AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 19TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Kako se igra za vaše dolarje! Vaje za "Domna" Vaje ta teden, ki je zadnji pred predstavo, se bodo vršile po sledečem redu: nocoj, v pondeljek, 19. sept. vaje. za t're-tje in petp dejanje. V torek, 20. sept. pa bo glavna skušnja za celo igro od prvega do zadnjega dejanja. Ker ;bo to naša edina celotna skušnja, sc nujno prosijo vsaj vsi igral-ci in tudi pevci in pevke, da go-tcvo pridejo. Začeli bomo že ob 7. uri. Pomnite, da je navzočnost j vsakega igralca pri tej skušnji neobhodno potrebna. — Režiser. Volivno glasovanje Poskusno glasovanje glede moči, ki jo ima Roosevelt v državi Ohio in glede prohibicije, je dcsedf j prineslo na dan sledeči rezultat: za Roosevelta je bilo oddanih 15,495 glasov, za Hoover j a 5,895. Za prohibicijo 3,-087, proti prohibiciji pa 20,107. t AMERIŠKA NO. 220 Farmarji so podvojili nemire v stavki. Najbrž pošlje vlada vojaštvo i Sioux City, Iowa, 17. septem- j bra. Ker so bili deputy šerifi i Ponovno napadeni od štrajkujo-čih farmarjev, zlasti v Wood- i bury okraju, je šerif ponovno naprosil governerja Dan Turner ja, da pošlje milico v ogrožene okraje. Poročila iz glavnega mesta Des Moines naznanjajo, da governer ne bi nič kaj rad rabil vojaštvo v farmarskem okraju, toda odločil se je, da naredi konec, nemirom na ta ali oni način, šerif Davenport je brzojavil governerju sledeče: "Položaj v našem okraju je tak, da ga ne morem več kontrolirati. Prosim torej za takojšno pomoč. Prosim vas, da odprete naše javne ceste, da se trgovina in promet lahko neovirano vršita naprej." Prošnjo šerifa je podprl tudi državni pravdnik. Governer je pa izjavil, da ima v mislih načrt, glasom katerega se bo štrajk farmarjev dal zlepa potolažiti, ne da bi bilo potrebno poslati vojake nad farmarje. Sinoči je bilo 60 deputy šerifov poslanih na pot blizu Correction-ville, češ, da prosijo tam vozniki trukov za pomoč. Deputiji so odpotovali na lice mesta, toda so bili na cesti napadeni po kakih 500 farmarjih, ki so metali kamenje in opeke na šerifove pomočnike in jih je bilo več ranjenih. -o- Novice iz Girarda Sporočam vam žalostno novico : Vile rojenice so se oglasile v družini Joe Cekuta ml. Pustile so pri družini mrtvega novorojenca. Oče in mati sta se zelo veselila tega dogodka, kakor tudi vsa družina našega eouncil-mana Mr. Joe Cekuta, ki bi s tem postal stari oče. A usoda je hotela drugače, in tako danes vsi žalujejo. Prizadeti družini iskreno sožalje! — Gospodinjski klub priredi svoj prvi piknik v soboto, 24. septembra, zvečer, v "Slovenski Bistrici." Pridite pogledat, kaj vse bodo pripravile Vrle gospodinje! — J. Dolčič. "Mučeniška smrt sv. Neže" Igralce in igralke te igre se obvešča: prihodnja vaja za igro se vrši v sredo, 21. sept. ob 7:30 v S. N. Domu, in to namesto v torek, 20. sept. kot je bilo prej sporočeno. Storilo se je to na ljubo "Ameriški Domovini," ki se trudi za dobro stvar. Prosim torej, da to upoštevajo igralci drame "Mučeniška smrt sv. Neže" in sicer: v torek, 20. sept. se vrši vaja za 1. in 4. dejanje, privatno, kar smo morali narediti radi spremembe, v sredo 21. Sept. pa je vaja v SND, ob 7:30 zvečer. — Igrovodja. Zadušnica V torek, 20. septembra, se bo brala v cerkvi šv. Vida sv. maša zadušnica ob 7. uri zjutraj za pokojnim John Budič ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so Prijazno vabljeni. Christos obsojen Peter Christos, 51 let star, k: je ustrelil svojo 21 letno staro ljubico, Margareto Rursko v svn jem stanovanju na 507 Woodland Ave. dne 4. julija, je bil v soboto obsojen v dosmrtni napor. Neplačani računi Mestna vlada pravi, da ima 52,000 odjemalcev vode neplačane račune. V 1,700 slučajih se je voda zaprla, toda v 1,500 teh slučajih je bil potem račun poravnan in se voda zopet oddaja. Hoover bo moral na agita-cijsko pot, ker sicer se boji velikega poraza Washington, 17. septembra. Predsednik Hoover se je odločil, da mora osebno na volivno agitacijo, ker sicer zgubi gotovo pri volitvah. Ko je dobil v roke govor, ki ga je imel demokratski kandidat Roosevelt v Kansasu za zapadne farmarje, je Hoover odločil se, da mora sam na pot. Hoover je mnenja, da Roosevel-tov govor farmarjem v Kansasu ne "drži dobro," in nihče drugi izmed republikancev mu ne more točno odgovoriti kot sam Hoover. Dočim prvotno Hoover splch ni nameraval iti na pot, pač pa je mislil, da bo imel tri govore po radio, da razvije svoje ideje za prihodnja štiri leta, v slučaju, da je izvoljen, pa ga je (sedaj demokratski kandidat Roosevelt prisilil tako daleč, da namerava iti na pot in imeti po deželi pet večjih govorov. Zlasti pa skrbi Hoover j a izid volitev v državi Maine, kjer so republikanci prvič v dvajsetih letih popolnoma pogoreli. -o- Novi državljani Pri zaslišanju na zvezni sod-niji za ameriško državljanstvo pretekli petek so dobili sledeči naši ljudje državljansko pravico: Jos. Žitnik, Julijana Uran-kar, Mary Struna, Katie^Pavšek, Štefan Prah, Frank Burgar, Ivan Repar, Frank Tratnik, Mary Burgar, Frank Obreza, Frances Zakrajšek in Fannie Trejar, skupaj 12 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 106, danes 12, skupaj 118 novih ameriških državljanov letos. Prihodnje zaslišanje se vrši 30. septembra na zvezni sodniji. Naši novi naročniki Pretekle dni so se sledeči Slovenci naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": John Kramer, Frank Pintar, Mike Hanko, vsi v Clevelandu. Josip Zupec, Bar-berton, Ohio, Mrs. Frances Une-tich, Salem, Ohio, Mrs. Ana Kri-žanic, Cicero, 111. Nadalje sledeči v Geneva, Ohio: Anton Ko-šiček, Jos. Berkopec, Ana Vi-rant, John Galič, Louis Koschar. V No. Madison, O..: Martin Po-ljanec, Chas. Petiani. V Perry, Ohio: Anton Mah. Vsem cenjenim novim naročnikom prav iskrena hvala in upamo, da jim bo dnevnik ugajal. Radi nog — razporoka Mrs. Ilonka Fabian je povedala na sodniji, da je morala na farmi svojega moža v Lorain county tako delati, da so ji odpovedale moči v nogah in skoro ne more več hoditi. In pravi tudi, da njen mož, Joseph Fabian, 8637 Buckeye Road, jo je večkrat zasramoval vpričo drugih. Zato pa želi razporoko'. In dobila jo je! Tretji agent že zadnji teden smo poročali, da sta morala resignirati dva zvezna prohibicijska agenta v Clevelandu. Tema je sledil sedaj še tretji, neki Thompson, ki je bil suspendiran radi nepravilnosti. Zamenjana farma Mr. Jim Pevec iz Euclida je prevzel farmo od poznanega Jos. Modica v Geneva^ Ohio. Priporoča se za nakup grozdja, ki je tam prav lepo. Uradni obisk Po uradnih opravkih se je mudil včeraj v Clevelandu Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik Jugoslovanske Katoliške Jednote. 