A Jfc Poštnina platana v cntroM	umm	Cma	1)111	*'m
Vlmimski dem
Ste«. 222
V l|ublM>nit tetetck 30. septembra 1931
leto II.
V ozadju berlinskih parad je prišlo do usodnih sklepov za Evropo
Zveza na življenje in smrt
Berlin, 30. sept. o. Predsednik italijanske vlade Mussolini je odpotoval iz Berlina včeraj ob 3. Pred odhodom vlaka sta se Mussolini in Hitler prisrčno poslovila. Na postaji sta bila poleg vodilnih osebnosti narodno-socialistične stranke še madžarski in španski nacionalistični poslanik. Do meje je Mussolinija spremljal Hitlerjev namestnik Hess.
V evropskih diplomatskih krogih razglabljajo zdaj o posledicah, ki jih bo Mussolinijev obisk imel »a Evropo in svet. Splošno prepričanje je, da sta ob tein obisku italijanski fašizem in narodni socializem sklenila zvezo, ki je tesnejša, kakor pa če bi bila Hitler in Mussolini podpisala formalno vojaško pogodbo. Po mnenju teh krogov je med Mussolinijevim obiskom prišlo do naslednjih važnih dejstev:
1. Čeprav nista nemški in italijanski voditelj podpisala vojaške zveze, sta sklenila tako tesen sporazum, da zanj obrabljena oblika vojaških pogodb sploh ni potrebna. Brez take zunanje pogodbe sta obe državi manj vezani v politiki do drugih držav na svetu. Osebna zveza in sporazum med voditeljema je vredna vsaj toliko kakor vojaška zveza. Da so v Berlinu govorili tudi o vojaškem sodelovanju, priča dejstvo, da je Mussolini peljal tja ve« svoj vojaški štab z maršalom Badogliom vred.
2. Nemčija in Italija bosta vztrajali pri ta-kozvani osi Rim—Berlin, vendar sta se ob
Mussolinijevem obisku sporazumela, da je dostop v to zvezo mogoč tudi drugim državam. Pri tem mislijo predvsem na Anglijo, ki jo je Mussolini v svojem govoru naravnost omenil, pa tudi na Francijo, če bi .bila. pripravljena pretrgati svojo zvezo z boljševiško Rusijo.
3. Zveza med obema državama bo tudi ideološka zveza za boj proti drugim, fašizmu in narodnemu socializmu nasprotujočim ideologijam, zlasti demokraciji in boljševizmu. Smisel te zveze je v znani Mussolinijevi napovedi: »V desetih letih bo Evropa fašistov-ska ali pofašistena.«
4. Voditelja obeh držav sta se sporazumela v teni smislu za nadaljni skupni boj proti komunizmu. Kakšen bo ta boj, je Mussolini povedal s tem. da je dejal, da bo fašizem z neposredno oboroženo akcijo preprečil vsak poskus, da bi se boljševizem vgnezdil kjerkoli na Sredozemlju.
5. Zaradi tega ne bosfa Nemčija in Italija odtegnili svoje pomoči španskim nacionalistom. ni pa govora o tem, ali bosta svojo pomoč pomnožili.
6. Obe državi bosta pazili na Avstrijo, kljub temu. da je Schuschniggov nenadni se-sesianek z dr. Hodžem med berlinskim ob-
iskom naredil zelo mučen vtis na Nemčijo in Itailjo. Vendar v razgovorih v Berlinu niso določili končnega stališča Nemčije in Italije do Avstrije, tudi se niso sporazumeli o spremembi dosedanje politike.
Vsa ta dejstva in sklepi govore o tem, da sta Italija in Nemčija prav po Mussolinijevem obisku zvezali svojo usodo za dolgo in da se bo njuna bodočnost razvijala po istih načelih in istih poteh.
Praznik Mussolinijeve vrnitve
Rini, 30. sept. o. Predsednik italijanske vlade Mussolini se vrne nocoj v Rim, kjer mu bodo priredili svečan sprejem. Današnji dan velja v Italiji za narodni praznik, ki ga bodo držali vsi uradi in kavarne, delavstvo pa bo dobilo plačo, kakor ponavadi. Mussolini se bo s postaje vrnil po Via Nazionale na Beneški trg, kjer so mu postavili velikanski slavolok v obliki črke M.
Vse italijanske radijske postaje bodo prenašale danes popoldne podrobnosti velikanske manifestacije, ki jo rimsko prebivalstvo pripravlja Mussoliniju^ ob njegovem povratku iz Nemčije. Ves Rim je danes v zastavah. Fašistična odposlanstva prihajajo iz vse države, da bi se pridružila manifestacijam rimskega prebivalstva svojemu šefu.
Hitler bo vrnil obisk Mussoliniju
Berlin, 30. septembra. AA. (Stefani.) Nemška politično-diplomatska korespondenca piše v zvezi z Mussolinijevim obiskom med drugim: Italijansko-nemški odnošaji niso več danes kak taktičen diplomatski sporazum starega sloga, temveč prisrčno sodelovanje dveh narodov, ki sta ga svečano potrdila njuna voditelja. Počakati je sedaj treba, da vidimo, kateri narodi bodo iskreno razumeli Hitlerjev in
Mussolinijev poziv za ohranitev miru vsemu oivili-
V berlinskih in italijanskih krogih izjavljajo, da je Mussolini povabil Hitlerja, naj obišče Italijo, vendar pa datum tega obiska še ni določen. Zdi se verjetno, da bo Hitler kmalu vrnil Mussolinijev obisk.
Strahote kitajsko-japonske vojne:
Žive bombe na japonsko admiralsko ladjo
Šangaj, 30. sept. o. V noči od ponedeljka na torek je prišlo v šangajskem pristanišču do strahovite eksplozije, ki je prebudila vse mesto, zlasti še, ker je za eksplozijo pričelo takoj strahovito streljanje med kitajskim topništvom in japonskimi
Pri gospodarskih sankcijah proti Japonski bo
sodelovala, najbrž tudi Amerika, če bo Zveza narodov sankcije sklenila, kar pa ni verjetno.
17 mesecev je nepretrgoma spala Patricia Ma-guires, ki je včeraj umrla, ne da ee prej prebudila.
Najstarejši angleški dnevnik »Morningpost«, ki
Je začel izhajati 2. februarja 1772, je danes zadnjič izšel. List se bo združil z »Daily Telegraphom«, ker ga je kupil lastnik tega, lord Camrose. List je prvi v Angliji naznanil razglašen) e ameriške neodvisnosti, usmrtitev Ludvika XVI. itd.
Angleško-Jrancosko-italijanski pomorski sporazum so snoči podpisali v Parizu. Sporazum se nanaša na varstvo plovbe na Sredozemskem morju. Italijansko brodovje bo poleg svojih voda nadziralo še tripolitansko obalo ter nekaj drugih predelov in bo dejansko imelo iste pravice kakor angleško in francosko brodovje.
bojnimi ladjami. V začetku eo mislili, da je torpedo zadel japonsko admiralsko ladjo >Izumo«. Toda ladji se ni zgodilo nič, pač pa je japonsko raziska-vanje prineslo strahotno odkritje o obupnih poskusih kitajskega junaštva.
20 kitajskih vojakov je ponoči krenilo i* Fu-tunga proti japonski admiralski ladji. Nekateri izmed njih so se v čolnih, drugi pa s plavanjem
približali ladji in takoj začeli rezati jekleno mrežo, ki obdaja japonsko vojno ladjo za varstvo pred torpedi, Ker je to dolgo trajalo in se je med tem začelo daniti, so na palubi opazili kitajske vojake. Njihovi tovariši, ki so na obrežju zasledovali njihovo delo, so jih nato, videč, da jih ne morejo rešiti, pognali v zrak z žicami, ki so vezale eksplozivne mine z obalo. Vsi kitajski vojaki, ki so bili v neposredni bližini japonske ladje, so pri eksploziji našli smrt, japonski ladji sami je pa eksplozija prizadejala le neznatno škodo. Eksplozija je bila tako huda, da so lastniki in mornarji ameriške križarke »Augustac oddaljene od kraja eksplozije kakšne pol milje, popadali s postelj.
Japonsko pomorsko topništvo je danes začelo intenzivno obstreljevati obalo med Paotingom in Nantavam. Mnogo topovskih strelov je letelo nad tujimi ladjami, zasidranimi pri Huanhuju. Japonsko topništvo je najbolj obstreljevalo električno centralo v Futungu. Japonska letala so metala bombe na kitajske čete, ki so se zbirale blizu Futunga. Bombardirala so tudi kitajsko letališče pri Nan-čevu in Čangcenu.
Drugače pa na šangajski fronti ni bilo posebnih sprememb. I japonske i kitajske čete so obdržale evoje dosedanje postojanke.
Zveza narodov naj doseže v odstranitev tujih prostovoljcev iz Španije
Ženeva, 30. sept. o. Prizadevanje zastopnikov valencijske vlade pri zasedanju Zveze narodov je šlo za tem, da bi prepričali zastopnike svetovne javnosti, da je valencijska vlada močna in da lahko računa v državljanski vojni na zmago. Ker se jim to ni posrečilo in ni bila valencijska Španija znova izvoljena v Svet Zveze, so skušali njeni zastopniki doseči vsaj kako izjavo od Zveze narodov, ki bi služila Valenciji v moralno oporo. Predsednik vlade Negrin je v svojem govoru postavil pet točk, v katerih je napadel Italijo in
Nacionalistična zarota
na valencijskem ozemlju
Kaj je s tujci v Španiji?
Madrid, 30. sept. AA. Havas: Madridska policije je razglasila, da je aretirala veliko članov liekc falangistične organizacije. Aretiranci so sodelovali s člani pred kratkim odkrite tajne družbe. Te aretacije so pripomogle k odkritju nove skrivne organizacije in preiskava je dognala, da so bili člani te organizacije v zvezi z več podobnimi družbami. Mislijo, da so te aretacije v zvezi z nedavnimi aretacijami v Valenciji in Barceloni, ko so prišli na sled organizaciji razširjeni po vsej Španiji, kolikor je je v rokah valencijske vlade. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je vse bencinske rezervarje v Barceloni zajel požar. Kaj je vzrok ognju, še niso dognali. Rezervarji so popolnoma zgoreli.
Sevilla, 30. sept. AA. Havas: General Queipo de Liano je govoril v radiu o trditvah republikancev, da so v službi nacionalistov italijanske in nemške čete ter med drugim izjavil: Dejstvo je, da imamo letalce in tehnike, ki so Nemci, toda imamo jih mnogo manj kakor republikanci ruskih in francoskih letalcev ter letalcev drugih narodnosti. Ni nadalje res, da so oddelki ;črnih strelr sestavljeni iz samih Italijanov, temveč je teh v njih le 15%. Vsekakor pa ni res, kar trde republikanci, da je na nacionalističnem ozemlju pet tisoč Italijanov, temveč kvečjemu kaka četrtina tega števila.
