PoifnliM platana v gotovini
Ste v. 74.
V Ljubljani, petek 31. marca 1939.
Leto IV
Bližnji sestanek predsednika vlade z dr. Mačkom
Zagreb, 31. marca. Jutri bo v Zagrebu sestanek zastopnikov vseh večjih političnih skupin, ki^ so se pri decemberskih volitvah pridružile listi dr. Mačka: bivše hrvatske seljačke stranke, bivše demokratske stranke, srbske združene opozicije in JNS. _Ta posvet je sklican z namenom, da bi zastopniki teh skupin pre-reševali vsa vprašanja, ki so v zvezi s pripravljalnimi deli za rešitev hrvaškega vprašanja. Vse skupine naj bi namreč pri razgovorih za rešitev tega vprašanja zavzele enako stališče, kar bo seveda precej težavno, ker nekatere med njimi izpovedujejo še danes načela, ki so bistveno^ nasprotna federalističnim in avtonomističnim zahtevam dr. Mačka.
Sestanek je bil sklican v zvezi z razgovori, ki se bodo te dni začeli med skupino dr. Mačka in med predsednikom vlade Dragišem Cvetkovičem. Razgovori bodo v Zagrebu.
Sarajevski »Jugoslovenski list« razpravlja o pripravah za rešitev hrvatskega vprašanja in pravi, da si v Belgradu vsi odločujoči ljudje prizadevajo, da bi čim-prej prišlo do razgovorov glede hrvatskega vprašanja. Sodeč_ po nekaterih znamenjih, je mogoče slutiti, da bo v tem vprašanju že prav v kratkem nastal nov, odločilen položaj.
Anglija jamči za nedotakljivost poljskih meja
Po poročilih iz Londona sta Poljska in Anglija sklenili sporazum o poljsko angleški zvezi, če se Anglija slovesno obveže braniti nedotakljivost
polfskega ozemlja
London, 31. marca. m. Sinoči je pred- i sednik vlade Chamberlain izjavil, da bo na današnji seji Spodnjega doma dal nekatera zelo važna pojasnila o pogajanjih Anglije z velesilami zaradi ustanovitve »Fronte miru«. Prvotno je Chamberlain nameraval dati to izjavo v ponedeljek, ker se je hotel še prej posvetovati s poljskim zunanjim ministrom Beckom, ki bo prispel v London v ponedeljek. Toda včeraj sta bila London in Varšava v stalnem telefonskem stiku. Zatrjujejo, da je dosežen sporazum o priključitvi Poljske k angleško-francoski zvezi.
Razen tega hoče Chamberlain govoriti v Spodnjem domu še pred Hitlerjevim govorom, ki bo v soboto.
Izredno pozornost je vzbudilo v Angliji In tudi drugod dejstvo, da je bila včeraj nenadno in brez prejšnje napovedi sklicana izredna seja angleške vlade. Do te seje je prišlo po predsinočnji večerji kralja in kraljice pri predsedniku vlade Chamberlainu. O sklepih seje ni izšlo nikako uradno poročilo.
Iz poluradnih virov pa poročajo, da je seja vlade veljala samo razgovorom med Anglijo in med Poljsko in bodočem razmerju med obema državama. Predsednik vlade Chamberlain je na seji predlagal, naj Anglija prevzame glede Poljske in njene neodvisnosti čisto določene stvarne ob-
„Polfska je sama sposobna izbiti nasprotniku železne zobe..
Pogumno pisanje polžkih listov o sporu z Nemčijo
Varšava, 31. marca. m. Vse poljsko časopisje ter poljska politična javnost se 5e vedno bari t lainovejšimi zunanjepolitičnimi dogodki, predvsem i člankom, ki je bil priobčen v glasilu nemškega runanjega ministrstva »Diplomatisch - politische Korespondenc«. Poljsko časopisje tudi obširno razlaga, kako odgovarja Berlin na razpoloženje ta Poljskem. Nacionalni list »Oniec Varszawski« pojasnuje to reakcijo v Berlinu ter pravi, da se idi, da je najrečje presenečenje povzročilo dej-itvo, da se Poljska ni ustrašila, pač pa je odločno •dgororila, da bo s topovi pozdravila vsakogar, ki bi Poljski hotel velevati, kakšno politiko mora izdajati. Približno v istem smislu poroča tudi vladni list >Express Poranny< ter pravi, da nemška poluradna glasila kažejo slabo razpoloženje do Poljske. List poudarja, da je Nemčija spremenila svojo politiko ter da ima Poljska zaradi _ tega več pravic« pričakovati, da bo tudi z deli, ne samo z besedami, dokazala željo, da se nemško-poljski odnošaji razvijajo še dalje po poogdbi iz leta 1934.
