078,10 102,4 - RESD Zagorje (din) — 30.XI. 88,661.000 89,968.318,20 101,5 — PJL (din) — 30.XI. 70,512.000 64,067.028,30 90,9 — Toplarna Hr. (Mvvh) 24.600 18.445,9 75,0 DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Proizvodnja električne energije (Mvvh) načrt doseženo % - PEE--PP 43.805 55.374 126,4 - PEE-N 516.610 435.153 84,2 - K E 18.975 - 160 - DO TET 579.390 ' 490.367 84,6 Ostalo — storitve letni načrt doseženo % — Vzdrževanje naprav (din) 110,743.492,30 DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST - RIG (din) — 30.XI. 502,500.000 506,122,917,15 100,7 - ESMD (din) -30.XI. 105,786.000 109,841.028,30 103,8 — Avtoprevoz "Zasavje"(t/km) 9,000.000 8,360.701 92,9 —Avtoprev."Zasav."(din)—30.XI. 83,960.000 76,484.515,10 91.1 - GRAMAT — opekarna (enot) ( 10,000.000 7,460.067 74,6 — Kamnolom (m3) 50.000 50.255,5 100,5 DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE - SIMD (din) - 30.XI. 101,691.000 86,081.899,50 84,7 - EIMD (din) — 30.XI. 45,406.000 42.900.896,10 94,5 - GRAMAT - opekarna (din)—30.XI. 41,258.000 26,860.643,90 65,1 — kamnolom (din) —30.XI. 7,202.000 7,173.908,05 99,6 — gradb.skup. (din) —30.XI. 6,946.000 5,861.603,45 84,4 Erika Kavčič Ocena poslovanja DO IMD v letu 1982 in perspektive za 1983. Kljub težkočam, s katerimi smo se srečevali v letu 1982 v DO Industrijsko montažne delavnice, ugotavljamo, da bomo poslovanje zaključili razmeroma ugodno. Težave in ovire, na katere smo naleteli, so bile v glavnem predvidene, zato smo se lažje prilagajali obstoječemu stanju. Vsi kazalci uspešnosti se zelo približujejo planu za leto 1982, kar kaže na dobro oceno predvidenih gibanj vseh dejavnikov, pomembnih za delovanje poslovnega procesa in sistema kot celote. Ker smo združeni v REK in primerjamo poslovanje ostalih DO v SOZD z našo DO, pa ugotavljamo, da kljub uspešnosti ustvarjanja dohodka zaostajamo v primerjavi z drugimi na najbolj občutljivem delu, pri delitvi, to je osebnih dohodkih. TOZD SIMD je ime-IS več kot pol leta zamrznjene osebne dohodke zaradi kršitve Družbenega dogovora o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Boljše izhodišče in rast dohodka v letu 1982 je imela TOZD EIMD, DSSS pa se je držala dogovorjenih mej. Zaostajanje rasti OD v sorazmerju z drugimi DO, predvsem s tozdom premogovništva, povzroča odhod delavcev iz TOZD DO IMD v te tozde. Slabo organiziranost elektro—strojne dejavnosti v REK krepko občutimo. Pojavlja se notranja nelojalna konkurenca, slaba delitev dela, da o nedodelanem planiranju zasedenosti proiz- vodnih kapacitet ne govorimo. Moramo pa tudi odkrito priznati, da se glede notranje organiziranosti v sami DO IMD stvari prepočasi premikajo na bolje, kar se odraža v slabi organizaciji dela in posledicah, ki temu sledijo. Na vsakem koraku je občutiti togost prilagajanja novim pogojem gospodarjenja. Iz navedene problematike preteklega poslovanja bomo, za uspešno poslovanje v letu 1983, morali v planih upoštevati realne možnosti poslovanja v okviru družbenih usmeritev ter lastnih možnosti delovanja in ustvarjanja učinkov. Prilagoditi se bomo morali ostrejšim pogojem gospodarjenja, to pa pomeni boljšo notranjo organiziranost. večjo povezanost z ostalimi tozdi pri planiranju storitev in sodelovanju pri skupnih akcijah za skupne cilje, za kar smo združeni v SOZD REK. V letu 1983 pričakujemo in se priprav- "'.jamo na združevanje elektro—strojne dejavnosti, s tem pa vključevanje v skupni plan te dejavnosti, ki sledi temu združevanju. ERŽEN Mihael Udarniško 4500 ton premoga Samoupravni in poslovodni organi ter družbeno—politične organizacije zasavskih premogovnikov so se novembra odločili, da bodo organizirali v dela prostih sobotah in nedeljah udarniško—prostovoljno delo bodisi na pridobivanju premoga, kakor tudi pri drugih delih, ki so neposredno povezana s proizvodnjo premoga oz. boljšim poslovanjem. Z udarniškim delom so končali (zaenkrat) v nedeljo 19. decembra. Na prostovoljnem delu je bila zadnja skupina rudarjev, tehničnih in drugih delavcev. V jamah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju je bilo zadnjo nedeljo na delu preko 340 rudarjev. Tokrat so nakopali okoli 1700 ton premoga. V celoti se je doslej udeležilo udarniškega — prostovoljnega, neplačanega dela 1400 rudarjev in drugih delavcev ZPT tudi iz delovnih skupnosti REK EK — ASO in TSO. Skupno so nakopali nad 4500 ton premoga. Poleg tega so na separaciji očistili več sto jamskih vozičkov, v katerih se je tekom obratovanja nabralo precej zbite jalovine, kar je onemogočalo boljše izkoriščanje vozičkov. Očiščenih pa je bilo tudi precej odvodnih kanalov v jamskih komunikacijah. Rezultati udarniškega, prostovoljnega dela so veliki. Kolektiv je na ta način omogočil večje dobave potrošnikom, pa tudi termoelektrarni, na drugi strani pa v dobršni meri prispeval k izboljšanju slabega finančnega položaja ZPT. Upravljalec rezalnega stroja Ravage-use na širokem čelu v jami Trbovlje na AB polju, kjer je montirano samohodno hidravlično podporje H/droma-rrel. (Foto: I. Glavač) te vode v dolomitu, ki je posebej po cevovodih speljana v glavno črpališče pri Vine jašku na 6. obzorju. Ob upoštevanju, da v normalnih okoliščinah sedaj črpamo iz jame okrog 14 m3 /min, to pomeni, da je že sedaj delež čiste vode iz vrtin skoraj 60 %. Vendar pričakujemo, da se bo ta odstotek še povečal, ko se bo zmanjšal pritok vode s 3. etaže v P—77. Piezometrična višina vode v jami je trenutno na koti —41,34 m in še počasi pada, zaradi tega je tudi za nadaljnje zniževanje teh pritiskov potrebno izdelati dodatne vrtine, s katerimi bomo pospešili zniževanje teh pritiskov in zajemanje čiste vode v dolomitu, kjer sedaj izteka v talnino. Tako bo obenem tudi onemogočeno spiranje peščenih vložkov in s tem ustvarjanje praznin v talnini. Dne 10.11.1982 se je pojavila voda iz madžarske vrtine, kjer je iztekala približno 100 I/m. Ko smo vrtino zaprli z zamaškom, se je voda pojavila na 2. etaži v vpadniku V—75/2 ter zalila tam montirano muljno črpalko Schvving. Po izčrpavanju vode in osušitvi navla-ženega elektromotorja te črpalke smo pričeli 24.11.1982 s čiščenjem mulja v vpadniku ob prisotnosti dveh strokovnjakov iz ZRN, tovarne Schvving, pa tudi ob prisotnosti domačih strokovnjakov. O uspehih in neuspehih teh poizkusov z muljno črpalko pa prihodnjič. Dne 30.11.1982 je na dopoldanski izmeni prišlo v vpadniku V—77—3 do izliva dodatnih količin vode na 3. etaži in jo zaplavilo. Voda pa se je z vgraditvijo dodatnih črpalk znižala na nivo 3. etaže, pa tudi količinsko je pričela upadati. Zaradi tega so se tudi povečale že navedene večje količine za črpanje (od ca 11 m3 /min) vode na okoli 14m3/min., kolikor jo trenutno črpamo iz jame. Anton Prebil JAMA KOTREDEZ - NADALJEVANJE V zvezi s sanacijo v jami Kotredež od zadnjega opisa v članku, objavljenem v glasilu SREČNO, smo pričeta dela nadaljevali. Črpali smo vodo iz obstoječih pomožnih črpališč. Za črpanje smo uporabljali potopne črpalke SANACIJE "Flyght" od št. 3, 7 in 9, seveda odvisno od količine vode, ki priteka v to pomožno črpališče. Trenutno smo iz devetih proizvodnih vrtin v južnem hodniku H—60 j na 6. obzorju jame Kotredež že zajeli okoli 8 m3/min čis- OCENA poslovanja TET v letu 1982 in perspektive za leto 1983 Leto, ki se izteka, je bilo na poslovnem področju izredno problematično. Izguba v poslovanju je bila evidentirana že v prvem trimesečju in prav tako v polletju in devetih mesecih. Z ozirom na odobreno ceno električne energije, ki daje prihodek precej nižji od vrednosti, dogovorjene v elektroenergetski bilanci, pa lahko pričakujemo izgubo tudi v celotnem poslovnem letu. V okviru elektrogospodarstva tečejo prizadevanja, da bi našli sredstva za pok-kritje izpadlega dela prihodka, pripravlja se tudi vrsta zakonskih predpisov, ki omogočajo delno prerazporejanje obremenitev gospodarstva v naslednje leto, vendar pa so to še vedno prizadevanja. V kolikor ne bo novih rešitev, bo naša delovna organizacija zaključila poslovno leto z najmanj 100 milijoni dinarjev izgube. Na višino izgube praktično nimamo več vpliva, saj so se stroški gibali v dovoljenih okvirih, kljub temu da delamo s starimi napravami, ki so iz dneva v dan potrebne večjih popravil in vlaganj. Težave smo v tem letu imeli tudi s proizvodnjo. Po delni sanaciji na kotlu v I. 1981, ki je bil doslej glavni povzročitelj izpadov, se je v letu 1982 pojavila še težava s 125 MW agregatom. Zaradi forsiranega obratovanja v zimskih mesecih je prišlo na agregatu do velikih vibracij, ki smo jih odpravljali več kot dva meseca. Dinamična nestabilnost je pravzaprav napaka poljskih 125 MW agregatov iz tistega obdobja, saj je danes znan že drugi primer v Plominu, kjer je prav tak agregat kot naš, in kjer se z odpravljanjem enake okvare mučijo že več kot pol leta. Druga velika težava je bila s premogom. Veliki nalivi so nekajkrat v letošnjem letu povzročili vdore premoga preko koridorja pod deponijo, nekajkrat pa je polomilo tudi zapornice, tako da je premog zasul in poškodoval transportni trak. Tudi kvaliteta premoga je izredno nihala, tako da smo imeli velike težave z obratovanjem, pa tudi v splošnem kvaliteta premoga vse bolj pada, kar je vidno tudi na transportu pepela, ki je že preobremenjen. Redni operativni razgovori, ki jih imamo s predstavniki ZPT, dajejo določene rezultate, mislimo pa, da bo za odpravo večjih problemov pri oskrbi in kvaliteti premoga potrebno zainteresirati še precej širši krog delavcev v REK E— Kardelja. Na področju načrtovanja razvoja beležimo z oz. na težko splošno gospodarsko situacijo seveda tudi mi določen zastoj, ki je toliko bolj boleč, če se zavedamo, da so naprave v TET zelo stare in iztrošene in da je za izgradnjo nove elektrarne potrebnih pravzaprav še šest do sedem let, življenjska doba agregata (125 MW) v TET pa se izteče leta 1992. Program investicije je izdelan in revidiran, izvršena pa je tudi optimizacija ali izbor objekta, ki ga je smiselno graditi kot prvega, in to je TE—TO Trbovlje. Težava pa zopet nastopa pri zapiranju finančne konstrukcije, vendar pa le obstojajo nekatere možnosti. Velik interes kaže Sovjetska zveza in proučujemo možnost večjega kredita, zadnje čase pa se za izgradnjo energetskih objektov v Sloveniji zanimajo tudi Italijani. V naslednjem letu bo obdelava teh dveh možnosti vsekakor najbolj realno mesto za iskanje možnosti za materialno pokritje investicije. Končna odločitev o izgradnji TE—TO Trbovlje in nekatera manjša vlaganja v obstoječe naprave za zagotovitev obratovalne pripravljenosti bosta dva naj-pomembnejšai cilja, ki ju bomo zasledovali v letu 1983. Ta dva cilja pa pokrivata tudi širši družbeni interes, saj je rešitev možnosti ogrevanja revirskih občin izrednega pomena za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo, ta pa osnova za razvoj energetike v revirjih, ki kot je znano, potrebujejo kot delov-no-intenzivna panoga (premogovniški del), veliko delavcev. Izgradnja TE—TO Trbovlje pomeni tudi dokončno fazo sanacije ozračja v revirjih, saj bodo lahko odpadla individualna kurišča in kotlarne ob blokih in ustanovah, ki so glavni povzročitelji onesnaževanja v ozkih revirskih dolinah. Izgradnja TE—TO skupaj s premogovniškimi kapacitetami pa pomeni veliko materialno osnovo za nadaljnji razvoj revirjev in zaposlitev tudi kasnejšim rodovom. To pa so cilji, za katere se je vredno potruditi. Želim, da so taka razmišljanja vodilo za delo v prihodnjem letu in za še večje medsebojno sodelovanje. Delavci TET želimo vsem delavcem v kolektivu SOZD REK EK srečno novo leto 1983. Miro FLORJANC 30 let Rudarske gradbene dejavnosti Dne 3. julija letos smo proslavljali kot že tolikokrat doslej dan slovenskih rudarjev, ki je hkrati tudi praznik našega kombinata. Ob tej priliki je bilo poudarjeno, da praznujemo letos tudi 30—letnico rudarske gradbene dejavnosti pri SOZD REK EK. V soboto, 18. decembra 1982, pa je kolektiv naše velike in pomembne delovne organizacije RGD posebej proslavil ta sicer po številu let majhen, ven- dar po opravljenem delu velik in pomemben jubilej. Proslavil ga je z odpiranjem novih delovnih prostorov TpZD ESMD in z osrednjo proslavo v Delavskem domu v Trbovljah. Navedenega dne, to je 18. decembra 1982, je bila ob 10. uri dopoldan odprta novS delavniška hala na Nasipih na nekdanjem "Štircu", kjer so imeli še pred leti rudarji, stanovalci iz Glažute, svoje grede, kjer so pridelovali povrtnino za svoje družine. Proslavo je v dežju pričel Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Majcna z rudarsko himno: Stan rudarski bodi nam pozdravljen. Nato je Jože Juvan, vodja TOZD ESMD, opisal nastajanje in delovanje te temeljne organizacije, opisal pa je tudi nujnost odločitve za postavitev novih delavniških prostorov. Nato je zbor Zarja zapel še pesem Zdaj zaori pesem o svobodi. Direktor DO RGD Matjaž Cerovac, dipl. inž., se je zahvalil vsem številnim navzočim ob otvoritvi in jih povabil na osrednjo proslavo v Delavski dom. Povabil je predsednika delavskega sveta TOZD Elektrostrojne mehanične delavnice Albina Perparja, da odpre novozgrajene delavniške prostore. Ob krajših besedah, v katerih je obrazložil, zakaj odpiramo te prostore, praktično jih doslej niso imeli, in se zahvalil vsem sovlagateljem in drugim sodelavcem za pomoč in sodelovanje. Namesto običajnega traka in Škarij je Albin Perpar z varilnim aparatom prerezal trak ploščatega železa, nato pa so si vsi navzoči ogledali novo zgrajeno halo. Med udeleženci so bilh poleg članov kolektiva DO RGD, predstavnikov ostalih DO, TOZD in DS iz SOZD REK EK tudi Marjan Orožen, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, predsedniki oziroma podpredsedniki občinskih skupščin revirskih občin ter njihovih izvršnih svetov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij vseh treh revirskih občin in kombinata, drugih organizacij združenega dela ter gostje — predstavniki investitorjev iz Slovenije iz drugih republik in pokrajin ter drugi. Novozgrajena delavniška hala meri 50 krat 20 m. Služila bo investitorju, to je TOZD ESMD v DO RGD, za vzdrževalna dela in servisna opravila na elektro in strojni opremi za potrebe rudarske gradbene dejavnosti. Svoje proste zmogljivosti pa angažirajo za izdelavo in montažo raznih kovinskih konstrukcij, naprav in opreme. Sem pa sodi izdelava jamske transportne mehanizacije, vse vrste cevovodi za pretok vode, komprimiranega zraka in prezračevanje, izdelava in montaža opreme za prevažalne, zračilne jaške ter sipke, opaži za betoniranje podgradnje v progah, jaških in predorih z različnimi profili in v različnih montan geoloških pogojih. Izdelujejo pa tudi projektno dokumentacijo za vse naštete konstrukcije. Novi prostori pa bodo služili tudi izdelovanju raznih vrst jeklenih podgradnih elementov za podgrajeva-nje rudniških jamskih prostorov, jaškov in predorov. Izvajajo pa ter montirajo tudi elektro instalacije na raznih objektih ter separacijah. Pomembno je tudi to, da bodo skupno s švedsko firmo FLVGT in njenim zastopništvom v Beogradu razvili ser- visno dejavnost za vse te črpalke na področju SFRJ. Servisna dejavnost pa seže tudi na vzdrževanje ročnih in samohodnih^ pnevmatskih in elektro hidravličnih odkopnih l^ladiv, pnevmatskih in elektro — hidravličnih nakladalnih strojev, ventilatorjev in druge rudarske opreme v normalni in plino-varni izvedbi. Usposobljeni pa so tudi za vzdrževanje vseh vrst kompresorjev. Novo odprti delavniški prostori še niso povsem dograjeni. Manjkajo namreč še tla, namestiti bo treba vrsto strojev in druge opreme. Vse to pa bodo storili postopoma v naslednjih mesecih. Osrednja proslava v Delavskem domu Udeleženci otvoritve novih delavniških prostorov in drugi so se zbrali do 11. ure v avli Delavskega doma, ker je bila osrednja proslava v gledališki dvorani. Ta se je pričela v napovedanem času. Po uvodni Internacionali, ki jo je zapel zbor Zarja, je proslavo pričel Franc Blaznik, predsednik delavskega sveta DO RGD. Pozdravil je vse goste in druge udeležence, nato pa je predal besedo slavnostnemu govorniku Proslavo je končal Matjaž Cerovac, ki se je zahvalil za sodelovanje vsem nastopajočim in vsem navzočim za obisk ter vse povabil na krajši tovariški razgovor v avlo doma. mgr. Srečku Klenovšku, predsedniku KPO SOZD REK EK. Njegov govor objavljamo v celoti v tej številki. Direktor DO RGD Matjaž Cerovac, dipl. inž., je nato prebral imena prejemnikov posebnih priznanj iz vrst članov kolektiva, ki so prejeli ta priznanja takoj po končani proslavi v avli Delavskega doma. Teh je bilo skupno 55. Priznanja pa so prejeli tudi SOZD REK EK, DO ZPT, DO Rudnik lignita Titovo Velenje, Poslovna skupnost Rudis, DO Rudis Inženiring, Alojz Ribič in mgr. Klenovšek. Priznanja so prejeli v obliki simboliziranega jaška, ki ga je oblikoval Franc Kopitar, ak. slikar, značke ob 30—letnici RGD in novega prospekta o dejavnosti TOZD, združenih v DO RGD, ki so ga izdali prav za to priložnost. V kulturnem delu programa je z dvanajstimi pesmimi domačih avtorjev sodeloval Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Riharda Majcna in s tremi pesmimi solist — basist,operni umetnik in naš rojak Ladko Korošec, pri čemer ga je spremljal na klavirju Milan Stan-te. Po mnenju vseh udeležencev je kolektiv DO RGD lepo in v razumnih mejah proslavil svoj jubilej. Vse, kar je storil doslej, pa obvezuje vse poslovne in samoupravne organe, člane družbenopo DO RGD je v zadnjem času nabavila nov vrtalni stroj CTH 10 Eimco Cecoma, s katerim izvajajo investicijska dela na Dolu. (Foto: Jože Juvan) kolektiva, da store še korak dalje in stopijo v smer nadaljnjega vzpona in novim uspehom nasproti. V spodnjem foyeru Delavskega doma Trbovlje so organizatorji pripravili tudi priložnostno razstavo fotografij, prospektov ih drugega gradiva o doslej opravljenem delu in uspehih rudarske gradbene dejavnosti. Vsega ob tej priliki ni bilo mogoče prikazati. Na osrednji proslavi ob 30—letnici delovanja rudarske gradbene dejavnosti pri našem kombinatu, ki je bila v soboto, 18. decembra 1982 ob 11. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah, je imel slavnostni govor predsednik poslovodnega odbora SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja mgr. Srečko Klenovšek. Njegov govor objavljamo v celoti, neokrnjen, da bi bili z njegovo vsebino seznanjeni tudi ostali člani kolektiva in bralci našega glasila. (Glej prilogo I) „lz vseh težav v vseh časih in v vseh prilikah se rojeva novo, in če preživi, je ponavadi boljše in močnejše. RGD se je pred 30 leti porajal zaradi presežka delovnih rok v revirjih. Po vojni smo v proizvodnji premoga, posebno v revirjih, dosegli delovne uspehe, ki so zasenčili vse dotedanje, ki so jih rudarji do takrat imeli za seboj. Proizvodnja pa je slonela v glavnem na osebnem prizadevanju in požrtvovalnosti že tolikokrat preizkušene zanesljivosti knapov, da se izkažejo takrat, ko je to potrebno Prišel je tudi čas, kot že tolikokrat v zgodovini, da je bilo spet delovnih rok preveč in dela premalo, da preživi vse, ki so bili dela-voljni in ki znajo ter hočejo delati. Po združitvi Rudnikov Trbovlje in Hrastnik leta 1950 se je kmalu izkazalo, da je ob začetku uvajanja mehanizacije rudarjev preveč. To je bil tudi rezultat družbenega razvoja, ko smo prehajali iz centralističnega planskega gospodarstva na poslovanje, v katerem so bili osebni dohodki že odvisni od uspešnosti gospodarjenja, v podjetjih pa od odločanja delavcev o pogojih gospodarjenja. Proslavo je pripravil poseben odbor, ki ga je vodil sprva Boris Dolanc, dipl. inž., nazadnje pa Matjaž Cerovac, dipl. inž., ob sodelovanju članov Ivana Slanška, Jožeta Juvana, Lojzeta Kiška, Rajka Klemenca, Staneta Poplasa, Slavice Guna, Ivana Zupana, Janeza Kovača, Igorja Škoberneta, Tineta Lenarčiča in še nekaterih drugih sodelavcev. (tl) Bili so časi začetka samoupravljanja, ki je takoj zaneslo duh boljšega poslovanja med delovne kolektive. Višek delovne sile ni bil tako kot marsikdaj danes, samo težko socialno breme, ampak znak za tiste, ki so vodili podjetje, da je izučena rudarjeva roka, izkušena v težkem boju z naravo v revirskih jamah, sposobna še kaj več. Stari rudniki rjavega premoga so bili potisnjeni na stranski tir v razvoju, zato pa so dobili prosto pot perspektivnejši in bogatejši. In tu je bilo mesto naših rudarjev. Tako je razmišljal tudi revirčan Miha Marinko, ki je v Alojzu Ribiču, takratnemu direktorju združenega Rudnika Trbovlje in Hrastnik, snoval nova obzorja za delo pridnih rok revirskih rudarjev. Rudnik Trbovlje —Hrastnik je ustanovil novo udarno silo slovenskega rudarstva, Rudarsko — gradbeni obrat. Imeli smo srečo, da smo takrat v kolektivu imeli tudi rudarskega inženirja Jožeta Gostišo - Repeta, pravšnjega strokovnjaka za ta podvig. Med vojno je kot mnogi slovenski izkoreninjenci iz svoje domovine taval po Evropi ter se vdinjal pri delih za izgradnjo novih rudnikov. Obenem pa je pridno nabiral izkušnje. Ob ustanovitvi, postavljen za direktorja, je bil v eni osebi vse. Projektant, akviziter, organizator dela in glavni kontrolor del. Sedež njegove delovne organizacije je bil v vlaku in v zasilnih pisarnah na gradbiščih širom domovine. RGD je v zelo kratkem času dosegel silen vspon. Začelo se je z izgradnjo vpadnika v Kočevju, potem pa cela vrsta delovnih zmag, odpiranje rudnikov, ki so danes pojem jugoslovanskega rudarstva. Odvodni rov Prevalje — Mežica, šahti v Velenju, šahti v Boru, Miljevini, Arandjelovcu, Bogovini, Trepči, Ajveliji, Kišnici, Srebrenici, Varežu, Zletovu, Sasi. Okrog 30 šahtov ,je RGD zgradil v svojem prvem zagonu. Vmes pa je k še večjemu vzponu pripomogla ustanovitev RUDIS—a, pod vodstvom Milana Kožuha. Že pred ustanovitvijo za RGD ni bilo druge- ga projektanta, kot je bil IBT Trbovlje, pa tudi ne proizvajalcev rudarske opreme razen Strojne tovarne Trbovlje. Te tri organizacije so tudi ustanovile RUDIS, s katerim je nato RGD prestopil jugoslovanske meje. Danes je zelo visoka znanost odpiranje rudnika urana v Žirovskem vrhu, toda