Uboj v Hudem grabnu pod Tržičem
Tržič, 30. sept. Preteklo nedeljo je bilo pri Sv. Luciji pri Tržiču žegnanje. Na to žegnanje je prišlo tudi | večje število fantov iz okolice, ki so se nato mudili v gostilni Zupan. Med njimi je bil tudi Meglič Ludvik, doma iz Brezij pri Sv. Neži nad Kovorjem. Šele pred 14 dnevi je prišel od vojakov. Fantje so se med seboj sporekli, kakor je že pač stara navada. V Hudem grabnu je prišlo do pretepa, katerega žrtev je postal omenjeni Megliči Neki A. mlinar iz Leš, in delavec P. iz Slatine sta začela Megliča premetavati. Meglič je pri tem tako nesrečno padel na betonski zid, da mu je počila lobanja. Oba napadalca se radi preobilne pijače, ki sta jo prej zavžila, najbrž nista zave-
dala svojega dejanja. Meglič je ležal v obcestnem jarku do drugega dne zjutraj. Prvi so ga zapazili delavci, ki so odhajali na delo, vendar pa eo smatrali, da je obležal v jarku kak pijanec, ki da se bo že prebudil, ko se strezni. Nekdo pa si je Megliča lo ogledal boij natančno. Pri tem je opazil, da gre za mrtvega človeka. Na kraj divjaškega napada so takoj prišli orožniki iz Tržiča in začeli temeljito preiskavo. Mrtvega Megliča so takoj prepeljali v kovorsko mrtvašnico, kjer so ga v ponedeljek popoldan obducirali. Oba napadalca sta bila takoj izročena sodišču.
Na jutrišnjo začetno sejo valencijske zbornice
je predsedni kvlade Negrin povabil angleške poslance. Njegovemu povabilu bo ustregla menda samo delavska e Iranka, ki bo poslala v Valencijo dva zastopnika.
Nemčijo, zahteval svoboden dovoz orožja v Španijo in sankcije proti državam, ki podpirajo nacionaliste. Teh pet točk pri Zvezi narodov niso sprejeli, pač pa je valencijski stalni zastopnik Del Vayo dobil namig, naj sestavi nov načrt za resolucijo.
Iz okolice španskega zastopstva pri Zvezi narodov poluradno poročajo, da pomeni načrt resolucije, ki ga je Alvarez del Vayo predložil pododboru za sestavo resolucije, »resno prizadevanje za pomiritev«. Ta načrt nima nikake neposredne obsodbe politike nevinešavanja in priznava dosedanja prizadevanja, da bi se nevmešavanje učinkovito izvedlo, ugotavlja pa neuspeh tega prizadevanja in zahteva od DN, da se ta neuspeh popravi, da se izreče za odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije, ker je to edina pot, da se napravi konec napadu, čigar žrtev je Španija. Drugič zahteva resolucija takojšnjo obnovo svobodne trgovine z orožjem. Ker se beseda »napad« nahaja v besedilu tega načrta, Španija ne zahteva več od DN, da ugotovi napad na njeno ozemlje po tujem vojaštvu. Namesto znamenitih petih točk iz Negrinovega govora, ima načrt del Vayeve resolucije samo dve točki.
Svetovna splošna stavka v korist Valendie
Ženeva. 30. sept. AA Stefani: Reči sc sme, da je razočaranje španskih delegatov v DN veliko in da vlada splošno prepričanje, da so marksisti doživeli popoln neuspeh. V zvezi s tem se je izvedelo, da je Largo Caballero sklenil v prvi polovici oktobra apelirati v imenu združenih španskih delavskih organizacij na sindikate vsega sveta; zahteval bo, da naj sindikati pritisnejo na svoje vlade v korist valencijske vlade. Dalje govore, da bo Caballero, če ta poziv ne bi rodil uspeha, izdal nov poziv in bo v njem zahteval proglasitev svetovne stavke. Baje je Caballero že dobil načelen pristanek mednarodnega sindikata delavstva petrolejskih podjetij in prevoznih delavcev.
Kolera v šanguju zahteva vedno več žrtev. Trenutno je v mednarodni četrti bolnih 2000 ljudi, od 100.000 beguncev, ki žive v strašnih razmerah brez kruha in brez strehe.
Maršal Badoglio bo v Budimpešti, kamor pride v začetku oktobra, gost madžarskega vojnega ministra Roederja, s katerim sta se skupno udeležila nemških vojaških vaj.
Vesti 30. septembra
Pet mrtvih in 11 težko ranjenih je bilo pri eksploziji v bruseljski strojni tovarni Burckhardt, kjer se je razletel kompresor. Za eksplozijo je prišel še požar.
Upor je izbruhni} v južni Arabiji, in sicer v tistem^ predelu, ki je pod angleškim vplivom. Angleško poveljstvo je iz trdnjave Adena ob Rdečem morju poslalo nad upornike močne vojaške oddelke. Pri prvih spopadih med Angleži in Arabci je bil ubit en angleški častnik ter več vojakov.
Stavka varšavskih občinskih uslužbencev se je
Končala po posredovanju župana in notranjega ministra s sporazumom.
Dr. Hodža in dr. Schuschnigg se na sestanku v Badenu nista razgovarjala o političnih vprašanjih. Tako trdi avstrijsko časopisje. Državnika sta se pri tem nenadnem srečanju seveda razgovarjala najbrž le o vremenu.
42 hišnih preiskav je spet izvedla pariška policija pri raznih pomembnejših anarhistih v različnih mestnih predelih. Povsod je dobila veliko orožja.
Odposlanstvo nemških industrijcev, ki se je
precej časa mudilo v Avstriji, se je včeraj vrnilo v Nemčijo. Pred odhodom so industrijci poslali zahvalne brzojavke predsedniku republike Miklasu in kanclerju dr. Schuschniggu.
Svetovni kongres književnikov, ki se ga je udeležilo 350 zastopnikov iz 45 držav, se je končal včeraj v Parizu.
Podržavljenje dela velike francoske orožarne
Schneider & Creuzot je stopilo v veljavo v ponedeljek, ko so zastopniki vlade prevzeli svoje posle v tovarnah.
Nova avstrijsko-italijanska trgovinska pogajanja se bodo začela konec oktobra ali pa v začetku novembra v Rimu. Pogajanja naj bi odpravila plačilne težkoče, ld so se pojavile v trgovinskem prometu med Avstrijo in Italijo.
Ker je grozil filmski igralki Vesselyjevi z bacili gobavosti, je bil v ponedeljek pred porotniki na Dunaju obsojen neki VValter Moule na 8 mesecev težke ječe. Igralki je grozil zato, da bi od nje dobil 50.000 šilingov.
Vojaško službo aktivnih častnikov in vojakov
je japonsko vojno ministrstvo podaljšalo na nedoločen čas in za zdaj ustavilo vse častniške upokojitve.
Francoske finance je mogoče rešiti le s tem, ce se dvigne proizvodnja, tako je pokazala preiskava finančnega ministrstva o vzrokih gospodarskega nazadovanja pod vlado ljudske fronte.
Nov rekord v letu čez Atlantsko morje je doseglo angleško vodno letalo »Cambrin«, ki je potrebovalo za pot iz Anglije v USA 10 ur in 33 minut.
Kolera je začela divjati tudi na severnem Kitajskem. V največjem pristanišču Takuju eo ugotovili zadnje dni '20 smrtnih primerov zaradi kolere. Inozemei beže iz mesta, v katero ladje ne smejo več prihajati.
Bivša avstrijska cesarica Žita, ki je sorodnica nekdanjih špauskih kraljev, je pred dvema dnevoma dopotovala v Hendaye, od tu pa odšla v nacionalistično Španijo. Kakšen namen ima ta njena pot, ni znano.
Romunski zunanji minister Antonescu, ki bi moral že pred dvema dnevoma odpotovati iz Ženeve, je svoje bivanje tam nenadoma podaljšal. To dejstvo spravljajo v zvezo s francoskim prizadevanjem za ustanovitev nove {»donavske zveze pod francoskim varuštvom.
Velike vojaške vaje bolgarske vojske, prve po svetovni vojni, eo se končale včeraj. Glavnega dela vaj se je udeleževal tudi kralj Boris.
Na bojkot japonskega blaga pozivajo angleški liberalni listi, zlasti >News Chroniclec. List bo organiziral prodajo posebnih znamenj z napisom »Ne kupujem japonskega blaga«. Izkupiček za te znake bo dobilo društvo za pomoč Kitajski. Tej bojkotni akciji se je pridružila zlasti anglikanska duhovščina.
Vrhovni poveljnik poljske vojske, maršal Ridz Smigly, se bo najbrž udeležil romunskih vojaških manevrov.
Na izpraznjena mesta v Svetu ZN so prišli zastopniki Peruja, Perzije in Belgije, ki je dobila mesto, katero je do zdaj imela valecijska Španija.
5000 funtov odškodnine bo dobil angleški poslanik v Nankingu, Knatclibull, ki so ga Japonci napadli, ko se je vozil v Šangaj in ga težko ranili. To odškodnino bo dala poslaniku angleška vlada!
Vesti o resni bolezni bivšega nemškega cesarja Viljema se vzdržujejo, kljub zanikavanju iz cesarjeve najožje okolice.
Vojvoda Wid>orski je imel v Parizu dolg razgovor z angleškim vojnim ministrom Iloreom Belishom. Razgovor se je nanašal na to, ali bi vlada vojvodi dovolila, da se vrne v Anglijo ali ne.
0 desetih novih smrtnih obsodbah pišejo moskovski listi. Obsojeni in ustreljeni so bili višji upravni uradniki v Leningradu, ki so baje vohunili po navodilih tajne nemške politične policije.
.štirinajstič so operirali včeraj v Parizu znanega francoskega radiologa Charlesa Vaillanta, ki je uredil v Franciji prvi laboratorij za poskuse z radijem. Pri dolgoletnem delu je od radijskih žarkov dobil neozdravljive poškodbe, ki mu razjedajo vse telo.
Predsednik na.Še vlade dr. Stojadinovič je
jq včeraj sprejet angleškega poslanika Campbell« in J italijanskega poslanika Inddelija.
Prva smrečica
■	■■v ■ _■
knjižnici
Ljubljana, 29. septembra.
Tam na Turjaškem trgu, ki je bil še pred dobrim letom navadna gmajna, po kateri so mestni jikolinčki zbijali žogo, so delavci prav te dni v znak, da je vseučiliška knjižnica v surovem stanju že dosegla svoj najvišji vrh, zasadili prvo smrečico. Malokdo jo je opazil, vendar pa je hotel delavec, ki se je spomnil tega starodavnega običaja zidarjev, da izobežajo smrečice v znak, ko je stavba pod streho, brez dvoma pokazati nekoliko tistega veselja, ki bi moral navdajati ves slovenski narod, ki je v borbi za univerzitetno knjižnico potrošil toliko črnila, dokazati, da je gradnja univerzitetne knjižnice v svojem razvoju dosegla najvišjo točko, od katere pa je do vselitve univerzitetne knjižnice vanjo še prav dolga pot.
5 15. oktobrom bo poteklo natanko
leto dni( odkar so delavci zasadili krampe in lopate
da zgrade slovenski kulturi hranilišče, ki ga že dolgo zasluži. Na prostoru, ki obsega 2000 kvadratnih metrov, so morali izkopati za temelje okrog 4800 kubičnih metrov zemlje. Odkopavanje terena v globino je seglo tri in pol metra globoko, saj je bilo v prvi vrsti potrebno, da se postavijo za novo stavbo dovolj trdni temelji. Betonirana tla so ojačena z železom in bodo brez 6trahu mogla nositi težko masivno stavbo nad seboj. Komisija, ki je preiskovala teren in v kateri je bil inž. tehn. univ. prof. Kril, je ugotovila, da prenesejo tla samo poldrugi kilogram obtežitve na kvadratni centimeter, zato pa je bilo potrebno, da se je zgradil srednji ■temeljni zid v širini 8 kvadratnih metrov 70 cm debel. V ostalem pa znaša temeljna betonska plast železobetona najmanj 30 cm.