9 e Tisoči in tisoči dolarjev so pripravljeni za roparje Kruto in skoro zločinsko je poročanje v gotovih časopisih, ko se poroča z nekako naslado, da je ta ali ona banka zaprla vrata. Resnica je, da je zaprlo v Ameriki tekom zadnjih treh let nekako 8,000 bank svoja vrata, resnica pa je tudi, da so bile to po ogromni večini male banke v malih podeželskih mestih, ki so bile produkt "prosperitete," ko je vsak politikar ali vaški očanec, ki je imel par tisoč pod palcem, šsl in ustanovil "svojo banko." Zdravega pri tem ni bilo nič, pa je moralo priti do poloma. Res je pa tudi, da je zaprlo večje število starejših bank z večjim premoženjem. Prisiljeni so bili zapreti radi depresije ali pa radi kriminalnega poslovanja direktorjev. Resnica je pa tudi, da je večina teh bank zopet odprta za poslovanje na zdravi podlagi in od januarja meseca pa do 1. septembra je odprlo nad 1,500 bank po Zedinjenih državah svoje prostore in vloge, potem ko so se razmere sanirale na podlagi državnih ali zveznih zakonov. Če poštena banka zapre vrata, se nikomur ni treba bati. V 90 slučajih izmed 100 dobijo vložniki svoj denar pošteno izplačan. Saj pride vsak posamezni trgovec, vsak posamezen delavec v času depresije v zadrego glede plačil. Kako ne bi prišel denarni zavod, ki je posojeval na dobro vero, ime in lastnino denar, pa naenkrat vidi pred seboj skoro vse svoje vložnike, katere je pritisnila depresija, da zahtevajo denar, da se preživijo! A denar ni zgubljen, če banka zapre vrata, razven v slučaju, kjer so bančni uradniki kriminalno poslovali, pa tudi tu dobijo vložniki končno, ko se razmere uredijo, večino svojega denarja. Kriminalna pisava gotovih listov in nekako škodoželjno pisanje o zatvoritvi bank je imelo I po deželi med ljudmi, ki so lahke vere in ne mislijo daleč, da so denar pobirali iz bank in ga hranili doma. Stotine in stotine milijonov dolarjev je bilo na ta način odtegnjenih javnemu prometu in kreditu, in ni čuda, da je depresija vedno bolj pritiskala. Da je pa bil denar potegnjen iz bank in spravljen na domu, so pa v prvi vrsti vedeli banditi in kriminalci, ki v teh časih ljudskega nezaupanja in nevednosti žanjejo bogato-žetev. Ne bomo opisovali vlomov v privatna stanovanja od strani banditov, ki slutijo denar pri posameznikih, naj opomnimo naše ljudi le na številne slučaje ropa in vloma pri naših lastnih rojakih v Clevelandu tekom zadnjih osem mesecev. Skoro $50,000 je bilo odnesenega našim ljudem iz privatnih stanovanj v par mesecih, da ne omenimo še posebej drznega vloma pri prekmurskem Slovencu Bakerju na 1145 Hamilton Ave., ko sta pretekli petek dva roparja odnesla $8,000 družini, ki je 23 let stradala, da si je prihranila denar. Mož in žena sta imela denar v banki, pa sta ga vzela ven, ko jima je črna duša svetovala, da "banka ni varna." Sedaj je njun denar "varen" pri roparjih. "Ameriška Domovina" kot lo-Ijalna svetovalka naroda, kateremu služi že 35 let, je neprestano opozarjala naše ljudi in brate Hrvate, naj imajo svoje prihranka tam, kamor spadajo — v slovenski banki, The North American'' Trust Co. Iz številnih ropov in vlomov v naselbini tekom zadnjega pol leta je videti, da imajo stoteri naši rojaki stotisoče dolarjev na svojih domovih, kjer so izpostavljeni vsak čas ropu, vlomu, ognju, tatvini in drugim nevarnostim, dočim imamo v ! svoji sredini močno, zanesljivo, pošteno in od države priznano banko — The North American Trust Bank, ki v vseh teh časih depresije in pomanjkanja vedno točno izplačuje vse svoje obveznosti, a pričakuje pa tudi, da uživa pri ljudeh polno zaupanje Naša narodna dolžnost je, da ponovno in ponovno opozarjamo vse naše ljudi in brate Hrvate na naš najmočnejši denarni zavod v Ameriki, na North American Trust Bank, kjer je mesto ne samo za vse Slovence v Clevelandu in v državi Ohio, pač pa tudi za vse ameriške Slovence, da imaio shranjen svoj denar. Prostor za vaš trdo prisluženi denar niso cunje in žaklji, niso podnice, postelje, špampeti, podstrešje ali garaže, pač pa najmočnejša slovenska banka, kjer dobite vedno in točno svoj denar, ako ga shranite, in pri tem ne riskirate, da vam roparji ob vsaki priliki odnesejo vse prihranke vašega trudapolnega življenja in trplenja. V kratkem bodo prišli boljši in drugi časi, in slovenska banka, The North American Trust Bank bo vaša prva pomoč, da pridete naprej. Zaupajte ji sedaj, in prepričani smo, da nam boste hvaležni za nesvet. Ameriška vlada, državna vlada, okrajna in mestna vlada se poslužujejo naše solidne North American Trust Bank, in mi, kot narod, bi morali biti prvi, ki podpiramo to naše največje, najmočnejše finančno podjetje v Ameriki ! -—o- Bivši policist Frank Ward, bivši policist, ki je bil radi pijanosti odpuščen iz službe, je bil aretiran, ko je prihajal iz neke grocerije, kamor je vlomil. Nosil je s seboj polno naročje ukradenega blaga. * župan Walker je na parniku, ki ga pelje proti Italiji, močno zbolel. Jetika bo v letu 1937 skoro iztrebljena, trdijo znani zdravniki Dr. Gerald B. Webb, narodno znan zdravnik-špecialist