leta 1964 so naši rudarji brez veliko hrupa odpirali rudnik urana Ul Atch AN v Egiptu, seveda z izkušnjami, ki so jih pridobili pri odpiranju prvega jugoslovanskega uranskega rudnika Kalna v Srbiji. Za sodelovanje RGD na delih v Žirovskem vrhu pa ni bilo razumevanja v Sloveniji. Dalj časa je RGD opravljal svoje poslanstvo v Alžiriji. Poleg del pri odpiranju rudnika svipca ih cinka Kherzet Voussef so naši rudarji opravili še vrsto odpiralnih in raziskovalnih del na rudnikih, ki so jih opu-stošili pri svojem umiku iz Alžirije Francozi. Pomanjkanje denarja v deželah tretjega sveta, še bolj pa pri nas za kreditiranje, je onemogočilo nadaljnje angažiranje RUDIS—a in RGD—ja v deželah v razvoju. Obrnili so se na razviti zahod. Po skupnem nastopu z zahodnonemško firmo Deilman —Haniel v Boru smo z isto firmo začeli orati ledino pri investicijskih delih v zapadni Nemčiji in na izgradnji prezračevalnih šahtov na najdaljšem tunelu na svetu pod St. Gothardom v Švici. Od tod so se dela razširila še na ostale objekte. Izkušnje na tunelih v Švici so bile prenešene tudi na slovenska tla. Skupaj z Italijani smo zgradili tunele na hitri cesti Celje-Maribor, nato pa še verjetno najzahtevnejši tunelček pod "Šaleškim gradom" v Titovem Velenju. Vsa ta dela je opravil rudar doma z visoko stopnjo znanja in želje po ustvarjanju. RGD je kadre pridobival iz osnove iz RTH kasneje ZPT, iz katere je tudi izšel. Med kopači v Arandjelovcu se je znašel tudi eden najvidnejših udarnikov Zagorišek. Pri predsedniku delavskega sveta Rudnika Hrastnik Stanku Vodiškar je pričel z deli v Boru in ostal zvest RGD—ju do upokojitve. Ni da bi našteval vsa imena tistih, ki so krajši ali daljši čas delali na gradbiščih RGD—ja, vsi so čutili pripadnost velikemu kolektivu revirskih rudarjev, pa čeprav so se kasneje priključevali tudi delavci zaprtih premogovnikov kot, na primer, Kočevje in iz drugih jugoslovanskih rudnikov, kjerkoli je RGD zasejal željo po rudarjenju. Treba je povedati, da bi bil verjetno v teh časih, ugodnih za delo RGD-ja, možen večji napredek, predvsem v opremi in tehniki. Rudniki, katerih sestavni del je bil RGD in je še, pa so bili v najslabši situaciji, kot si jo lahko zamislimo. Vrsto let je RGD ves zasluženi denar vlagal v zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb rudarjev v zasavskih premogovnikih. Ta zveza, danes razširjena na vse slovenske rudnike rjavega premoga, daje RGD—ju Srečko Klenovšek: Ergedejevcem mnogo uspehov in rudarske sreče osnovo za nadaljnji razvoj. Kakršnokoli zapiranje RGD—ja v svoje okvire je lahko samo siromašenje njegove prodornosti in uspešnosti. V zadnjem času je bil RGD prevečkrat odskočna deska za prodor strokovnjakov iz REK—a v druge organizacije združenega dela, namesto prodora RGD-ja nazaj v jugoslovanski in inozemski rudarski prostor. Žal je preveč obremenjen z razmerami v delavnicah RGD—ja namesto na gradbiščih. Ob naštevanju uspehov neke delovne organizacije vedno naštevamo zgrajene objekte in tu in tam kakšnega vodilnega delavca. RGD—jeva 30. obletnica pa je obletnica rudarjev in njihovega dela ter pomnik za nadaljnje usmeritve. Nikdar več naj bi rudarji ne delali v pogojih dela in življenja, skozi katere so se prebijali RGD—jevci. V barakah in kolibah so bili včasih odrezani od sveta tudi po več mesecev. Nebi naštevali in obujali spominov, dobro pa je povedati, da vča- sih niso bili zagotovljeni celo niti osnovni pogoji varnosti pri delu. Vse to pa nam nalaga, da se, ker so danes možnosti, oprimemo strokovnega pristopa k izvajanju del, ob visokem vsestranskem sodelovanju vseh rudarjev. Ne moremo zanemariti, da so ravno delavci RGD—ja navezani na lastno sujo-vo pridobivanje dohodka razvili tudi temu primereno visoko stopnjo samoupravljanja. Samoupravljanje, ki temelji na odločanju o dr^odku, bo delovni kolektiv RGD—f10 današnji obletnici povedlo še naprej. Ni dvoma, da je RGD sposoben opraviti v rudarstvu še marsikaj. Pri opravljanju svojega poslanstva čestitam delavcem RGD—ja k obletnici v imenu vseh delavcev REK EK ter želim še v bodoče pri delu mnogo uspehov, pa tudi rudarske sreče." DO RGD — TOZD RIG je že nekaj časa angažiran pri rudarskih investicijskih delih v rudniku Rasa. Na posnetku vgrajevanje armarture v jašku Ripenda. (Foto: F. Vozelj) skupinsko, kjer sta bila ponesrečena dva rudarja, in eno težjo nezgodo. Tufski škriljavci so črni in plastoviti in če pustimo nekaj časa nepodgra-jeno čelo delovišča, pride do odvajanja večjih kosov hribine, kar je bilo usodno za nesreče na omenjenem delovišču. Ko so se zaposleni navadili na način dela, ki ga izvajajo rudarji Črne pri Kamniku, je delo potekalo normalno in brez večjih težav. Vmes smo prišli do vode, ki je ustavila ritem dela, ker smo jo morali ujeti v cevi in jo speljati na obzorno progo. Trenutno smo izdelali 101 m jaška od spodaj navzgor in 8 m od zgoraj navzdol. Preostali del jaška, okoli 10 m, pa bomo izdelali od zgoraj navzdol do konca leta 1982. Glede na začetne težave smo doživeli kritike, ki pa so bile delno neopravičene, ker nas investitor ni opozoril na značilnosti hribine, ki je povzročila težave pri izdelavi jaška. Po končanih delih bomo od investitorja še dobili dela, ki jih bomo opravljali do leta 1986. V letu 1983 smo predvideli 260 m raziskovalnega hodnika na koti 421. Slavko Kondič PRISPEVAJTE ČLANKE V NASE GLASILO "SREČNO" V jami Črna pri Kamniku smo izdelali zračilni jašek V mesecu maju smo dobili ponudbo od Rudnika kaolina in kalcita Črna pri Kamniku za izdelavo in tesarbo zra-čilnega jaška "Jez" s kote 421 na površino. Z deli smo pričeli junija 1982 in bomo končali koncem leta 1982. Jašek "Jez" poteka po sledečih hribinah: tufski Skrilavci, kaolinsko rudo in pobočni gušč. Dela smo začeli zelo ambiciozno, ker smo zbrali boljše rudarje z gradbišča Zagorje, ki je tokrat imelo višek delovne sile. Samo gradbišče je bilo hitro formirano, prav tako tudi pripravljalna dela. Zaradi nepoznavanja hribine smo dela izvajali normalno kot na gradbiščih v Zasavju. Zato so se pričele težave in smo imeli nekaj nesreč, od tega eno Izvajanje investicij na področju Hrastnika, Trbovelj in Zagorja v objekte primarne energije in spremljajoče dejavnosti v letu 1982 do vključno meseca novembra Z ozirom na to, da so nekateri podatki glede izvajanja investicij isti na vseh treh področjih, bi v izogib ponavljanju na začetku podal pojasnilo v zvezi s tem. Pojem investicija oziroma investicijsko vlaganje je opredeljen z določili zakona o investicijski dokumentaciji in zakona o graditvi objektov ter spremljajočimi predpisi in pravilniki. Poglavitna stvar "investicije" je izdelan, sprejet in odobren program in zagotovljeni viri sredstev za financiranje programa. To velja za vse investicije s to razliko, da je za kratkoročne investicije in investicije manjšega obsega postopek nekoliko poenostavljen, tako da se izdelajo in sprejmejo letni plani porabe sredstev amortizacijskega fonda. Kot viri financiranja nastopajo odvisno od programa — plana: — lastna sredstva (združena sredstva AF in amortizacijski fond v lastnem razpolaganju), — energetska sredstva (sredstva ISE), — sredstva PPS (sredstva plansko poslovne skupnosti za premog), — bančna sredstva, — krediti dobaviteljev — izvajalcev, — inozemski krediti, — nekatera druga sredstva (za raziskave — bencinski dinar in sredstva raziskovalne skupnosti). Po posameznih področjih v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju so dela po investicijskih programih v času poročanja, to je do meseca decembra t. I., potekala takole: Področje Hrastnika Rudarska dela V jami Hrastnik je bilo planirano izvajanje del v raziskovalno odpiralnem vpadniku TV—85/0, kjer je bil izkop v celoti končan, nadaljevali pa smo s povzemom in permanizacijo le-tega (46,45 m). Planiran je bil izkop priključne proge na TV—85/0 na koti 85, ki je izdelan in permaniziran v celoti. Dela so bila planirana in tudi izvedena na izkopu in permanizaciji vpadnika TV—145/85 v betonski izvedbi, izdelane 29,40 m dalje na izkopu razis- kovalno odvodnjevalne proge po litav-skem apnencu na koti 48 (180,55 m) in izkopu raziskovalne proge za raziskavo vzhodnega sektorja jame Dol (bencinski dinar), kjer je izdelane (110,95 m) proge. V jami Ojstro je bilo planirano izvajanje rudarskih del za odpiranje jame pod 5. obzorjem, to je pod koto 120 do kote 20. V teku so dela na izkopu zračilno oskrbovalnega hodnika (171,10 m) in zračilnega prekopa (90,05 m) v betonski izvedbi na koti 120. V premogovniku Trbovlje so planirani in so v izdelavi oziroma so izdelani naslednji rudarsko gradbeni objekti: - Transportni nadkop v Frančiška polju k. 227/300 (111,9 m). polju v jami Trbovlje. Na področju Zagorja so bila planirana in so v teku sanacijska dela po programu sanacije vdora mulja in vode v imenovano jamo, investicijska dela po programu odpiranja jame Kotredež med 6. in 9. obzorjem I. faza in raziskovalno odpiralna dela po programu raziskav Kotredež — zahod (bencinski dinar). Detajlne opise del na sanciji vdora vo- — Sipka v Zg. VII. polju h. 264/292 (23,2 m), — Dostavni nadkop v Zg. VII. polju h. 398/418 (97,5 m) in — Dostavni nadkop v AB polju h. 235/275(76,2 m). Poleg navedenih poševnih jamskih objektov so bile planirane in v izdelavi še naslednje proge: — Raziskovalna proga v AB polju h. 275 (298 m), — Pristopna proga k nad kopu v AB polju h. 235 (55 m), — Priključna proga k Frančiška nad-kopu h. 227 (34,8 m). V izvajanju so tudi zemeljska dela — izkop odkrivke za površinski kop Lakon-ca in raziskovalna vrtalna dela v predelu, imenovanem "Amerškov travnik". (Foto: I. Glavač) de in mulja v jamo Kotredež kakor tudi za raziskovalna dela je glasilo Srečno objavilo oziroma jih objavljajo glede na aktualnost vzporedno s samim izvajanjem, zato v nadaljevanju le nekaj detajlnejših podatkov o izvajanju del po programu odpiranja jame Kotredež 6. — 9. obzor I. faze. Izvršena so bila naslednja dela: Samohodno hidravlično podporje Hydromarrel na odkopnem delovišču v AB — Vpadnik V — 80/2 izkop 70 m (izkop končan) in povzem ter obzidava (87,6 m), — Izdelava jaška za GT v vpadniku V-80/2-(6,5 m), — Izdelava talne plošče v vpadniku V-80/2 -(170 m). V vpadniku V — 80/2 je trenutno v montaži gumijast transporter, ki bo omogočil transport jalovine oziroma izkopanine iz investicijskih objektov na 8. obzorju, med katerima so prekop P—80 jug, črpališče z vodnimi progami in nekateri ostali objekti. Za nadaljevanje del na investicijskih objektih po programu je v izdelavi Aneks k programu, ki bo poleg podražitev obsegal tudi dodatna dela in opremo, ki jih zahtevajo spremenjeni pogoji, katerih povzročitelj je vdor vode in mulja in nova spoznanja v pogledu montangeoloških razmer v tej jami. Opomba: Številke v oklepajih so izvršena dela. Oprema V nadaljevanju je navedena nekatera oprema večje vrednosti, ki je bila dobavljena v poročevalnem obdobju po področjih. Za Hrastnik — Ojstro so dobavili: — 2 kosa konzolnih dvigal, — 1 kos mostno dvigalo 5 ton, — elektro oprema—razna za odkopna polja, — visokonapetostni kabli, — 2 kosa dvoverižni transporter DVT -490. Za TOZD premogovnik Trbovlje je bilo dobavljeno: — vlaganja v računalniško opremo, — 2 kosa vitlja, — 300 kosov stopnic, — 1 kos transformator 315 kV A za Eickoff pridobivalni stroj, — 30 kosov presipne cevi (1000 x x 1000 x 8) mm, — 946 m kabla. Za Separacijo Trbovlje je bilo dobavljeno: — 400 kosov jamskih vozičkov, — 2 kosa troley lokomotiv in za Zagorje: — oprema za RTF Vine, — jamski vozički, — jamski transformator, -» elektro oprema za transport, — črpalke razne, — cevovodi, ~ — viličar. Zunanje gradnje Dela so potekala tudi na nekaterih zunanjih gradbenih objektih., Na področju Hrastnika je bil končan in tehnično pregledan objekt samski dom in toplotna pod postaja za rudniške delavnice in samski dom. Izvedena so bila pripravljalna dela za izgradnjo skladiščne hale za jamsko podporje in rekonstrukcijo toplarne in dela toplovoda. V gradnji je daljnovod visoke napetosti 35 kV, v pripravi pa rekonstrukcija glavne trafo postaje na rudniku. V Trbovljah je bil dograjen, tehnično pregledan in pridobljeno uporabno-do-voljenje za sanitarno garderobni objekt na separaciji Trbovlje in bunker jalovine pri težkotekočinski pralnici, ki omogoča kamionski odvoz jalovine iz separacije na jalovišče. V gradnji je samski dom Trbovlje, v dokončanju pa hala TOZD ESMD. Na področju Zagorja ni bilo zunanjih gradenj razen priprav za zamenjavo zastarele rudniške telefonske centrale. V nadaljevanju je prikazano koriščenje sredstev: DO ZPT — Pregled koriščenja sredstev za osnovna sredstva po virih in vrstah del v obdobju I,- X. 1982. Področje Hrastnika TOZD/VIR FIN, RGD ZGD DO UO OSTALO SKUP.PLAN SKUP.REAL HRAST. AF 7.707 1.528 9.554 9.235 HRAST. ZSAF 166 _ 8.198 1.617 17.650 9.981 HRAST. Mod. 21.613 29.846 3.589 — 9.755 129.662 64.803 Skupaj PLAN HRASTNIK REAL. 21.779 29.846 19.494 1.528 11.372 56% 156.866 84.019 OJSTRO Mod. 18.364 4.046 27.140 22.410 OJSTRO AF _ 4.024 1.014 5.785 5.038 OJSTRO ZSAF - - 422' 4.258 - 2.700 4.680 Skupaj PLAN Ojstro REALf 18.364 8.492 5.272 90% 35.625 32.128 1.820 RESD Hr. AF - — 78 — — 78 7.490 RESD +ZSAF — - 3.713 - 596 4.309 Skupaj PLAN 9.110 RESD Hr. REAL. — - 3.791 - 596 48% 4.387 1.670 DS PD Hrastnik - - 1.751 - - 1.751 SKUPAJ PLAN 203.271 HRASTNIK REAL. v 40.143 29.846 33.528 6.800 11.968 62% 122.285 Področje Trbovelj 10.260 Trbov. AF — — 4.095 1.459 — \ 5.554 16.600 Trbov. ZSAF — — 3.771 1.395 2.497 7.663 28.000 Trbov. Lak. — — 1.513 — — 1.512 110.408 Trbov. Moder. 66.971 11.721 32.667 27 9.931 121.317 Skupaj PLAN 165.268 P. Tr. REAL 66.971 11.721 42.046 2.881 12.428 82% 136.047 30.130 Sep. Tr. Moder. — 6.364 5.639 14.457 2.604 29.064 4.165 Sep. Tr. AF — 2.928 39 — 2.967 25.620 Sep. Tr. ZSAF - , - 18.893 - - 18.893 Skupaj PLAN 59.915 Sep. Trb. REAL. 6.364 27.460 14.496 „„ -2J504 . ___5(1224_ RESD Trb. PLAN 500 REAL. — — — — — DS PD Trb. PLAN 737 ’ REAL — — 383 — — 52% 383 81 PJL — 62 — — 67 % 62 Skupaj PLAN 226.501 Trbovlje REAL. 66.971 18.085 69.951 17.377 15.032 83% 187.416 Področje Zagorja 5.408 P. Kotredež. AF - - 1.216 855 1.718 3.789 P. Kotredež ZSAF 281 4.147 3.700 4.428 133.992 Odpiranje 13.532 — 7.825 10.937 32.294 214.000 Sanacija 72.938 — 33.303 33.483 18.063 157.787 Skupaj PLAN Kotredež REAL. 86.470 Sep. Zag. AF Sep. ZSAF SKUPAJ PLAN-SEPAR.ZAGJIEAL RESO Zag. AF RESO ZSAF 357.100 28J_______46.491______34.338______30718^ _55,5%_________198798 3.450 3.846 228 - - 228 2.241 - - 2.241 Skupaj PLAN RESD Zagorje REAL. - 2.469 - 152 2.469 DS PD Zag. PLAN REAL 293 38% 772 293 Skupaj PLAN 361.870 Zagorje ____REAL_ __^6.470 = „=„^81^ ^ _49.253 _ _ = 34.338=_ __ 3071^__55,5_%__________20L060 REKAPITULACIJA HRASTNIK 40.143 29.846 33.528 6.800 11.968 23% 122.285 TRBOVLJE 66.971 18.085 69.951 17.377 15.032 36% 187.416 ZAGORJE___________86.470_____281___49,253 34,338 . 30.718 41 % 201.060 Dg.ZPT==-=_== = =193,5M.^=_ =4_871 ^j>2.7J32.=.^8.5^5^^ 57708_ = m0 2L _51076J. 38% 9% " " 30 %‘ " 'l 2 % " " lf% ........100% Iz rekapitulacije je razvidno, da je bilo od skupaj porabljenih sredstev na področju Zagorja porabljenih 41 %, na področju Trbovelj 36 % in na področju Hrastnika 23 %. Na vseh treh področjih je bil največji del (68 %) sredstev porabljen za rudarska gradbena dela in domačo el. strojno opremo. Glede na kratko postavljen rok in velik obseg investicij skoraj ni bilo mogoče izdelati selekcije kaj napisati v večjem in boljšem obsegu, zato je poročilo oziroma članek napisan v zgoščeni obliki in so mogoče nehote izpadli nekateri bistveni podatki. Milan Bole Potek in izpolnjevanje plana investicij v letu 1982 v rudniku Senovo Investicijska dejavnost v letu 1982 je bila usmerjena predvsem v nadaljevanje izvajanja rudarsko odpiralnih del, opremljanje ter v izvajanje montažnih del strojne in elektro opreme po investicijskem programu Odpiranje treh etaž pod koto 125. Z deli po tem programu smo začeli že v letu 1979. Do sredine tega leta je bil program realiziran skoraj v celoti, razen nove ventilacijske postaje v Ravnah. Tehnični prevzem rudarsko gradbenih del, nove- ga transportnega sistema s pomočjo gumi transporterjev, črpališča na k. 102 s pripadajočo opremo in napravami je bil izdelan v začetku julija. Pretežni del rudarsko gradbenih objektov je opravil TOZD rudarska dela Geološkega zavoda Ljubljana. Najzahtevnejša dela na teh objektih, ter opremljanje le-teh pa smo izvedli z lastnimi strokovnimi službami. Prav tako je bila montaža vseh strojev in naprav opravljena v lastni režiji strojne in elektro službe rudnika. Komisija za tehnični pregled Republiškega komiteja za energetiko je dala posebno priznanje predvsem izvedbi tistih investicijskih del, ki smo jih opravili v okviru lastnih strokovnih služb. Po tehničnem pregledu smo nadaljevali z -dograjevanjem in izpopolnjevanjem novo zgrajenih objektov in naprav ter z odpravljanjem pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri obratovanju novo zgrajenih naprav. Pri financiranju omenjenih investicij smo imeli ves čas težave, ker nam med letom dodeljene tranše energetskih sredstev niso zadoščale za normalno vodenje investicij. Da pri izvajanju investicij nismo utrpeli večjih zastojev, smo morali začasno uporabljati lastna sredstva amortizacije. Kasneje smo prav zaradi tega imeli veliko težav in zastojev pri izvajanju letnega programa enostavne reprodukcije, ker smo naleteli na izredno komplicirane postopke refundacije teh sredstev. Ker nismo neposredno udeleženi pri delu raznih komisij in samoupravnih organov v okviru SOZD EGS, kjer pripravljajo in izdelujejo pomembne osnutke oziroma predloge za kasnejše odločitve oblikovanja srednjeročnih planov oziroma za uresničevanje letnih planov izgradnje elektroenergetskih objektov, imamo težave pri uveljavljanju naših potreb v teh planih. Zastopanje naših interesov in potreb v organih in telesih SOZD EGS in ISE, ki se izvajajo le preko služb in delegatov SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje, pa je po naši oceni vse preveč obrobno in predvsem neučinkovito. Tako smo v letu 1982 tudi v celoti izpadli iz kroga tistih, za katere so se združevala sredstva sklada skupne porabe. Iz končne delitve čistega dohodka za leto 1981 namreč nismo uspeli pokriti več kot približno 25 % minimalnih potreb sklada skupne porabe. Prepričani smo, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene, zlasti veliko pa pričakujemo od nove samoupravne preobrazbe in organiziranosti elektrogospodarstva SRS, ki prav v tem trenutku intenzivno poteka. V letu 1982 smo opravili tudi vsa potrebna pripravljalna dela (študije, idejne projekte ipd.) V zvezi z izdelavo investicijskega programa vlaganj v II. fazo odpiranja zalog premoga med koto 102 in koto 52. Ta vlaganja bi morali realizirati v letih 1983 in 1985 in so sestavni del srednjeročnega plana izgradnje elektroenergetskih objektov 1981 — 1985 SRS in plana prioritetnih objektov. Te naložbe pa so tudi tesno povezane z ohranitvijo kontinuitete pridobivanja premoga v Rudniku rjavega premoga Senovo po letu 1985. Ohranitev Rudnika rjavega premoga Senovo po letu 1985 pa ni pomembna le za porabnike našega premoga, ki v pokrivanju svojih potreb še naprej računajo s tem virom energije, obstoj in razvoj Rudnika rjavega premoga Senovo je treba povezovati tudi z možnostjo ponovnega izkoriščanja zalog premoga na področju Globokega. Rezultati zadnjih geoloških raziskav na območju Globokega so zelo obetavni, zato s ponovnim izkopom lignita lahko resno računamo že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Revizija in porevizija IP Odpiranje zalog premoga med koto 102 in k. 52 z Rudnikom rjavega premoga Senovo — II. faza sta bili opravljeni v juniju oziroma v avgustu letos. Investicijski program je bil nato predložen Odboru za razvoj in razširjeno reprodukcijo SOZD EGS, kjer pa se je postopek sprejemanja in odobravanja ustavil. Kakšna bo nadaljnja usoda tega investicijskega programa je v tem trenutku docela odprto vprašanje. Znano je le to, da se mora postopek sprejemanja nadaljevati še na delavskem svetu SOZD EGS, na Poslovnem odboru ISE, na organih SISEOT in Republiški komisiji za presojo investicij, ob tem pa že sedaj vemo, da s pričetkom izvajanja novih odpiralnih del že kasnimo. Odbor za financiranje investicij pri PPS za premog je sicer IP Odpiranje zalog premoga med k. 102 — k. 52. v Rudniku rjavega premoga Senovo podprl in odobril, vendar s to pripombo, da ga bo mogoče operacionalizirati šele potem, ko se bo v okviru te skupnosti zbralo dovolj finančnih sredstev. Ob tem je treba posebej poudariti, da v naši republiki še do danes ni uspelo najti načina zbiranja finančnih sredstev za naložbe v premogovništvo, v katerem bi bili udeleženi vsi porabniki premoga. Da bi vsaj delno nadomestili zamujeno, bi morali kar najhitreje organizirati t.i. Posebno energetsko skupnost za premogovništvo in elektrogospodarstvo, v katero bi bili vključeni predstavniki vseh vrst porabe premoga. Martin Vidmar Površinski kop in deponija premoga v Lakonci Področje Lakonce, kjer tečejo pripravljalna dela za nov površinski kop premoga. Posnetek je iz septembra t. /. (Foto: S. Klančar) Za realizatijo naslovnih investicij je bilo že v investicijsko tehnični dokumentaciji predvideno, da bodo dela izvajale organizacije, ki niso vključene v REK EK. V tej zvezi je bila razpisana javna licitacija za oddajo del, rezultat pa je bil izbor glavnega izvajalca del. Z njim so sklenjene ustrezne pogodbe, in sicer ločeno za obe investiciji in ločeno za izvajanje del v fazi odkopavanja premoga (kar ni investicija). Poleg teh so sklenjene tudi pogodbe za projektantski in geološki nadzor tako za fazo investicijskih kot za nadaljnjo fazo del ter pogodbe v zvezi s prestavitvijo daljnovoda in napajanja površinskega kopa z električno energijo. Začetek pripravljalnih del za površinski odkop premoga je bil 8.11.1982, kar je pozneje, kot je bilo predvideno in kot smo pričakovali. Začetek