Kakor znano, je po dolgotrajnih bojih, ki so zadevi vseučiliške knjižnice več škodili kakor koristili, zmagal Plečnikov načrt. Tehnično nadzorstvo pri gradnji ima inž. arh. Glanz. Vsa zgradba, ki že zdaj kaže 6liko, kako bodo v notranjosti urejen« knjižnice, čitalnice in skladišča za knjige, obsega pritličje in štiri nadstropja za knjige. Določeno je, da pridejo v prvo nadstropje razni uradni prostori, profesorska čitalnica, razstavna dvorana in posebna soba za rokopise, zgornja tri nadstropja pa bodo služila kot skladišča za knjige. V pritličju bodo prostori za časopise, za ekspedicijo in stanovanje za vratarja. Preden bo mogoče v stavbo vseliti in vanjo spraviti ogromno množino knjig, je jasno, da se bo morala vsa stavba dobro osušiti. To pa bo trajalo najmanj tri leta, tako da bo vseučiliška knjižnica sposobna za javni promet šele leta 1940. Za ta čas bo treba seveda knjige spraviti v poseben prostor.
Kakor določa pogodba, tako bo stavba res že letos v grobem stanju tudi pod streho. Pri gradnji vseučiliške knjižnice so graditelji tudi naleteli na
več zgodovinskih zanimivosti
Tako se je dosedaj ugotovilo, da se je 6taro mestno obzidje nahajalo že znotraj stare Emone in da se je se verno za padna stena bivšega porušenega knežjega dvorca ob Vegovi ulici naslanjala na stari zid Emone. Februarja letos pa so delavci odkrili zanimivo zgodovinsko ploščico pod glavnim portalom nekdanjega Knežjega dvorca, ki daje nekaj zanimivih podatkov o njega lastniku in graditelju. Kulturni referent mestne občine dr. Rudolf Mole je o tem v kulturni kroniki objavil malo študijo in tudi razložil napis na tej posvetitveni ploščici iz dobe okrog leta 1750,
Zdaj, ko je vsa stavba v grobem stanju že kolikor toliko dograjena, pač ni videti tiste živahnosti, ki je vladala od početka. Delavci so se zdaj razgubili po vsej stavbi in vsak opravlja svojo posebno nalogo. Veliki »paternošter« se še zmerom neutrudno vrti in obrača in dovaža v najvišje nadstropje, ali prav za prav že na teraso, sklade opeke za zadnja dovršitena dela. Vodja stavbnega podjetja g. Curk si je prišel ogledat, kako napredujejo
12 letni fant ustrelil 6 letnega bratca
Maribor, 20. septembra.
Danes zjutraj se je v Kamnici pri Mariboru dogodila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 6-letnega otroka. Posestnik Grizild je ponoči 6tražil v sadovnjaku in vinogradu. Zjutraj 6e je vrnil domov z nabito lovsko puško, jo obesil na steno ter nato z ženo odšel na delo, otroke. 3 fantke in 1 dekletce, pustil pa same doma. Otroci so si čas preganjali z igranjem. 'Ko st> se že vsega naveličali, so poskusili še igro z očetovo puško. 12-letni Ivan je segel po njej in ker je bil prepričan, da puška ni nabita, je nameril na svojega 6-letnega bratca ter sprožil. Izstrelek je malega zadel v levo nogo nad kolenom ter mu jo popolnoma raztrgal. Na pok so prihiteli sosedje in starši, ki so malega fantka našli nezavestnega in vsega v krvi. Takoj so preko županstva poklicali mariborske reševalce, ki so malega nesrečneža zasilno obvezali in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu zaradi izkrvavitve izdihnil. Otrokova nesrečna smrt je vzbudila med okoliškim prebivalstvom mnogo 6očutja z nesrečnimi starši, ki 60 na tako žalosten način izgubili otroka.
General Krstič se je vrnil v Kamnik
Kamnik, 30. septembra.
Že dalj časa se je šušljalo, da se povrne v Kamnik artil. tehn. brigadni general g. Vladimir Krstič — in res se je !o zgodilo točno po dveh letih. Te dni pa že prevzame posle komandanta me6ta in upravnika smodnišnice.
Nad 300 delavcem in njihovim družinam — katerim je bil v času svojega službovanja v Kamniku kot dober in skrben oče. je od veselja zaigralo srce — ko so zvedeli (o novico. Na dan prihoda pa se je že sprehajal po mestu ler z nasmeškom odzdravljal meščanom, jim segal v roke in se z vso liubeznjivostjo razgovarjal z njuni.
Dosedanjemu upravniku — polkovniku gosp. Milojko Paunoviču, ki bo Kamnik kmalu zapustil, pa želimo na novem službenem mestu najboljše uspehe. V tem kratkem času si je tudi on pridobil simpatij med delavstvom in meščanstvom tako, da ga bomo tudi pogrešali zaradi njegove družabnosti.
— Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani se vriijo v vseh državah, ličimo se esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1, da se bomo lahko s tujci sporazumeli, ^
na vseučiliški
Sprehod po terasah četrtega nadstropja
dela. Pojasnjuje mi še to in ono. S tem še niti polovica vsega dela ni opravljenega, mi pravi, in mi nato razlaga ureditev raznih prostorov in potek gradnje.
Vhodi
Glavni vhod v zgradbo bo iz Knežje ulice, še en vhod pa bo tudi iz Vegove ulice. V pritličju bosta urejeni dve simetrični dvorišči. Po stopnicah, sicer še lesenih, prideš v prvo nadstroje. Tu bo glavna čitalnica, tako zvana glavna dvorana, ki bo dolga 45 metrov, široka 10 metrov in visoka 10 metrov, da bo segala v višino preko prvega in drugega nadstropja naravnost v tretje. Stranska okna te glavne dvorane bodo pravcata stena, tako bosta okni obsegali po 140 kvadratnih metrov. Za gradnjo knjižnice se je že dosedaj porabilo okrog 200 vagonov cementa, okrog 1 milijon 800 tisoč kosov opeke, 75 tisoč kosov specialne opeke za fasado in 180 čolnov podpeškega kamna, 10 vagonov različnega kamna iz Kamnika, Nabrežine. Železobetona se je porabilo 24 vagonov, lesa pa čez 1000 kubičnih metrov ali okrog 140 vagonov.
Edinstvena streha v Lfublfani
Zanimivost in poseben domislek arhitekta g. Plečnika je streha vseučiliške knjižnice, ki bo valovita in iz bakrene pločevine, edina takšna streha v Ljubljani. Njena dobra lastnost je, da se bo bodisi ob vročini ali mrazu raztezala in krčila kakor harmonika in bo stala zmerom enako ravna.
Streha se bo poševno nagibala proti dvoriščni strani tako, da se bo voda lahko odtekala po ceveh in po urejeni kanalizaciji proti Vegovi ulici.
Na sprehodu po prostorih knjižnice, ki zdaj pač še niso ometani in očiščeni, že zdaj občutiš veliko bedo, v kateri se mora tiščati naša državna študijska knjižnica na Poljanski gimnaziji, tu pa bodo veliki prostori knjigam v prijetno hrambo. Na več vrst primemo urejena centralna kurjava bo skrbela, da se bodo knjige ohranile šc stoletja in stoletja. S posebnimi drenažnimi cevmi, ki segajo od vrha do tal zgradbe, bo poskrbljeno za izolacijo pred vlago. Ob lepem vremenu se ti z vrha četrtega nadstropja odpira krasen pogled na Ljubljanski grad in tja proti Nebotičniku. Gradbeno podjetje Curk namerava še pred rimo spraviti poslopje pod streho. Zdaj postavljajo še betonske preklade čez okna in betonske nosilce za streho. Ko bodo ta dela končana, pa bo potrebno še vzidati betonske okvirje za okna, zgraditi ločilne stene in ometati stene. Glavno delo bo potem odpadlo tesarjem, kleparjem in krovcem, toda ta dela za zdaj še niso razpisana.
Dosedaj se je za zgradbo porabilo že
sedem in pol milijona din samo za zidarska in kamnoseška dela,
kakor vse kaže, pa bodo stroški za vsa ostala dela nanesli toliko, da bo vsa stavba 6tala okrog 14 milijonov dinarjev. Upamo, da bo mogoče tudi te velike stroške kriti z žrtvami, saj bo monumentalna stavba, v kateri bodo shranjeni naši najstarejši književni spomeniki, naš večstoletni kulturni narodni zaklad, odkoder bodo zajemali znanstvene sokove naši kulturni delavci, predstavljala poleg gledališča in vseučilišča steber, kamor bo narod lahko upiral svoje oči.
SIMONE SIMON
očarljiva filmska umetnica, nepozabna iz filma '.MATURA« — v novem krasnem ljubavnem filmu
PREMIERA V KINU SLOGI
LEPI DNEVI
Prvaki Združene opozicije v Zagrebu
Ali bo dr. Maček podpisal sporazum?
Včeraj popoldne so se odpeljali v Zagreb kot delegati vodstva združene opozicije dr. Laza Markovič, Božidar Vlajič in dr. Milan Gavrinovič. V noči so prispeli v Zagreb ter bodo danes obiskali dr. Mačka, ki se je vrnil iz Rogaške Slatine. Prvaki združene opozicije poudarjajo, da je tekst sporazuma sestavljen popolnoma v ta-kem smislu, kakor je to očrtal dr. Maček, in o čemer so se delegati združene opozicije že dogovorili v Zagrebu. Ta tekst je 24. t. m. tudi potrdilo vodstvo združene opozicije v Belgradu. sHrvatski dnevnik« podčrtava, da koncepta načelnega sporazuma, ki so ga sedaj prinesli zastopniki združene opozicije v Zagreb, šefi združene opozicije v Belgradu nisto podpisali in da je verjetno, da ga ne bo podpisal tudi dr. Maček, čeprav morda ne bo stavil h konceptu nikakik posebnih pripomb. Vzrok za to naj bi bil v tem, da bi se sporazum, ako bi zadovoljil vsestransko, podpisali vsi sefi hkratu ter ga nato objavili. Kljub temu. da ta načelni sporazum še nikakor ne govori o tem, kaj naj se spremeni v
notranjem vodstvu naše države, se zlasti v Zagrebu že širijo govorice, da je prav lahko mogoče, da sporazum s strani Mačka sploh ne bo podpisan. Zaradi tega je popolnoma jasno, da tekst sporazuma jutri še ne bo objavljen. »Hrvatski dnevniki poudarja, da bo s sprejetjem načelnega sporazuma omogočeno mnogo bolj tesno sodelovanje med združeno opozicijo in vodstvom HSS in da že zaradi tega ni zključeno, da se v bodočnosti ne bi mogel iz tega izpeljati končni konkretni sporazum. Prav tako odgovarja »Hrvatski dnevnik« vsem tistim Hrvatom, ki. ne verujejo v končni uspeh tega sporazumevanja. Za te naj velja, da so obstanek in vse pravice hrvaškega naroda v njegovih rokah in da hrvaški narod zaradi tega ni in ne bo pretrpel nikakršne škode. Politiko hrvaškega naroda je doslej in bo v bodoče vodil hrvaški narod sam, njegovo vodstvo pa v najvišji meri spoštuje to narodno voljo.
Torej gre pri današnjem podpisovanju v Zagrebu za sporazum o sporazumevanju.
Celje dobiva počasi nov obraz
Tujcu, ki se gotov čas pomudi v Celju, se nudi prav lep pogled že izpred postajnega poslopja po lepem Aleksandroevm trgu. Zazrl bo pred sabo lepe palače, Mestno hranilnico, hotel Union, Evropo in še dalje, skoro v center mesta bo 6egel po Žerjavovi ulici njegov pogled. Sploh pa slovi Celje po svoji krasni legi, ki so jo znali izkoristiti že davni rodovi, slovi pa tudi po svoji snažnosti in čistosti, ki krasi in lepša, lahko bi rekel skoraj vsako ulico, vsak prostor.