za bole-jzni na pljučah, se je izjavil, da I v letu 1937 bolezen jetika ne bo j nudila nobenega problema več,1 in bo skoro iztrebljena. To se je! zlasti dognalo tekom triletne depresije, ko umira čimdalje manj ljudi od jetike. Dr. Webb je go-ivoril pred medicinsko akademijo I v navzočnosti slavnih ameriških zdravnikov v Clevelandu. Dr., Webb je mnenja, da jetika v Ameriki popolnoma izumira. Od časa do časa je jetika že v drugih deželah začasno izumrla. Niti v Egiptu niti v Palestini niso v starih časih poznali jetike, toda danes jo imajo v obilici v Palestini. Edino gotovo zdravilo danes za jetiko je popolen počitek, ki vzame od dveh do štiri leta. Večina zdravnikov ne priporoča dovolj počitka jetičnim bolnikom. -o- Lepa zmaga Orli so porazili včeraj popol-; dne v Gordon parku "Pioneers" od H. B. Zajednice. Rezultat je bil: 4:1. Zmagoviti "Orli" morajo dobiti še eno igro, predno bodo proglašeni prvakom Med-1 društvene Zveze (Interlodgej League). Ako pa Orli zgubijo i prihodnjo nedeljo, tedaj se vrši! tretja in odločilna igra. Ignatius Jeraj, "lučar" (pitcher) pri Orlovem klubu, se je odlikoval i včeraj v tekmi, kot tudi Joseph Kostanjšek in Nick Habian. Za! Pioneer-je so bili pa odličnjaki Bajac in Jurkovič. Nad tri ti-j soč ljudi našega naroda je bilo navzočih, ko se je vršila tekmovalna igra. Prihodnja tekma j se vrši zopet v Gordon parku v j nedeljo točno ob pol dveh po-' poldne, in ne ob pol treh, kot! zadnja igra. Ko bodo Orli in Pionirji, ki so v razredu "A" skončali, nastopijo žil njimi. Spartans od SSPZ in Eastern | Stars od S. D. Z. Ti klubi so v! S razredu "B" in zmagovalci te i j tekme nastopijo kasneje v tek-rni s "Holy Name" za prven-! stvo. ___ Da bi ga strela . .. John Horvath, 36 let star, stanujoč na 4520 Finn Ave., je srečal dva tujca na Euclid Ave. in E. 9th St. Eden izmed tujcev je povedal, da ga popelje s seboj v Evropo na potovanje. In dobrodušni tujec je imel $30,000 ter je naprosil Horvatha, da "drži denar," toda za garancijo i mora pokazati nekaj svojega denarja. Horvath je potegnil $700 iz banke in izročil denar tujcu, nakar je drugi tujec rekel, da ga boli glava, in Horvath je šel v bližnjo lekarno po "pulferce." In ko je prišel nazaj, je Horvath še imel v rokah $30,000 v — časopisnem papirju, tujca sta pa zginila. In sedaj Horvatha boli glava, pa nima "pulfercev." Tekma balincarjev Pri balincarski tekmi, ki se je vršila včeraj pri Slovenskem Delavskem Domu so dobili nagrade sledeči: Prvo nagrado, :R. Tomšič, F. Barbiš in A. Au-čin. Drugo nagrado: L. Požar, H. Križnik in K. Krpan. Nagrade za tekmo je daroval Mr. Josip Žele, za kar se mu odbor in balincarji lepo zahvaljujejo. Draga preiskava $37,000 je že plačala okrajena blagajnika, iz katerega so ukradli $500,000. In preiskava še ni gotova. Radi starega kruha je prekmurski Slovenec streljal policiste in sebe V soboto večer je bil ustreljen 61 let stari prekmurski Slovenec George Kuhar, katerega so ubili policisti v kokošnici v ozadju njegovega stanovanja na 3241 E. 44th Place. Dvajset minut ga jo oblegalo pet policijskih čet, in tekom obleganja je bil ranjen en policijski saržent, en policist in dva civilista. Kot pripovedujejo detektivi se je Kuharju omračil um radi alkohola in družinskih razmer. Rojak Kuhar je po po-e'avi pravi velikan. "Vse vas bom, ubil!" je kričal Kuhar v soboto popoldne ob treh na svojem domu, ko je obtožil svojo ženo, češ, da drži s svojim sinom, ki je dobil na mizo svež kruh, dočim je dobil George par dni star kruh na mizo. Kot pripovedujejo sosedje so se v hiši Kuharja pogosto prepirali, zlasti kadar je prišel Kuhar pijan domov, ali pa se je opijanil na domu. Ko je Kuhar v soboto večer ležal mrtev v garaži, potem ko ga je policist petkrat ustrelil, so prišli sosedje in pljuvali na njegovo truplo. "Vse leto nam ni dal miru, neprestan krik in vrišč je odmeval iz njegove hiše," so hiteli zatrjevati. V soboto se je začel prepir ob 1. uri popoldne, ko je prišel Ku-h?r popolnoma pijan domov, kot je povedala Mrs. Kuhar. Obenem ' je prišel tedaj domov tudi 20 letni sin Štefan. Ko je Štefan fidel star kruh na mizi, je šel v gro-corijo po svež kruh. Imel je pet centov, vse svoje premoženje. Ko je oče videl sina, da ima svež kruh, je začel godrnjati, češ, zakaj bi sin jedel svež kruh, on pa starega, žena mu je povedala, da je fant kupil kruh za svoj denar, toda Kuhar je rekel: "Vseeno, zakaj bi jaz jedel star kruh, sin pa svež kruh. Slabe zobe imam in ne morem jesti kruh, ki je trd kot kamen. Nastal je prepir, tekom katerega je Kuhar udaril svojega sina Štefana in tudi 15 letnega sina Georga. Mati je bežala iz hiše in poklicala sosede na pomoč, ki so šli in poklicali policijo. Kuhar pa se je medtem utaboril v garaži, ko je dobil puško. Dvanajst policistov je prišlo na lice mesta. Saržent Paleček je naročil policistu Jeriču, da gre po bombe. Medtem je pa Kuhar streljal iz garaže, in pozneje iz kokošnice in obstrelil nevarno tri policiste, Palečeka, Mckranskija in Štefanika. Pozneje ga je pa pogodil s strelom (neki policist, in Kuhar se je j zvrnil mrtev ha tla. Tisoče sosedov je zrlo na divjo borbo med policisti in ponorelim možem. ii AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N1WBFAMW Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ba Ameriko In Kanado na leto H it Za Olereland, po poMl, eelo leto 97.00 Ba Ameriko In Kanado, pol leta $S.M Za Cleveland, po polti, pol leta tS.B0 Za Cleveland po raxnatelclb: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta 11.