pripravljalnih del za deponijo energetskega premoga pa je bil 14.12.1982. Vzrok za zamudo je v kasnitvi postopkov za sprejemanje programa in zagotavljanje energetskih sredstev. Investicijski program je predvideval pričetek del v mesecu septembru, energetska sredstva pa so bila zagotovljena v začetku meseca novembra. Do 25.11.1982 so izkopali in odpeljali na deponijo 68.000 m3 odkrivke, neuporabne jalovine, kar je 59 % od količine odkrivke, ki jo bo treba predvidoma izkopati do pričetka pridobivanja premoga. Poleg tega so bila opravljena še nekatera dela v zvezi s pripravljalnimi deli za deponijo energetskega premoga La ko n ca (kljub temu, da še nismo izvajalcu izročili instrumentov zagotovitve plačil). To so tista dela, katerih izvedba je potrebna pred začetkom nasipavanja uporabne odkrivke na področju bodoče deponije premoga. Paralelno z izkopom odkrivke in že omenjenimi deli na deponiji premoga so potekala in še potekajo tudi dela v zvezi z rekonstrukcijami in novogradnjami transportnih poti, prestavitev daljnovoda in ureditev razstvetljave oziroma napajanja povr-šinkega odkopa z električno energijo in druga, zlasti zavarovalna dela (ograja, obodni jarki ipd). Realno lahko pričakujemo, da bomo lahko pričeli z odkopavanjem koncem decembra ali v začetku januarja, kar je odvisno od vremenskih razmer. Glavni problem, na katerega smo pri realizaciji programa naleteli, je razme- roma neugoden sestav odkrivke, katere sestav je drugačen, kot je to predvidevala tehnična dokumentacija. Odkriv-ka, ki jo zdaj kopljemo, je sama lahko—gnetna lepljiva glina. Do zdaj nismo naleteli na kvalitetnejši gruščnat material. To dejstvo ima za posledico težave pri transportu in odlaganju odkrivke na deponiji neuporabne jalovine in pri prodobivanju materiala za izgradnjo spodnjega ustroja transportnih poti. TOZD ESMD bo do konca leta 1982 končala z gradnjo delavniške hale, velikosti 20 krat 50 m. Objekt je zelo pomemben za vse zaposlene v TOZD ESMD kot za ostale v DO RGD, pa tudi v ZPT. Da bo objekt dokončan, se moramo zahvaliti vsem zaposlenim v TOZD ESMD, saj smo delavci za uresničitev te gradnje solidarno prispevali vsak po eno udarniško dnino. Poleg tega pa nam je finančno združeval svoja sredstva v objekt še DINOS Ljubljana kot tudi TOZD RIG iz DO RGD. Veliko truda in prizadevanja za izbiro izvajalcev in nadzor nad izvajanjem del pa je opravil TSO iz SOZD REK EK, predvsem sektor za izgradnjo. Naslednji problem je teren, na katerem gradimo drenažni sistem pod bodočo deponijo energetskega premoga. Tudi tu je le—ta slabši, kot je to predvideval projekt. Zaradi tega je prišlo do manjših sprememb tehnične izvedbe. V fazi proučevanja pa je način odlaganja in komprimiranja odkrivke na mestu bodoče deponije energetskega premoga, to pa zopet zato, ker odkrivka ne ustreza predpostavljeni kvaliteti. Srečko Koritnik Osebno pa se je zelo angažiral na tem področju dipl. ing. Srečko Koritnik s svojimi izkušnjami in bogatim tehničnim znanjem. Upamo, da nam bo ta novi objekt cimogočil, da bomo še nadalje razvijali svojo dejavnost na področju izdelave opreme za potrebe rudarskih investicijskih gradenj in servisne dejavnosti. TOZD ESMD je namreč ob dogovorjeni delitvi dela na področju elektro strojne dejavnosti v SOZD REK EK prevzela obveznost, da bo s svojimi kapacitetami pokrivala vse potrebe za rudarske investicije, s prostimi kapacitetami pa bo izvajala še dejavnost na področju ostalih gradenj kot tudi na Na Nasipih v Trbovljah je DO RGD — TOZD ESMD zgradi! delavniško halo, katero so odprli 18. decembra 1982 ob 10. uri. Otvoritev so povezah s 30—letnico Rudarske gradbene dejavnosti pri našem kombinatu. (Foto: Jože Juvan) Zgradili smo delavniško halo PROGRAM GEOLOŠKO-RUDARSKIH RAZISKAV PREMOGA ZA LET01983 izvajanju servisne dejavnosti za pnevmatske stroje in naprave. Na področju elektro dejavnosti pa se bomo usmerili na izvajanje servisne dejavnosti in na možne stranske dejavnosti. Glede servisiranja smo največ dosegli pri popravilu Flygt črpalk. Dogovor za izvajanje servisa imamo sklenjen z Uninvest-om iz Beograda, ker je ta zastopnik Flygta za področje cele Jugoslavije. V skladu s tem dogovorom smo poslali že prve predstavnike v ZRN. Tam so se seznanili s specifiko in zahtevnostjo popravil na plinarnih črpalkah. Istočasno pa smo dobili tudi ustrezno tehnično dokumentacijo, s pomočjo katere bomo uredili tudi tehnologijo samega popravila črpalk. Upamo, da bomo s skupnimi močmi servis za Flygt črpalke tako usposobili, da bo delo in popravilo res kvalitetno in hitro opravljeno. V letu 1983 imamo v planu usposobitev merilnice in preizkuševališča za vse tipe Flygt črpalk. S tem bomo usposobljeni do take mere, da bomo lahko opravljali tudi zelo zahtevna dela na generalnih pop; ravilih že iztrošenih črpalk. Na področju servisiranja pnevmatskega orodja in strojev pa imamo še določene težave, ki izvirajo iz tega, da trenutno še nimamo ustreznih delovnih prostorov, ki so potrebni za izvajanje takih del. Te prostore bomo, vsaj upam, usposobili v letu 1983. Druga težava, ki pa je veliko bolj delikatna, pa so potrebni rezervni deli. Rezervne dele lahko zagotovimo za pnevmatsko orodje in stroje od tovarne Ravne kot tudi od Bdhlerja iz Avstrije. Zelo veliko težav z rezervnimi deli pa imamo z Ener-goinvestom iz Doboja. Ta namreč proizvaja pnevmatske vrtalne strojčke ter pnevmatske črpalke. Za te stroje pa pri njih zelo težko dobimo potrebne rezervne dele. Upamo, da bomo tudi problem z dobavo rezervnih delov pozitivno rešili, po sedanjih dogovorih in pogovorih s predstavniki Energoinvesta vsaj kaže tako. Vsi zaposleni v TOZD ESMD se namreč zavedamo, da bomo le s kvalitetnim in hitrim popravilom prispevali svoj delež naši družbi, ki rabi energijo, da jo bo lahko dobila več, s tem pa se bo poznal tudi naš doprinos k stabilizacijskim prizadevanjem naše celotne družbe, da se bo naše gospodarstvo učvrstilo in utrdilo. Jože Juvan Na osnovi rezultatov geološko rudarskih raziskav, ki so potekale v obdobju 1981 — 1982, je bil pred meseci pripravljen letni program raziskavi za leto 1983. Ta program je bilo potrebno uskladiti tako s srednjeročnim programom za obdobje 1981—1985 in tudi z dolgoročnim programom raziskav do leta 2000. Pri sestavljanju programa je bilo potrebno upoštevati tudi to, da je bil v preteklih letih obseg izvršenih raziskovalnih del manjši, kot je bilo predvideno s srednjeročnim planom, in to zaradi tega, ker sredstva za raziskave niso pritekala skladno s planiranimi in ker so stroški, posebno za rudarska raziskovalna dela, naraščali hitreje, kot je bilo predvideno v srednjeročnih planih. Zaradi tega so v zaostanku raziskovalna dela na območju Kotredež— —zahod, na območju Dol—Laško, posebno močno pa na RRP Kanižarica. Raziskave premoga na področju REK EK so bile doslej najintenzivnejše v letu 1982. Za to leto programirani obseg je bilo možno izvajati, ker so bila poleg sredstev Enote za raziskovanje surovin splošnega pomena pri Raziskovalni skupnosti Slovenije uporabljena tudi sredstva, ki so se namensko zbirala iz prodajne cene tekočih goriv v letih 1980 in 1981. Največji izpad sredstev je bil pri sredstvih ISE, ker niso pritekala, kot je bilo predvideno v srednjeročnih programih raziskav. Pri izdelavi programa je bilo glavno vodilo, da se prvenstveno izvajajo raziskave na obstoječih premogovnikih, da se zagotovi kontinuiteta proizvodnje premoga. Naslednja prioriteta so bile raziskave na območju opuščenih premogovnikov in kot zadnje raziskave novih potencialnih območij. Predvidene raziskave v letu 1983 1. DO Zasavski premogovniki Trbovlje Predvideno je nadaljevanje izkopa smernega hodnika na višini Savskega obzorja v dolžini 500 m in, eventualno, pričetek jamskega raziskovalnega vrtanja. V programu raziskav za leto 1983 so zajete samo raziskave za prekategorizacijo C , C , D , in D zalog v višje kategorije in2za preklasifikacijo izven-bilančnih zalog v bilančne, to je predvsem hidrogeološke in geomehanske raziskave. Območje jame Hrastnik V tej jami je potrebno raziskati povezavo kotnega polja s talnim skladom. Zato je predvideno, da se iz odpiralnih objektov zavrta okoli 1000 m jamskih raziskovalnih vrtin. Območje jame Ojstro Nujno potrebno je ugotoviti, ali se v tej jami nahaja premogov sloj tudi pod koto +_0. To naj bi ugotovili z dvama do tremi jamskimi raziskovalnimi vrtinami. Območje jame Trbovlje Predvideno je nadaljevanje raziskovalnega vrtanja s površine, da se dokončno razišče polje Frančiška — severni del in mejni predel med zahodnim delom jame in Frančiška poljem. Skupna dolžina raziskovalnih vrtin bi bila okoli 1180 metrov. Jamsko raziskovalno vrtanje bi izvajali v Zg. VII. polju in AB polju. Predvidena dolžina vrtin je 725 metrov. Z rudarskimi raziskovalnimi deli pa bi pričeli raziskovati VI. polje. Območje Kotredež — zahod Zaradi točnejše določitve zalog premoga in hkrati tudi pogojev eksploatacije bodo nadaljevali z raziskovalnimi vrtinami s površine, v jami pa z rudarskimi deli in jamskimi raziskovalnimi vrtinami. Predvideno je tri do pet vrtin s površine v skupni dolžini okoli 2000 m ter 1200 m jamskih vrtin. Območje jame Kotredež — koti ovni premog V obstoječi jami Kotredež so ostale velike količine kotlovnega (energetskega) premoga neodkopane. Na osnovi že izdelane študije o možnosti odkopavanja teh ostankov premoga je potrebno točneje ugotoviti zaloge te vrste premoga in hkrati tudi kvaliteto, zato je potrebno izvrtati okoli 1500 metrov jamskih raziskovalnih vrtin. Območje Zagorje — Moravče V letu 1982 je bilo izvršeno mikroka-rtiranje na površini okoli 12 km2 od predvidenih 32 km2, zato se bo to delo nadaljevalo še v letu 1983. Na doslej kartiranem predelu so pa predvideni raziskovalni jarki in plitvo raziskovalno vrtanje v bližini že ugotovljenih izdankov premogovega sloja. DO Rudnik rjavega premoga Kanižarica Rudarska raziskovalna — odpiralna dela v Južnem polju po investicijskem programu še potekajo in dokler ne bodo končana, ni mogoče predvideti dodatnih jamskih raziskav. Raziskovalna dela v polju Kadunja za ugotovitev IV. premogovega sloja v zgornji in spodnji plošči se še izvajajo in bodo končana v I. kvartalu 1983. leta. Na zapadnem robu severnega krila premogove kadunje je znanih več izdankov, ki jih je potrebno raziskati z vrtinami s površine, da se ugotovi njihove količine, število slojev, njihovo debelino in smerno dolžino zaradi ugotovitve možnosti kasnejšega odkopavanja s površinskim kopom. DO Rudnik rjavega premoga Senovo V letu 1982 začeta izdelava raziskovalno — odpiralne proge na k. 125 za raziskavo polja Dol se bo v letu 1983 nadaljevala, nato pa bo sledilo jamsko raziskovalno vrtanje zaradi ugotovitve obstoja premogovega sloja pod to koto. Predvideno je okoli 1250 m jamskih vrtin. Opuščeni premogovniki -- Globoko Dosedanje raziskave z vrtinami s površine so dale zelo dobre rezultate. Ker je bilo ugotovljeno, da ima sloj sinkli-nalno zgradbo in da je zato razvit na večji površini, kot so prvotno predvidevali, je nujno, da se raziskovalno vrtanje s površine nadaljuje v letu 1983. Na širšem območju je predvideno 15 strukturnih vrtin. Z njimi naj bi dokazali, da so v jugozahodnem de- lu še dodatne zaloge premoga v višini okoli 30 milijonov ton. Za izdelavo projekta odpiralnih del in eksploatacijo so potrebni detajlnejši hidrogeološki podatki za določitev metode odvodnjevanja krovninskih peskov. Zato je potrebno zavrtati vsaj tri hidrogeološke vrtine. DO Rudnik rjavega premoga Laško Po končanju vpadnika do kote 196 bo sledila v letu 1983 izdelava okoli 400 m smernih prog, zračilni nadkop, 90 m prečnikov in okoli 640 metrov jamskih raziskovalnih vrtin. Program raziskovalnih del za leto 1983 na območju premogovnikov v okviru REK EK je zelo obširen, in to iz razloga, ker so raziskovalna dela v prejšnjih letih zaradi pomanjkanja sredstev močno zaostajala in jih je potrebno vsaj delno nadoknaditi. Za izvedbo naštetih raziskovalnih del so potrebna sredstva v višini 457 milijonov dinarjev, kar je dokaj visok znesek. Realizacija predvidenega programa bo odvisna od višine sredstev, ki bodo na razpolago za raziskave. V kolikor potrebna sredstva za realizacijo ne bodo na razpolago, bo potrebno program ožiti na osnovi kriterijev, da je nujno najprej izvršiti raziskave, ki bodo omogočile kontinuiteto proizvodnje premoga do leta 1990, nato pa raziskave za povečanje kapacitet proizvodnje. Vsa za leto 1983 predvidena raziskovalna dela so bila programirana s srednjeročnimi programi raziskav za obdobje 1981-1985. A. J. t Delovni načrt termoelektrarne za leto 1983 Že po ustaljenem postopku v letošnjem letu pripravljamo osnutek elektroenergetske bilance Slovenije za leto 1983 z namenom, da se v ISE tako porabniki kakor proizvajalci el. energije in drugi odgovorni seznanijo s pričakovanimi elektroenergetskimi razmerami v naslednjem letu. Elektroenergetski sistem Slovenije bo v letu 1983 razpolagal z naslednjimi proizvodnimi kapacitetami: HE 623 MW 31,1 % TE 889 MW 44,5 % plinske 171 MW 8,6% NEK 316 MW 15,8 % skupaj: 1999 MW Neposredni odjemalci predvidevajo za leto 1983 za 47 GWh oz. 2,0 %, višjo porabo kot v letu 1982. Distribucija predvideva v letu 1983 le 243 GWh ali 2,8 % višji odjem kakor v letu 1982. Proizvodnja HE je količinsko enaka letu 1982, medtem ko v termo proizvodnji načrtujemo 2 % višjo proizvodnjo kot v letu 1982. V naslednji tabeli je prikazana planirana proizvodnja električne energije in dinamika dobave in porabe goriva v TET za leto 1983. ELEKTROENERGETSKA BILANCA TET ZA LETO 1983 - PREDLOG Proizvodnja turboagregatov — GWh AGREGAT 1 II III IV V VI VII Vlil IX X XI XII 1983 TA 1-TA3 7 5 5 8 25 TA 4 55 50 20 5 55 50 55 55 50 55 40 55 545 plinska — — — — — — — — — — — — 0 TET — skupaj 62 55 20 5 55 50 55 55 50 55 45 63 570 POTREBNE KOLIČINE GORIVA AGREGAT PROIZVODNJA specif. poraba premog POTREB. KOLIČ. GORIVA-TON GWh kg/KWH KJ/kg premog kurilno olje TA1-TA3 25 2,474 9.656 62.000 300 TA4 545 1,27 9.656 692.000 1700 PLAN DOBAVE,PORABE IN ZALOGE PREMOGA 000 t 1 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Skupaj Dobava 70 65 35 50 75 70 70 75 70 75 70 75 800 Poraba 87 76 25 6 70 64 70 70 64 70 63 89 754 Zaloga 43 32 42 86 91 97 97 102 108 113 120 106 - Remont TA 4 načrtujemo od 11.03. do 25.04.1983. Remont TA 1 — TA 3 načrtujemo od 03.09. do 02.10.1983. Peter JAMNIK PERSPEKTIVE IN RAZVOJNI NAČRTI TOZD GRAMAT Delavci TOZD GRAMAT poslujemo in ustvarjamo dohodek s tremi obračunskimi delovnimi enotami: opekarno, kamnolomom in gradbeno skupino. Po višini ustvarjenega dohodka je na prverh mestu opekarna, nato kamnolom in zadnja gradbena skupina. OPIS DEJAVNOSTI Opekarna Začetki opekarne segajo že v leto 1894, ko je bila zgrajena peč za žganje opeke, kapacitete 3 milijone kos enot letno. Tekom let je bilo več rekonstrukcij opekarne v cilju povečanja kapacitete za proizvodnjo opeke. Zadnja rekonstrukcija opekarne je bila leta 1975. Rezultat je bil povečan obseg proizvodnje na 10 milijonov enot opečnih izdelkov letno. Od takrat nudimo kupcem naslednji asortiman opečnih izdelkov, ki je uporaben za zidanje notranjih predelnih sten, oblaganje zidov in izdelavo "sendvič" zidu: — modularni blok 290x190x140 — fasadni zidak 250x120x 65 — navadni zidak 250x120x 65 Kamnolom Eksploatacija dolomitnega drobljenca v kamnolomu "VODE" je planirana v višini 50.000 m3 peska na leto in je prilagojena potrebam zasavske regije. Proizvajamo naslednje granulacije dolomitnega drobljenca: pesek 0 - 4 mm pesek 0 - 8 mm pesek 4- 8 mm pesek 8- 16 mm pesek 16- 31,5 mm mešanica 0- 16 mm mešanica 0 - 31,5 mm nesejani 0- naprej Analize ZRMK v Ljubljani so dokazale, da je naš dolomitni drobljenec izjemno kvaliteten in primeren za izdelavo vseh vrst betonov in malt. Gradbena skupina Gradbena skupina kot skupina za vzdrževanje in popravila gradbenih objektov uspešno izvaja predvsem vzdrževalna gradbena in obrtniška dela na objektih in napravah v okviru SOZD REK EK. Aktualna problematika Delo v naši TOZD je tako na opekarni kot v kamnolomu zelo naporno, zato je fluktuacija delovne sile izredno velika/letno zapusti TOZD oz. se na novo zaposli cca 40 % vseh zaposlenih/, osebni dohodki pa so zaradi slabšega finančnega rezultata, ki je posledica prenizkih cen opečnih izdelkov, nižji kot v drugih TOZD REK EK. To je glavni vzrok, da ne dosegamo planiranega števila delavcev in da se delavci raje zaposlijo v drugih TOZD, kjer imajo višji OD. Če k temu prištejemo še veliko število izostankov zaradi bolniškega staleža, dobimo popolno predstavo o težavah s kadri. Zaradi reducirane oskrbe gospodarstva z mazutom se v zadnjem trimesečju srečujemo tudi z motnjami v preskrbi s tem gorivom, ki ga na opekarni uporabljamo za žganje opeke. Letošnje zmanjševanje obsega del v gradbeništvu je delno prizadelo tudi našo TOZD, saj ugotavljamo, da se je povpraševanje po opeki močno zmanjšalo. Navedena so le najvažnejša dejstva, ki pogojujejo otežkočeno izpolnjevanje gospodarsko- finančnega načrta, postavljenega za leto 1982. Razvojni vidiki TOZD GRAMAT OPEKARNA Glede na že opisane težave pri preskrbi z mazutom, ki se bodo v letu 1983 verjetno še povečale, bo potrebno že v letu 1983 delno preiti s kurjenja krožne peči z mazuta na premog. Izboljšali bomo sedanji asortiman izdelave opečnih izdelkov skladno z zahtevami tržišča. Gospodarjenje v letu 1983 bo potekalo v znamenju velikih naporov naše družbe za stabilizacijo gospodarstva. Nesporno so za naše gospodarstvo za prihodnje leto najpomembnejše sledeče naloge: Tako smo že izvedli poskusno proizvodnjo MB 290x190x190, v teku pa so priprave za poskusno izdelovanje poro-lita različnih debelin, enozareznega strešnika in angobiranje opečnih izdelkov. KAMNOLOM Dela v steni kamnoloma bomo še naprej izvajali po aneksu "Sanacija previsnih delov kamnoloma VODE" in nadaljevali s postavljanjem etaž po celi širini kamnoloma. Zaradi dotrajanosti in izrabljenosti opreme v kamnolomu bo potrebno izvršiti zamenjavo le—te. Predvsem je nujna namestitev cevnega paličnega mlina za izdelavo drobnejših frakcij peska, ki jih gradbena operativa potrebuje in povečuje kapacitete bunkerjev. GRADBENA SKUPINA Glede na skokovit porast potreb po izvajanju gradbenih in obrtniških del v okviru SOZD REK EK bo potrebno to skupino razširiti, jo ustrezno opremiti in dodatno registrirati za investicijsko gradnjo objektov. OSTALO Zaradi bližine kamnoloma, cementarne in že obstoječih industrijskih hal, obstojajo optimalne možnosti, da TOZD GRAMAT lahko prične /z minimalnimi vlaganji/ izdelovati betonske obli-kovance, ki bi bili zaradi kratkih transportnih poti zelo ceneni. Rajko Klemenc — povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, — uskladitev vse vrste porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi, — učinkovitejše gospodarjenje, to je varčevanje v proizvodnji, porabi, boljše izkoriščanje delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti in zaostritev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Te najpomembnejše naloge so bile izhodišče za oblikovanje okvirjev gospodarjenja, ki so podani v osnutkih Zvezne resolucije za zvezo ter v osnutkih republiških resolucij o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1983. Izvajanje take politike bo zahtevalo mnogo naporov za prestruktuiranje blagovnih tokov, proizvodnje in kar bo najbolj boleče splošno, skupno in osebno porabo. Poleg povečanja izvoza za celih 20 %, to je najpomembnejša naloga, bosta imeli panogi prehrane in energije nalogo izboljšati preskrbo. Preskrba se bo lahko izboljšala le z večjo proizvodnjo in racionalno porabo hrane in energije ter s potrebnimi vlaganji za povečanje proizvodnje in povečanje produktivnosti. Energetika, v katero spadamo, je torej prednostna panoga. Od nas zahteva družba povečane napore za čim večjo proizvodnjo električne energije in premoga ob čim nižjih stroških. Gospodarjenje v letu 1982 pa bo izjemno težko, saj prehajamo v obdobje najbolj zaostrenih pogojev gospodarjenja, ki bodo delovali z vso težo na nas kot posledica svetovne recesije in neracionalnega obnašanja našega gospodarstva v preteklosti. Naj navedem le nekatere z resolucijo zastavljene kazalce. Rast osebnih dohodkov in skupne porabe naj bo za polovico manjša od rasti dohodka in za 40 % manjša od rasti čistega dohodka. To pomeni za panogo energetike 12 do 18 % povečane osebne dohodke nominalno, realno pa zmanjšanje za 10 %. Rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, naj bo za polovico manjša od rasti dohodka. Izjemoma si je panoga rudarstva priborila možnost, da vkalkulira 15 % od brutto osebnih dohodkov za stanovanjske sklade za izgradnjo stanovanj, iz čistega dohodka seveda, s čimer še ni zagotovljeno obratovanje teh sredstev v pogojih večje izgube. Upoštevajoč materialne osnove za enostavno in razširjeno reprodukcijo v energetiki so praktično vsi delavci našega kombinata povezani z gibanji v energetiki. Elektroenergetika in premogovništvo gresta v leto 1983 GOSPODARJENJU V LETU 1983 NAPROTI verjetno z največjo negotovostjo poslovanja v zadnjih desetih letih. Kateri so razlogi za to ? Izguba po zaključnem računu za 1982 je ocenjena na 2.500.000. 000 din za elektriko in premog ter še za 1.040.000.000 din za nuklearko. Reševanje tega problema bo prenešeno v leto 1983. Do sedaj je znano, da bo možno del izgube zmanjšati, na račun prenosa dela amortizacije in stroškov na časovne razmejitve, če bo Zvezna skupščina sprejela tak zakon /predlog je na dnevnem redu 21.12.1982/. Kako bo krita preostala izguba in minimalni potrebni skladi skupne porabe pa še ni znano. Pri ovrednotenju energetske bilance za električno energijo in premog za leto 1983 se je pokazalo, da bi bilo potrebno povišati sedanje cene električne energije za 51 % in ceno komercialnega premoga za 38 % /iz 150 na 207 din/ GJ/ za zadovoljitev potreb enostavne reprodukcije, in to od 1.januarja naprej. Poleg teh cen pa bi morali potrošniki še združevati sredstva za razširjeno reprodukcijo. Zahteva po tako visokem porastu cen je tudi posledica dejstva, da v letu 1982 niso bile cene odobrene s strani Republiške skupnosti za cene na planirani nivo. Skupni prihodek za električno energijo in premog naj bi bil v letu 1983 20.250.000. 