Ena najlepših ulic v m^stu sploh je Cankarjeva, kjer so minulo leto popravljali in prepleskali razna poslopja kar po vrsti. Tu je na primer prenovljena precej lepa stavba-skladišče Rakuschove trgovine.z železnino. Od tu se nudi precej lep razgled na vse strani. Pogled sega mimo krasne palače Ljudske posojilnice, mimo meščanske šole v Vodnikovi ulici, kjer so tudi pred nedavnim popravljali. Razgledamo 6e lahko po Kralja Petra cesti do Glavnega trga in šc dalje. Tudi tu 60 prenovili precej stavb. Pred nedavnim je dobil novo obličje hotel Beli vol, malo dalje pa, kjer je bila poleg mogočnega Stermeckijevega trgovskega doma stara trgovina Karbeuz, raste sedaj druga stavba. G. Stermecki je namreč kupil stavbo, ki so jo podrli in sedaj je zgrajena v istem slogu, kot je sezidan trgovski dom, novo poslopje v trgovske namene. Na vogalu Kapucinske ulice je bila stara stavba, ki pač ni bila preveč v okras našemu mestu. Isto so že podrli. Mestna občina je na tem mestu dala zgraditi lepo ograjo, tako da je vhod iz Brega v mesto sedaj res lep in ima popoln mestni videz. Razen tega pa je dala mestna občina prenoviti vse stavbe, katerih lastnica je, z namenom, da da dela in kruha brezposelnim in da pripomore k okrasu in ugledu mesta. Omembe vredno je v tem predelu še pred nedavnimi dogotovljeno poslopje g. zdravnika dr. Krautbergerja, ki zaključuje vrsto lepih poslopij na Masarykovem obrežju. Očetje kapucini so zgradili lopo, ki naj bi služila številnim revežem, ki zahajajo vsak dan k njim, da se vsaj opoldne nasitijo. Razdirajo, popravljajo in gladijo pa še tudi drugod, tako n. pr. v Razlagovi ulici poleg hotela Evrope. Mestna občina gradi poleg mestne elektrarne na lepem Vrazovem trgu, kjer stoji pravoslavni hram sv. Save. delavski azil. Stavba je v surovem stanju že dogotovljena, tudi mizarska dela so že oddana in lahko upamo, da bo kaj kmalu izročena svojemu namenu. Mislim, da ni potrebno posebej govoriti o tej prevažni in prepotrebni zamisli, saj že vsi prav dobro vemo, kako težko je življenje teh, ki si z rokami služijo svoj borni kruh. Toda mesta ne preoblikujejo samo v notranjih predelih, celjsko mesto raste in se razteza na vse 6trani. V zadnjih letih so nastale številne stavbe na Hribu sv. Jožefa, v Zavodni, proti Levcu, dalje na Bregu, Spodnji Hudinji. Pa še vedno rastejo v bližnji okolici nove stavbe in mesto sc še vedno razteza in širi. Omeniti pa je treba zaradi popolnosti slike tudi še one strani celjskega mesta, ki nam niso baš v ponos. Prepotreben bi bil nov most črez Savinjo, saj vemo, da je tu, ki je bil postavljen le za sito, premajhen in preslab za promet, ki se vrši na njem. Prepričan sem tudi, da ne napravi na tujca nič kaj lepega
vtisa stavba na zelo prometnem kraju v Prešernovi ulici, ki je poleg krasno prenovljene Marijine cerkve; ta je v zgodovinski dobi služila za minoritski samostan, potem za okrožno sodišče, danes pa so tam privatna stanovanja, gostilna in trgovina. Nič kaj lepega vtisa tudi ne more imeti tujec, ki slučajno zaide po Slomškovem trgu mimo farne cerkve v Kocenovo ulico. Tako je poleg dobrih in lepih plati tudi kakor povsod nekaj, kar nam Celjanom ni nič preveč všeč. Ali živimo v dobi težkih gospodarskih pretresov in bridkih preizkušenj in vsi vemo, da je govoriti lahko, vemo pa tudi, da se trudijo vsi, tako mestna občina kakor poedini zasebniki za povzdigo našega mesta.
To pa nam daje tudi upanje, da bodo prav kmalu vse take stvari odstranjene in da bo mesto i po legi i po svojem mestnem izrazu slovelo kot eno najlepših v naši državi.
Zimski vozni red
Poleg sprememb, ki so že objavljene na .stenskih voznih redih, stopijo b 4. oktobrom 1937 še sledečo spremembe v veljavo:
1. Na progi Rogatec—Grobelno vozita potniška vlaka št. 2114 in 2115 po sledečem voznem redu: potniški vlak št. 2114 odhaja iz Rogatca ob
0.15 in prihaja v Grobelno ob 10.20; potniški vlak št. 2115 odhaja iz Grobelnega ob 10.44 in prihaja v Rogatec ob 11.44.
2. Na progi Maribor gl. kol.—Brezno-Bibnica vozita potniška vlaka št. L 9024 in L 0025 po sledečem voznem redu: potniški vlak L9024 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 14.32 in prihaja v Brezno-Ribnico ob 15.23; potniški vlak L 9025 odhaja iz Brezna-Ribnice ob 15.55 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 16.52.
3. Na progi Maribor gl. kol.—Ruše izostaneta potniška vlaka št. L 9022, odhod it Maribora gl. kol. ob 4.30, in L 9023, odhod iz Brezna-Ribnice ob 5.02.
4. Na progi Maribor gl. kol.—Ruše vozita potniška vlaka št. L 9018 in L 9019 po sledečem voznem redu: potniški vlak L9018 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 4.05 in prihaja v Ruše ob 4.28; potniški vlak St. L 9019 odhaja iz Ruš ob 4.38 in prihaja v Maribor gl. kol. ob 5 ter ima'zvezo v Mariboru gl. kol. proti Ljubljani in Zagrebu na potniški vlak St. 515, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 5.05.
5. Na progi Gornja Radgona—Radgona odhaja potniški vlak št. 8820 iz Gornje Radgone za 10 minut prej, t. j. ob 17.01 in prihaja v Radgono ob 17.06.
6. Na progi Št. Janž na l)ol.—Trebnje na Dol.— Novo mesto izostane mešani vlak št. 9431/9221, odhod iz št. .Tanža na Dol. ob G.10 in prihod v Novo mesto ob 7.48,
7. Na progi št. Janž na Dol.—Trebnje na Dol.— Novo mesto vozi mešani vlak št. 9431 a po sledečem voznem redu: Št. Janž na Dol. odhod ob 5.40, Trebnjo na Dol. odhod 6.-17 in Novo mesto prihod ob 7.25,
Požar v Stožicah
Sinoči j« okrog 12 ponoči začel goreti v Stožicah lesen pod, last Jernejca Ivana iz Stožic št. 12. Leseno poslopje, ki je bilo krito s slamo. 60 ognjeni zublji v nekaj trenutkih zajeli tako, da je bila rešitev poslopja izključena. Ker je poslopje stalo na samem, za sosede ni bilo nikakršne nevarnosti, kljub temu pa so prišli pomagat gasit. Na pomoč so prišle tudi prostovoljne gasilske čete s svojimi brizgalnami iz Stožic, Ježice in Tomačevega. Gasil-ci 60 skušali omejiti ogenj ter razpadajočo stavbo podrli, nakar je tudi požar upadel. Na pomoč sta prihiteli tudi poklicna in prostovoljna gasilska četa iz Ljubljane, ki pa nista ©topili v akcijo, ker so že domačini med tem ogenj pogasili. Uničeno poslopje je bilo že staro, posebnih poljskih pridelkov pa ni bilo v njem, tajco da škoda ni posebno velika.
Trg natrpan z gobami
Ljubljana, 30, septembra.
Letošnja hladna in deževna jesen je najugodneje vplivala na rast gob, zlasti jurčkov. Tako dobre letine za gobe že kmalu ni bilo. Od ponedeljka naprej vsak dan je bil ljubljanski trg zabasan z gobami. In ljubljanske gospodinje so jih na veliko kupovale. Vselej so bile gobe popolnoma razprodane. Kmetice iz gorenjske strani, zlasti iz smled-niške, škofjeloške, kranjske, kamniške okolice so prinašale na trg zvrhane oprtne koše lepih, čistih in zdravih gob. Krasni »o jurčki-ajd ovčki. Danes so bile gobe na 20 stojnicah razvrščene ob semenišču in na prostoru ob stolnici. Zaradi obilice gob 60 cene močno padle. Merica jurčkov je bila 1.50 do 2 din, kg gob pa 6 do največ 8 din. Gobarji so prinesli danes po splošnem računu najmanj do 2000 kg svežih gob. Tudi kupčije s suhimi gobami so se močno razvile. Poleg Gorenjcev so tudi Dolenjci iz turjaške in velikolaške strani prinesli zvrhane košare gob. Trgovci z gobami imajo sedaj najboljše posle. Izvoz gob se je močno dvignil. Kakor znano, naši trgovci-izvozniki izvažajo posušene gobe celo v Ameriko, kamor je usmerjen glavni izvoz in ker Amerikanci zelo cenijo naše gobe. Vsako leto dobimo za gobe prav lepe milijone in tudi naši nabi* ’ ralci gob pridejo do lepega zaslužka,
O, ti presneta domišljija!
Veselih počitnic je konec in tudi za dijake je zopet začel devetmesečni delavnik. Marsikdo izmed dijakov si želi nazaj čudovite dneve brezskrbnih izletov in sanjarij. Kako bi bilo lepo, če bi mogel študent z junaki svojih povesti ali cow-boyi iz filmov doživljati junaške dogodivščine po tajinstvenih in neznanih zemljah, mesto da guli hlače po dolgočasnih šolskih klopeh. Pa se je odločil dijaček in pobegni! od doma in od pustih knjig. Zaskrbljeni starši so prijavili policiji, da je zginil njihov sinko in da jo je najbrž mahnil proti Sušaku. ker je Afrika dežela njegovih sanj. Gotovo se bo tudi ta mladostni pobeg srečno končal brez hujših posledic za fanta in starše; naj pa bo nauk za vse, da jc prav ob začetku šolskega leta treba posebno paziti na šolsko mladež z bujno domišljijo.
6736 tulcev (e bilo letos v Kranju
Kranj, 29. septembra.
Kljub temu, da je letošnje poletje prevladovalo deževno vreme, je obiskalo letos Kranj* več tujcev kakor lansko leto. Do meseca septembra lani je obiskalo Krar.j 6.169 tujcev, med njimi 4.687 Jugoslovanov, do septembra letošnjega leta pa je bilo v Kranju 6.736 tujcev, med njimi 5.245 Jugoslovanov. Doslej je naše mesto močno pogrešalo športnega kopališča, ki pa bo do prihodnje tujsko-prometne sezone že izvršeno.
Zaradi tega je bila pred dnevi v Kranju komisija, ki je imela namen določiti prostor novemu ko-
tališče. Komisija se je vršila v Zupanovi jami in v traheči dolini. Mnenje gospodov, ki 60 se sestali, je bilo, da je prostor v Straheči dolini veliko ugodnejši kakor v Županovi jami. Kljub temu pa se še zaradi oddaljenosti prostora v Straheči dolini definitivno niso odločili niti za eden niti za drugi prostor, pač pa bo o tem izrekel končno mnenje kopališki odsek.
Ker bo do prihodnje tujsko-prometne sezone v Kranju otvorjen tudi nov moderni hotel, razen tega se v Kranju grade v večjem obsegu ceste, bo tujski promet v prihodnjih letih gotovo močno na-rastel.
Maribor
Žetev smrti. V Kettejevi ulici je umrla 68-Ictna soproga strojevodje drž. žel. v p. Julijana Karner, v Smetanovi ulici pa soproga zel. Marija Kroj?. Nnj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje!