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta IS.00. Posameana itevllka > cente. ysa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Hlnderaon 0098 JA1CKB DKBKV7CO and LOUIS J. FDRO. Bdltors and Publishers Entered as second class matter January 6tb, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March Ird, 1871. ;No. 220, Mon., Sept. 19th, 1932 Videli so, pa niso povedali "Resnica je tudi, da če človek misli, da bo s prvo lažjo kaj pridobil, pa bo pozneje, ko misli govoriti resnico, toliko več zgubil. "Poglejmo, kaj se je zgodilo. Predsednik' Hoover je meseca marca, 1930, javno povedal v posebni poslanici ameriškemu narodu, da stoji prosperiteta takoj za vogalom, in da je sigurno, da ne bo trajalo trideset dni, pa se bodo vrnile zopet normalne razmere v Zedinjene države. "Časopisje je citiralo te predsednikove besede, in visoko ter odgovorno stališče, ki ga zavzema Hoover kot predsednik Zedinjenih držav, je gotovo vplivalo na ameriški narod tako, da mu je marsikdo verjel, da, skoro vsi smo mu verjeli, kajti če predsednik nekaj tako važnega trdi, mora biti že dobro in resnično. "Ameriški narod pa je ponovno nasedel Hooverju. Pozabil je najbrž, da je Herbert Hoover v letu 1928 tudi povedal, da če bo on predsednik, bo imel vsakdo dva avtomobila in pečeno kokoš vsak dan na mizi. "Ameriški narod je to verjel, pa je izvolil Hooverja. Danes imamo sicer kokoš, toda ne na mizi, pač pa crknjeno, ker nima živeža, imamo avtomobil, ki se pa ne premakne i.z garaže, ker ni gasolina. "Meseca marca, 1930, je Hoover ponovno trdil, da je prosperiteta okoli vogala, in v 30 dneh bo vse dobro. Trideset dni je prešlo, v aprilu je bilo še hujše, in meseca maja je predsednik Hoover zopet stopil pred ameriško javnost in ponovno poslal med ameriški narod vest: "najhujše je minilo!" "Toda dan za dnevom je bilo slabše. Narod je še molčal, čakal in čakal. Imel je še zaupanje v svojega predsednika. Prišel je mesec december, leta 1930, in Hoover je ponovno poslal mirovno poslanico narodu: "srečno smo prestali najhujše, in na spomlad leta 1931, bo zopet vse normalno." Toda ko obljubljene prosperitete le ni bilo na spregled, je Hover začel drugače govoriti. Za trideset dni se plačuje najemnina stanovanj, in v 30. dnevih se mora ista ponoviti. Besede pa se ne morejo ponavljati, ker tok časa dokaže, da se gotova prerokovanja ne uresničijo. Hoover je moral, prisiljen od dogodkov časa, začeti peti drugo pesem. Narodna pesem je lahko stara, pa je vedno nova, privatna pesem pa se hitro preživi, in se je tudi. Proti koncu leta 1931 je Hoover končno priznal, da imamo depresijo v Zedinjenih državah. Rekel je javno, da je potrebna pomoč, dočim je prej dve leti trdovratno tajil, da bi bilo kaj narobe v Zedinjenih državah. "Vsa ta stvar bi se lahko že mnogo prej razglasila javnosti, kajti Hoover je dobro vedel, kaj pride, in bi se lahko pripravil, da bi s svojo "inženirsko sposobnostjo" in s svojo "človekoljubno ljubeznivostjo" preprečil neizmerno gorje. Narod ne more vedeti ob vsakem času, kaj se godi za kulisami, a zato je dolžnost predstavnikov naroda, da slednjemu ob vsaki priliki natočijo čiste resnice.. Danes vidimo, da časopisje vsako vest, ko se naznanja, da je par sto delavcev dobilo kje delo, razbobna v svet, kot da je kriza prestana in se dobri časi vračajo. Mi imamo v mislih ameriško angleško časopisje. Seveda je tudi naše časopisje primorano poročati o enakih zadevah, toda ne s komentarjem, da je raditega svet odrešen. Za vsakih 1000 najetih delavcev danes se nadaljnim 2000 znižajo plače ali pa skrajžajo delovne ure, zmanjša zaslužek. Kriminalni visoki tarif, katerega je republikanska stranka tako visoko dvigala v nebesa, rekoč, da bo držal visoka plače ameriških delavcev, je povzročil, da so iste plače danes, pri visokem tarifu tam, kjer so bile pred 30. leti — 25 centov na uro. Težko stališče bo imel Hoover letos, težko iz vzroka, ker ni ob pravem času povedal resnice, ker je grešil v tem, ko je mislil, da se da ameriški narod dosledno vleči za nos. NAŠI ROJAKI V OKOLICI GENEVE IN MADISON, O. Malo kje se dobi človeka, katerega bi narava tako izborno izbrala, da ji služi in jo izkorišča, kakor je to storila v rojaku Louis Koscharju. Stasit dečko, fizično zdrav kot riba, vzorno in posnemanja vredno gospodari z ne j m od ernejšo mašinerijo na svoji ogromni farmi, če je kdo zadel svoj pravi poklic, ga je gotovo ta rojak, ki ljubi naravo in narava njega iz vsega srca. Kakor se vidi na njegovi farmi, je podjarmil zemljo, da mu vsega da. kar od nje zahteva, težko je najti ali našteti sadež ali poljske rastline, da ne bi imela svoj prostor v rašči na njegovi kmetiji. Ponosen je kljub veliki krizi in, težkemu položaju, katerega preživljajo farmarji na svoje posestvo. Nizko doneča beseda, mu je preudarna in vredna pametnega in vzornega gospodarja. Za močnimi prsi se skriva dobro in mehko srce, katero v tihoti joče, če vidi rojaka v sili in potrebi. Njegovo hotenje je le napredek in modernizacija | v kultivanju zemlje. Rojak verjame le pridnim rokam jn praksi, katero se dobi potom izkušnje s prikladnimi stroji in pripomočki. Dcbro srce se skriva v dobro-hcteči osebi našega vrlega roja- ka Vincent Strnada. Ob cesti ležeča farma je zasajena z 14 akri vinske trte. Po nekaterih krajih se perje izgublja pred grozdjem, tako so obložene late. čudežno lepo je gledati ta sad, kako se vabljivo pripogiba in vabi k sebi. Stopila sva preko vinograda na drugi konec, toda težko je reči, kje naj bi bila vinska trta bolj obložena. Zdi se mi, dal je narava rojaka letos dvojno obdarila in poleg obilnega sadu tudi z lepimi debelimi jagodami in velikimi grozdi. Stopila sva preko dvorišča v hlev in v njem sta stala lepa, močna, živa kot iskra prama, katera bi pretegnila tudi hišo, če bi jih pripel in jima velel naj potegneta. Nasproti hiše preko ceste ima senik, za njim pa hlev, v katerem se valjeta dva prašiča, katera tehtata preko 400 fun-tov vsak. Prihodnji teden se pričakuje veselega dogodka, da mu bo svinja vrgla mladiče. V hlevi ima tudi več ducatov domačih zajcev in poleg njih pa tudi štiri mlade dihurje, kater« je meni predstavil kot kune. (Ne boš Vincenc, nos