000 din brez Nuklearke, nuklearka planira 6.173.000.000 ali skupaj 26.285.000.000. / v letu 1982 je bilo planirano 20.127.000.000/. Planirani prihodek za leto 1983 je za 64 % večji, kot bo realiziran v letu 1982. Ta dejstva kažejo, da bi bilo potrebno v letu 1983 naložiti ogromno breme na potrošnike. Bodo to zmogli in koliko ? V Interesni skupnosti energetike, to je tam, kjer se srečujeta delegatski bazi proizvajalcev energetike in potrošnikov energije, se bomo lahko sporazumeli. Položaj energetike je bil konkretno in jasno prikazan delegatski bazi potrošnikov. Vendar to še ni dovolj. Po obstoječi zakonodaji so cene električne energije in premoga pod kontrolo Republiške skupnosti za cene. V drugem polletju 1982 je Zvezni izvršni svet s svojim odlokom prenesel nase kontrolo vseh cen. Ta zakon bo podaljšan še v prvo polletje 1983. Prav verjetno je, da ne bo možno doseči tako visokega porasta cen v letu 1983 ob prizadevanjih za čim večjo stopnjo inflacije. V resoluciji je sicer opredeljeno stališče, da je treba premogovništvu omogočiti poslovanje na nivoju enostavne reprodukcije, vendar še niso dane konkretne smernice za tako uresničitev. V politiki cen za leto 1983 je začrtan selektivni pristop, to je načelo, da se povečujejo samo cene kritičnim proizvodom kamor, upamo, bo uvrščena tudi cena za premog in električno energijo. V leto 1983 prehajamo tudi z 800 mio din energetskih sredstev /za investicije /, to je razlika med že fakturiranimi investicijskimi sredstvi in razpoložljivimi sredstvi. Razkorak med razpoložljivimi sredstvi in potrebami v letu 1983 pa bo še večji kot v letu 1982, kar bo neposredno in takoj vplivalo na poslovanje investicijskega segmenta v našem '/RGD/ in na realizacijo programa izgradnje TE ter programa odpiranja in modernizacije premogovnikov vključno s stanovanjsko izgradnjo. V leto 1983 stopamo s 600 mio din kratko- lz česa je sestavljen mesečni osebni dohodek delavca — rudarja Glede na vse polemike, ki so nastale v zadnjem času v zvezi z osebnimi dohodki rudarjev, bi rad na kratko seznanil vse in ponazoril oziroma plastično prikazal, iz katerih elementov je sestavljena osnova osebnih dohodkov rudarjev. Osnova osebnega dohodka rudarja je sestavljena iz naslednjih elementov, in sicer: — vrednost enote enostavnega dela (VEED), — sestavljenosti dela, relativnega razmerja (RR), — količine opravljenega dela (KO), — kvalitete opravljenega dela (Kv) in — gospodarnosti (G). Vrednost enostavnega dela se določa po samoupravnem sporazumu in znaša 60 % povprečnega osebnega dohodka gospodarstva v SRS v preteklem letu, ki ga objavi Zavod za statistiko SRS. Sestavljenost dela je odvisna predvsem od zahtevnosti delovnih nalog in opra- ročnih kreditov za pokrivanje primanjkljaja obratnih sredstev. Možnost pridobivanja kreditov se bo zmanjšala zaradi restriktivne kreditnomonetarne politike, potreba pa se bo povečala zlasti v prvem polletju 1983. Samo za obresti za te kredite bomo morali v letu 1983 odšteti 120 mio din. V leto 1983 gremo torej s spoznanjem, da se bomo v REK še bolj spoprijeli z reševanjem kritja izgub, dotiranja skladov skupne porabe ter zlasti z likvidnostnim problemom. Z dovolj poguma, optimizma in delovne pripravljenosti pa bomo premagali tudi take gospodarske in finančne težave, saj se tudi v našem kombinatu zavedamo, da moramo dati svoj prispevek stabilizaciji in smo na to tudi pripravljeni. Janko Koritnik vil, ki jih delavec opravlja. Tako je enota enostavnega dela opredeljena z relativnim razmerjem (RR 1,00). Sama količina in kvaliteta dela je opredeljena na 30 %, kar seveda pomeni, da si rudarji, ki si prizadevajo pri izvajanju nalog in opravil, lahko popravijo svojo osnovo celo za 30 %. In končno nam ostane še gospodarnost (G). Z merili gospodarnosti delavci ugotavljamo prispevek delavca k povečanju dohodka TOZD oz. delovne organizacije. Prispevek delavca k dohodku merimo s kazalci ekonomičnosti, akumulativno-sti ter produktivnosti. Pri normalnem poslovanju je gospodarnost opredeljena z 1,00, vendar moram pojasniti, da kljub temu, da dosegamo plan tako količinsko in kvalitativno, se pravi, da poslujemo normalno, se gospodarnost giblje v mejah od 0,85 do 0,90. Da je temu tako, je vzrok predvsem v neurejenosti cen premoga. Po vsem navedenem smo sedaj prišli do osnove osebnega dohodka rudarja. Kako je sestavljena, bi lahko ponazoril s formulo: OD = VEE x RR x (Ko + Kv) x G Osebni dohodki rudarjev niso le osnovni zaslužek, pač pa tudi delo, opravljeno ob sobotah in nedeljah Skupščini občine Trbovlje bomo predlagali Vendar je potrebno k tej osnovi prišteti še vse dodatke, ki jih ima delavec rudar: — minimalno delo 1 — 12%; — stalnost 1,5—4,5%; — nočno delo 40 %; — delo preko polnega delovnega časa 50 - 100%; — posebne pogoje dela; — akontacija OD za ogrevanje; — izredna izplačila (za dan rudarjev in ob novem letul in jamski dodatek kot posebno obliko stimulacije zaradi pogojev dela pod zemljo. Le—ta znaša 20 % urnega povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta. Iz vsega navedenega bi sedaj že lahko prikazal strukturo neto osebnega dohodka delavca — rudarja (kopača — RR 2,19) pri upoštevanju minulega-dela — 20 let. STRUKTURA OD V % — osnova (akordni zaslužek) 66 % — jamski dodatek 10 % — minulo delo 8 % — stalnost 3 % — nočno delo 8 % — akontacija OD za ogrevanje 4 % -- izredna izplačila (za dan rudarjev in ob novem letu) 1 % SKUPAJ OD 100% V prikazani strukturi je upoštevanih samo 182 ur. Se pa struktura bistveno spremeni, če delavec, rudar—kopač dela še ob sobotah in nedeljah. Glede na potrebo po premogu oz. energetsko krizo, ki nas pesti, so delavci — rudarji poleg rednih delavnikov pripravljeni delati oziroma opravljajo delo še ob sobotah in nedeljah. Celo udarniško delajo kako soboto ali nedeljo, za kar jim gre vsa zahvala za nesebično pomoč pri premagovanju energetske krize. Tako bi lahko zaključil, da so osebni dohodki delavcev — rudarjev odraz potrošenega delovnega časa in predstavljajo stroške za ustvarjeno proizvodnjo, zato ima delovni čas velik in posreden vpliv na proizvodnost dela. Glede na to, da delovni čas in njegova izraba predstavlja najvažnejši dejavnik vsake proizvodnje, sem prepričan, da se bodo s tem strinjali tudi ostali, ki so polemizirali o osebnem dohodku delavca — rudarja. Ivan Kukovič Delavci TOZD RIG spadajo po vprašanju presoje osebnih dohodkov v dogovor o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka. Uvrstitev v Družbeni dogovor je posledica razvrstitve TOZD RIG v enotno klasifikacijo dejavnosti po Uradnem listu SFRJ številka 34/76, 62/77 in 72/80 in odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti. Delovni pogoji delavcev TOZD RIG pa so povsem enaki delovnim pogojem rudarjev na odkopu premoga. Zato se delavci TOZD RIG tudi po OD želijo izenačiti z rudarji. Ker po Družbenem dogovoru delavci TOZD RIG ne morejo dosegati enakih osebnih dohodkov kot rudarji, je nastal problem, ki se rešuje že od leta 1976 naprej, zaostrene razmere pa so zlasti v letu 1982, še bolj pa bi bile v letu 1983, če problem ne razrešimo na ustrezen način. Akcijo spremembe odloka o enotni klasifikaciji vodi Poslovna skupnost RUDIS. Predlog je, da se v grupi 050209 odpre podgrupa 050208, to je izgradnja rudarskih objektov v okviru gradenj objektov nizke gradnje. Ta sprememba bi poleg za REK EK veljala še za ostale članice RUDIS—a, ki opravljajo takšna dela. S tako spremembo odloka /če bi bil osvojen/, pa še ne bi bil rešen problem osebnih dohodkov, saj bi še vedno spadala presoja osebnih V delovni organizaciji Industrijsko montažne delavnice Trbovlje je bilo v času od 1.1.1981 do 30.9.1982 zapos-slenih 166 delavcev. Zaposlenih na dan 30.9.1982 pa je bilo 161 delavcev. Plan za leto 1982 je predvideval, da bi bilo v letu 1982 zaposlenih 183 delavcev. Že iz navedenega lahko ugotovimo, da se v delovni organizaciji srečujemo s dohodkov v skupino gradbeništva oziroma v Družbeni dogovor. Skupščina občine Trbovlje je kot eno od možnih rešitev tega problema nakazala v svojem sklepu z dne 7. julija 1982. Po tem predlogu naj bi se masa .osebnih dohodkov solidarizirala med rudarskimi TOZD in TOZD RIG. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva, saj bi se morala solidarnost izkazovati mesečno v vseh podatkih znotraj SOZD in navzven, kar bi še povečalo težo problema oziroma problem bi se prenesel z 250 na 2.000 delavcev. Ker postaja problem vse bolj pereč, saj so zahteve delavcev skrajno odločne in vse bolj pogoste, lahko ugotovimo, da je edina možna rešitev, da Skupščina občine dovoli izjemo, da se TOZD RIG ne uvršča pri presoji osebnih dohodkov v Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve pri razporejanju dohodka temveč v dogovor ISE. Menimo, da je takšna odločitev upravičena glede na pomembnost razvoja in odpiranja premogovnikov. Nadalje lahko ugotavljamo, da vsi delavci TOZD RIG delajo v enakih pogojih in tudi, da ves dohodek pridobivajo od TOZD—ov premogovništva v REK—u in izven REK—a. Janko Koritnik kadrovsko problematiko. Omeniti pa moram, da je tudi odsotnost z dela, in sicer zaradi bolniških, nezgod, porodniškega dopusta, letnega dopusta ter ostalih odsotnosti v času od 1.1.1982 do vključno 30.9.1982 v povprečju kar 17,5 %. Temeljna organizacija EIMD kljub zmanjšanju števila zaposlenih dosega planirani prihodek, zato ugotavljajo KADROVSKA PROBLEMATIKA V DELOVNI ORGANIZACIJI IMD delavci temeljne organizacije, da se je povečala produktivnost. Ta produktivnost pa bi se lahko še povečala z boljšo organizacijo dela, s pravilno in smotrno delitvijo dela elektro—strojne dejavnosti. V temeljni organizaciji SIMD so zamrznjeni osebni dohodki že od meseca marca 1982, zato se TOZD SIMD srečuje s kadrovskimi problemi. Iz temeljne organizacije odhaja večje število kvalificiranih delavcev, in to predvsem v TOZD Zasavskih premogovnikov. V teh TOZD so zagotovljeni neprimerno višji osebni dohodki, kar lahko ugotovimo iz gradiva za 4. sejo delavskega sveta SOZD. TOZD SIMD ima na število zaposlenih kar 7,3 % invalidov. Glede na omenje- Rudarji jugoslovanskih premogovnikov so tudi v novembru letos zabeležili visoko proizvodnjo. Nakopali so skupno 4,873.558 ton črnega in rjavega premoga ter lignita. Mesec november ima nekoliko manj delovnih dni zaradi državnih praznikov, sicer bi bila proizvodnja še višja kot je bila v oktobru letos. Celokupna proizvodnja od januarja do novembra letos je znašala v Jugoslovanskih premogovnikih 49,428.000 ton premoga. V decembru so zelo pospešili delo, tako na površinskih kopih kakor tudi pri jamski proizvodnji, zato lahko upamo, da bo znašala letošnja proizvodnja premoga v Jugoslaviji okoli 54 milijonov ton. Enajstmesečna proizvodnja je za 3,9 % večja kot je bila v istem obdobju lanskega leta. Ti rezultati so mnogo boljši, kot pa so bili doseženi v skupni industriji. Iz neštetokrat pojasnjenih razlogov pa ni bilo mogoče izpeljati proizvodnega programa, ki izvira iz energetske bilance Jugoslavije za letošnje Dne 27. decembra 1982 je Skupščina SR Slovenije razpravljala o predlogu resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1983. Iz predloga te resolucije lahko povza- no delazmožnost od teh invalidov ne moremo pričakovati produktivnosti. Pri kadrovski problematiki pa moramo omeniti tudi alkoholizem. Te probleme skušamo reševati, vendar večjih uspehov ni zaslediti. Komisija za delovna razmerja v TOZD SIMD na vsakem zasedanju sprejema sklepe o razpisu prostih del in nalog, primernega kadra pa ne dobi. Konkretno lahko povem, da je komisija TOZD SIMD že' najmanj petkrat razpisala prosta dela in naloge tesarja. Na ta dela in naloge se doslej še ni prijavil nihče, niti z nepopolno zahtevano izobrazbo. Iz navedene problematike lahko ugotovimo, da problema ne moremo rešiti sami, zato ga bomo morali rešiti v okviru SOZD. L. H. leto, to je, da bi nakopali 58 milijonov ton. Vendar so maksimalna prizadevanja in večmesečno nadurno in nedeljsko delo rudarjev omogočila doseči rezultate preko vseh pričakovanj. Ob koncu leta pa se lahko samo še vprašamo, koliko časa bo možno brez večje pomoči napredovati s proizvodnjo premoga. Odprto ostaja vprašanje rezervnih delov za uvoženo mehanizacijo, transportnih trakov, jeklenega podporja, jamskega lesa, pa tudi vagonov za hitrejši prevoz premoga po železnici. Primanjkuje pa trenutno tudi okoli 5000 rudarjev za delo na odkopih. Le investicije na široki fronti bi lahko omogočile, da bi v letu 1983 ustvarili razmeroma ambiciozen načrt proizvodnje premoga. Nerazumljivo je še danes dejstvo, da manjka "pika na i" na dokumentu, ki bi premogovnikom omogočil od naslednjega leta dalje proizvodnjo brez večjih finančnih težav. (tl) memo nekaj najpomembnejših podatkov. Da bi lahko v naslednjem letu uresničili naloge na področju gospodarskih odnosov s tujino, bo odločilno vplivala na materialne razvojne možnosti v Sloveniji in Jugoslaviji višina izvoznih obveznosti. Predvideno je, da naj bi na področju naše republike v prihodnjem letu povečali izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje za 18 %. Rast družbenega proizvoda je predvidena na okoli 1,5 %. Rast industrijske proizvodnje za 1,5 % in kmetijske proizvodnje za okoli 4 %. Predvideno je, da bi na novo zaposlili okoli 8.500 delavcev oziroma 1 %. Tako se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih skupaj zaposlilo okoli 25.000 delavcev. Investicije v osnovna sredstva v gospodarstvu bodo ohranjene v višini, kot so bile dosežene v letu 1982. Rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo v republiki, vključno s sredstvi za zagotavljanje obveznosti invalidsko — pokojninskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov ter obveznosti do drugih republik in pokrajin, bo v globalu zaostajala za rastjo dohodka za 40 %, rast sredstev za neto osebne dohodke v globalu za polovico počasneje od rasti dohodka in za 40 % za rastjo čistega dohodka. V tem okviru se bodo osebni dohodki nominalno povečali samo v odvisnosti od doseženih in izkažanih delovnih rezultatov, rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji (neto republiški proračun in proračun občin) do 10,7 %. V letu 1983 bodo v zaostrenih razmerah pri oskrbi z energijo v okviru energetske bilance Slovenije sprejeti ukrepi za varčevanje in enakomerno razporejanje razpoložljivih energetskih virov. Prednost pri oskrbi z energijo bosta imeli predvsem proizvodnja za konvertibilni izvoz in pridobivanje hrane. Nadaljevali bomo z nadomeščanjem tekočih goriv s premogom. Delovne organizacije energetskih dejavnosti bodo s povečanimi prizadevanji in boljšim vzdrževanjem naprav zagotavljale čim boljšo oskrbo z energijo. Nadaljevali bomo z geološkimi raziskavami in pospešili graditev objektov za pridobivanje premoga in električne e-nergije ter najnujnejših prednostnih in distribucijskih objektov v elektrogospodarstvu. Poleg izvozno usmerjenih investicijskih programov bodo organizacije združenega dela, predvsem banke, v celoti usmerjale razpoložljiva investicijska sredstva za pričetek gospodarskih investicij Jugoslovanski premogovniki-visok učinek tudi v novembru Družbenogospodarski razvoj Slovenije v letu 1983 Izgradnja samskih domov v primarno—kmetijsko proizvodnjo in ribištvo, nadalje v energetiko in drugo gospodarsko infrastrukturo v zoženih okvirih, opredeljenih v spremenjenem in dopolnjenem dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, zlasti če odpravljajo ozka grla, povečujejo obseg storitev glede na vložena sredstva in prispevajo k povečanju izvoza itd. Pri stanovanjski izgradnji vsebuje predlog resolucije ohranitev obsega gradnje iz leta 1982 kljub zmanjšanju razpoložljivih sredstev. Predvideno je, da bi s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ne začenjali novih investicij. Le—te bodo namenjale razpoložljiva investicijska sredstva za plačilo dolgov in dokončanje začetih objektov. Nove investicije v objekte družbenih dejavnosti bodo lahko le, če so dogovorjene v spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov in izhajajo iz programov samoprispevkov. Začeti jih bo možno, ko bo s samoprispevkom zbranih vsaj 50 % za posamezni objekt. Za to pa ne bo možno uporabljati sredstev, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih. Resolucija pa govori tudi o ključnih ciljih družbenogospodarskega razvoja, drugih materialnih razvojnih možnostih Slovenije, politiki usmerjenega gospodarstva v izvoz za zagotavljanje nadaljnje rasti proizvodnje in izboljšanje devizno — bilančnega in plačilno — bilančnega položaja Slovenije s posebnim ozirom na aktivnosti na področju gospodarskih odnosov s tujino, drugih aktivnosti za ohranjanje rasti proizvodnje, aktivnosti na področju investicij, aktivnosti na področju zaposlovanja, razporejanja dohodka, oblikovanja sredstev in uresničevanja nalog pri zadovoljevanju osebnih, skupnih in splošnih potreb, trgu in cenah, aktivnostih za preprečevanje nelikvidnosti ter izgub ter splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Sestavni del te resolucije pa so nekateri dokumenti, med drugim tudi energetska bilanca SR Slovenije za leto 1983. (tl) PRISPEVAJTE ČLANKE V NAŠE GLASILO "SREČNO” Lani smo v Hrastniku pričeli z izgradnjo prvega novega samskega doma za potrebe delavcev REK EK. Po normalnem napredovanju izgradnje je bil pred kratkim tehnični pregled štirih bivalnih objektov in objekta skupnih prostorov. Z izgradnjo petega bivalnega objekta smo zaradi kasnitve zagotavljanja dodatnih sredstev pričeli malo kasneje, zato bo tudi pozneje končan — predvidoma v januarju 1983. Tisti objekti. V začetku prihodnjega leta, januarja 1983, bo problemska konferenca ZK o energetiki. Na njej bo sodelovalo tudi 10 delegatov iz SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje. Na 3. seji CK ZK Slovenije in na 3. seji CK ZK Jugoslavije je poudarjeno v tezah za razpravo na problemski konferenci, ki jih je pripravila posebna delovna skupina, in ocenjeno, da sedanje zaostrene gospodarske razmere, prepočasno in nedosledno uveljavljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije, neodločnost in omahovanje pri uveljavljanju ki so že dokončani, so tudi že opremljeni s pohištvom. Takoj v začetku leta 1983 se bodo v nove prostore začeli seliti prvi stanovalci. Lepo napreduje tudi gradnja samskega doma v Trbovljah, ki bo v kratkem pokrit s strho, za vselitev pa bo predvidoma nared do dneva rudarjev v letu 1983. Srečko Koritnik o energetiki začrtanih usmeritev na IX. kongresu ZK Slovenije in XII. kongresu ZK Jugoslavije, terjajo takojšnjo in odločno akcijo vseh članov, organizacij in organov Zveze komunistov ter vseh socialističnih sil. Cilj te akcije je uveljavljanje sprejetega družbeno—ekonomskega sistema in kongresnih usmeritev pri iskanju izhodov iz sedanjega položaja ter hitrejše uveljavljanje sprejete stabilizacijske usmeritve v celotni družbi. Sklepi obeh sej CK so podlaga in izhodišče za aktivnost komunistov v samoupravnih organih, v delegatskem sistemu in v družbeno—političnih organizacijah. Zlasti komunisti morajo zagotoviti svojo lastno aktivno udejstvo- Samski dom v Hrastniku je v glavnem zgrajen. Posnetek ene izmed sob v tem domu. (Foto: B. Klančar) PROBLEMSKA KONFERENCA ZK vanje pri uresničevanju kongresnih usmeritev na široki fronti med delovnimi ljudmi in občani ter aktivirati vse dejavnike sistema socialističnega samoupravljanja. Znano je, da so bili na 3. seji CK ZK Slovenije sprejeti nekateri sklepi, ki zavezujejo vse komuniste k njihovemu doslednemu izvajanju na vseh področjih in v vseh sredinah. Na problemski konferenci, katere osnovni moto je delovanje komunistov ter uresničevanje zakona o energetiki in družbenega dogovora o organiziranosti, bo nedvomno dan poseben poudarek samoupravni organiziranosti energetskega gospodarstva. Na osnovi spoznanj o medsebojni povezanosti različnih vrst energije, o različnosti primarnih virov in o omejenosti lastnih virov energije, smo se v naši republiki odločili za celovito in enotno organiziranost energetskega gospodarstva. To pa pomeni tudi izostrovanje vloge in položaja uporabnika, ki želi planirati svoje energetske potrebe ob spoznanju, da bo moral z vztrajno in učinkovito povezanostjo s proizvajalci energije prerasti iz pasivnega potrošnika energije v organiziranega in osveščenega sa-moupravljalca v procesih, ki določajo njegov položaj v sistemu celotnega združenega dela in mu zagotavljajo trajen, učinkovit in usklajen razvoj. Poudariti gre, da ni želja, da bi dosegli spremembe v samoupravni organiziranosti energetskega gospodarstva za vsako ceno, temveč da bi ob ugotovitvah o dosežkih pri urejanju družbeno—ekonomskih odnosov in organizacijskih pomanjkljivostih v nekaterih delih energetskega gospodarstva dosegli racionalizacijo poslovanja. Naslednja tema, ki bo nedvomno deležna posebne pozornosti in obravnave na problemski konferenci o energetiki, bo uveljavljanje samoupravnih družbeno—ekonomskih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v premogovništvu in elektrogospodarstvu. Temeljne naloge, ki stoje pred komunisti v energetskem gospodarstvu pri urejanju dohodkovnih odnosov, izhajajo iz potrebe in pravice delavca, da bo imel kontrolo, kakšna je politika do dohodka, ki ga ustvarja in kakšne so njene dejanske možnosti, da skupaj s porabniki energije na osnovi ekonomskih motivov vpliva na večjo proizvodnjo energije, njeno racionalno uporabo in razširitev zmogljivosti za njeno proizvodnjo. Učinkovito in usklajeno razširjeno reprodukcijo, kot je poudarjeno v tezah, je mogoče izvajati le na podlagi skupno sprejetih planskih samoupravnih splošnih aktov med uporabniki in izvajalci. Osnova za to pa so v energetskem sistemu samem usklajeni temelji