Žalni koncert v spomin pokoj, kralja Aleksandra I. priredi pevsko društvo iJadraiK, v petek, 8. okt. zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani.
Ljudski oder ima danes zvečer ob 8 važen sestanek. Vsi!
Mojstrska izpitna predavanja bodo pričela v začetku oktobra. Vršila se bodo v večernih urab. Prijavite se pismeno ali ustmeno v pisarni obrtno zadružnega referenta na okr. glavarstvu do
5.	oktobra.
Dijaške kongregacije imajo v soboto zvečer ©b 6 v cerkvi sv. Alojzija večerno pobožnost g priliko za spoved. V nedeljo zjutraj ob pol 7 isto-tam sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Frančiškanska župnija, bo v ponedeljek slovesno obhajala god sv. Frančiška. Zjutraj ob pol šestih bo pridiga, nato slovesna sv. maša. Zvečer ob §estih pridiga in večerni blagoslov.
Ljudska univerza otvori letošnjo sezono jutri, v petek, ob 8 zvečer s predavanjem kulturnega filma »Po Donavi od Passaua do Črnega morjac.
Lahkoatletski dvobol z Julffsko krajino odpovedan
V soboto in nedeljo bi se moral vršiti v Ljubljani lahkoatletski dvoboj med reprezentancama krajine in Zveze slovenskih lahkoatletskih idn
klubov. Zadnja večja lahkoatletska prireditev, na katero smo v Ljubljani čakali z velikim zanimanjem. je torej odpovedana zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
Z avtobusom v Trst, dae 10. okt., 24. in 25. okt
in od 30, okt. do 1. nov. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Na progah avstrijske, italijanske in madžarske železniške uprave stopi zimski vozui red du®
3.	oktobra 1937 v veljavo,
■ifai
Kulturni koledar
Andreas Miha
28. septembra 1762 se je rodil v Bistrici v Gornjem Rožu tkalec in pesnik Miba Andreas. V Podgorju, kjer se je učil tkaletva, se je naučil .tudi citati. Bil je tudi dober cerkveni pevec. Pod vplivom cerkvenega petja in čtiva je začel zlagali slovenske posvetne in nagrobne pesmi. Nekaterim pesmim je tudi sam skomponiral arije. Iz ohranjenih tekstov lahko sklepamo, da je imel Miba Andreas verzifikatorsko nadarjenost, preccj čuta za rimo in raznovrstnost kitice.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek. 30. septembra: Hieronim. Petek, 1. oktobra: Remigij.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31.
TEL.
27-30
SLOGA
SIMONE SIMON, očarljiva filmska umetnica, nepozabna iz filma »Matura«, v novem krasnem ljubavnem filmu
Lepi dnevi
TEI.
21-24
MATICA
Zooet po dolgem iam komični trlo: HAKS MOSER, LEO BLEZAK ln AOtLA SAH0ROCK v veliki filmski nomedili iz cirkuškega 4iv-lienja
Cirkus Saran
UNION
Veliki aabaT&i film
Rotscttil«!
(HoDttapierjl)
V gl, vlogi znam priljubljeni harbt BAUE
— t'}ajuL$jUia}c 16., 19.rj -oj 21 J5 —
Glasbeni otroški vrtec. Starše, ki so vpisali svoje malčke v glasbeni otroški vrtec tia šoli Glasbene Matice ljubljanske vljudno prosimo, da pripeljejo svoje malčke v soboto, 2. oktobra ob 9 dopoldne v Lajovčevo dvorano v poslopje Glasbene Matice, Gosposka ulica št,8-III. Do tega časa se sprejemajo tudi novi gojenci. — Obenem opozarja ravnateljstvo šole še na' posebni tečaj, ki bo otvor-jen tudi 6 1. oktobrom in ki ga bo vodil prof. Karel Jeraj, to je namreč tečaj v orkestralnem igranju. Podrobnosti v pisarni Glasbene Matice.
V Klubu esperantistov, Cankarjevo nabrežje 7-1, bo v okviru letošnjih zanimivih predavanj dafj.es, 30. t. m. ob 8 zvečer III. letošnje predavanje. Gdč. Cukala Ela bo predavala o Benetkah in kopališču Lido; g. Kozlevčar Jože o zlatem jubileju esperanta. Obe predavanji bodo spremljale krasne skioptične slike. Vabljeni vsi esperantisti.
Llubltansko gledališče
DRAMA
...	ob 20. uri
Četrtek, 30. septembra: »Beraška opera«. Premierski abonma.
Petek, 1. oktobra: Zaprto.
Sobota, 2. oktobra: »Beraška opera*. Izven. Nedelja. 3. oktobra: aTarelkinova smrt«. Premierski abonma.
»Beraška opera«. Danes, v četrtek, bo v drami
izvaja naš dramski ansambel opero. Dirigent Bo-
jan Adamič. Delo ima 10 slik. Odmora sta po
4.	in 7. sliki. Prevod proze je oskrbel pisatelj rr. Albrecht, pesmi pa je prevedel kapelniik Niko Štritof. Uvodne pesmi 6ta koncipirala ga. Lili Novy-jeva in dramaturg Vidmar. Premiera je za premierski abonma. Prva repriza bo v soboto kot izven predstava.
Nova komedija na odru naše drame. V nedeljo, 3. oktobra bo premiera Suhovo - Kobiljne štiridejanske komedije »Tarelkionva smrt«. Delo je prevedel g. Josip Vidmar. Naštudiral je to komedijo režiser Stupica. O delu samem prihodnjič.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 2. oktobra: »Evangeljnik«. Premierski abonma.
Nedelja. 3. oktobra: »Pod to goro zeleno«. Izven.
Znižane cene.
Ponedeljek- 4. oktobra: Zaprto.
Torek, 5. oktobra: »Vrag na vasi« — balet. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta. Premiera. Izven.
Kienzlova opera »Evangeljnik« je bila prvič prvič javno izvajana 4. maja 1895 v Berlinu. Od takrat dalje je stalno na repertoarju vseh oper, posebno je bila izvajana v prosli sezoni, ko se je proslavila 80 letnica njenega avtorja. Delo ima dvoje dejani ter se vrši v benediktinskem samostanu mi na Dunaju. Muzikalno je delo zelo visoke umetniške vrednosti, polno prelepih, globoko občutenih melodij, je pa tudi veselega značaja, posebno opozarjamo na znano sceno, ki se godi na kegljišču. Naslovno vlogo poje g. Gostič kot gost. Ostalo zasedbo javimo jutri. Predstava se vrši za premierski abonma in je prva redna predstava nove sezone 1937-38.
Razpis
Razpisujem službo zdravnika združene odr»v-•tvenc občine Fara pri Kostelu (srez Kočevje) e plačo banovinskega uradniškega pripravnika z« VIII. položajno skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradniških ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolničarske prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. oktobra 1937. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
„Slovenski dom"
se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kfer se spre'emajo tudi 03 la si za naš dnevnik
Pia in Pino Mlakar
Pia in Pino Mlakar v naši operi. Vsem obiskovalcem naše_opere je v dobrem spominu, kako dovršeno je naštudirala ta umetniška dvojica pred par sezonami znani balet »Punčka«. Letos nam pripravljata novo presenečenje in 6icer sta naštudirala Lhotov balet »Vrag na vasi« deloma z našim ansamblom, deloma s sodelovanjem in gostovanjem zagrebškega baletnega ansambla. Sama dva pa bosta plesala dve najglavnejši in najvidnejši vlogi. Balet »Vrag na vasi« je skupno delo koreografov Pie in Pina Mlakarja ter skladatelja Frana Lhotke. Vsak gib. vsak ritem je preštudiran do največje natančnosti in zlit v celoto, ki nam ne kaže samo zunanje dogodke, temveč tudi vse notranje doživljaje, izražene v kretnjah in glasbi. Mirno lahko trdimo, da tako dovršene baletne izvedbe, kakor bo torkova premiera »Vrag na vasi«, že dolgo nismo imeli.
Opozarjamo, da 6e bo sedaj izvajal ta balet samo trikrat, in sicer izven abonmaja. Premiera
dvojica Mlakarjevih v Zagreb na gostovanje, in od tam v Ziirich, kjer stalno delujeta. Vstopnice za torkovo premiero so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Milijonske zemljiške kupčije
Ljubljana, 30. septembra. Pri obeh davčnih uradih, za okolico in mesto, je bilo v septembru zaznamenovanili nad 100 kupnih pogodb, ki izkazujejo celotno kupno vrednost do 14,000.000 din. Tudi v zemljiški knjigi je bilo septembra zaznamenovanh do 20 prenosov lastninske pravice. O nakupu palače kavarne >Evro-pe~ smo že svoj čas poročali. Novi lastnik je moral plačati skoraj 1,000.000 din za razne prenosne takse. V septembru so bile sklenjene tudi druge, večje kupčije s hišami in zemljišči. V okolici so cene svetu nekako stalne, od 1, din do največ 25 din za ms, nasprotno se cene svetu v mestu spreminjajo in varirajo do najvišjega zneska 500 dinarjev za m*. Cene se zlasti dvigajo za parcele, ležeče ob glavnih prometnih žilah. Sklenjene in zaznamenovane so bile sledeče kupne pogodbe: člani nekdanje Pongratzove rodbine, ki so se izselili iz Ljubljane, kjer so pred 50 in več leti bili ugledna patricijska rodbina, so prodali obširen zemljiški kompleks na Poljanah za 390.000 din. Prodali so obe, že nad 100 let stari hiši št. 43 in 45 ob Poljanski cesti ter velikanski vrt, ki sega tja do stare in znamenite cukrarne. Obe hiši in svet je kupil zidarski mojster Mozetič Josip, stanujoč na Poljanski cesti 47. Od Pongratzovih dedičev so kupno pogodbo podpisali: Oskar Pon-gratz, graščak v Maruševem, Gvidou Pongratz, graščak v Dornavi pri Ptuju, Pongratz Frančiška, graščakinja pri Polzeli, grofica Flora VVurmbrand-Stuppach, generalova soproga na Dunaju in Marija Miller-Aichholz, zasebnica na Dunaju. Zanimivo je, da stoji na sadnem vrtu lopa v bližini
cukrarne, do katere ima pravico vsakokratni lastnik cukrarne. To pravico so dali v zemljiško knjigo vpisati Feichter Ivan in Marija ter William Moline, delničarji in ustanovitelji c. kr. priv. sladkorno rafinerijske kompanije, ki je zgradila cu-krarno ob Ljubljanici. — Posestnik Ivan Teger v Ljubljani je prodal Ivanu Kuštrinu, posestniku v Podlimbarskega ulici ter njegovi ženi dve parceli v k. o. Zgornja Siska za 105.000 din. Parceli merita 603 m*. — Katarina Kmetetz roj. Širok, stanujoča na Resljevi cesta, je prodala Antonu Mihevcu, posestniku v Sp. šiški, parcelo št. 471/15 k. o. Sp. šiška v izmeri 548 m5 za 100.000 din. —■ Berdajs Frančiška je prodala služitelju Štefanu Terglavu in njegovi ženi* Tereziji, stanujočima v Kolezijski ulici 4, pare. št. 32/6 k. o., Karlovško predmestje, s hišico za 61.000 din. — Božena Sle-zak, posestnica v Zg. šiški, je prodala Gorjanc Alojziji in Albini, obe zasebnici v Knezovi ul. 50, hišo št. 208 v Zg. šiški za 60.000 din. — Inž. Fran Štrukelj je prodal Rešu Antonu, industrijalcu v Zagrebu, paro št, 271*4 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 150 m5 za 5250 din. — Na Glincah stanujoči Peter Lombardo je prodal zasebnici Jeli Wilfanovi in can. med. Drašku \Vilfanu, stanujočemu v Gledališki ulici št. 10, pare. št. 1163/23 k. o. Vič (hiša in vrt) za 80.000 din. — Gregorin Josip, posestnik v Sp. šiški, Gosposvetska c. 1, je prodal Amaliji Tomašičevi, posestnici v Tacnu, parcelo št. 539 k. o. Tacen v izmeri 2712 ms za 12.882 din. — Kovič Janko je prodal Viktorju Deželi, stanujočemu v Jenkovi ulici, pare. št. 779/12 k. o. Slape za 12.250 din.