pove!) Rojak poseduje 74 akrov zemlje v najlepši ravnini in legi ob dobri cesti. Pred meseci se je ponesrečil pri- padcu na dvorišču, toda zdravje se mu polagoma vrača in upati je, da spomladi bo lahko prijel za vsako težko delo. Rojaku je bilo najtežje, ker me ni mogel postreči z dobro kapljico radi moje zdravstvene abstinence. Huda je vzdržnost ob toliki gostoljubnosti, toda zdravje je predpogoj življenja. Vidi se, da na kmetiji vlada vzoren red in najboljše gospodarstvo. Ob cesti naprej sem stopil k rojaku John Lapuhu, kateri je našim rojakom poznan birivec iz St. Clairja. Dobil sem ga pri mizarskem delu, ko je skrbno pokladal pod v hlevu. Povabljen, da si ogledam farmo, sva stopila v vinograd, kateri letos izborno kaže. Vinska trta se razprostira čez 8 akrov zemlje, ki je skrbno očiščena, da lepše zori. Na desni strani ima rojak 6 akrov velik sadovnjak, kateri je poln okusnega sadja. Lepo rdečkasta jabolka se smehljajo iz polnih vej, katere komaj držijo obilen sad. John mi je povedal, da jih lahko vsakdo dobi po lastni izberi, tudi če si jih hoče sam natrgati po 20 centov košaro, bu-šelj 40 centov. Zelnate glave so prava prikazen na njivi in tudi nekaj kumare ima za oddati, kdor jih želi konservii-ati. Mladi teliček v štali pohlevno kliče mater, katera se pase na travniku za hlevom. John ga je že pri rojstvu obsodil, da bo postal v par tednih žrtev lačnih želodcev in v veselje veseli družbi ob zalivanju pristnega oha jčana. Tudi pred hišo mu rastejo češplje, katere so mu letos dobro obrodile, toda iste so bile že prodane in so čakale gospodarja, da jih otrese. Pri Lapuhu je najti ob nedeljah mnogo rojakov iz Clevelanda in pozno do mraka se razlega po njegovi farmi prijetno in razigrano petje. John je dobra in iskrena duša, katera kaj rada z veseljem postreže. Prirojena vljudnost in na ustih izražena dobra volja ga dela pri-kupljivega in za družbo zaželje-nega rojaka. Uradni posli so našega urednika poklicali v Cleveland in; jaz sem brez cilja in poznanstva taval po slepi sreči po farmah, is-kajoč naše fante, toda težko jih je najti, če človeku niso pota znana. Prijazno je bilo z našim urednikom rojake obiskovati, ker mu je poznana skoro vsaka steza po tej veliki širini in dolžini slovenske naselbine. Kamor sva prišla so ga poznali in od daleč ga pozdravljali, Lojze, kam se ti mudi, Lojze, kaj bi rad, Lojze, kdaj boš zopet prišel, itd., so letela vprašanja na urednika. Skoro v vsaki hiši smo se pomenili o Jakatu in povsod so nam izročali pozdrave zanj. Ko smo mi o njem govorili, je on delal za dva in menda v srcu preklinjal elevelandske postopače na farmah. Stari so nam naročali naj drugič pripe- ljemo Jakata seboj m mlajši, ki so pa tukaj rojeni, so nam pa rekli naj ga celo prinesemo. V glavnem končujem moje vtise iz farm, 'ker kolikor sem se z rojaki spoznal, jim moram pri- znati vso naklonjenost in dobro-voljo ob vršitvi moje službe. Vsem za vse, iskrena hvala in veselo nasvidenje. Joško Penko, zastopnik "Ameriške Domovine" žene naših jagrov ta teden jamrajo: "Uh, je že spet. ta ja-grovska sezona odprta! Zdaj ga, pa spet ne bom videla drugače kot v nedeljo opoldne pri kosilu!" Ljubljene ženice imajo prav, ker naši fantje so se razlezli po državi Ohio, kot gobe po travniku in zalezujejo veverice. Večini ni ravno toliko do veveric, ampak imajo samo dober izgovor, da lahko gredo od doma in da jih nihče ne preganja, če malo zadremljejo pod kakim hrastom. Pri naših fantih vlada veliko zanimanje, kako bo izpadla tekma med St. Clair Rifle klubom in jagri iz Barbertona. Saj nismo prav nič škodoželjni, ampal< od sile bi se nam dobro zdelo, če bi Barbertončani zmagali, če bo pisec teh vrstic tisti dan še na svetu, bo lastnoročno ogledoval to tekmo, da bo lahko poročal čisto resnico, da. ne bo kake pomote. Morda ne bo ravno iskreno dobrodošel, pa bo že na kak način izvojeval kak prostorček na galeriji. Streljanje na. prostem se skokoma bliža koncu. Kmalu bomo zopet v dvorani. Koncem okto-tobra bomo zaprli "šištat," spili, kar bo še zaloge in še preselili v prezimovališče. Dolgčas nam bo po lepih dnevih na Mo-čilnikarjevi farmi. Edini Ma-ren se bo oddahnil, ker mu ne bo treba več pobirati lončenih golobov po streljanju. No, pa bomo z božjo pomočjo že dobili kako delo zanj tudi pozimi, da mu ne bo dolgčas. Fantje, čisto natihoma vam povem, da se bo eno prihodnjih sred napravilo nekaj na Močil-nikarjevi farmi, kar je boljše da, ne zamudite. Ne vem sicer ne ure ne dneva, zato pa pridite vsako sredo k vajam, pa boste enkrat gotovo pravo zadeli. Jaka, ki je dobil od kluba tisto lepo karabinko, je dobil iz Kanade od Jožeta Kluka veselo naznanilo, da se tam okrog potikata dva velika moosa. Jože pazi nanje s skrbnim očesom in jih lepo zavrača, da ostaneta v bližini. Torej ne kaže drugače, da bo treba iti v Kando malo po-žgečkat tista moosa. Dan odhoda bo objavljen po radio, ker je te važna zadeva. Na 7. in 14. septembra smo takole streljali: Zabukovec........14 17 Mandel............ 17 22 Mlakar............ 21 21 Bruss.............. 11 — Dolenc J...........12 17 Petrich.............. 11 — Jerič................ 6 — Lipovec............ — 18 Marn.............. 15 14 Rošel.............. — 14 Prah................ — 11 Ogrin..............— 23 Šepic................ — 15 nja. Za Loško dolino je dognal, da se je ob pomladanskem in jesenskem silnem deževju napolni v 72 urah in da znaša globočina visoke vode do 3.80. Pri poplavah zajemajo vode okoli 690.6 ha rodovitne zemlje. Izračunal je, da vsebuje v jezero spremenjena dolina 26,242,800 kub. metrov (2 milijardi 624 milijonov in 800,000 hI). Za odtok teh ogromnih vodnih mas je potrebno najmanj 18 dni. Res je bilo, da so vode stale ob najhujših povodnjih^ po tri tedne. Napravil je nato načrt, katera dela bi bila nujno potrebna, da bi se preprečile povodenjske katastrofe v naši dolini. Stroške je preračunal za večji načrt do 212,-500 gld., za manjši pa na 122,500 gld. Pozneje so hidrotehnične pojave naše doline proučevali še drugi strokovnjaki, toda stvar se ni mogla ganiti z mrtve točke. Pi-jonir za proučevanje kraških razmer pok. Viljem Putick pa si je pridobil nevenljivih zaslug za našo dolino. Izračunal je, da znaša v dolini ob poplavi množina vode do 7 milijonov kub. m. Izdelal je podrobne načrte. Toda do realizacije ni prišlo. Šele 1. 