plana. Komunisti so zato dolžni, da sedanje neskladje in vztrajanje pri "podjetniško" zamišljenih investicijah presežejo že pri pripravljanju rebalansov srednjeročnih planov. V osnutku sklepov in usmeritev za delovanje komunistov na področju energetike poudarjajo, da zahteva preseganja sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer odločnejše spremembe v naši družbeni praksi. Na področju energetike je potrebno doseči večjo naslonitev na domače energetske vire in uveljaviti racionalno, porabo vseh vrst energije, zlasti pa je potrebno uveljaviti nove družbeno—ekonomske odnose med delavci TOZD proizvajalci in porabniki. Znana je ugotovitev, da smo pri urejanju družbeno—ekonomskih odnosov znotraj energetskega sistema in v odnosih z uporabniki navzlic večletnim prizadevanjem prišli do točke, ko moramo v sedanjem družbenem in gospodarskem trenutku ustvariti pogoje za prelom z zaprtostjo OZD, z dohodkovno nepovezanostjo in s čakanjem na rešitve od zunaj. V vseh osnovnih organizacijah ZK v združenem delu, upoštevajoč zakon o energetskem gospodarstvu in družbeni dogovor o organiziranosti energetskega gospodarstva, bo potrebno oblikovati tudi konkretna izhodišča in kriterije za dopolnitev samoupravne organizira^ nosti. Uporabnikom v OZD je potrebno zagotoviti redno oskrbo pod takšnimi pogoji, da se bodo lahko vključevali v mednarodno delitev dela, občanom pa čimbolj normalne pogoje življenja. Nova samoupravna organiziranost mora biti uveljavljena do periodičnega obračuna za I. polletje 1983, je med drugim poudarjeno v osnutku sklepov in usmeritev za delovanje komunistov na področju energetike. Posebej je poudarjeno, da morajo biti komunisti nosilci mobilizacije delavcev do vseh del energetskega sistema za izvedbo sklepov konference. Na osnovi opredeljenih nalog moramo v našem kombinatu do konca letošnjega leta skleniti javno razpravo ter se temeljito pripraviti in tudi oborožiti naše delegate za nastopanje, in to argumentirano na problemski konferenci ZK o energetiki. To pa hkrati pomeni, da morajo vse osnovne organizacije v kombinatu temeljito proučiti obe gradivi. Janko Savšek 40 let Delavske enotnosti - podelili so priznanja 16. decembra letos so se zbrali za okroglo mizo v Ljubljani revolucionarji in udeleženci dogodkov v počastitev 40—letnice ustanovitve Delavske enotnosti in izhajanja sindikalnega glasila Delavska enotnost. Govorili so o gibanju za delavsko enotnost in o težavni poti do enotnosti slovenskega delavskega gibanja med obema zadnjima vojnama. Med udeleženci pogovora za okroglo mizo so bili tudi Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Franc Kimovec — Žiga in Mira Kutina ter novinarji. Prvi pomemben uspeh pri oblikovanju enotne delavske fronte v Sloveniji je bil dosežen že februarja 1922. Takrat so se shoda proti draginji udeležili delavci in nameščenci, člani razrednih krščansko—socialnih in drugih strokovnih organizacij. Delavska enotnost kot gibanje in kot oblika boja delavskega razreda v Sloveniji obstaja od konca I. 1940. V času okupacije je ta delavska enotnost delovala z delom odborov delavske enotnosti, ki pa so delovali seveda ilegalno. V letu 1942 pa je v izvršnem odboru OF dozorela misel, da je potrebno ustanoviti trdnejše vodstvo delavske enotnosti. Ta je bila ustanovljena na konferenci 7. novembra 1942. Od takrat izhaja tudi njeno glasilo z enakim imenom. Za okroglo mizo je Lidija Šentjurc pozdravila vse navzoče in povedala, da mora biti v ospredju razredni zna- čaj tega boja, kot skušamo opredeliti vlogo delavskega razreda in gibanja v stari Jugoslaviji. Delavska enotnost, ki je združevala sindikate ne glede na svetovni nazor, je imela od vsega začetka političen pomen. Ogromen napor je bil v konkretnem vsakodnevnem delu med ljudmi. To bi morala biti današnja "alternativa pretiranemu sestan-karstvu. Tako je menila sogovornica. Na slavnostni seji odbora za pripravo 40—letnice Delavske enotnosti je dobi- V dneh 18. in 19. decembra 1982 je potekal v Beogradu v prostorih Kongresnega centra Sava 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Udeležilo se ga je 959 delegatov in številni gostje, tako da je bilo vseh udeležencev preko 1100. Prvi dan kongresa je na plenarnem delu zasedanja uvodoma govoril dosedanji predsednik konference ZSMJ Bogič Bogičevič. Med drugim je dejal, da so usmeritve, kako naprej, jasne, vendar mora biti akcija prav tako močna kot beseda, ki jo potrdi le delo. Kongres je pozdravil v imenu CK ZKJ Mihola Stojanovič, sekretar predsedstva CK ZKJ. Po plenarnem delu zasedanja so delegati delovali v šestih komisijah. Drugi in zadnji dan so na skupnem zasedanju sprejeli vse predložene dokumente. Precej razprave je bilo med drugim tudi o tem, ali naj bi bili mladinski funkcionarji lahko starejši od 27 .let. Sicer pa so govorili o vseh vprašanjih, ki so Letošnjega občinsko kviz tekmovanja "Mladost v pesmi, besedi in spretnosti" nikakor ne moremo oceniti s kakšno hvalospevnico, saj se je organizacija kviza odvijala v popolni spontanosti. Slaba obveščenost je v prvi vrsti botrovala slabemu obisku tekmovanja v lutkovni dvorani delavskega doma Zagorje /le 35 prisotnih/. Na tekmovanje so prišle tri ekipe, slednja se je formirala v zadnjih minutah pričetka tekmovanja. Vprašanja so popravljali in dopolnjeva- lo priznanja 45 zaslužnih voditeljev in udeležencev v gibanju Delavske e-notnosti. Iz naših revirskih krajev so ta priznanja prejeli: Tone Alič, Sergej Kraigher, Franc Kralj — Cink, Miha Marinko, Lojze Ocepek, Lojze Ribič, Lidija Še nt j ure in še nekateri drugi tovariši. Vsebina pogovora za okroglo mizo bo objavljena v posebni brošuri. (tl) pomembna za mlado generacijo, predvsem o možnostih zaposlovanja. Izvolili so tudi novo vodstvo — zvezno konferenco. Za novega predsednika zvezne konference so izvolili Dragana Iliča (Srbija), za sekretarja konference ZSMJ pa Roberta Černeta (Slovenija). Izvolili pa so tudi novo 27 — člansko predsedstvo. Iz revirskih občin so se kongresa udeležili naslednji delegati: Stane Žepič iz Trbovelj (iz DO IMD), Staša Baloh iz Zagorja in Andjelko Kmeževič iz Hrastnika (Rudnik). Nadalje so se kot delegati republjške konference ZSMS kongresa udeležili Tone Bezgovšek, Nena Rancinger, Nada Zupan, Igor Kerštajn ter Slavko Stošicki kot član predsedstva ZSMJ prejšnje mandatne dobe. Več bomo o poteku kongresa pisali v naslednji številki našega glasila. li prav tako pred samim pričetkom tekmovalnega dela. Kviz so nedvomno popestrile kulturne točke, ki so jih pripravili mladi iz 00 ZSMS Zagorje — center in gostovanje vojakov iz kasarne Heroja Rajka iz Celja. Zmago in uvrstitev na regijsko tekmovanje je resnično zaslužila ekipa 00 ZSMS Zagorje — center. To, da so na kvizu bili prisotni le trije člani predsedstva O K ZSMS pa zgovorno potrjuje, da se je organizacija takšne prireditve prepustila sponta- nosti, kajti nekaterim članom predsedstva je važnejše sodelovati na smučarskem sejmu ali morda še kje drugje kot na skupnem tekmovanju vojakov in mladine pod naslovom: "Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", ki ga ZSMS organizira v počastitev 90—letnice rojstva tovariša Tita in 40—letnice ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih brigad s ciljem, da se še nadalje razvijajo pridobitve NOB in socialistične revolucije ter da se krepi sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Če vse navedeno upoštevamo, si lahko postavimo preneka-tero vprašanje, ki bi ga morali razrešiti v mladinskih vrstah — pa ga verjetno spet ne bomo! Drago JAMNIK ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Dne 7. decembra 1982 je ob 18. uri Planinsko društvo Trbovlje pripravilo osrednjo proslavo ob svojem 70-letnem jubileju v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Ob tej priliki je Ivan Maleš, predsednik občinske konference SZDL Trbovlje, izročil predsedniku tega društva Tonetu Sterniša, medaljo zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katero je predsedstvo SFRJ odlikovalo Planinsko društvo Trbovlje za velike zasluge pri razvoju telesne kulture v Trbovljah, za zgraditev številnih planinskih objektov in za drugo obsežno opravljeno delo. Predstavnik Planinske zveze Slovenije pa je podelil članom tega društva eno zlato ter tri srebrne in 10 bronastih častnih znakov Planinske zveze Slovenije. Priznanja je podelil tudi meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev nekaterim članom tega društva in organizacijam združenega dela. Društvo pa je podelilo priznanje— pismena, srebrna in zlata, nekaterim svojim članom za dolgoletno uspešno delo. Ob letošnjem dnevu JLA so organizatorji krajevnih proslav v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, na proslavah podelili priznanja svojim članom in organizacijam. Na proslavi 18. decembra zve- 11. kongres jugoslovanske mladine SPONTANA ORGANIZIRANOST čer v Delavskem domu v Trbovljah so podelili zlato plaketo ZRVS Jugoslavije Antonu Vratanarju — Antonesku, Petru Schneiderju in Planinskemu društvu Trbovlje. Zlato značko ZRVS Jugoslavije pa sta prejela Ciril Urek in Beno Zupančič. V Zagorju je dobil na proslavi 21. decembra plaketo ZRVS Jugoslavije Mirko Lukač, zlato značko pa Egon Casagrande. Podelili so tudi 18 odlikovanj. Dne 21. decembra pa so v Delavskem domu v Hrastniku na proslavi podelili srednjo plaketo teritorialne obrambe družbenopolitični skupnosti Hrastnik, plaketo ZRVS Jugoslavije je dobil Ivan Kmet, zlato značko pa Danijel Babič. Vsem prejemnikom odlikovanj in priznanj naše tople čestitke! Srečanje organizatorjev obveščanja V dneh 10. in 11. decembra tega leta je potekalo v Mariboru srečanje organizatorjev obveščanja na področju Slovenije. Organiziral ga je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — komisija za obveščanje in politično propagando. Z naše strani se je srečanja udeležil Janez Oberžan, odgovorni urednik našega glasila. Član predsedstva CK ZKS, Jak Ko- privc, je udeležencem govoril o informativno propagandni dejavnosti v sedanjih razmerah, Marjan Šiftar o novostih v družbenem sistemu informiranja in javnem obveščanju, France Kavčič pa je govoril o Delavski enotnosti in sodelovanju dopishikov tovarniških glasil z Delavsko enotnostjo. Udeleženci srečanja pa so si izmenjali številne izkušnje iz dosedanjega dela. Preoblikovanje hišne samouprave Iz naslednjih podatkov lahko vidimo, nah, na območju katerih deluje naš kako poteka to preoblikovanje v obči- kombinat. Občina Planirano število skupnosti stanovalcev Doslej ustanovljeno šte,-vilo skupnosti stanovalcev po podatkih do 1.7.1982 7.10.1982 Odstotek stanarin, s katerim razpolagajo H. S. Črnomelj 17 Hrastnik 49 — 40 Krško 37 — Trbovlje 125 — Zagorje 29 4 6 Laško 105 - 25 Slovenija 7846 2296 2539 Dne 27. januarja 1981 je pričel veljati nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu v naši republiki. Ta zakon predvideva skupno s politično samoupravno usmeritvijo za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, sprejeto z resolucijo 8. kongresa ZKS in stališči predsedstva RK SZDL Slovenije, ustanavljanje skupnosti stanovalcev. Akcija za ustanavljanje skupnosti stanovalcev je marsikod zastala, v nekaterih občinah pa se še niso organizirali v tem smislu, da bi jo lah- ko uspešno izpeljali. Po doslej znanih podatkih so oblikovanje hišne samouprave končali le v redkih občinah. Med temi sta iz našega območja tudi občini Hrastnik in Trbovlje. Po mnenju zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki je zbrala podatke o tem, povzroča takšno stanje določene težave. Stanovalci tako ne morejo biti nosilci vseh samoupravnih odločitev, pogosto pa je onemogočeno stanovalcem družbenih stanovanj, da bi se aktivno vključili v proces planiranja potreb in zagotavljanja potrebnih sredstev ter odločanja o njihovi uporabi. Skupnost stanovalcev bi morala v svojih načrtih opredeliti zlasti potrebe in možnosti zagotavljanja za stanovanjsko hišo po dogovorjenih normativih ter višino in način uporabe stanarine. Opredeliti je potrebno tudi sredstva za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje s stanovanjskim fondom in potrebna strokovna opravila za delovanje stanovanjske samouprave. Ker še ni povsod skupnosti stanovalcev, tudi teh planov ni, pa tudi ne podatkov, ki bi povedali, koliko denarja izplačajo v te namene. Vse kaže, da bo treba intenzivneje nadaljevati z razvojem družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. FRED NAMI JE PROBLEMSKA KONFERENCA ZK 0 ENERGETIKI V torek 21. in v sredo 22. decembra 1982 je potekala v času od 9. do 15. ure v predavalnici- Delavskega doma Trbovlje javna razprava o gradivu za problemsko konferenco zveze komunistov o energetiki. Razpravo je organiziral SOZD REK EK, udeležili pa so se je prvi dan individualni in kolektivni poslovodni organi SOZD in delovnih organizacij, vodje delovnih skupnosti skupnih služb, sekretarji osnovnih organizacij ZK iz TOZD in DS ter sekretarji občinskih konferenc ZKS iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter sekretar Medobčinskega sveta ZKS revirskih občin. Drugi dan pa so se razprave in razgovora udeležili predstavniki samoupravnih organov, sindikalne in mladinske organizacije ter nekateri drugi sodelavci iz kombinata ter iz medobčinskih družbenopolitičnih organizacij revirskih občin. V prvem delu je potekal razgovor o dohodkovnih odnosih, družbenem dogovoru o samoupravni organiziranosti, tezah za problemsko koferenco o energetiki, problemski konferenci o nagrajevanju, v drugem delu so potekale razprave in dogovarjanja za organiziranje in izvedbo javne razprave ter aktivnosti v SOZD REK EK. Problemska konferenca ZK o energetiki za področje celotne republike bo v januarju 1983. Novi člani sveta federacije Predsedstvo SFRJ je predlagalo zvezni skupščini, da izvoli nove člane sveta federacije. Iz Slovenije so bili predlagani in sprejeti za nove člane sveta federacije naslednji: Jurij Beltram, ivan Bratko, dr. Marijan Brecelj, Franc Tavčar — Rok, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Olga Vrabič. Iz zgodovine boja rudarjev Dne 14. decembra 1939 je v rudniku Hrastnik izbruhnila stavka rudarjev. Dva dni kasneje so se le-tem pridružiti tudi rudarji iz Trbovelj, 20. decembra pa so pričeli stavkati tudi rudarji v rudniku Laško. Vseh je stavkalo več kot 3700 rudarjev, ki so zahtevali 25 % dvig mezd spričo rastoče draginje in uvedbo draginjskih doklad. Stavka se je uspešno končala 27. decembra. (po Delu) PRISPEVAJTE ČLANKE V NAŠE GLASILO "SREČNO" Pokojne višje za 5% Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je na svoji zadnji seji dne 14. decembra tega leta razpravljala in sklepala o spremembah in dopolnitvah družbenega plana SR Slovenije za to srednjeročno obdobje ter o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za prihodnje leto. Razpravljala pa je tudi o gmotnem položaju upokojencev. Sklenila je na osnovi predloženih podatkov, da se s 1.1.1983 povišajo vse pokojnine, in to na račun dokončne uskladitve pokojnin, ki bo opravljena do marca 1983. Povišanje znaša 5 %. Za isti odstotek se bo zvišal tudi mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, ki bo tako znašal od 1. januarja 1983 dalje 7.520,— din mesečno. Predvideno je, da bo povprečna starostna pokojnina v letu 1982 znašala 10.500,— din, povprečni čisti osebni dohodek pa 14.255,— din. Pokojnina dosega razmerje 73,7 % osebnih dohodkov. Na račun gibanja čistih osebnih dohodkov v letu 1982 so se povečale pokojnine za 16,6 %, in to julija 1982 za 10, in oktobra za 6 %. Ocenjeno je, da naj bi se osebni dohodki, to je čisti osebni dohodki v primerjavi z letom 1981, dvignili za 25 %. V prvih enajstih mesecih je v Sloveniji prejemalo pokojnino povprečno 237.367 upokojencev. V novembru je znašala povprečna starostna pokojnina skupno z varstvenim dodatkom 11.477,00 din, invalidska 8.957,00, družinska pa 7.478,00 din. (tl) JUNAKI ŠPANIJE Druga skupina je odšla iz Trbovelj v težjih pogojih, sredi zime decembra 1937. leta in zaradi težav na poti ni nikoli prispela v Španijo, ampak se je morala vrniti v domovino. V tej skupini so bili Alojz Vresk, Franc Sotler, Tone Pivec, Edo Bastič in neki Kuder. Njihovo pot opisuje edini preživeli iz te skupine Edo Bastič. Ostali so se vključili v NOB že leta 1941 in padli kot organizatorji vstaje v raznih predelih Slovenije. Edo Bastič: Pot v Španijo (spomini) Edo Bastič: Pot v Španijo Spomladi leta 1937 sem moral na odslužitev vojaškega roka v Mostar. Že meseca decembra pa sem dobil dopust in prišel v Trbovlje. Ko sem navezal stike z Antonom Pivcem, mi je pravil, da pripravljajo akcijo za odhod prostovoljcev v Španijo. Nekatere skupine iz Revirjev so baje že odšle, zdaj pripravljajo novo. Odločil sem se, da grem tudi jaz. Naslednji dan sva odšla k Alojzu Hohkrautu, ki je vodil akcijo za zbiranje prostovoljcev. Hohkraut mi je dal potrebna navodila za odhod. Z njegovo pomočjo sem si nabavil smučarsko opremo in se spoznal s tovariši, s katerimi bom odšel v Španijo. V skupini so bili Lojze Vresk, Franc Sotler, Tone Pivec, neki Kuder iz samskega doma na Ajnzerju in jaz. Na Silvestrovo me je Pivec obvestil, da se ta dan popoldan ob 3. uri dobimo pri Zavraš-ku, kjer se bomo podrobno pogovorili o odhodu. Pri Zavrašku smo zvedeli, da je zveza preko Jesenic urejena. Sporočilo o tem smo prejeli malo kasneje, tako da smo odšli iz Trbovelj na Silvestrovo zvečer ob 20. uri in ne popoldan. Na Jesenicah nas je pri vlaku, ki je odpeljal iz Trbovelj ob 18. uri, čakal kurir, kot smo zvedeli kasneje. Ker tako nismo prišli v stik s kurirjem, smo sami odšli proti Golici. Dvakrat smo v temi zašli, toda neki žagar nas je za plačilo 250 din le pripeljal do Golice. Gost snežni metež nam je pomagal, da nas graničarji niso opazili. Ko smo prestopili mejo, smo gazili do pasu. Bili smo izmučeni in premraženi do kraja. Toda hoteli smo čim dlje od meje. Zaradi naše izčrpanosti je kmalu po prekoračenju meje Lojze Vresk odločil, da gremo na prvo postajo in se po železnici odpeljemo dalje. Potnih listov nismo imeli, jaz pa sem bil še dezerter jugoslovanske vojske. Zato nisem upal na vlak. Ločil sem se od skupine, ki je nadaljevala pot proti Celovcu. Pozneje sem zvedel, da so skupino dobili in vrnili v Jugoslavijo. Jaz pa sem ostal na delu v Avstriji. Zagorski komunisti so organizirali skupino prostovoljcev, ki bi morala oditi z ladjo iz Jugoslavije in jo je vodil Slavko Pinter. Kanal je bil pretrgan in akcija izdana ter je tako propadla. S svojo skupino bi moral oditi tudi Poženel Franc, a tudi ti niso uspeli. Poleg zbiranja prostovoljcev je Partija organizirala tudi drugo pomoč kot zbiranje materiala, propagandne akcije itd. V času od 19. do 24. julija 1937 sta KPS in Ljudska fronta organizirali tako imenovani španski teden. V tem tednu so listi, ki so simpatizirali s Španci, objavljali članke o boju španskega ljudstva za svobodo, prirejali so predavanja po Sloveniji, širili brošuro Španija v plamenih, ki jo je pod psevdonimom izdal Rodoljub Čolakovič. Oblast je sicer z okrožnico, ki jo je izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine, prepovedala vse akcije v španskem tednu, a jih ni mogla preprečiti. "Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Pov. 11/2. No. 2996/1. "Španski teden" v Dravski banovini od 19. do 24. julija 1937 Vsem gg. srezkim načelnikom, gg. predstojnikoma mestne policije v Mariboru in Celju, in g. policijskemu komisarju na Jesenicah Uprava policije v Ljubljani je pod II. Pov. No. 2196/1 z dne 15.7.1937 dostavila naslednje: Slovenska ljudska fronta in Slovensko delavsko kmetsko gibanje sta na pobudo komunistov organizirali v Dravski banovini Španski teden, ki se bo vršil od 19. do 24. julija 1937. V tem tednu bodo prinašali vsi tisti, na katere imajo komunisti vpliv, članke o Španiji. Dela se v tem, da bi take članke priobčili tudi meščanski listi. Skušali bodo izdati brošuro s člankom Eda Kocbeka Premišljevanje o Španiji, ki je izšel v zadnjem Dom in svetu. Ta članek bo objavljen v brošuri nekoliko popravljen in razširjen. K sodelovanju so povabljena razna društva in organizacije, ki naj bi prirejala predavanja o Španiji. Prodajali bodo brošuro Španija v plamenu, tiskano v tiskarni Preradovič v Zagrebu in razglednice in slike pilota Križaja Josipa in neke španske komunistke. Izkupiček bo šel v prid posameznim društvom. Brošura Španija v plamenu je zabranje-na. Kolikor se je dalo ugotoviti, so bila povabljena k sodelovanju sledeča društva: Akademski agrarni klub Njiva, akademsko društvo Slovenski klub, delavsko prosvetno društvo Tabor in druga emigrantska društva: Vzajemnost, Enakost, Zveza stavbin-skih delavcev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, zadruga Delavska sloga in Društva kmečkih fantov in deklet. Pričakovalo se je, da bodo prišli v Ljubljano neki baskovski višji cerkveni dostojanstveniki v družbi nekaterih baskovskih duhovnikov. Navedeni potujejo iz države v državo in predavajo o vzrokih španske gneščanske vojne. Sedaj se je doznalo, da je naša država tem duhovnikom prepovedala prihod. Nameravali so jim prirediti manifestacije. O tem se obveščate radi znanja z naročilom, da ukrenete vse potrebno in preprečite vse prireditve in druge akcije, ki bi jih nameraval kdorkoli prirediti pod naslovom Španski teden ali v smislu tega naslova. V tem pogledu posvetite posebno pozornost pristašem Slovenske ljudske fronte. Slovenskega delavsko—kmetskega gibanja in vsem delavskim ter levičarsko usmerjenim organizacijam. Srezka načelstva, ki opravljajo po tiskovnem zakonu funkcijo cenzurnega oblastva naj poskrbijo, da ne bo časopisje, ki izhaja na njihovem področju prinašalo kakih pozivov ali agitacijskih člankov za prireditve tkz. Španskega tedna. Naroča se vam, da preprečite vsako organizirano ali javno prodajo in razširjenje znakov, brošur in letakov, slik in drugih predmetov v tej zvezi. Prav tako preprečite morebitno denarno nabiralno akcijo in slično. Pripominja se, da je bilo razširjanje brošure