Štiri knjige o gorah
Slovenci smo narod, ki je že od nekdaj kazal velik smisel za vrhove. Naši predniki so na neštetih hribih in gorah postavljali cerkve, čutili so,_da so tam bliže Bogu. Vsako leto so romali na božja pota. Kdo ne pozna Višanj? Kmetje in pastirji so se dvignili enkrat na leto iz nižin ter šli potožit svojo revo in bedo na strmo goro, na vrh, ki je bil blizu nebu. Opravili so svojo pobožnost ter se očiščeni vrnili spet k svojemu delu v nižino. In med napornim delom so se vse leto spominjali in v duhu ozirali na vrh — kakor lepo pravi psalmist: »Dvigam svoj pogled k goram, zakaj od ondod mi prijaha pomoč.«
Ta težnja po očiščenju, ta želja po pomoči ■i višin tudi poznejših rodov ni zapustila. Začeli so romati v kraje, ki so bili samotni, kjer sicer ni bilo od človeških rok zidanega svetišča, kjer pa je zato med veličastnimi kamnitimi skladi vladala svečana tišina, tišina, v kateri so se sami s svojim Bogom razgovarjali iz globine srca. Niso govorili običajnih besed, le njih srce je molilo z vsem žarom, svetlo, zadostno razburjeno, k nevidnemu Bogu, ki je bil človeškim očem razgrnil toliko lepote.
In Gospod jjm je odgovarjal iz viharja in iz tišine, iz veličastnih kotanj, iz grebenov, iz stebrov in iz sten katedrale, ki jo je bil sezidal ob zarji svetov, iz jasnine in iz megle, iz dežja in snega, iz cveta in iz mrtve skale. Na te samotne vrhe so začeli hoditi ne le verni, ampak tudi oni, ki so se bili izgubili na krive steze. Tudi te je gnala — kakor nekoč Atence čudna želja po Neznanem Bogu, čudna, neodoljiva težnja, da bi se^ približali nečemu, kar jc več kot vse drugo, težnja, ki. se njene vsebine morda niso niti jasno zavedali, ampak jo tolmačili le s hrepenenjem po lepoti, resnici in ljubezni 1 Ni pa ga bilo niti enega modrega Atenca, ki bi bil zanikal to hrepenenje. Dvigali so svoje oči iz nižinskega šuma in blata, gnani po iskrici Čistega žara, ki jim v v dnu srca še ni bil povsem ugasnil — h goram, kjer Jih je čakala pomoč.
Tega hreponenja moderni človek, ki Be je bil izgubil v nižini, ni mogel ugonobiti. Na vse moderne, znanstvene načine ga je poskušal doumeti, da bi skril pravo jedro. Toda tudi njim ostane pot na goro in romanje k vrhovom ter Snežnikom — pot k Neznanemu Bogu. In druge množico malih in velikih, revnih in bogatih, romajo na višino k svojemu znanemu in edino pravemu Bogu, ki ga v ravnini časte po svetiščih, romajo, da se na samotnem vrhu lahko bolj zbrano z njim pogovarjajo.
Slovenci radi hodimo na gore. Zadnja desetletja so se prav posebno razvila zanimanje zanje med širokimi plastmi. Desettisoči vsako leto romajo na vrbove. Ustanovila so se planinska društva, zidali so koče in marsikje poleg njih
pozidali kapelice.
Čas pa je tak, da se človek za stvari, ki ga zanimajo in ki jih goji, tudi rad bere. Pri nas so doslej to nalogo v prav skromni meri vršile revije — prav za prav le ena: »Planinski vestnik« — ter razne priložnostne edicije (dr. Tuma: Razvoj in pomen alpinizma i. dr.}. To je bilo vse
premalo; ti drobci so se razgubijali kakor suha mivka v pesti. Potreba po planinskem slovstvu, ki bi plemenitilo duha in srce, je postajala dan za dnem večja. Treba jo je bilo na vsak način
utešiti.
Pred dobrim letom je bila ustanovljena založba »Planinska Matica«, ki si je zastavila nalogo, da bo ljubitelje gora seznanjala z domačim in tujim planinskim slovstvom. V prvem letniku je izdala štiri knjige, ki so razveselile vse naročnike in dosegle, da so začela prihajati številna naročila iz vseh krajev — zlastj še, ker so bili plačilni pogoji ugodni (20 din na mesec). Zanimanje pa seje zadnje čases 5e stopnjevalo, saj je začela založba za svoje naročnike izdajati brezplačno, lepo ilustrirano mesečno revijo, ki se dotika perečih planinskih vprašanj ter z znanimi planinci, ki pri njej sodelujejo, vsak dan pridobiva na ugledu in na vrednosti.
.V minulem letu je »Planinska Matica« izdala štiri knjige: Gustav Rcnker, Pet mož gradi pot, Zbrani spisi dr. Klementa Juga, Eugene Rambcrt, Svizec s ovratnico ter zbirko raznih avtorjev s skupnim naslovom V borbi z goro.
Dosedanja srečanja Jugoslavije in Češkoslovaške
Naša državna nogometna reprezentanca je odigrala dosedaj že 18 tekem s češkoslovaško reprezentanco. Od teh srečanj so jih Jugoslovani izgubili enajst, dobili štiri, neodločene za so bile tri tekme. V teh 18 tekmah so Čehoslovaki zabili naši reprezentanci 03 golov, Jugoslovani pa samo 31. V zadnjih letih rezultati teh mednarodnih srečanj niso več tako porazni kot so bili v prvih letih.
Pregled vseh dosedanjih tekem:
1. 1920. v Anversu 7:0 za Češkoslovaško; leta 1921. v Pragi z 6:1 za Češkoslovaško, 1. 1922. v Zagrebu 4:8 za Češkoslovaško; 1. 1923. v Pragi 4:4; 1. 1924 v Zagrebu 2:0 za Češkoslovaško; 1. 1925 v Pragi 7:0 za Češkoslovaško; 1. 1926 v Zagrebu 6:2 za Češkoslovaško; 1. 1927 v Belgradu 1:1; 1. 1927 v Pragi 5:3 za Češkoslovaško; 1. 1928 v Pragi 3:1 za Jugoslavijo; 1. 1928 v Pragi 7:1 za Češkoslovaško;
1.	1929 v Zagrebu 3:3: 1. 1929 v Pragi 4:3za Češkoslovaško; 1. 1931 v Belgradu 2:1 za Jugoslavijo; L 1932 v Pragi 2:1 za Češkoslovaško; 1. 1933 v Zagrebu 2:1 za Jugoslavijo; 1. 19M v Pragi 3:1 za Češkoslovaško; 1. 1935 v Belgradu 0:0.
Za nedeljsko mednarodno tekmo je svoje sodelovanje odpovedal Moša Marjanovič, češ da se mora zdraviti z zdravilnimi kopelmi. Zvezni kapitan je določil, da bo na mestu srednjega napadalca v Pragi in Varšavi Ico Hitrec, Napad bo torej igral v tej-le postavi: Medarič, Valjarevič, Hitrec, Vuja-dinovič in Pleše.
Od drugih igralcev zaenkrat še ni nihče odpovedal svojega sodelovanja.
Od tu in tam
Krajevni odbor JRZ v Kamniku vabi vse člane te organizacije na občni zbor, ki bo v nedeljo
3.	oktobra ob 10 dopoldne v dvorani društva »Kamnik«. Na občnem zboru po podal kratko politično poročilo g. dr. Žvokelj. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o novi občini in nalogah njenih zastopnikov. Izvoljen bo tudi novi odbor. Vabljeni so na občni zbor tudi člani JRZ iz priključenih vasi. t. j. iz Podgorja, Tunjic, Mekinj, Nevelj in Palovič.
Spora m m so podpisali včeraj dopoldne ▼ Dubrovniku naši in nemški gospodarski strokovnjaki.
Z vprašanji, ki se v prvi vrsti tičejo obiska nemških turistov v naši Dalmaciji, so se bavili zastopniki naših in nemških gospodarskih krogov že od 10. septembra. Glavna točka teh razgovorov je bila ureditev vprašanja deviz, ki so potrebne za potovanje v Jugoslavijo, pa tudi samega načina, kako naj se v bodoče izdajajo te devize. Po dosedanjih vestih je sporazum, ki je bil včeraj dosežen in podpisan, za Jugoslavijo še dosti ugoden. Po tem sporazumu je predvidena v bodoče večja vsota kot dosedaj in bo stopil v veljavo tudi primernejši način dobave deviz. Vsi naši prizadeti krogi so z veseljem pozdravili ta uspeh pogajanj in se nadejajo, da bomo prihodnje leto imeli v Dalmaciji večji obisk Nemcev, kakor pa je bil letos.
Ker je pri zadnjih državnozborskih volitvah enostavno dal zapreti svojega protikandidata, se je
moral zagovarjati pred sodiščem v Jagodini Aleksander Ibrošanec. Njegov protikandidat je bil pristaš vladne stranke Gjoka Petkovič. Petkovič je bil tedaj zaprt tri dni tako, da res ni imel pri-hke, da bi mu bil 5. maj prinesel poslanski stolček. Po neki neuspeli konferenci bivšega ministra Velje Popoviča so enostavno prišli ponj varnostni organi ter ga odpeljali v zapor. Mnogo mu niso po-
jasnjevali, zakaj je aretiran, saj takrat ni bik ta navada. Sodišče je sedaj Aleksandra Ibrošanca obsodilo na mesec dni zapora in na plačilo stroškov pravnega postopanja. Spet ena od cvetk ki so bile vsajene v zlati dobi večne JNS-pomladi!
Zaradi komunistične propagande je oteodilo državno sodišče za zaščito države Radovana Vukoviča in njegove tovariše. Vukoviču je sodišče prisodilo pet Tet robije in 9 mesecev zapora.
Cerkev se je podrla v vasi Gornjem Docu v
Dalmaciji. Cerkev je posvečena sv. Frančišku. Podirati se je pričela ravno tedaj, ko so na njej nameravali zgraditi novo streho. Sreča je bila. da ni prišlo pri tem do kakih številnejših človeških žrtev. Le en sam delavec je bil lažje ranjen. Materialna škoda pa je precejšnja. 'Kmetje pa so se vseeno, čeprav se zavedajo, da jih bo stalo mnogo truda in denarja, odločili, da cerkev obnove.
Na cirkuški predstavi v Zemunu so imeli res cirkus. Kot zadnja točka je bila na sporedu rokoborba med Osmanom Kadrovičem in Josefom Kochom. Zmagovalec naj bi dobil 2500 dinarjev nagrade. Mesto nagrade, pa je ta dva tekmovalca, s katerima občinstvo ni bilo zadovoljno, doletelo nekaj drugega. Ko je Kadrovič položil Kocha k tlom, je navalilo na njega nekoliko Kochovih prijateljev, čeprav je občinstvo bolj simpatiziralo z Bosancem Kadrovičem. Kochovci 60 začeli Kadro-viča pretepati tako, da [e padel v nezavest. Morali «o ga prepeljati v bolnišnico, kjer se je po dveh urah le prebudil iz nezavesti. Tako zmaguje na jugu tudi pri drugih tekmah pogosto le občinstvo.