1899, po veliki povodenjski katastrofi se je zadeva znova sprožila. Po prizadevanju takratnega župana pok. Antona Ponude in dežel. posl. pok. Ivana; Modica z Lahovega je pričel deželni odbor stvarno proučevati načrte in 1. 1902 so pričeli s prvimi deli. Dela pri Golobini so trajala več let in jih je vodil inž. Lampe. Kolavdacija vseh del je bila nato izvršena 7. maja. Izvrševala so se pozneje še nekatera dela. In skupni stroški za vsa regulacijska dela so znesli 16.975 K. Toliko iz zgodovine o povodnjih v naši dolini, o regulacijskih načrtih in delih. Če verjamete al' pa ne. IZ ZGODOVINE POVODNJI V LOŽKI DOLINI Veliki, v vseh podrobnostih izdelani načrti za ureditev potokov, potočkov ter1 jame Golobine, sploh vsega vodovja v naši dolini že leže dalj časa v treh izvodih na županstvu. Vedno bolj postaja pereče vprašanje, kako naj bi se omejile, če ne povsem odpravile, vsakoletne pomladanske in jesenske povodnji, ki povzročajo zlasti vasem Pudob, Nadlesk, Dane, Podcerkev in deloma tudi drugim lepim naseljem, velikansko škodo, kajti v jeseni jim voda uničuje skromne s težavo pridelane poljske pridelke, spomladi pa jim odplav-lja rodovitno zemljo. Na županstvu bi se morali bolj zganiti, da bi to vprašanje spravili v pravi tir. Najprej bi bilo pač potrebno, da; bi se županstvo obrnilo na okrajno načelstvo v Logatcu ter tam zaprosilo za uvedbo vodopravnega postopanja. Po načrtih bi znašali vsi regulacijski stroški okoli 950,-000 Din. V prvi vrsti bi bilo potrebno, da bi se uredila jama Golobina, ki pri Danah požira vse vode doline in jih odpravlja dalje pod zemljo v Cerkniško jezero. Res je, da so na potu in ovirajo uresničenje načrtov mnoge finančne in druge težave. Kriza pač tu posega globoko v gospodarsko življenje našega kmeta, ki se mora v današnjih dneh boriti za kilo soli in dostikrat se mora zadovoljiti z najskromnej-šo kmečko hrano. Nikjer ni nobenega zaslužka. Odločilni faktorji in možje pa bi se morali pač pobrigati, da bi prišel v dolino, kjel- je pred leti cvetela lesna industrija, vsaj kak zaslužek. Deželni odbor je pred približno 25 leti skušal rešiti hidroteh-nični problem Ložke doline na praktični podlagi. Odredil je regulacijo Obrha ob izlivu v Go-lobino in je znižal za nekaj metrov Golobino, kakor tudi, da se je Golobina, ki je približno dolga 170 metrov, izčistila daleč v notranjost. Posledice so bile takoj vidne. Vode ob nalivih so se hitreje odtekale in niso ljudje trpeli pred velikimi poplavami. Pokazalo pa se je zadnja leta, da NESREČNA ŠTEVILKA SEDEM se mora Goldbina poglobiti še za najmanj dva in pol metra in na mnogih mestih razširiti. To vpo-števajo tudi novi načrti. Stari ljudje pripovedujejo o silnih povodenjskih katastrofah. Tudi mnogi spisi zgovorno pričajo o tem. Prave dneve strahote so prebivalci vasi Dane, Podcerkev, Kozaršče, šmarata, Pudob, Viševk in Markovec, kakor tudi Starega trga in Loža doživljali ob povodnjih leta 1851 in 1872. O katastrofalni povodnji leta 1872 je na pr. poročalo okrajno glavarstvo v Logatcu ljubljanski deželni vladi, da stanovanjska in gospodarska poslopja v Nadle-sku Podcerkvi, v Danah, Višev-ku in drugod že izpraznjena in da voda še vedno narašča. Tudi starotrško županstvo je 12. decembra 1872 poročalo glavarstvu, da voda še vedno ob silnih vetrovih narašča, da je Malner-čku razdejala žago, v Podcerkvi pa Blažu Hacetu in Matiji žni-daršiču odnesla skednje. Prebivalci iz Pudoba in Kozaršč so se morali izseliti. še sedaj stari ljudje v Pudo-bu kažejo, kako visoko je nastopila takrat voda. Grozna leta povodnji so bila še tudi pozneje. Prvo leto po potresu se je velik del doline spremenil v pravcato jezero, ki je segalo od Zimca pri Rozini tja do Kozaršč in višje tja do Markovca. Kdor pozna, kako je zgrajen most pri Pudo-bu čez Obrh, si potem lahko predstavlja višino vode, ki je na mostu pokrila celo visoke brzojavne drogove. Silne povodnji v dolini in tudi drugod so naposled zganile dunajsko vlado, dA se je začela zanimati za hidrotehnične prilike in probleme doline in. Krasa splbh. Deželna vlada in deželni odbor sta zato naprosila civ. inž. dr. Rafaela Vincentinija iz Trsta, da je začel v letih 1872 in 1873 proučevati hidrotehnične razmere doline, Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Inž. Vincentini je imel težavno stališče, ker ni imel nikakih podatkov v hidrografičnem pogledu. Povpraševal je izkušene može in izvedel obsežna lastna opazova- Na Francoskem so začeli zadnje čase sovražiti sedmico, nekako tako, kot imajo drugod nekak strah pred številko 13. številka sedem se je na Francoskem izkazala posebno nesrečna letoš-»je leto: 7. januarja je umrl vojni minister Maginot. 7. marca je umrl Briand. 7. maja je bil umorjen predsednik Doumer. 7. julija se je potopila podmornica •'Promethee" in ž njo mnogo vojakov. Dnevna vprašanja 1. Kako se imenuje edina ženska senatorica v Ameriki? 2. Katero državo zastopa v senatu? 3. V katerih državah so bili nekdaj Theodore Roosevelt, Woodrow Wilson in Calvin Coolidge governerji? 4. V katerem, mestu države Ohio se nahaja glavni stan suhaške stra,nke ? 5. Koliko je star angleški prestolonaslednik? 6. Kako je dobilo Erie jezero svoje ime? 7. V kakšnih različnih položajih se tvarina lahko nahaja? 8. V katerem mestnem delu New Yorka stanujejo večinoma Zamorci? 9. H kateri državi je pripadal včasih District of Columbia? 