Španija v plamenu zabranjeno, o čemer ste bili obveščeni s tukajšnjim razpisom z dne 10. maja 1937, Pov. II. No. 2053/2. Istočasno se naproša višje državno tožilstvo v Ljubljani, da izda državnim tožilstvom na svojem področju ustrezne ukrepe v gornjem smislu glede cenzure časopisja in drugih tiskanih spisov. O vseh doznanjih in ugotovitvah takoj poročajte. Žandarmerijski vodi in Staniče prejmejo prepise tega razpisa od krajevno— —pristojnih srezkih načelstev. Namestnik bana, pomočnik: (konec citata okrožnice) V okviru omenjenega španskega tedna so imeli revirski in savinjski komunisti posvetovanje nekje ob Savinji. Ivan Gorjup, eden od udeležencev, se ga takole spominja: "V okviru akcije Španski teden smo i-meli ob Savinji delovno posvetovanje, ki smo se ga udeležili mladi komunisti. Na to posvetovanje sem odšel peš iz Trbovelj preko Katarine in Kala proti Zabukovici. Iz Trbovelj se je tega posvetovanja udeležil kot starejši komunist Alojz Hohkraut. Glavni referent na tem posvetovanju je bil iz Maribora. Bil je mož srednjih let, ki ja kadil pipo. Prisotni so bili tudi vidni komunisti iz Savinjske doline. Kolikor se spominjam, je bil med njimi tudi Slavko Šlander ter Mica Šlander in eden od bratov Hribarjev. Posvetovanje je bilo organizirano z namenom, da se prisotnim razloži politična situacija, zlasti pa motivi pomoči frankistom s strani Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije. Razpravljali smo tudi o nalogah komunistov v tej situaciji in o načelnih stališčih, ki jih moramo zavzeti v akciji za pomoč španski republiki". Akcija za zbiranje materialne pomoči se je okrepila v letu 1938. Po končani državljanski vojni je partija usmerila vse sile, da bi omogočila španskim borcem, zaprtim v francoskih taboriščih, povratek v domovino. Hkrati si je prizadevala olajšati njihov položaj v teh taboriščih, ki se je poslabšal zlasti po izbruhu II. svetovne vojne in delni okupaciji Francije. Tudi v Revirjih so leta 1939 organizirali poleg zbiranja materialne pomoči podpisno akcijo za vrnitev španskih prostovoljcev, ki so ostali brez državljanstva, v domovino. Zahtevo po izpustitvi španskih borcev, naših državljanov in drugih, so poudarjali tudi na raznih zborovanjih in v tisku. (nadaljevanje sledi) Čiščenje zablatenih vozičkov revirjih. Ta sredstva je nujno potrebno Zagotoviti v prvem četrtletju naslednjega leta. Natečaj za idejno rešitev Komisija za izume in tehnične izboljšave DO ZPT — TOZD Separacija premoga Trbovlje je objavila v. Biltenu št. 44/82 natečaj za idejno rešitev čiščenja zablatenih vozičkov po 1000 1 na Separaciji v Trbovljah. Vse člane kolektiva želimo na ta razpis opozoriti in jih vabimo k sodelovanju na tem natečaju. Podrobnosti so objavljene v natečajnem razpisu. Rok za predložitev idejnih rešitev je 30 dni po objavi v Biltenu SOZD REK EK, to je do 20. januarja 1982. Bencinski boni-razdeljeni Po sklepu pristojnih zveznih organov so posamezne občine na svojih območjih v dneh 22. in 23. decembra 1982 razdelile bencinske bone za prvo trimesečje leta 1983. Razdelili so jih v glavnem na istih delilnih mestih v krajevnih skupnostih in krajevnih uradih kot v septembru 1982. Tudi tokrat so upravičenci prejeli bone za naslednje količine goriva: — za osebni avto — za motorna koles. — za koles.z motor. — za traktorje — za motokultivat. — za motorne žage — za škropilnice Pristojni organi so letu 1983 veljali boni iz leta 1982. 40 I mesečno 10 I mesečno 5 I mesečno 100 I za tri m. 10 I mesečno 10 I mesečno 5 I mesečno sklenili, da bodo v tudi neizkoriščeni MARCA PREHOD NA POLETNI ČAS Dne 26. novembra je zvezni izvršni svet sprejel odlok o dnevu in uri prehoda na poletni čas ter dnevu in uri, ko bomo v letu 1983 ure uskladili s srednjeevropskim časom. V Jugoslaviji bo torej prvikrat pričel veljati poletni čas 27. marca ob 2. uri. Takrat bomo kazalce na uri pomaknili za eno uro naprej in bomo torej računali, kakor da je ura tri. Leta 1987 bo minilo 50 let od ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah. V Barličevi hiši je sedaj spominska soba. Že pred leti smo se opredelili, da bomo uredili Čebine kot spominsko območje. K zagotavljanju potrebnih sredstev za to ureditev je stekla široko zastavljena akcija. Slednja je že dala določene rezultate. Žal pa ti rezultati še vedno niso tolikšni, da bi z njo lahko pričakovali leto 1987. Vse kaže. Poletni čas pa bo prenehal veljati 25. septembra 1983 ob 3. uri, ko bomo kazalce na uri pomaknili za eno uro nazaj. Ko bo čas za to, bomo o tem vse člane kolektiva in bralce glasila ponovno opozorili. (tl) Urejanje Čebin da je potrebno ponovno vzbuditi akcijo za zbiranje sredstev za ureditev Čebin. Pri tem urejanju bodo sodelovale tudi naše prostovoljne mladinske delovne brigade. Del potrebnih sredstev za ureditev Čebin so že prispevale slovenske kulturne skupnosti ter delavci iz drugih območij Slovenije. Da pa bi lahko stekla načrtovana akcija za ureditev Čebin, je potrebno zagotoviti še tisti del sredstev, ki doslej ni bil zbran v Janko Savšek Radio Trbovlje v naslednjem letu Radio Trbovlje načrtuje za prihodnje leto razširitev svoje dejavnosti. Uvajajo namreč oddajo tudi ob ponedeljkih. Tako bodo že v ponedeljek, 5. januarja 1983, prvikrat emitirali svoj program, s tem pa uvajajo celotedenski program za občane revirskih občin. To je najpomembnejša novost v njihovem programu za naslednje leto. Tudi program v ostalih dneh bodo nekoliko spremenili. V glavnem pa ostanejo v programu vse oddaje, ki so se doslej poslušalcem posebej priljubile. Gre za novice, športne in kulturne vesti, otroške in zdravstvene oddaje, oddaje za upokojence, oddaje za'mlade in podobno. Sicer pa sodelavci Radia Trbovlje vabijo vse delavce in občane, da dajo pripombe na njihov program z namenom, da bi le—tega izboljšali in se še bolj približali ljudem. Mihael Gosak - RUDARJEVE ŽELJE OB NOVEM LETU Srečno Novo rov teman, srečno Novo knapi črni, srečno Novo vsem ljudem na tej in drugi strani oble. Srečno Novo vsem otrokom, ki v veseli igri žvrgole in še onim nerojenim, ki pod srci mater spe. Srečno skladi črni, globine sive, rovi temni! Varno v njih se knap počuti, naj sreča spremlja te povsod! Naj žitno klasje nam zori, vse leto zlato sonce greje, da kruha bo dovolj za vse, naj beda iz sveta izgine. Mir v tem letu naj zavlada, da noč vsaka mine v sladkem snu, da vedro jutro novi dan prebuja: "Srečno, zdravo, za vse ljudi!" Ljubi Pokleka RUDARJEM Kadar je človek sam, čudno misli se vrtijo v glavi tam. Ko zagleda sončen dan, se v veselje spremenijo, kar se hitro da. A če zagleda temen dan, se zave, kako je sam in boji se čudnih misli, saj so težke, težke, kakor temen dan. Takšno je življenje, veselo, žalostno in trdo, trdo in veselo za rudarja — takšno je življenje. (učenka 7.b razreda osnovne šole "Narodnega Heroja Rajka", Hrastnik), 1982 PRAZNIK mladinskega petja Dne 10. decembra 1982 je bil v večernih urah v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah pravi praznik mladinskega zborovskega petja. Ob svojem 5—letnem obstoju je mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt pripravil jubilejni koncert. V prvem delu so zapeli šest pesmi, v drugem pa po programu devet, dejansko pa so spričo izredne navdušenosti poslušalcev še dodajali. 60 — članski zbor, ki je pel skladbe domačih in tujih avtorjev ter prirejene "narodne pesmi, je spričo svoje discipline, ubranosti in polnih — homogenih glasov, izredno navdušil vse poslušalce. Bilo jih je nabito polna dvorana. Zbor se je na svoj jubilejni letni koncert temeljito pripravil. Tudi letos so torej v svojem razvoju mladi prevci in pevke naredili velik korak naprej, kar je posebno obvezujoče tudi za vsa naslednja leta. Med obema deloma koncerta je spregovoril predsednik upravnega odbora Slavko Pavlič in na kratko orisal dosedanjo pot zbora. Ob tem krajšem jubi- leju so podelili majhna priznanja 12 pevkam, ki sodelujejo v zboru od njegove ustanovitve. Posebno priznanje pa so namenili zborovodkinji, ki je v teku let s sodelovanjem tudi drugih pedagogov uspela mladinski zbor spraviti na precejšnjo višino. Zboru stoji ob strani vse od njegove ustanovitve dalje zborovodja in skladatelj Jože Skrinar, Člani likovne sekcije RELI K Svobode Center Trbovlje so se v času od 18. do 29. decembra 1982 predstavili s svojo kolektivno razstavo na pobratenih Jesenicah. Razstavo so odprli v soboto, 18. decembra zvečer v razstavnih prostorih Delavskega doma, ob sodelovanju okteta Svobode France Prešeren iz Žirovnice — Breznica. Tokratna razstava na Jesenicah je bila zadnja v bogati razstavni dejavnosti domačega likovnega kluba Dolik. Kot že dolga leta se ponavadi Relik kot zadnji v letu predstavi organizaciji Dolika na Jesenicah. Tokrat se je Relik predstavil s 30 deli v raznih tehnikah in raznimi motivi. Zastopani so bili naslednji avtorji: Ernest Špiler, Ivan Žgalin, Alojz Nadrah, Jernej Kreže ml.. Iztok Perme, Marjana Holešek, Jože Arzenšek, Jernej Kreže st., Bojan Piki, Dragi Račič, Jože Poto- V petek, 17. decembra 1982, je bilo v poznih popoldanskih urah v Glasbeni šoli v Hrastniku srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz zasavskih občin. Na tem srečanju se je predstavilo s svojimi teksti v vezani in nevezani besedi sedem avtorjev, to je toliko kot lani v Trbovljah. Natečaj je razpisala Zveza kulturnih organizacij Slovenije, izpeljala pa ga je v organizacijskem pogledu ZKO Hrastnik. ki sicer tudi občasno tpremlja zbor na klavirju. Prepričani smo, da bodo pevci tudi na prihodnjem celjskem festivalu mladinskih pevskih zborov dosegli pričakovani uspeh, kar jim vsi močno želimo. T. Lenarčič kar, Milan Kuhar, Franc Ostanek, Hel-ca Krasnik, Alojz Lesar, Jože Ocvirk in mentor Franc Kopitar, ak. slikar. Naslednja kolektivna razstava članov RELIK—a bo v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. Običajno se predstavijo vsako leto za dan republike, letos pa so na željo občinske in medobčinskih sindikatov ta termin odstopili zaradi dokumentarne razstave ob 40— letnici Delavske enotnosti. Datum otvoritve in čas trajanja razstave bo objavljen z običajnimi obvestilf. V času od 20. do 30. decembra 1982 pa je hkrati RELIK razstavljal dela nekaterih svojih članov tudi v upravnih prostorih Termoelektrarne. Tu so se predstavili s svojimi deli predvsem tisti člani RELIK—a, ki so hkrati tudi člani kolektiva te naše delovne organizacije. (tl) Dela, ki so jih predložili literati — začetniki, so bila zelo kvalitetna, brali pa so jih deloma avtorji sami, deloma pa drugi bralci. Večer je bil popestren z glasbenimi prispevki gojencev glasbene šole. Tudi tokrat so organizatorji ugotovili, da se je na natečaj javilo zelo malo občanov, najbrže zaradi slabega obveščanja. Sicer pa je bila organizacija srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov lepo in dobro izpeljana in jo velja pohvaliti. (tl) Relik na Jesenicah in v TET Srečanje literatov-začetnikov v Hrastniku V Hrastniku so pred kratkim zgradili nov most čez potok Boben. (Foto: A. Bregant) Pestrost kulturnih prireditev V času od sredine novembra pa do sredine decembra letos je potekala v naših krajih izredno pestra kulturna dejavnost. Kot običajno jo bomo v našem pregledu kulturnih prireditev na kratko omenili, in to v obsegu, ki nam je znan. Koncerti: 25. novembra 1982 je Svoboda II. Trbovlje pripravila ob svoji 30—letnici in v počastitev dneva republike celovečerni program, v katerem so nastopile vse sekcije tega kulturnega društva in sicer v Delavskem domu. 3. decembra 1982 zvečer je gostoval v Delavskem domu v Trbovljah železarski pihalni orkester z Jesenic pod vodstvom Ivana Knifica. Organizacijo je imela na skrbi Delavska godba Trbovlje. 7. decembra 1982 ob 18. uri je bila v gledališki dvorani Delavskega doma prireditev ob 70—letnici Planinskega društva Trbovlje, na kateri je sodeloval s koncertom Moški pevski zbor Zarja, mladi planinci, plesalci, recitatorji itd. 10. decembra 1982 ob 19. uri je bil v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje jubilejni koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Balet: 25. novembra 1982 ob 19. uri je bil v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje baletni večer SNG Opere iz Ljubljane. Nastopili so v okviru 10. jubilejnega festivala "Revolucija in glasba". Gledališče: 14. decembra 1982 je gostovalo v Delavskem domu Trbovlje SLG Celje z delom Petra Schaferja: Amadeus, za večerni abonma. 16. decembra 1982 je gostovalo v Delavskem domu Trbovlje za srednješolski abonma KUD Zarja Trnovlje, Celje. Uprizorili so Petra Ustinova, komedijo: Ljubezen štirih polkovnikov. 25. januarja 1983 bo v Delavskem domu v Hrastniku gostoval TEATER u gostima iz Zagreba namesto gostovanja v decembru 1982. Proslave: 18. decembra 1982 je bila v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah proslava ob dnevu JLA, ki sta jo pripravila občinski odbor ZRVS in teritorialna obramba Trbovlje. Na njej so podelili priznanja, objavili napredovanja, nato pa je godba milice iz Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča priredila koncert. Po tem koncertu je bilo tovariško srečanje v avli doma. 21. decembra 1982 je bila v Delavskem domu v Zagorju proslava ob dnevu JLA, na kateri so podelili priznanja ter objavili napredovanja, v kulturnem delu programa pa je nastopil delavski pihalni orkester iz Zagorja pod vodstvom dirigenta Eberla. 21. decembra v večernih urah so v Delavskem domu v Hrastniku prav tako proslavili dan JLA, na katerem je nastopila godba Svobode iz Hrastnika. Likovne razstave: Od 7. do 17. decembra 1982 je bila v likovni galeriji Trbovlje samostojna razstava del Franca Kopitarja, ak.slik., v počastitev 70—letnice Planinskega društva Trbovlje. Od 17. do 27. decembra je. potekala v avli Delavskega doma v Zagorju likovna razstava treh slikarjev. Od 18. do 29. decembra 1982 je raz..-stavljala na Jesenicah likovna sekcija Relik iz Trbovelj, in sicer 16 članov, 30 del v raznih tehnikah. Od 20. do 30. decembra je likovna sekcija Relik razstavljala 15 del v jedilnici Termoelektrarne Trbovlje. Ostale razstave: Od 7. do 14. decembra 1982 je bila v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah filatelistična razstava na temo Planin- % sko cvetje. Pripravili so jo člani Planinskega društva Trbovlje — filatelisti v počastitev 70—letnice Planinskega društva Trbovlje. Od 17. do 23. decembra 1982 je bila v avli Delavskega doma Trbovlje fotografska razstava, ki sta jp pripravila občinski odbor ZRVS in teritorialna obramba občine Trbovlje ob dnevu JLA. 18. decembra 1982 je bila v spodnji avli Delavskega doma Trbovlje fotografska razstava objektov, ki jih je zgradila Rudarska gradbena dejavnost, SOZD REK EK. Razstava je bila pripravljena v počastitev 30—letnice te dejavnosti. V decembru 1982 je v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah razstava izdelkov učencev OŠ — PE Alojza Hohkrauta. Predavanja: Dne 14.12.1982 ob 18. uri je bilo v predavalnici Delavskega doma Trbovlje predavanje Nejca Zaplotnika na temo Jugoslovani v Himalaji. Organiziralo ga je Planinsko društvo Trbovlje ob svojem 70-letnem jubileju. 14.12.1982 je bilo v vadbenih prostorih Slavčka predavanje Petra Jerina na temo Nenavadni svet kaktusov. Pripra-_ vilo ga je hortikulturno društvo zasavskih revirjev. Enaka predavanja so bita v tem obdobju tudi v Hrastniku, Zagorju, Radečah in Sevnici. Ostalo: 27. novembra 1982 zvečer je bila v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje prireditev na temo: Mladost v pesmi, besedi in spretnosti — Revolucija in mir. V organizaciji občinske konference ZSMS Trbovlje so nastopili mladi glasbeniki, recitatorji in tekmovalci v spretnosti. T. L. Gore pod polnočnim soncem Sredi decembra t.l. je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru za nas dolgo pričakovana knjiga: Gore pod polnočnim soncem, katere avtor je naš rojak iz Trbovelj Janez Bizjak. Omenjena knjiga je edina, ki je izšla pri tej založbi v programu planinskih publikacij v I. 1982. Od večjega števila izbranih del, ki naj bi izšla v tej zbirki, je ostala na rešetu le Bizjakova knjiga. Knjiga je zdaj tu. Izšla je prav ob 70—letnem jubileju Planinskega društva Trbovlje. Janez Bizjak je po poklicu diplomirani inženir arhitekture. Dolgo je bil načelnik alpinističnega odseka PD Trbovlje. V tem svojstvu je leta 1978 popeljal na Grenlandijo prvo zasavsko alpinistično odpravo, ki jo je tvorilo 10 članov — iz Trbovelj, Hrastnika, Dola in Zagorja, zdravnik pa iz Ljubljane. Odprava je dosegla velik uspeh, saj so člani te odprave stopili na več do tedaj deviških vrhov, na katerih še ni stala človeška noga. Vrhove so poimenovali tudi po naših krajih in naseljih: Slovenija, Trbovlje, Zasavje, Glažuta itd., med smermi pa je tudi Rudarska plezalna smer. Janez Bizjak in B. Pajk pa sta se I. 1980 udeležila še mariborske odprave na Grenlandijo. Knjiga ne opisuje suhoparne priprave, poteka in vrnitve naših alpinistov z uspešne poti na Grenlandijo, pač z bogatim, klenim jezikom opisuje Grenlandijo kot domovino Eskimov, dosedanje vplive civilizacije na to v večni led vkovano deželo, stare in novejše navade domačinov, razmišljanja o tem in onem, ko so se nahajali fantje daleč od domovine,^ ledu in snegu onkraj polarnega kroga; sončni in zanimivi pa so tudi drugi opisi lepot, stisk in te--žav, s katerimi se srečujejo ljudje v tako oddaljenem svetu. Knjiga je zelo bogata na barvnih in črnobelih fotografijah, na koncu pa je dodan popis dosedanjih odprav na ta ogromen ledeni otok. Skratka, knjiga je za naše razmere, ko smo bili s tega področja navajeni le na tuje prevode, izjemna tako po vsebini kakor tudi po opremi. Veseli smo je in jemljimo jo za svojo. Dobi se v vsaki knjigarni ali direktno pri založbi Obzorja v Mariboru. T. Lenarčič Izposojeni trenutki resnice Brbljač je slab garač. I/Villiam Shakespeare Marsikdo velja za modrega edinole zato, ker nič ne zine. WHHam Shakespeare Bodi vljuden. Če si sam vljuden, bodo tudi drugi vljudni do tebe. To vsaj malo olajša življenje. Bernard M. Baruch Za uspeh je najprej potrebna močna volja. Mobilizirajte vso svojo voljo. Ronald Schlesinger Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha. Emerson Ni je bolj strme poti na svetu, kot je pot do izobrazbe. Marx Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. L. v. Beethoven Knjiga je velika stvar, če jo človek zna uporabljati. Blok Samo to vem, da nič ne vem. Sokrat Mati je vzgojni sistem z eno besedo. Napoleon Če žena stopi v zakon z vrlinami, je prinesla dovolj dote. Plant V dobrem zakonu je skrb polovična, a veselje podvojeno. S igri d Undset Ljubezen nima let; ona se vedno poraja. Pascal Zahtevaj mnogo od sebe in pričakuj malo od drugih; tako ti bo prihranjeno veliko jeze. ********* ****************************** Konfucij PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI V razdobju januar — november 1982 je bila dosežena naslednja proizvodnja premoga v Jugoslaviji: Celokupna proizvodnja od tega: — črni premog — rjavi premog — lignit 49.428.000 ton 352.000 ton 9,773.000 ton 39.303.000 ton Nekateri posamezni premogovniki so dosegli naslednje rezultate: Rudniki črnega premoga — Rudnik Rasa Rudnik rjavega premoga — Banoviči — Kakanj — Djurdjevik — SOZD REK EK . Zasavski premogovniki . Senovo . Kanižarica — Laško — Resavsko moravski bazen — Bogovina Aleksinac — Soko — Jasenovac — Breza — Kamengrad — Ugljevik — Mostar — Miljevina Rudniki lignita: — Kolubara — Kosovo — Titovo Velenje — Dobrnja — Lukavac' — Kostolac — Kreka — Plevlja — Oslo mej Aleksinac — rudarji dosegajo načrt proizvodnje Rudarji premogovnika Aleksinac so v času od januarja do konca oktobra tega leta nakopali 137.000 ton premoga, kolikor so tudi načrtovali. Ves premog so kupcem tudi dobavili. Nji- 225.000 ton 2.187.000 ton 1.393.000 ton 1.365.000 ton 1.284.000 ton 111.000 ton 90.000 ton 27.000 ton 344.000 ton 194.000 ton 150.000 ton 128.000 ton 19.000 ton 588.000 ton 227.000 ton 379.000 ton 218.000 ton 203.000 ton 17.782.000 ton 6.008.000 ton 4.521.000 ton 2.841.000 ton 2.369.000 ton 2.251.000 ton 1.436.000 ton 920.000 ton doma in po svetu hov načrt za letošnje leto znaša 160.000 ton, kar bodo zanesljivo dosegli do konca decembra. Vzporedno s proizvodnjo premoga pa rekonstruirajo proizvodne zmogljivosti za kar bodo porabili 560 milijonov din. Velika proizvodnja premoga na Kitajskem Po podatkih kitajskega tiska bo Kitajska letos proizvedla okoli 643 milijonov ton premoga, kar naj bi bil rekord. Če bodo dosegli to proizvodnjo, bodo za 18 milijonov ton prekoračili letošnji načrt. Kitajske rezerve premoga so se povečale za 20 milijard ton, tako da znašajo sedaj 640 milijard ton. Preteklo leto se je delež mehanizacije v večjih premogovnikih povečal na 40,7 %. Kitajska je uvozila opremo in tehnologijo za proizvodnjo premoga v vrednosti milijarde dolarjev, posebej pa so še 700 milijonov dolarjev porabili za napredek oziroma razvoj proizvodnje. Poljska dviguje proizvodnjo premoga Po podatkih poljskih časopisov oziroma agencije so na Poljskem v 11 mesecih tega leta nakopali skupno 173,8 milijona ton premoga. Letošnji proizvodni načrt pa znaša 190 milijonov ton, kar je nekoliko manj napram rekordnemu letu 1979. Do decembra meseca letos je Poljska izvozila 26,5 milijona ton premoga, kar je še enkrat več kot preteklo leto. Premog je najpomembnejši izvor deviznih dohodkov na Poljskem in predstavlja 11 % skupnega deviznega priliva. SSSR — več premoga s površinskih kopov V Sovjetski zvezi so geološke raziskave pokazale, da ta država razpolaga z velikimi rezervami premoga. Potrjene rezerve premoga, raziskane do globine 1200 m, znašajo preko 2 trilijona ton. Seveda pa te rezerve niso povsod teritorialno dobro razporejene. Okoli 90% teh rezerv se namreč nahaja v vzhodnih pokrajinah, medtem ko je večina prebivalstva koncetrirana v evropskem delu SSSR. Od skupne količine raziskanega premoga bi lahko eksploatirali polovico na površinskih kopih. V zadnjem času posvečajo