Astronomski observatorij so zgradili v Zagrebu na Maksimirju. Observatorij ni bogve kako velik.. Razdeljen je v dva dela. Sestoji iz same opazovalnice s potrebnimi aparati v drugem delu pa 60 prostori za administracijo. Zgraditev te ustanove ni zahtevala žrtve težkih milijonov pač pa je observatorij zgradila le zasebna inicijativa nekaterih hrvatskih rodoljubov na zagrebškem vseučilišču. Hrvatje s ponosom pišejo, da je opazo-
valnica zgrajena izključno samo z njihovim de-nariem in s trudom slušateljev tehniške fakultete v Zagrebu. Zgradba pa je vseeno 6tala 300.000 dinarjev,- čeprav je navidez skromna. Včeraj ob 10 dopoldne so jo slovesno izročili v uporabo zagrebški tehniški fakulteti. Tudi ta izročitev je imela značaj skromnosti.
Zagonetni napad v brzovlaku na progi Bel-grad-Zagreb, ki je bil izvršen pred nekaj dnevi, je sedaj le pojasnjen. Napadalca so že tedaj takoj na njegovem begu ujeli orožniki in ga ranili. Sedaj so ugotovili, da te rane niso bite tako nevarne, kakor so prvotno mislili in da se je napadalec ves ta čas, odkar je v bolnišnici, le bolj potuhnil. Zanesljivo je sedaj tudi ugotovljeno njegovo pravo ime. Napadalec se piše Rado Kolarič. Zaslišujejo ga v Zagrebu. Pred policijo je izjavil, da je doma iz Srbobrana in da je staT 27 let. Tudi to je priznal, da je zaradi vlomov presedel že šest let robije. Pri zasliševanju je glede svojega zadnjega napada povedal, da je nameraval izvršiti razboj-ništvo zaradi tega. da bi prišel do denarja. Hess, kterega je Kolarič vzel na piko, se mu je zdel najboljša žrtev. V železniškem vozu je udaril Hessa po glavi s prazno bombo.
Kjer je neko? stala v Petrorgradu tovarna olja, grade novo tovarno, v kateri bodo predli volno. Lastniki te tovarne so belgrajski tovarnarji Milinčiči. Nekaj strojev so v tovarni že namestili. Cenijo, da bo tu lahko dobilo dela okoli 600 delavcev.
Čebelarji ▼ okolici Karlovea letos niso nič kaj radovoljni. čebelice so v teh krajih imele slabo pašo zaradi tega, ker je bilo neprestano deževno vreme. Ze davno niso >pridelalk ti čebelarji tako malo medu kot letos, čebele nieo niti toliko nanosile, da bi se same j»reživele čez zimo. Zato so se tamkajšnji čebelarji obrnili na bansko upravo, da jim dovoli nabavo sladkorja, ki zanj ne bi bilo treba plačati trošarine. Čebelice se na trošarino tudi nič ne razumejo.
Novo tovarno za konzerviranje sardin so v
zadnjem času zgradili v Splitu. Tovarna leži na splitski zahodni obali. Postavili ao vanjo tudi že vse potrebne stroje in je tovarna tudi že začela obratovati. Vse skupaj imamo sedaj na našeui Primorju 15 tovarn za konzerviranje sardin.
Nevarna kusna bolezen tifusa se je v neštetih primerih zadnje čase pojavila po vaseh, ki leže v dolini reke Lonje v Slavoniji. Tu so vsako leto ekoro na vrsti velike poplave, zaradi katerih je vsa ta okolica precej zamočvirjena in nezdrava. V bolnišnico v Sisku vsak dan pripeljejo precej novih bolnikov. V vasi Svhiičko, pravijo, da ni človeka, ki še ne bi bil zbolel za tifusom. Letos so se roji komarjev, ki rn*širjajo to bolezen, izredno povečali, ker je deževno vreme prav ugodno za njihovo razmnoževanje. Mislijo, da bi se tifusu napravilo konec na ta način, da bi po močvirjih, kjer se pojavljajo malarični komarji, zaredili neke vrste ribice, ki jih imenujejo gambuzije in ki jih iz Amerike uvažajo v Evropo nalašč za boj proti malariji.
Skrivnostni diktator Japonske
V skromni hišici na koncu ozke 6lepe ulice v Tokiu živi skrivnostni starec 85 let, Tojama Mu-ciru, čigar ime samo že zadostuje, da od strahu pobledi vsak japonski velebogataš in vsak tudi najmogočnejši politik. Tojama je namreč vrhovni poglavar tajnega društva »Črni zmaj«, ki vrši kruto, nepristransko in neizprosno strahovlado nad Japonci.
»Crni zmaj« temelji na japonskem narodnem duhu, ki zahteva popolno predanost, odvisnost na življenje in smrt posameznika državi in cesarju, ki je utelešena država. Iste temelje in zahteve ima tudi društvo »Mladih častnikov« ali »Obnovitev Šoua«. Vodje »Črnega zmaja« zahtevajo povratek 6vojega naroda k starim- stoletnim, pristno japonskim običajem, k 6voji narodni preprostosti in skromnosti ter neusmiljeno pobijajo V6e poskuse evropskih kulturnih držav, da ne bi zanesle med japonsko ljudstvo 6 vojega pomehkužen j a in gnilobe svoje »visoke civilizacije«.
Če 6e kdo pregreši zoper načrt »Črnega zmaja«. pa naj bo grešnik najbogatejši bankir ali najvplivnejši državnik ali tudi najožji prijatelj Tojama, do zapadel smrti. Tojama v svojih bedečih sanjah, obdan po zvestih učencih, ki 60 vsako minuto pripravljeni dati življenje za svoj ideal. 6amo izreče kako ime. čigar lastnik 6e je pregrešil zoper narod, pa bodo drug dan že Časopisi poročali, kako je bil ta in ta usmrčen. Marsikak hara-kiri (japonski samomor) bi znal razložiti samo Tojama. ki celo odkritosrčno joka za prijateljem, katerega je 6am dal umoriti. To je izpolnjevanje dolžnosti domovinske ljubezni, ki ne pozna nobenega podkupovanja in ki v tolikem obsegu nima primera v V6ej človeški zgodovini!
V tej strahovladi je tudi rešitev uganke, zakaj 60 vsi Japonci brez razlike 6tanu tako konservativni in skrajno požrtvovalni za dobro svoje domovine.
Druga, navidez nerazumljiva, poteza značaja Tojame je njegovo prisrčno
prijateljstvo do generala Čankaiška
ki je, dasi je Kitajec. 6klenil 6 Tojamo krvno prisego. Ko je Čankajšek prišel na oblast in začel boj proti komunizmu,' je obiskal svojega mogočnega prijatelja v Tokiu. Tojama mu je naročil, naj začne 6 pomočjo Japoncev presnavljati, urejevati in modernizirati Kitajsko in 6e neusmiljeno boriti proti komunizmu.
Danes, ko divja na Kitajskem kruta borba med Kitajci in Japonci, pravi Tojama, ki je pokolje začel da je izredno zadovoljen s svojim »učencem«, pa naj 6e svetu še tako neverjetno zdi. Če je namreč prišlo do pokolja, 60 temu krivi Čan-kajškovi nasprotniki na Japonskem in na Kitajskem, ki niso hoteli dovoliti, da bi 6i Kitaj in Nipon delila miroljubno delo preosnove kitajskega ozemlja in 6e 6kupno borila proti komunizmu; Čankajšek sam pa skuša dajati 6vojemu učitelju čim večje zadovoljstvo.
Tojama je neizprosen sovražnik ne Rusije, ampak njene vlade, krivičnosti in nasilja komu-
nizma. Po njegovem mnenju je komunizem bistveno krivičen. Rusija pa je že od nekdaj skušala s 6ilo vpasti na Japonsko; zaradi tega je tudi Tojama zahteval prvo ru6ko-japonsko vojno. Princ Ito, takratni prvi minister, je imel pod pritiskom To-iame na izbiro: napoved voje Rusiji ali harakiri. Odločil se je za vojno. Tudi 6edaj Tojama zahteva vojno proti Rusiji. Komunizem je treba pobiti, potlačiti, uničiti. 2al, da je naletel na take ovire na Kitajskem!
Čislano ime Šmid
Da je bil neki angleški znanstvenik res potrpežljiv, priča njegova tabela, ki kaže katera imena, oziroma katera pisanja so med ljudstvom najpogostejša. V vsaki deželi je prav gotovo vsaj nekaj imen bolj v navadi ali v čislih. Še bolj pa bo prav, če rečemo, da takšna imena ljudje podedujejo in tako sami nimajo prav nobenih zaslug, da se pišejo tako in ne drugače. Med vsemi imeni, ki jih je spravil omenjeni angleški znanstvenik v svojo tabelo, je največkrat zapisapo ime Schmidt z vsemi svojimi variantami, kakor so Smith, Smyth, Szmit, ali celo Szmyt. Dolga leta je zbiral te, zanj in morda še za koga drugega zanimive Šmide. Če so že drugi narodi prikrojili to ime po svoje, bi tudi Kranjci smeli pisati tako, ne? Naštel je celih 13 milijonov ljudi, ki nosijo to ime. Pri nas se menda še ni pojavil nihče, ki bi mu prišlo na misel, da bi bilo dobro šteti različne Kovače ali druga imena.
Nemške
Mi raje štejemo kovače. Celo te navadno tako malo cenimo, da jih pišemo kar z malo začetnico. — Na Srbskem bi morda prišli do lepših številk, če bi začeti šteti različne Petroviče, Pavloviče, Markoviče, Jankoviče in druge -iče. Tam s Kovači niso zadovoljni, še manj pa s kovači.
Ali je astrologija vražarstvo?
Vse do najnovejšega čaca je svet gledal na astrologe (ljudi, ki 6kušajo iz položaja zvezd prerokovati bodočnost) kot na nekake čarovnike, skrivnostna bitja, ki 60 z kdo ve kakimi skrivnimi, strahotnimi bitji v zvezi. Da bi 6voj tajinstveni vpliv na ljudi še jx>množili, 60 6e oblačili v skrivnostna zamotana oblačila, se obdajali z najčudovitejšimi liki- risbami, modeli zvezd in ozvezdij, z raznovrstno šaro starih srednjeveških alkimistov in drugih čarodejnih kuharjev in mazačev. Res je, da je bilo med njimi mnogo sleparjev, ki so hoteli izkoristiti svoje dobro namazane jezike tako, da 60 ljudem za dobro plačilo nakvasili razne prerokbe in svarila za življenje, vendar pa je bilo med njimi tudi nekaj res pravih učenjakov. Tudi strogi razumstveniki, ki so vedno zaničljivo odklanjali vse, kar se ne da otipati, 60 začeli danes z drugačnimi očmi gledati na astrologijo kot znanost nepoznanih in nevidnih sil.