10. Katera je največja puščava na svetu? Odgovori na vprašanja 1. Hattie Caraway. 2. Državo Arkansas. 3. Roosevelt v New Yorku, Wilson v New Jersey in Coolidge v MasachUsetts. 4. Westerville, Ohio. 5. 38 let. 6.Nekdaj so stanovali okoli jezera Indijanci, ki so se ime-' novali "Erie" Indijanci in po njih je dobilo jezero ime. 7. V treh, v solidnem, tekočem ali plinskem. 8. V Harlem. 9. K državi Maryland. 10. Saharska puščava v Afriki. Farmer v Genevi je imel strašno lepega konja. Nesel se je kar po zadnjih nogah, nozdrvi široko odprte in po vratu mu je vihrala krasna griva. Sploh: bil je najlepši konj med New Yorkom in Chicago. Marsikdo ga je poželjivo gledal in farmer je dobil tudi mnogo ponudb od drugih farmerjev, ki bi bili radi kupili lepo žival. Toda ker ga je cenil celih tisoč dolarjev, se jim je zdela cena previsoka. Končno pa ponudi nekdo iz Ma-disonai tisoč dolarjev za konja in tudi takoj da ček, a konja da naj mu pripelje farmer drugi dan. Toda, oj groza, zjutraj najde farmer konja stegnjega v hlevu. Poginil je ponoči. Kaj naj stori sedaj? škoda se mu je zdelo dati tisočak nazaj, ki ga je že nesel na. banko. Pa se modra glava zmisli, da bo napravil, ali vsaj poskusil napraviti tako, da bo obdržal denar. S hlapcem naložita konja, na voz in ga v jutranjih urah zapeljeta v hlev h kupcu. Nihče ga ni videl. Potem pa čaka, kaj se bo zgodilo.; ali bo kupec pripeljal poginulega konja nazaj in zahteval denar, ali kaj bo. Mine dan, drugi dan, cel teden, a kupec se ne prikaže, čudno se je zdelo farmerju, da bi bil kupec zadovoljen s krepanim konjem, za katerega je plačal tisoč dolarjev in bal se je, kako se bosta pogledala, kadar se srečata. Ogibal ise je Madisona, da ne bi srečal kupca. Kadar je moral iti v Cleveland, je napravil velik ovinek. Tako mine cel mesec, a kupca še ni bilo po denar. Tedaj je začel farmer že prosteje dihati in nekega dne se skorajži in gre v Madison. Prvi človek, ki ga sreča je bil kupec. No, zdaj pa bo, kar bo. Pozdravita se in se začneta pogovarjati o letini in o vremenu. Vsakojake stvari si pripovedujeta, a kupec niti z besedo ne omeni o konju. To se je pa farmerju le čudno zdelo, pa ga vpraša: "Kaj si pa vendar napravil s konjem, ki ga nič ne omeniš?" "O, s tistim konjem, ki si mi ga zavlekel v hlev ? Veš, s tistim konjem sem pa napravil imenitno kupčijo. Prinesel mi je čistih $1,499.00." "Kaj? Krepan konj da ti je toliko vrgel? Saj ne verjamem.'" "O, pa boš verjel, kadar ti povem. Ti si mislil, da me boš ukanil, ko si mi privlekel poginulega konja,, a tudi jaz nisem na glavo pal. Dal sem napraviti 1,500 srečk po $1.00 in sem dal konja na srečkanje. Ker je vsak poznal konja in so vsi vedeli, da sem ga kupil od tebe, je vsak rad kupil srečko. Saj bo vendar za $1.00 dobil tako lepo žival. Eden je dobil številko in dal sem mu konja." "Pa ni nič rekel, ko si mu dal mrtvega konja?" se začudi farmer. "Ja, nekaj je godrnjal in da mu zavežem jezik, sem mu vrnil tisti dolar, a meni; jih je pa ostalo $1,499.00." A Trije sedijo pri mizi in marja-šajo. Za njimi pa sedijo trije drugi, ki opazujejo igro in delajo razne pripombe, kako bi. se moralo pripombe, kako bi se moralo igrati in drugo, kar je jako jezilo marjašarje. čez nekaj časa eden marjašarjev vstane in da enemu kibicarjev karte, češ, naj zanj igra. Kmalu vstane drugi in tudi da karte kibicarju. Tudi tretji vstane in da tretjemu kibicarju karte. Tako so sedaj igrali pri mizi vsi trije kibicarji. Ker ni dolgo nobenega, marjašarjev nazaj, vpraša eden Lega-na, ki je bil za baro: "Ti, kje so pa vsi trije marjašarji, da jih ni nazaj?" "Zadej v kuhinji marjašajo," mu pove "shorty." DOPISI EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 23.—Društvo Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 24.—Društvo Pioneers HBZ, Ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 25.—šola Slovenskega Doma Holmes Ave. priredi družabni večer za starše in ustanovni shod za šolsko društvo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25—Velika prireditev 'Ame-riške Domovine' v S. N. Domu 2a brezposelne. OKTOBER 1. —Društvo Mir št. 142 SNpj zabavni večer v Slovenskem Domu na Hoimes Ave. 1—Gospodinjski odsek Slovenskega društvenega doma Priredi ples v S. D. Domu na Hecher Ave. v Euclidu. 2—Podpadec sestre, umetni Ples v avditoriju, in ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 2—Društvo Abraševič, igra 111 ples v Grdinovi dvorani. 2—Ženski odsek S. D. Doma Priredi ples v Slovenskem Delavskem Domu. 2.—Vinska trgatev Oltarnega društva sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 8.—Blue Boys Club, ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8.—Podporno društvo Kranj Priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 8.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v sPodnji dvorani S. N. Doma. 9.—Skupna društva fare sv. ^ida, velika čarobna predstava v avditoriju S. N. Doma. 9—Dramsko društvo Verov-sek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 9.—Društvo Na Jutrovem Praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 9—Odkritje najbolj popularnega dekleta v fari sv. Kristine. Vrši se v spodnji šolski dvorani fare sv. Kristine. 9. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, ples v Slovenskem Doinu na Holmes Ave. 15.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. l^onia. 15. — Društvo Progressives, st. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 16.—Jugoslovanski Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže." 22.—Eagles Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 22.—Community Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 23.—Ženski Klub Slovenskega Doma, zabavni večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 23.—Utopians, prireditev popoldne in zvečer, v Slovenskem delavskem Domu. 23.—S. S. P. P. društvo Cvet, koncert v S. D. Dvorani. 