v SSSR temu načinu pridobivanja premoga veliko pozornost. V primerjavi s preteklim letom se je letos proizvodnja premoga na površinskih kopih povečala za 8 milijonov ton. Že v letu 1985 bodo nakopali na površinskih kopih 315 milijonov, leta 1990 pa okoli 400 milijonov ton Rudarstvo in energetika premoga, kar predstavlja pomemben delež k skupni proizvodnji premoga. Prve dobave iz nove rafinerije v Skopijo V Skoplju so po več letih dogradili novo rafinerijo nafte "13. november." Sedaj je v poizkusni proizvodnji. Prve količine mazuta so že dobavili nekaterim delovnim organizacijam v Makedoniji. Prihodnje leto bodo dokončali zgraditev druge faze rafinerije, tako da bodo lahko v tej rafineriji proizvajali vse vrste bencina in mazuta. V letošnjem letu bo rafinerija predelala skupno 230.000 ton surove nafte, za kar imajo sredstva zagotovljena, sicer pa znaša zmogljivost novozgrajene rafinerije 2,5 milijonov ton. Hkrati pa so Makedonci dobili še en energetski objekt, in to termoelektrarno Bitola I. V sedanjem težkem elektroenergetskem trenutku je ta termoelektrarna še posebno pomembna za Makedonijo. V času poizkusnega obratovanja bo do konca tega leta proizvedla okoli 70 milijonov kWh električne energije. Znano je, da prav v tej republiki že več mesecev primanjkuje električne energije in so redukcije v industriji in gospodinjstvu že dolgo vsakodneven pojav. Novozgrajena termoelektrarna bo dala pomembnejše rezultate šele prihodnje leto, ko bo začela obratovati s polno zmogljivostjo. Poleg tega pa grade še termoelektrarno Bitola II, ki naj bi pričela s poizkusnim obratovanjem koncem tega leta. V okolici Bitolja pa nameravajo postaviti tudi termoelektrarno Bitola III, ker je prav v okolici Bitolja večje nahajališče premoga. Termoelektrarna Oslomej že dela blizu Kičeva. V njegovi okolici je prav tako nahajališče premoga. Računajo tudi na to, da bodo zgradili še eno termoelektrarno blizu Negotina, kjer so prav tako rezerve premoga. Začasna ali trajna elektroenergetska kriza? Že dolgo se srečujemo s pomanjkanjem električne energije, enkrat v tej, drugič v drugi republiki ali pokrajini.' Zato so občasno uvedene redukcije. Ponekod primanjkuje nafte in plina za pogon termoelektrarn, ponekod premoga, ponekod pa ne morejo obratovati hidroelektrarne, ker ni dovolj vode. Dodatno k temu se pojavljajo tudi pogoste okvare elektroenergetskih objektov. Temu primerno bi seveda morali pohiteti z gradnjo novih elektroenergetskih objektov, da bi lahko zadostili vse večjim potrebam. Po svetu že davno velja pravilo, da naj se vsakih 8 do 10 let podvoji proizvodnja električne energije. Za te namene v svetu namenjajo od skupnih investicijskih vlaganj vsaj tretjino. Pri nas v času od 1976 do 1980 nismo investirali niti četrtine investicijskih sredstev, namenjenih za industrijo. Gradnja teh objektov bi morala potekati neprekinjeno. Gradnja klasične elektrarne traja običajno 5 do 7 let, jedrske elektrarne skoraj 10 let, prav tako pa traja tudi odpiranje novega premogovnika od 6 do 8 let, če so sredstva zagotovljena. Večinoma pa se prav sredstva za premogovnike ne zagotavljajo pravočasno. Kadar gre za devizna sredstva, se elektrogospodarstvo najpogosteje naslanja na inozemska posojila, zato znašajo letne anuitete do pol milijarde dolarjev, pri čemer pa niso vračunani izdatki za nabavo rezervnih delov, uvoz naftnih derivatov in ostalo. Zanimivo je, da niti najnovejša elektroenergetska kriza ni pospešila dogovarjanja in sporazumevanja na široki fronti v pogledu koriščenja razpoložljivih domačih virov. Nove zmogljivosti še niso izkoriščene, pa vendar bo treba k uresničitvi čimprej pristopiti. Sicer pa obstaja možnost, da se bo elektroenergetska kriza nadaljevala tudi v naslednjih letih. Rudnik Plevlja — rentabilna investicija Premogovnik Plevlja ima letno zmogljivost okoli 2,5 milijonov ton premoga. Že prihodnje leto se bo uvrstil med naj več je proizvajalce lignita v naši državi. Za rekonstrukcijo in modernizacijo premogovnika so v zadnjih treh letih vložili preko 880 milijonov din. Na novo odprti površinski kop Borovi-ca proizvaja letno 1,2 milijona ton premoga, predvsem za potrebe termoelektrarne Plevlja. Ta delovna organizacija je pričela proizvajati premog leta 1980. Že sedaj so dobavili kupcem 780.000 ton lignita. Že sedaj se je pokazalo, da so bila vlaganja v površinski kop Borovica najrentabilnejša investicija tega premogovnika, ki se bo izplačala najkasneje v treh letih. Titovi premogovniki izvažajo premog Titovi premogovniki — Tuzla, so v prvih desetih mesecih letošnjega leta izvozili v Avstrijo, Italijo in Romunijo skupno 444.000 ton premoga. Vrednost izvoženega premoga je znašala v tem obdobju 23 milijonov dolarjev. Največji izvozniki so premogovnik Djurdjevik in Banoviči, ki so izvozili okoli 400.000 ton premoga. Sicer pa znaša letošnji načrt izvoza 639.000 ton. Od skupne vrednosti izvoza torej 975 milijonov din so opravili kompenzacijski izvoz za okoli 659 milijonov din. Za ta denar so namreč uvozili pšenico za potrebe Bosne in Hercegovine. Po drugi strani pa so želeli zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz opreme, rezervnih delov in predvsem zaščitne opreme, ki je ne proizvajamo v naši državi. Rudarji pa terjajo povračilo deviz tudi za kompenzacijski izvoz, ki jih potrebujejo za uvoz opreme. Na pragu velikega uspeha Rudarji površinskega kopa Dobro Selo v Obiliču so napravili pravi podvig. V zadnjih petih mesecih so ne le izpolnili mesečne načrte, pač pa so nadoknadili tudi izpadlo proizvodnjo iz prvega polletja. V 11 mesecih so nakopali skupno 3 milijone in 304.000 ton lignita in tako odpravili zastoj v proizvodnji, ki ga je v prvem polletju povzročila plazeča hribina. Samo v novembru letos so rudarji v Dobrem Selu nakopali 300.565 ton lignita, kar je 2 % nad načrtom ali 53% več kot v istem mesecu lanskega leta. Pričakujemo lahko, da bodo do konca decembra na tem kosovskem površinskem kopu mesečni načrt prekoračili. To bo velik doprinos kosovskih rudarjev k ekonomski stabilizaciji, h kosovskemu elektrogospodarstvu, pa tudi v naporih za zagotovitev kar največ premoga za potrebe termoelektrarne v Obiliču. Rekord rudarjev v Titovem Velenju Do konca novembra letos so rudarji rudnika lignita Titovo Velenje nakopali 4,514.000 ton lignita, s čimer so prekoračili svoj temeljni letošnji delovni načrt za 4,3 %. Njihov letni načrt namreč znaša 4,700.000 ton. Samo v novembru so ga nakopali 399.000 ton. Računajo, da bodo do konca leta skupno nakopali 4,900.000 ton premoga, kar sicer določa njihov operativni načrt. Želijo, da bi v decembru letos z delom tudi ob sicer dela prostih sobotah in nedeljah nakopali skupno 456.000 ton. V nedeljo 12. decembra so obratovali vnovič udarniško, pridobljeni premog pa so namenili za široko porabo. V okviru SOZD REK Titovo Velenje pa uspešno obratuje tudi termoelektrarna Šoštanj. V času od januarja do novembra so proizvedli 3 milijarde 575 milijonov kWh električne energije, medtem ko znaša njihov letni načrt 3 milijarde 170 milijonov kWh, tako so koncem oktobra letos izpolnili svoj letošnji načrt. Samo v novembru so proizvedli 379,900.000 kWh električne energije, kar je 40 % več, kakor je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco za to razdobje. Energetika v prihodnjem letu Predsednik zveznega komiteja za energetiko in industrijo Rade Pavlovič je v razpravi o predlogu energetske bilance Jugoslavije za leto 1983 dejal:„Za proizvodnjo premoga morajo biti sredstva." V naslednjem letu bi lahko bilo bolje, lahko pa tudi slabše, kar je odvisno od obsega in financiranja proizvodnje. Nobene vrste goriva ni dovolj na razpolago, pa bi kljub temu lahko bila energetska situacija boljša. Premoga bomo uvozili le toliko, da bi lahko zadovoljili najnujnejše potrebe, vendar še to le v okviru dovoljenih plačilnih zmožnosti. V prihodnjem letu naj bi uvozili 4,3 milijona ton premoga za koksanje. To pa je nekoliko manj, kakor pa znašajo potrebe koksarn. Nafte naj bi uvozili 11 milijonov ton, medtem ko naj bi znašala domača proizvodnja nafte 4,3 milijona ton, tako da bi bilo na razpolago v prihodnjem letu skupno 15,3 milijona ton surove nafte in uvoženih derivatov, kar pa je za 8 % manj od predvidenih potreb za letošnje leto in 5 % pod ocenjeno porabo. Naravnega plina bi dobavili toliko kot doslej; predviden je uvoz in izvoz nekaj sto tisoč ton premoga. Bilanca, kakršna je, nikogar v celoti ne zadovoljuje. Vendar pa se je treba sprijazniti s tem, da lahko uvažamo le v skladu s plačilnimi možnostmi naše države. Edina možnost ostaja, da republike in pokrajini povečajo uvoz nafte v nasled- njem letu, če bodo ustvarili ustrezni izvoz blaga preko načrta. Proizvajalci in predstavniki splošnih združenj trdijo, da je načrtovana proizvodnja energetskega goriva več kot prenapeta. Premog ostaja še nadalje baza za vse energetske želje v naslednjem letu. V prihodnjem letu naj bi proizvedli jugoslovanski premogovniki 60,7 milijona ton premoga vseh vrst, kar je 8 milijonov več od letošnje ocene. V današnjih prilikah zaradi pomanjkanja sredstev za uvoz rezervnih delov, opreme in nedovoljenega obsega odkrivke v premogovnikih, je predlagana proizvodnja in poraba premoga v glavnem neustvarljiva. Vse kaže, da je napočil čas, ko je vsem postalo jasno, da morajo biti sredstva za premog zagotovljena. Za prihodnje leto je predvidena proizvodnja električne energije v višini 72,5 milijard kWh. Če bi želeli zadovoljiti vsem potrebam, bi potrebovali po podatkih republik in pokrajin 75,2 milijarde kWh. V prihodnjem letu računajo, da bo proizvodnja električne energije večja za 6,2 % napram letošnji. V razpravi ob sprejemanju energetske bilance Jugoslavije za prihodnje leto pa je prevladoval določen optimizem, ki pa je lahko tudi realen. Določeni znaki za to govorijo že v decembru 1982. To dokazuje tudi resolucija za prihodnje leto, zato tudi lahko po tej plati optimistično gledamo na prihodnje leto. Poljski premog na domačem trgu Kurivo — prodaja Ljubljana je sredi decembra tega leta dobila prve količine poljskega premoga — antracita. Premog je pripeljala ladja iz Poljske na Reko. Premog so preložili na vagone in prepeljali za potrebe slovenskih potrošnikov 5.000 ton, ostala količina pa je namenjena za potrošnike v Srbiji. Slovenija naj bi dobila skupno 25.000 ton premoga. Ladje s tem premogom bodo prihajale postopoma v naša pristanišča, Reko in Koper. Cena za ta premog pa je razmeroma visoka, zato med kupci ni večjega navdušenja. Cena domačega premoga dosega okoli 3.500 din za tono, medtem ko je poljski premog nekajkrat dražji. Cena premoga je na tujem trgu precej višja od naših. Cene poljskega črnega premoga znaša 100 dolarjev za tono, medtem ko je znašala predračunska cena 11.000 din za tono, razliko v ceni pripisujejo prevoznim storitvam ter carinskim in drugim dajatvam. Zato je naš domači premog v primerjavi z uvoženim zelo poceni. Termoelektrarna Tuzla — proizvodnja dobra, izguba raste V oktobru letos je znašala proizvodnja električne energije v termoelektrarni Tuzla za 11,9 % nad načrtovano. V vseh prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so plan izpolnili okoli 99 %. Vendar pa se termoelektrarna Tuzla srečuje z neugodno ugotovitvijo na raznih ravneh, da so izgubaši. Zaradi neplačane realizacije, ki znaša okoli 250 milijonov din in najverjetneje zaradi nekaterih nerešenih sistemskih odnosov v elektrogospodarstvu BiH, je termoelektrarna Tuzla imela poslovno izgubo v višini 419 milijonov din v čisti proizvodnji električne energije. Skupno s TOZD Vzdrževanje pa ima izgubo okoli 520 milijonov din. Ugotavljajo, da je kolektiv vse naloge opravil z uspehom zato je delavcem te organizacije težko pojasniti od kod slab finančni rezultat. Vsi pa se sprašujejo, kdo bo pokril izgubo, ker so se že znotraj kolektiva odločili za največje možno omejevanje stroškov. Že letos so ostali brez sklada skupne porabe, s tem pa tudi brez regresa za letni dopust. TE Tuzla pa je največji proizvajalec električne energije v Bosni in Hercegovini. Proizvodnja se odvija brez zastoja in remonte sproti opravljajo « času obratovanja, deloma pa skrajšujejo roke večjih remontov. Zavoljo tega vztrajajo na tem, da je treba rešiti nekatera sistemska vprašanja v SOZD-u Elektrogospodarstva Bosne in Hercegovine, pa tudi vprašanje ekonomičnosti proizvodnje energije nasploh. STT v Va landovem Občini Trbovlje in Valandovo iz Makedonije sta od letos dalje pobrateni. To pa se odraža tudi na gospodarskem področju. Eden pomembnejših skupnih poslov predstavlja zgraditev tovarne za proizvodnjo investicijske opreme za gradbeništvo, rudarstvo in energetiko v Valandovem. Za zgraditev te tovarne bodo porabili 230 milijonov din v glavnem združenih sredstev slovenskega in makedonskega gospodarstva. Nosilca investicije sta Strojna tovarna Trbovlje in skupščina občine Valando- vo. Strojna tovarna Trbovlje bo preko združevanja sredstev 20 delovnih organizacij iz Slovenije zagotovila 114,5 milijona dinarjev, valandovska občina pa ostali del skupnih sredstev združenih iz svojega območja, deloma tudi sredstva republike Makedonije, del potrebnih sredstev pa bodo tvorili bančni krediti. Nova tovarna bo imela v začetku preko 150 milijonov skupnega prihodka, zaposlovala pa bo 110 delavcev. V tovarni bodo letno proizvedli zaenkrat 260 ton raznovrstne investicijske opreme, predvsem tiste, ki je trenutno na trgu deficitarna. Računajo tudi na izvoz. Že sedaj razmišljajo o razširitvi zmogljivosti. Proizvodni proces v tovarni bo temeljil na koriščenju surovin in reprodukcijskega materiala iz domačih virov. Kot pogonsko gorivo bo tovarna uporabljala premog iz bližnjega področja. Sicer pa ima občina Valan-dovo letno 250 sončnih dni in bodo to s pridom izkoristili za ogrevanje tudi s sončno energijo. Jelašnica — raziskave premoga Občina Niš je z osnutkom resolucije družbenega načrta za leto 1983 predvidela, da bodo na njenem območju opravili potrebne geološke raziskave z namenom, da bodo ugotovili, če je možno pričeti z vnovično eksploatacijo premoga iz bivšega premogovnika Jelašnica in Jerma. Premogovnik Jelašnica so namreč zaprli 1.1968, vendar je v njihovih jamah ostalo po znanih podatkih še pol milijona ton kakovostnega premoga. Rudnik bi vnovič odprli le pod pogojem, če bi ugotovili rezerve v višini najmanj pol milijona ton, s tem da bi proizvodnja v naslednjih 15 letih znašala letno po 200.000 ton. Rjavi premog iz Jelašnice ima toplotno vrednost okoli 4400 kilokalorij. V primeru, če bodo rezultati geoloških raziskav pozitivni, bodo v Nišu zgradili veliko toplarno, ki bi v celoti zadovoljila potrebe mesta in njegovega gospodarstva. V primeru, če bodo pričeli uresničevati projekt, bodo združili sredstva vsi koristniki predvsem tekočih goriv. Rudarji Kreke izpolnili letni načrt Rudarji rudnika lignita Kreka, Tuzla, so v prvih dneh decembra tega leta izpolnili svoj letošnji proizvodni načrt. Proizvedli so 2,322.000 ton premoga. To je prvikrat v zadnjih sedmih letih, da so rudarji Kreke izpolnili svoj letni proizvodni načrt pred koncem leta. Pri izpolnitvi proizvodnega načrta jim je največ pomagala sanirana jama Buki-nje, ki je bila letos najboljša v proizvodnem pogledu. Dan rudarjev Bosne in Hercegovine, ki ga slavijo vsako leto 21. decembra, pa tudi konec leta, bodo rudarji Kreke zabeležili s prekoračitvijo letošnjega proizvodnega načrta za 110.000 ton. Hidroelektrarne v BiH pod načrtom Elektroenergetskarsituacija v Bosni in Hercegovini je še naprej razmeroma težka. Hidroelektrarne , namreč ustvarjajo le 70 % načrtovane proizvodnje. Zavoljo tega še vedno omejujejo koriščenje električne energije. V glavnem so vsi porabniki omejeni s 15 % električne energije, nekateri kupci pa jo prejemajo le polovico od načrtovanih potreb. V akumulacijskih jezerih hidroelektrarn jim primanjkuje več kot polovico vode, v termoelektrarni Ka-kanj stojijo štirje generatorji, pa tudi termoelektrarnam primanjkuje premoga. Premog — energetski most za naslednje stoletje Svetovna konferenca o energiji, ki je bila pred dvema letoma v Munchnu, je proglasila premog za energetski most za'naslednje stoletje. Tudi pri nas ob spejemanju energetske bilance za naslednje leto povzemamo to ugotovitev. Zato je bila sprožena akcija za sklenitev družbenega dogovora o ukrepih za odpiranje novih in modernizacijo obstoječih premogovnikov ter eksploatacijo polj nafte in plina. Letos pričakujemo, da bo znašala proizvodnja premoga okoli 53 milijonov ton, za naslednje leto predvidevamo 60,7 milijona ton, kar pomeni 15 % porast napram letošnjemu letu, za leto 1985 računamo na 82 milijonov ton in v letu 2000 na verjetnih 150 milijonov ton. Želje so precejšnje in lepe, vendarle te ne garantirajo uresničitve. Elektroenergetske razmere so težke, težke so tudi energetske razmere, vendar zaradi pomanjkanja premoga doslej še ni stala nobena termoelektrarna, pač pa stoje termoelektrarne na nafto. Pristojni organi so pripravili "paket" 12 ukrepov za uresničitev predvidene proizvodnje in hitrejši razvoj premogovnikov. Ta akcija pa seveda ni prva, da bi pospešili razvoj premogovnikov. Zvezni izvršni svet je že leta 1980 sprejel program 17 ukrepov, nato pa je vsako leto enkrat problematika premogovnikov prišla na dnevni red. Od teh 17 ukrepov je bilo v republikah in pokrajinah pri usklajevanju soglasno sprejetih 5 manjpomembnej-ših odločitev, tisti sklepi, ki pa naj bi dejansko spemenili stanje, pa niso bili realizirani. Od takrat dalje poskušamo vsako leto napraviti korak naprej, vendar doslej to še ni uspelo. Prav zaradi odsotnosti1 ekonomskih kriterijev lahko tolmačimo vse nestvarne poteze v energetiki v zadnjih 15 letih, posebno pa od leta 1973 dalje, ko je nastala v svetu tako imenovana energetska kriza. V obdobju 1965—1980 je delež nafte v skupni porabi energije pri nas porastel od 18,7 na 42,6 %, naravnega plina od 1,7 na 7,5 %, hidro-električne energije od 14;5 na 16,3%, delež premoga pa je padel od 65,1 na 33,5 %. Za prva leta bi to nekako razumeli, za kasnejša leta pa nam nikakor ne gre to v račun, ker so strokovnjaki pravočasno opozarjali na posledice zapostavljanja domačih energetskih virov. Ugljevik - energija čez dve leti Elektrogospodarstvo Slovenije gradi skupno z elektrogospodarstvom Bosne in Hercegovine rudnik in termoelektrarno Ugljevik. Nova termoelektrarna bo imela skupno 300 megavatov moči. Slovensko elektrogospodarstvo prispeva pri tej investiciji tretjino potrebnih sredstev pri gradnji premogovnika in termoelektrarne, zato bo razpolagalo tudi s 100 megavati moči. Po prvotnih programih.naj bi termoelektrarna pričela obratovati že marca prihodnje leto, vendar se je rok za dograditev pomaknil zaradi pomanjkanja sredstev v drugo polovico leta 1984. (tl) PRISPEVAJTE ČLANKE V NAŠE GLASILO "SREČNO" Kakšna je toplotna vrednost goriv V vsakem zimskem času oziroma ohladitvi se na ta ali oni način poslužujemo za ogrevanje stanovanj, poslovnih in tovarniških prostorov, šol, vrtcev, bolnišnic itd. vseh mogočih goriv—premoga, elektrike, plina, drv idr. Vedno nas zanimajo toplotne vrednosti posameznih goriv in pa seveda cena. Radi se grejemo na najcenejši možni način in ob najboljšem toplotnem izkoristku. Odločili smo se, da bralce našega glasi- la seznanimo s toplotnimi vrednostmi premoga in drv. Nove toplotne vrednosti so izražene v MJ — mega džulih in veljajo za maso enega kilograma, v oklepajih navajamo tudi staro opuščeno enoto, izraženo v Kilokalorijah. Dodajamo pa tudi energijo, ki jo sproščajo pri kurjenju posamezna trda goriva. V razpredelnici navajamo povprečne spodnje vrednosti, s katerimi imamo opravka porabniki: Vrsta goriva Toplotna vrednost v MJ/kg v Kcal Energija v KWh a/ premogi: — črni premog / poljski antracit/ 27,2 6.500 7,5 — briketi / iz Vzhodne Nemčije/ 20,0 4,800 5,5 - briketi / iz SSSR / 16,7 4.000 4,6 — rjavi premog/ domači/ 16,7 4.000 4,6 — lignit / velenjski / 8,3 2.000 2,3 b/ drva : — bukova / suha / 14,6 3.500 4,0 — bukova / vlažna / 12,6 3.000 3,4 — lubje 9,6 2.300 2,6 — lesno oglje 20,9 5.000 5,8 V nekaj vrstah Samoprispevek v Črnomlju V nedeljo, 12. decembra, so se občani občine Črnomelj odločali na referendumu o uvedbi 1,5 % samoprispevka za komunalno dejavnost. Dosedanji samoprispevek, ki so ga občani plačevali od leta 1977 do 1982, so smotrno porabili. V zadnjih petih letih so namreč zbrali skupno 54 milijonov din. S tem denarjem in bančnimi posojili so položili 7,9 km vodovodov, asfaltirali ulice in krajevne poti v dolžini več kot 8 km, asfaltirali 12 km lokalnih cest in 42 km krajevnih poti. Prispevali so tudi k popravilu ceste v smeri proti Staremu trgu. Soudeležili so se graditve mosta preko Kolpe pri Sodevcih ter ceste od Semiča do Vrtače. Prispevali so tudi nekaj sredstev za nizko napetostno električno omrežje, transformatorsko postajo in daljnovod. Rezultat referenduma je bil povoljen. Udeležilo se ga je 93,4 %, za uvedbo samoprispevka pa je glasovalo 75 % vseh glasovalcev. Črnomaljci bodo samoprispevek plačevali od novega leta pa do konca 1987. po stopnji 1,5 % od osebnih dohodkov. V tej občini bodo plačevali odslej krajani 3 % samoprispevek, ker že doslej plačujejo 1,5 % samoprispevek za šole. S samoprisoev-kom bodo zbrali 80,6 milijona din. S temi sredstvi bodo nadalje gradili ceste, gradili in obnavljali vodovode, telefone itd. 