Proučavanje kozmičnih žarkov. 6 katerimi se znanstveni evet še nikdar ni tako vneto pečal kakor danes, je učenjakom odprlo oči, da 6e morajo vendarle zanimati tudi za to, kar ne morejo razrezavati samo 6 svojimi noži; pokazalo jim je sile, za katere še nihče točno ne ve, od kod so in obrnilo njihovo večjo pozornost na astrologe,
Najmanjše porcelanaste posodice na svetu. Izdelal jih je Nemec Kretzischmar (mogoče celo Kerčmar!) in 6e je ukvarjal z njimi več let. Koliko 60 velike, najbolje vidimo, če jih primerjamo z roko, na kateri 60 zložene. Iz njih najbrž ne bo priporočljivo jesti...
ki so že od nekdaj trdili, da je ves 6vet z vsemi svojimi živimi bitji precej tesno navezan na nebesne ali zvezdne 6ile.	'
Da bi rešili astrologijo pred praznoverjem in jo razvili v pošteno, zanesljivo vedo, 60 imeli nekateri učenjaki meseca julija v Parizu velik mednarodni kongres znanstvene astrologije. Govorili ni6o o nikakem čarovništvu ali skrivnostnem delovanju duhov, ampak o resnem raziskavanju astroloških podatkov in njenih možnostih za bodočnost. Dokazali so. kako je mogoče radi vpliva kozmičnih žarkov in nebesnih elektromagnetičnih ei! na človeško telo, s poznanjem stanja zvezd ob otrokovem rojstvu, napovedati otrokova bolezenska nagnjenja, iz tega sklepati na njegovo dušno razpoloženje in značaj ter določiti dneve knz 6koraj tako iasno, kakor dneve luninega ali sončnega mrka in drugih zvezdoslovnih dogodkov.
Neki angleški zdravnik je tako prepričan o nezmotljivosti takih najjovedi, da je ustanovil čisto 6voj način zdravljenja za preprečitev bolezni, za kakršne je človek rojen ob tem in tem času posebno sprejemljiv.
Drug angleški zdravnik je podrobno pokazal človeško nedoslednost, ko po eni strani ljudje tako slepo verujejo v znanstveno nezmotljivost o stvareh, ki so mnogo bolj nejasne in neverjetne kakor astrologija, jdo drugi 6trani pa 6e tako dobro 6 statističnimi f>odatki in dokazi jx>dprti astrologiji le fKKmehujejo. Zahteval je, da se v znanstvenem svetu prizna astrologiji ista vrednost in isto mesto kot V6em ostalim znanostim. Pri 6odnih obravnavah ni čisto nič bolj neumno posvetovati se glede zločinca z astrologom, kakor z zdravnikom za živčne in možganske bolezni.
Na kongresu je govoril tudi katoliški duhovnik, ki je v imenu katoliškega nauka rekel, da znanstvena astrologija, v kolikor proučava podza-vestncust, nam 6amo pomaga uspešneje 6e boriti proti slabim nagnjenjem. Obsodil in zavrgel je seveda šušmarsko astrologijo, ki hoče delati razne »čudeže«, začaranja, brezmiselne prerokbe itd.
Danes vsa znanost priznava, da se ji z astrološkimi tipalkami, 6 katerimi posega v skrivnosten, neviden 6vet, obetajo še dokaj plodovita razglabljanja. Astrologija, kateri 60 6e vča6ih nekateri jKismehovali, drugi pa pred njo brezumno trepetali. tvori danes nekak most med samozavestno in ošabno znanostjo, katero je naučila 6f>oštoyati nevidni 6vet z njegovimi silami in vrednotami, kakor premišljevanje, molitev itd. ter med nekdanjim čir 6tim, visokim modroslovjem in mističnostjo. Astro-
M. Jacoby - R Leigh:
Poročnik indijske brigade
»Visokost, saj veste, da je vaš pokojni oče prejemal od angleške vlade letno rento za velike zasluge, ki jih je izkazal naši državi... Z njegovo smrtjo je sama po sebi ustavljena tudi ta podpora, ki je bila namenjena ... njemu osebno...«
Surat kan si je pogladil brado in nekaj časa molče gledal pred se, preden je odgovoril na to jasno ugotovitev sira Harccourta:
»Bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v mojih močeh, da prepričam vse navabe v svoji državi, da je to vaše stališče pravilno. Vsem bom dejal, da tega koraka angleške vlade ne smejo smatrati za znamenje neprijateljstva... Ukrenil bom vse potrebno, da bom preprečil vsako izražanje nevolje od podložnih mi knezov, ki morda ne bodo tako uvidevni, kakor jaz ...«
Surat kan se je komaj zaznatno nasmehnil, nagnil glavo in se začel poigravati z gubami na svojem svilenem plašču. Molčal je in čakal, kaj bo angleški diplomat odgovoril na to njegovo prikrito izzivanje, ki je kljub temu, da je bilo izrečeno s prijaznim glasom, vendar imelo grozilen prizvok.
»Visokost, globoko sem prepričan, da vam bo uspelo kneze pregovoriti za to, kar vam bom zdaj v imenu svoje vlade razložil. Trdno upam, da boste s svojo modrostjo pripravili svoje ljudi do tega, da se bodo ogibali vsake sovražnosti, ker bi moja vlada ničesar ne obžalovala tako zelo, kakor da bi bila prisiljena začeti vojno s hrabrimi in viteškimi plemeni v Suristanu.«
Ko je Harcourt izrekel te besede, je gledal kanu mirno v oči, ker je bil prepričan, da je spretno odbil kanovo prikrito grožnjo in pokazal, da se Anglija ne boji indijskega izzivania in da je pripravljena svoje pravice braniti z orožjem.
Kan se je nedolžno nasmehnil
»Kdo pa govori o vojni?«
»Jaz sem omenil samo skrajne posledice vsakega nasilnega dejanja, ki bi ga zagrešila vaša plemena, če bi se poglavarji upirali, ker je vam in s tem posredno tudi njim vzeta letna renta, ki smo jo, ponavljam še enkrat, nakazovali vašemu očetu in samo njemu, ker je on osebno storil velike usluge angleški vladi. Zatrdno upam, da se moja vlada ni zmotila, ko je računala na zvestobo indijskih plemen.«
»Tudi meni ne ostaja nič drugega, kakor da upam,..« se je zagonetno nasmehnil Surat kan. »Upanje in zaupanje, to sta dve čudoviti lastnosti, ki jih moremo šele tedaj prav ceniti, kadar jih izgubimo.«
Več kakor uro dolgo je tekel ta razgovor med maharadžem in angleškim diplomatom. Več kakor uro dolgo so padale besede, izrekane s prijaznim glasom, zaupno in kakor med odkritosrčnimi prijatelji.
Tako Surat kan kakor sir Harcourt sta dobro vedela, da je do končne odločitve prišlo že pred začetkom tega razgovora, ker je vsaka stranka bila prepričana, da nasprotnik ne bo odnehal.
To je bilo prvo razdobje v dvoboju, ki bi se po načrtu, dogovorjenem vnaprej, moral končati kot nič nevaren spopad, kot uvodna igra v boj, ki bi moral šele slediti.
Maharadža pa je vendar poskušal, da bi s pritajenimi grožnjami Angleža prestrašil, ker vendarle ni natančno vedel, ali ima ta diplomat kaj pooblastil od svoje vlade za k>, da bi sklenil kak sporazum.
Sir Harcourt pa je tudi poskusil vse, da bi zvitega Indijca pripravil do nove prijateljske pogodbe, čeprav je dobro vedel, da vse te pisane pogodbe niso prav dosti vredne, zlasti ne tu v Indiji, kjer so Angleži le z največjimi žrtvami mogli vzdrževati
videz nekake oblasti. Vendar si je- diplomat z vsemi močmi prizadeval, da bi mogočnega kana pridobil za navidez miroljubno angleško politiko, zraven pa se izognil sleherni, tudi najmanjši finančni obveznosti.
Surat kan je prav tako kakor sir Robert Harcourt ljubil vljudne razgovore, v katerih so prihajali na spored politični razlogi in pritajene grožnje. Vendar je bil eden kakor drugi prepričan, da vse skupaj nima nič smisla. Harcourta je le jezila misel, da se je staremu maharadži tako dobro posrečilo prikrivati pravi namen. Diplomat prav' za prav po tem razgovoru ni vedel, kako poročilo bo mogel poslati svoji vladi. Ali se bo maharadža udal v svojo usodo in se ne bo maščeval nad Angleži, ker so mu ustavili letno rento, ali pa se pripravlja na odkrite sovražnosti do njih?
Nazadnje je Surat kan dejal svojemu gostu:
noto wnrncr Uro« Surat kan in angleški odposlanec se pogovarjata
|	"	...	ma oAnn nnmAnina ti Din ta Inozemstvo 25 Din Oredniitvo Kopitarjeva nlioa IVIH Telefon 2994 to 2996. Upravai Lopitaijeva t
»Sloveoiki dom« Izhaja raak l1	ZaUiiarju) * Ldubljftui: EL Ce& Izdajatelji Ivan iiakuveo. UretUUkj Jož« Kotiček.
logija nam brez prevelikega in preučenega razlaganja f>okaže skrivne vezi, 6 katerimi je naša usoda privezana na radioaktivne eile ozvezdij.
Drugi programi
Četrtek, 30. sept.: 12 Češki in slovaški narodni napevi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.13 KoDcert Kad. orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Zborovske pesmi (plošče) — 18.40 Prosvetni spored prihodnjega leta (g. Vinko Zor) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Min. za telesno vzgojo — 19.50 Deset minut zabave — 20 Za dobro voljo! Sodeluje: Gregorčev pihalni kvintet in tercet Stritar — 21.15 Schumann: Otroški prizori (plošče) — 21.30 Koncert Radijskega orkestra — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz, vmesne speve poje g. Mirko 1‘remelč.
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 30. septembra. Belgrad-Zagreb: 20 00 Orkestralni koncert; 21.00 Pianino; 21.30 Narodne pesmi — Dunaj: 19.25 Tirolske pesmi; 20.25 Schumannov koncert za klavir in orkester; 21.00 Zabavni koncert; 22.20 Plesna glasba — Budapešta: 19.30 Igra; 21.35 Operni orkester; 23.00 Jazz — Trst-MUan: 17.15 Vokalni kon-cest — 21.00 Igra — Rim-Bari 21.00 Igra ; 22.15 Izbrane pesmi — Praga: 19.15 Radijski film; 20.55 Orkestralni koncert — Varšava: 20.00 Simfonični koncert; 22.00 Plesna glasba — Berlin - Hamburg - Frankfurt: 20.10 Plesni večer — Kiinigsberg: 20.10 Opera — Lipnkn: 20.10 Vesele melodije — Strasbourg: 21.30 Orkestralni koncert.
zverine
Hiše pod zemljo in morjem
Bombniki, kakršne bodo v bodoči vojni, če pride do nje, uporabljali, 60 prisilili človeška do tega, da je začel razmišljati, kako bi si postavil svoj dom tako, da bi bil pred napadi z zraka čisto varen. Angleški arhitekt je že zgradil nekaj takšnih varnih hiš. Med njimi so hiše najrazličnejših tipov od stanovanjskih do krasnih malih vil. Stavbe so zgrajene pod zemljo in so preskrbljene z vsem, kar vidiš v dosedanjih nadzemskih hišah. Imajo celo umetno dnevno svetlobo. Poleg tega 60 dobro zavarovane, da ne bi mogli vanje prodreti strupeni plini, obdane pa so okrog in okrog z dober meter močnim železobetonom tako, da jim ne more do živega še tako strašna bomba. Iz vsake takšne hiše moli periskop, da prebivalci lahko na varnem opazujejo, kaj 6e vse godi v okolici nad zemljo.
Za drugo vrsto hiš pa se je odločil v Palm-beachu v Kaliforniji neki John Edgenton. Ta je začel graditi hiše iz stekla in sicer pod morsko gladino, kakšnih osem metrov globoko. Za takšne hiše se najbrž ni odločil morda iz strahu pred bombnimi napadi, pač pa le, da bi mogel iz neposredne bližine opazovati življenje morskih rib. Hišice im»» jo dvigalo, ki vozi po potrebi v nadmorski svet.
Radio