27__East End Social Club, Plesna veselica v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Strugglers, Hallowe'en Ples v Slovenskem Delavskem ^omu. 30.—Blaue Donau, koncert ples, v obeh dvoranah S. N. ^oma. 30—Halloween večer, v spodnji šolski dvoraai na Bliss Rd. 31__East End Social Club, ples v Slovenskem Delavskem Domu. NOVEMBER 5.—The Silver Mask Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 6—Slovenska Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Jadran, koncert v Slovenskem Delayskem Domu. 6.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 12—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 13.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 13—Pevski zbor Delavec, koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. 13.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, vinska krstitev z enodejanko "Raztresenec" v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid, O. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 20.—Pevsko društvo Slovenija, koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 20.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., velika prireditev v Grdinovi dvorani. 22.—Društvo Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida. 23.—Društvo Pioneers HBZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Rd. 24.—Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 24.—Ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo Rd. 27.—Slovenska godba Bled, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. DECEMBER 4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 11.—Dramski zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 17. — Društvo . Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani. 26.—Šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 31.—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. FEBRUAR 5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. MARC 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. APRIL 16.—Društvo Orel, igra ,v Knausovi dvorani. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. LOWELL THOMAS: BOJI LJUDI POD MORSKO GLADINO V dvajsetih letih mojega potovanja okrog zemeljske oble, sem večkrat srečal ljudi, katerih poklic je čuden in katerih pota so nevarna. Tako sem nekoč nagovoril Charlija Sweeneya, starega potapljača, žilavega, trdnega kot skala: "Povej mi kaj o svojih bojih z morskimi volkovi in — " "In morskimi kačami, kajne?" se je zasmejal. In začel je pripovedovati. "Morski volkovi? Ti nas jako malo brigajo." "Ampak ljudje se jih vseeno boje," skušam izvleči kaj več iz njega. "Ampak ne napadajo nas, potapljačev. Vsaj mnogokrat ne. To si nekateri razlagajo tako, drugi drugače. Nekateri mislijo, da potapljač v svoji železni čeladi, gumasto obleko in vrvmi, ki se vlečejo za njim, izgleda kot kak stroj. Drugi zopet mislijo, da vodni mehurčki, ki se dvigajo iz odvajalne cevi liki briljanti iz vode, plašijo morske volkove. Samo enkrat sem prišel v veliko nasprotje z nekim morskim volkom in še takrat po moji krivdi. Bilo je v Vzhodni Indiji. Spustil sem se v globino, da očistim vijak pri ladji morske trave. Voda je bila v globini čista in lahko prisežem, da sem videl okrog sebe najmanj petindvajset morskify volkov. Samo eden se je nekoliko bolj zanimal zame. Bil je prava morska pošast ,dolg kakih petnajst čevljev. Zaplaval je čisto blizu mene in je vohal okrog, kakor kak velik pes. Mlad sem bil še takrat. Slišal sem že prej, da ne smeš nobeni divji zveri pokazati, da se jo bojiš. Povedali so mi tudi, da, morski volk ni nevaren, dokler ga imaš pred očmi. Da te zagrabi samo takrat, če te lahko prime od z^dej. Zato sem se naslonil-ob ladjo in ga opazoval. Ni se premaknil, samo strmel je vame, kakor bi me ocenjeval, če se bo kosilo izplačalo. Lahko rečem, da se nisem čutil v tistem trenotku preveč srečnega. Potem sem si pa mislil, da bi bilo najboljše, da vragu pokažem, da se ga prav nič ne bojim. In potem sem napravi) neko neumnost. Uprl sem se z eno nogo ob ogrodje ladje in ko je prišel morski volk prav blizu mene, sem ga sunil v gobec z železnim čevljem z vso močjo. Skočil je nazaj za kakih petnajst čevljev, kakor bi bil presenečen. Potem sem pa videl, kako je švignil njegov rep po vodi. Potem se mi je pa zdelo, kot bi voda okrog mene zavrela in nič se ni videlo. Zamahnil sem s kladivom, dasi človek v vodi nima dosti moči. Toda sreča je nanesla, da sem ga zadel na glavo. Ko se je voda sčistila, sem ga videl pod seboj. Vzel sem v roke nož in ko se je zagnal proti meni, sem ga sunil naravnost v oko. Pritisnil me je s telesom ob ladjo, jaz pa sem mahal in zabadal kot besen nož v njegovo telo. Pa zdelo se mi je., kot bi zasajal nož v kavčug. V tem sem že bil dal znamenje, naj me potegnejo kvišku. Ustavili so vsakih 10 minut, da se telo privadi vodnemu pritisku. Seveda niso vedeli, da je prišlo do prekinjenja diplomatskih razmer doli v morju. Z eno roko dam svarilno znamenje na pomoč, z drugo pa sujem z nožem v morsko pošast. Toda moči so mi pojemale. Zopet sem ga sunil s železnim čevljem. Pripravljal se je, da me zopet naskoči. Takrat se je vrv napela in šinil sem kvišku. Morski volk se zapodi za menoj. Odtrgal je velik kos z moje obleke ravne pocl mojim kolkom, toda predno je mogel ponovno napasti, so me že potegnili na krov. Deset dni zatem sem videl na Jamaici, kako je morski volk od-grizel nogo neki desetletni dekli ci, ki je umrla par ur zatem. In od tistega časa nisem šel nikdai več v morsko! globočino suvat gXXXXXXZXXIXXXXXXXXXIIITXi FR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Ko je bilo vino na mizi in je gospodinja gostu na čast pripravila boljšo večerjo, tedaj se je Tonetu vrnila dobra volja in stara dva sta izvedela vse podrobnosti o dogodkih minulega dneva v luči, kakor jo je znal prižgati samo Tone Krivanoga. PETO POGLAVJE "Tlaka in desetina je