'Nova stanovanja na Senovem Samoupravna stanovanjska skupnost Krško je zadnja leta zgradila precej objektov, precej pa so obnovili tudi starih stanovanjskih hiš. Znana je nova stanovanjska soseska Spodnji grič, ki ima 240 stanovanj. Tudi okolica stolpičev je lepo hortikulturno urejena. Gradijo pa tudi na Senovem in v Brestanici. Dograjen je blok z 42 manjšimi stanovanji na Senovem, dograjen pa bo kmalu tudi 24 stanovanjski blok v Brestanici, trgovino v tem bloku pa bodo dokončali v začetku prihodnjega leta. S tem so uresničili celoletni načrt družbene usmerjene gradnje stanovanj. V bodoče bodo zgradili letno na področju občine Krško okoli 60 novih stanovanj namesto predvidenih 80 do 100, kot določa srednjeročni načrt. Razgovor z zasavskimi novinarji Dne 14. decembra se je mudil v Trbovljah član predsedstva CK ZKS Jak Koprivc. V Domu družbenopolitičnih organizacij na ulici 1. junija 19 se je sestal z novinarji, ki delajo na področju revirjev. Udeležili so se ga tudi uredniki tovarniških glasil in člani komisij za informativno dejavnost. Tovariš Koprivc je udeležence seznanil z aktualnimi gospodarskimi in političnimi razmerami pri nas in v svetu. Posebej pa je poudaril nujnost pravočasnega in temeljitega obveščanja občanov in delovnih ljudi. Razgovor je organiziral aktiv novinarjev—komunistov, ki delujejo v Trbovljah. Tovariš Koprivc je bil do nedavnega glavni urednik časopisa Delo, pred kratkim pa je bil te dolžnosti razrešen in sedaj dela v predsedstvu CK ZKS. Razprava o nadaljevanju gradnje ceste Trbovlje — Zagorje Koncem novembra tega leta so se sestali predstavniki zasavskih občin s predstavniki republiške skupnosti za ceste. Govor je bil o nadaljevanju del pri gradnji ceste Trbovlje - Zagorje ob Savi. Vsi navzoči so podprli akcijo za nadaljevanje del. Obstaja možnost, da bodo to cesto prekategorizirali kot peti krak slovenskega cestnega križa. Morda bo potem šlo lažje pri investicijah oz. odobravanju sredstev. Sedaj so dela pri nadaljevanju gradnje tega cestnega odseka v celoti ustavljena. Nov Stanovanjski blok dograjen Ob letošnjem dnevu republike je društvo upokojencev Trbovlje slavnostno odprlo novo zgrajeni stanovanjski blok v Koloniji 1. maja v Trbovljah v neposredni soseščini doma upokojencev Franca Salamona. Slavja se je udeležilo večje število občanov, med drugim so bili tudi najodgovornejši tovariši. B blok, kakor ga imenujejo, pomeni prvi del gradnje večjega objekta. Predsednik društva upokojencev Jože Piki se je v svojem govoru toplo zahvalil kolektivu SOZD REK EK ter delovni organizaciji Zasavski premogovniki in TOZD Premogovnik Trbovlje za izjemno razumevanje, ki so ga pokazali pri določanju lokacije za nova stanovanja za upokojence. Na tem mestu sta stali namreč dve rudniški stanovanjski hiši, v katerih je bilo 18 stanovanj in sta bili pred pričetkom gradnje tega bloka porušeni. Zahvalil pa se je tudi sindikalnim organizacijam REK EK. Po njegovih besedah sta bili obe zgradbi porušeni v mesecu dni, v nadaljnih 8 mesecih pa je bila stavba zgrajena. Ob tej priliki je dobilo 49 upokojencev odločbe za vselitev. Naslednji objekt, ki ga že grade v neposredni soseščini in bo imel prav tako 49 stanovanj, pa bo dograjen in odprt za občinski praznik občine Trbovlje v letu 1983. S tem objektom bo zaključena gradnja objektov društva upokojencev in doma Franca Salamona. Za zadnja dva bloka velja, da je to tretja etapa v izgradnji zaključenega stanovanjskega naselja za upokojence in oskrbovance društva doma upokojencev. Novo zgrajeni objekt je povezan z domom Franca Salamona. Sredstva za zgraditev so se natekla v glavnem iz sklada za gradnjo stanovanj upokojencev Slovenije. Prav tu so pokazali veliko razumevanje za potrebe upokojencev in njihovih družin. Dela je izvajal SGD Beton, TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje. Gradnja dijaškega doma v Hrastniku O gradnji novega dijaškega doma v Hrastniku, v neposredni bližini športnega stadiona na Logu smo že večkrat poročali. Z deli so zelo pohiteli, tako da je bilo pred kratkim le še 12 dni zamud napram časovnemu načrtu gradnje. Objekt je v glavnem pod streho, dokončan pa bo do marca 1983. Novo zgrajeni objekt bo imel 3000 m2 razvite površine, v njem pa bo 240 le- žišč za dijake, prvenstveno za gojence našega rudarskega šolskega centra, nadalje jedilnice, učilnice, zaklonišča, knjižnico, prostore za rekreacijo ipd. Predračunska vrednost novega objekta znaša 90 milijonov 120.000 din. Dobršen delež pri financiranju novega objekta ima Republiška izobraževalna skupnost, ki prispeva določena sredstva za gradnjo dijaških domov. IV. Samoprispevek v Zagorju Na področju Zagorja je v javni razpravi predlog programa za IV. samoprispevek. Občani se bodo odločali namreč na referendumu za zgraditev nekaterih objektov, ki naj bi olajšali oziroma izboljšali delo in življenje občanov. IV. samoprispevek vsebuje v svojem programu nerealizirane objekte iz dosedanjega III. samoprispevka in pa druge objekte. Poudarek je predvsem na obveznostih do zgraditve oziroma sofinanciranja gradnje prizidka objekta za usmerjeno izobraževanje pri bivšem gimnazijskem poslopju v Trbovljah. Nadalje je v načrtu adaptacija zgradbe Partizan, ki naj bi služil v bodoče še boljšemu športnemu udejstvovanju učencev. Del sredstev nameravajo nameniti za obnovo Delavskega doma tako zunaj kot znotraj. V načrtu je tudi sanacija vodovodnega omrežja in razširitev pokopališča. Po vsej verjetnosti bodo programu dodali še kakšen objekt, ki bi bil nujno potreben obnove ali zgraditve. STT — sprememba organizacije Že v avgustu t. I. je Strojna tovarna Trbovlje seznanila svoje člane kolektiva s predlogom nove organizacije njihove delovne organizacije, TOZD in DS. Referendum o tem je potekal 2. decembra. 72 % glasovalcev se je odločilo za predlagane spremembe. Računajo, da jim bo nova organizacija o-mogočala izvesti večje spremembe, kar naj bi dalo v končni fazi tudi boljše rezultate v proizvodnji in omogočala tudi cenejše poslovanje. Svet za informiranje SZDL je razpravljal V začetku decembra je svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL v Trbovljah razpravljal o nekaterih problemih, ki se nanašajo na probleme informiranja občanov. Razpravljali so o programu Radiotelevizije Ljub- ljana za prihodnje leto in imeli nekaj pripomb z namenom, da bi se oddaje bolj približale poslušalcem in gledalcem. Obravnavali pa so tudi probleme, s katerimi se srečuje RTV zaradi pomanjkanja sredstev za odpravljanje napak, ki nastajajo pri pretvornikih, obravnavali tudi variantni predlog za novo naročnino, ki naj bi jo zbirali v okviru svobodne menjave dela z določenim odstotkom od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. V Hrastniku bodo več izvažali Resolucija skupščine občine Hrastnik o družbeno ekonomskem razvoju v letu 1983 predvideva, da bi združeno delo iz Hrastnika v naslednjem letu povečalo svoj izvoz za 11 %. Izvozili naj bi izdelke v vrednosti 15,75 milijonov dolarjev. Predvideno pa je, da bi hkrati zmanjšali tudi vrednost uvoza za 10 %. Seveda pa bo za dosego predvidenega izvoza potrebno tudi vlagati v modernizacijo proizvodnje. V Hrastniku je največji izvoznik Steklarna in bo tudi v bodeče nosila glavno izvozno breme hrastniške občine. Drugi največji izvoznik pa je Sijaj, ki izvaža raz-svetljavna telesa oziroma lestence. Tudi Tovarna kemičnih izdelkov predvideva povečanje izvoza. Že v letošnjih prvih devetih mesecih so hrastniške delovne organizacije izvozile za 20 % več kot v istem obdobju lanskega leta. 30 let Zveze prijateljev mladine v Trbovljah Dne 24.novembra je bila v dvorani Doma družbenopolitičnih organizacij v Trbovljah letna konferenca Zveze prijateljev mladine v Trbovljah. Letos proslavlja namreč DPM 30—letnico, pionirji pa 40—letnico svojega delovanja. Na konferenci so pregledali, v kolikšni meri so uresničili sprejete programe, kritično so ocenili opravljeno delo, pregledali so delo sveta zveze pionirjev ter sveta za delo s starši. Pripravili so program novoletnih prireditev, na dnevnem redu pa je bilo tudi vprašanje letovanja in rekreacije ter programske usmeritve Občinske zveze prijateljev mladine Trbovlje. Vzporedna cesta asfaltirana Dne 26. novembra so v poznih večernih urah delavci Cestnega podjetja Ljubljana asfaltirali vzporedno cesto v Trbovljah, in sicer spodnji del od Princa do Trga revolucije. Zgornji del ceste pa so namreč asfaltirali že prej, tako da je cesta sedaj od Kamnikarja do Trga revolucije asfaltirana. Po prvem decembru tega leta pa so dokončali še priključno cesto od Dimnika do Baroviča. Ostala dela na trasi nove ceste, to je priključke na stranske ceste, pločnike, razsvetljavo, cestne oznake ipd. bodo uredili v pomladanskih mesecih naslednjega leta. Nov čas obiskov v Splošni bolnišnici Zasavski zdravstveni cehter — TOZD Splošna bolnišnica Trbovlje, je zavoljo sprememb delovnega časa precejšnega dela občanov v revirskih občinah prilagodila čas obiskov v posameznih oddelkih bolnišnice takole: Na internem, ginekološko — porodnem in kirurškem oddelku so obiski od 6. decembra dalje ob torkih, četrtkih in sobotah od 16.30 do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 16. ure. Na otroškem oddelku pa so obiski vsak dan od 16. do 18. ure. Silvestrovanje v raznih domovih Tudi letos so se številne organizacije in društva pripravila na čim boljše praznovanje zadnjega dne v letu — na silvestrovanje. Poleg hotelov so pripravile zabavne prireditve s plesom tudi razne druge organizacije in društva. Tako bo v trboveljskem Delavskem domu letos organiziral silvestrovanje Mešani pevski zbor Slavček, v Domu svobode II mešani pevski zbor Svobode II z ansamblom Akvamarini, temeljito pa so se pripravili na to prireditev v planinskih domovih na Mrzlici, Kumu, Partizanskem vrhu, Domu pod Javorjem, na Zasavski gori, Kalu, Gorah, Bohorju, Šmohorju in drugod. Teden odprtih vrat v osnovni šoli Osnovna šola Trbovlje — pedagoška enota Alojza Hohkrauta prireja v času od 13. do 17. decembra 1982 teden odprtih vrat. V času od 13. do 16. decembra 1982 so sodelovali starši pri hospitiranju pouka, 14. decembra so pripravili tekmovanje v streljanju med ekipami pionirskih odredov osnovnih šol Trbovlje, v četrtek 16. decembra 1982 so se srečali člani zveze borcev NOV s pionirji pionirskega odreda Alojza Hohkrauta, v popoldanskih u-rah pa so pripravili proslavo v počastitev spomina narodnega heroja Alojza Hohkrauta in njegovega revolucionarnega dela. Po proslavi je potekal razgovor na temo: Pionir v krajevni skupnosti — pionirski hišni sveti. Ob tej priliki so izdali tudi svoj časopis Hura in pripravili razstavo izdelkov pionirjev. (tl) STEKLARNA IN SIJAJ SE ZDRUŽUJETA Že nekaj časa je v razpravi na različnih ravneh integracija doslej samostojnih delovnih organizacij v Hrastniku — Steklarne in Sijaja v enotno delovno organizacijo. Strokovna skupina bo v dveh mesecih izdelala elaborat, ki bo opravičeval predlagano združitev. Nato bodo izpeljali referendum, na katerem se bodo člani kolektiva obeh delovnih organizacij izjavljali ZA ali PROTI združitvi. Stališča osnovnih organizacij ZK obeh kolektivov so pozitivna. Hkrati s pripravljanjem strokovnih podlag za združitve Steklarne in Sijaja pa pripravljajo tudi predlog za spremembo števila tozdov v Steklarni. Sanacija Medijskih toplic Problematika Medijskih toplic na Izlakah pri Zagorju je že dolga leta aktualna. Težave so reševali z raznimi organizacijskimi spremembami, vendar vse kaže, ne vedno dovolj uspešno. Gospodarjev je bilo precej, vendar je vsem zmanjkalo "sape", ko bi bilo treba izvesti korenito obnovo v vseh pogledih. Obnova Medijskih toplic terja takojšen pričetek, sicer bodo propadale še naprej,, kljub doslej vloženim sredstvom za sprotno vzdrževanje. Gre za postopno temeljito obnovo. V načrtu je preureditev Medijskih toplic v rekreacijski — turistični center ožjega in širšega območja. Dela naj bi financirali deloma tudi iz samoprispevka občanov. Ker so Zagorjani v glavnem vsi za obnovo toplic, so prepričani, da bodo s sodelovanjem vseh končne našli koncept za trajnejšo ureditev te ga, nekdanjega turističnega bisera v revirskih krajih. Končno — sanacija teh objektov in namembnosti so dogovorjene na revirski ravni. Z majhno zakasnitvijo objavljamo posnetek kolektiva, ki je letos skrbel za najboljše možno počutje članov kolektiva našega kombinata, ko so letovali v počitniškem domu na Rabu. fFoto; M. Rimauer) V organizaciji Teniškega kluba Rudar je potekala letošnjo sezono rekreativna liga (včasih smo jo imenovali občinsko sindikalno prvenstvo) z osemnajstimi ekipami iz večine trboveljskih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Tekmovanje je potekalo skozi celo sezono in na koncu dalo tri finaliste, ki so v medsebojnih srečanjih odločali o najboljšemu. S TENIŠKIH IGRIŠČ Tudi letos je bila nepremaljiva ekipa REK EK, Zasavski premogovniki, v postavi: Ivo Berger in Nande Forte, ki je s 3 : 0 odpravila tretjeuvrščeno ekipo KS Ivan Keše 1 in z istim rezultatom tudi močno dvojico bratov Božjak iz STT. Tako je ekipa rudarjev že drugič zapovrstjo osvojila prehodni pokal, ki ji bo naslednje leto ob tako nepopustljivi igri kot do sedaj prav gotovo pripadal v trajno last. Zbiranje slovenske pripovedne slovstvene folklore V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce glasila Srečno z naslednjo prošnjo: — prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu pou- darili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali. — druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oz. ustno (folklorno) izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. Marija Stanonik Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana Novi trg 3 ANTONU POLANCU v spomin Pred dnevom mrtvih je odšel v svoj rojstni kraj, da bi se poklonil spominu svojih dragih. Kruta usoda pa je še enkrat nepričakovano zahtevala svoj krvni davek, ko je v petek, dne 29.10.1982, izgubil življenje v prometni nesreči v svojem rojstnem kraju Oplotnici pod zelenim Pohorjem. Žalostna vest o tragični nesreči je prispela v Zagorje že takoj naslednji dan. Pogreb na zagorskem pokopališču pa je pokazal njegovo priljubljenost med Zagorjani, saj tako množične udeležbe gasilcev iz celotnega Zasavja kot tudi stanovskih tovarišev— rudarjev, že dolgo ni bilo. Tovariš Anton Polanc je izhajal iz delavske družine v Oplotnici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, se izučil za kovača v bližnjih Zrečah ter se po končanem šolanju zaposlil kot kovač v rudniških remontnih delavnicah. V želji po nadaljnjem izpopolnjevanju je napravil izpit za varilca. Vključen je bil v družbene organizacije kot član pevskega društva "Loški glas", član ribiške družine, bil je tudi poveljnik Industrijskega gasilskega društva rudnik Zagorje, opravil izpit za gasilskega častnika, republiškega sodnika in bil član operative občinske gasilske zveze Zagorje. Kot dobrega sodelavca in predanega gasilca ga bomo ohranili v najlepšem spominu. „ „ , Anton Prebil ZAHVALA Ob boleči, tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Antona Polanca, varilca v TOZD RESD ZAGORJE, se najiskreneje zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi govornikom, številnim gasilskim društvom, rudarski godbi in pevskemu zboru Loški glas kakor tudi drugim organizacijam, ki so se poklonile njegovemu spominu. Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki so mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Zahvaljujem pa se tudi za denarno in moralno pomoč vsem tozdom v DO ZPT v Zagorju. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Marta in otroci V času od B.novembra 1982 do vključno 26. novembra 1982 so darovali kri naslednji sodelavci iz vrst članov kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja: 5. novembra 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Erjavec Franc, Ramšak Ivan, Vozelj Karel, Suša Bojan, Šmergut Jože TOZD in DS s področja Hrastnika Jesenik Alojz, Vogrinc Vinko, Ritonja Ivan, Kajtna Karel 12. novembra 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Jevševar Jernej, Matijevič Milorad, Brečko Andrej, Drugovič Ivo, Hriber-ski Jože, Kuder Franc, Senčar Ivan, Tominšek Anton 19. novembra 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Kos Vladimir, Oberžan Bojan, Sladič Anton, Smode Drago, Baškovč Ladislav, Gostečnik Ervin, Černivec Milan, Bajda Marjan, Golob Rajko, Kešelov Aljoša, Imširovič Amir, Murko Milan, Avsec Martin, Starc Dominik, Mak Dušan Krvodajalstvo TOZD in DS s področja Zagorja Bregar Dušan in Gerečnik Franc 24. november 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Jerman Boris 26. novembra 1982 TOZD in DS s področja Trbovelj Strniša Rudi, Paveljšek Milan, Leskovšek Lado, Šmergut Niko, Pavlič Jovan, Ilič llija, Tomaič Žarko, Ahlin Darko, Živkovič Janko, Piki Jurij, Hanžič Slavko, Ričko Viki, Blaznik Darko, Herle Stane, Barovič Milan, Dolanc Milan, Grobljar Jože, Jambrovič Mladen, Rajner Rajko, Hauptman Vlado, Lučič—Kikič Marko TOZD in DS s področja Zagorja Razpotnik Gvido, Jesenšek Stanislav, Kralj Jože, Perme Vojko, Klančišar Slavko, Brvar Franc, Palčič Rudi. TOVARIŠI, DAROVALCI KRVI, HVALA VAM! Majda Jurše Rešitev nagradne križanke ob 29. novembru Vodoravno: VPAD, AKT, DASSIN, KONEK-TOR, SOPOTNICA, SOCIALIZEM, KODEIN, EMIL, ERROL, Tl RS, SAMOUPRAVLJANJE, PETLETKA, KIJ, TIARA, BAT, ITO, RD, SUNEK, ERG, NANA, JENISEJ, BON, TR, ELA, KARAMELA, GE, MORA, PUTIKA, OKARINA, BOLID, OVITEK, RAL, VODA, DOL, Tl, TRK, MINIMAKS, EZAV, OPIS, OŠ, SB, KNA, AKI, ANASTAS, ŠČEPEC, ORO, INDRI, ION, KERALA, LOKOSTRELSTVO ANN, JELO, OBVESTILO, VOS, NEGA, TER, NETOPIR, ASTRA, DISKOTEKA, DILEMA, ST, ERA, JAUK, SORA, SINAJ, TLIVKA, PONIKVA, RISAR, PESTO, ATOM, ELEKTRIKA, VERLAINE, SR, NAFTA, VARIETE, KES, IME, IZA, REALIST, MINAS, PLIN, CAL, HOJA, TETOVO, CELICA, ART, LAN, ROGAČ, OPORA Navpično: POTOŠKA VAS, ENICA, NEUVRŠČENOST, LAZAR, BALTIK, ERNST, TREFALT, PANAIT, SPA, RELIKT, VK, ETA, KEMBELJ, ARISTARH, POSEST, KAKI, CAEN, AVAR, EOL, ANOMALIJA, NK, LED, KRIVAJA, DECIMETER, RINOLOGIJA, KALAN, KILOTONA, AMARO, ASA, ARI, ATA, UK, IMOLA, OKO, KU, IST, KOL, PARSEK, KA, OBTOK, VETER, TRIER, DELAVSKI SVET, ET, TO, ZRAK, JARO, INTERES, PREMOG, SERVIS, IDE, DRS, KOPEL, IVA, DOMOLJUB, NAZARET, AROSA, NOČ, AP, LJ, NOGA, ANILIN, ANTIKA, SOK, ATENE, DVA, SLED, IONESCO, STOTNIK, BO, SITOTISK, ES, EP, INDIJA, MOLOTOV, OLIVA, PLO, NIERERE, OL, PANO, PENAT, ILIR, CIS, ARTRITIS, LIMA, OSMICA, AN, GRADIS KRAJ, MRENA ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 8. decembra 1982 na objavljeno nagradno križanko "Ob 29. novembru—dnevu republike" skupno 27 rešitev. Med reševalce, ki so pravilno rešili križanko, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: 1. nagrada: Anton Žibert, Trg revolu- cije 2b, 61420 Trbovlje; 2. nagrada: Erika Šergan, Novi dom 33b, 61420 Trbovlje; 3. nagrada: Milena Jarc, Partizanska c. 1 22a, 61420 Trbovlje; Vsem trem nagrajencem čestitamo ! Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. Novoletna nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami novoletne nagradne križanke, objavljene v tej številki glasila Srečno, bomo razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z rešitvami pošljite na naslov: SOZD REK Edvarda Kardelja, Uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do vključno 7. januarja 1983. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Siečno i-iMm Uto 1.k. Talent za prodajanje ima tisti, ki je prodal molzni stroj kmetu, ki je imel eno samo kravo, za plačilo stroja pa je kravo vzel! Boljši je velik trebuh od pitja in jedače kot pa kriv hrbet od dela. Od dela še ni nihče postal debel, od lakote pa se še ni nobeden v hlače podelal. Če si milijone žensk ne pusti več diktirati od moških, zakaj je potem toliko stenografk in tajnic? Mojster pravi pomočniku: ,,Napiši račun! Popravilo znaša 892 din, to je okroglo 1000 din. Čakaj, to pa preokrog-lo izgleda, zato napiši 1118 din." Mojster pride zjutraj v delavnico in vpraša vajenca: „Kaj je danes?" „Pone-deljek", pravi vajenec. „No, vidiš, da* nes je ponedeljek, jutri je torek, nato sreda, četrtek in teden bo okrog, ti pa še nisi nič naredil." Vest iz lokalnega časopisa: — Ko so gozdarji poostrili nadzor v gozdu, novoletne jelke niso več izginjale. To zlasti lahko trdimo za obdobje v januarju in februarju. Kakšna je razlika med zdravnikom in veterinarjem? Zdravnik se lahko poroči s svojo pacientko. Tudi pri koledarjih lahko varčujemo _kot pri telefonskih imenikih. Ko dobimo ali kupimo novega, vrnimo starega, če še ni veliko rabljen, ga uporabimo še za naslednje leto! Vremenska napoved, ki velja za celo leto in še resnična je povrhu: — Kakršno vreme je na Silvestra dan, tako je potem celo leto. Janezek se je rodil na novoletno noč ob pol dvanajstih. Zapisali pa so, da se je rodil ob pol enih in je bil zato celo leto mlajši. Janez je pa umrl ob pol enih, pa so zapisali, da je umrl ob pol dvanajstih, da so ga lahko en dan prej pokopali.. Humor in anekdote „Moj dedek mi da za vsako dobro oceno v šoli 1000 din". ,,ln koliko si že zaslužil?"„Do sedaj sem mu jaz dolžan pet tisoč." ..Koliko otrok imate?" Imam pet hčerk, dve sta poročeni." „Torej, imate še tri doma?" „Ne, samo onidve, poročeni." Veste zakaj si ne upa Janez kaditi? Boji se, da bi se mu vnela slama v glavi. Ko je bil še Žaubi grobar na našem starem pokopališču, je nekoč kopal jamo. Pa je prišel mimo miličnik in mu dejal: „Kaj ne misliš, Žaubi, da je jama preplitva?" ,,Meni še ni nobeden ušel," se je pohvalil Žaubi, „tebi jih je pa že veliko." Žena je rekla zjutraj Janezu: —„Veš, žarnica je pregorela." Janez je zamahnil z roko. „Pusti jo, za čez dan bo že dobra." Spet je eno leto več in eno manj. Eno več za penzijo — eno manj do smrti! Če pa vzamemo povprečno, pa ostanemo na istem. Torej ostanimo na istem, da bi praznovali še veliko Novih let. Za drugo, 1983., vam pa obilo energije želi — vaš vrtnar Milan. Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n.sol.o., 61 420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet —predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor; Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Cerovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije št. 421.1/74 z dne 9.1.1974 spada glasilo "Srečno" med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Tisk KTL - TOZD TIKA Trbovlje PRISPEVAJTE ČLANKE V NASE GLASILO "SREČNO" vL» *JL» «JU vL» vL» *JL» *JL» »T* 'T* *T' •T' 'T* 'T* vL* v L* -vb* <1» vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* *yv *^S *yv *yv *yv **|v *-jv *^v *^v *-jv *y»