V	vsej poljski politični javnosti vlada silno zanimanje za potovanje zunanjega ministra Bccka v London. Poučeni ljudje izjavljajo, da Poljska ne želi imeti vezanih rok na katerikoli strani ter prav tako ne želi poslabšati svojih gospodarskih odnoSajev z Nemčijo s tem, da bi podpisala kakšno izjavo, ki bi bila naperjena proti Nemčiji. Poljska meni, da so minuli časi, ko je bilo možno ve-
rovati na obljube in obveznosti na papirju. Vsak narod naj bo odločen in pripravljen, da se brez premišljevanja postavi nasproti kakršnemukoli stvareeinu dejstvu, tako kakor je to storil odločno poljski narod, pa bo potem kmalu odveč vsak diklomatski korak. Z delom, ne z izjavami, je treba pokazati, kaj kdo misli in kaj želi.
To poljsko stališče potrjuje tudi vladni list »Kurier Poranny«, ki v svojem članku pravi, da se poljska zunanja politika ne bo spuščala v pustolovstva, da bi se tako mogli ponoviti primeri, kakor leta 1920, ko je samo Poljska branila Evropo pred boljševizmom.
Isti list dalje poudarja, da je poljska država v vzhodni Evropi edina, ki je sposobna z uspehom izbiti nasprotniku železne zobe njegove sile. Poljska je država, ki se lahko uspešno bori proti vsaki sili. Zaradi tega bi nekateri želeli, da bi prišlo do poljsko-neinškega spopada. Ko bi Nemčija večji del svojih moči morala zaposliti proti Poljski, bi šele prihiteli Poljakom na pomoč drugi, ki M potem odločevali o uspehih vojne ter bi Poljsko nagradili zopet s kako novo versajsko pogodbo. Poljska ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje, za tuje koristi se pa ne bo borila.
Kot dokaz poljske odločnosti navajajo listi dejstvo, da je bilo že včeraj podpisano za 40 milijonov zlotov obrambnega posojila, čigar vpisa-vanje je uradno določeno šele za 4. april.
Madrd in Španija v začetkih novega žlvljenfa
Madrid, 31. marca. o. V Madridu vlada velika delavnost za reorganizacijo uprave celotnega življenja. Do sedaj so prebivalci dobivali živila na karte, od danes naprej pa set trgovine že toliko založene z živili, da je mogoče dobiti vse potrebne stvari v trgovinah brez nakaznic. —
V	Madrid je prispelo 120 tovornih avtomobilov, palnih materiala za vzpostavo rednega prometa na železnici. V dveh dneh bo tudi vzpostavljen redni promet med Francijo in Madridom. Vsi železniški delavci morajo biti na svojih stalnih službenih mestih in je določeno obsedno stanje za primer stavk in kakega oboroženega upora. Mnogo beguncev, ki so bili za republikanske vlade v Madridu in niso zakrivili noSenega zločina, se vrača v meslo. Nacionalistična vlada je izdala odlok, v katerem poziva vse prebivalstvo, da priglasi pristojni oblasti vse zločine, katere so republikanski vojaki zakrivili.
V	Madridu eo danes prvič izšli nekdanji na-\ cionalni dnevniki >ABC«, »Debate« in drugi. Na madridskih ulicah so se prikazali tudi prvi duhovniki v svojih oblačilih. Pri preiskavah, ki jih izvajajo nacionalne oblasti, se je pokazalo, da je skoraj večina bivših rdečih voditeljev ostala v Madridu in tako prišla v roke nacionalistom. Prva razprava zaradi zločinov pod rdečo vlado bo danes Popoldne, ko bo vojaško sodiSče sodilo morilca, ki je v začetku nacionalne vstaje umoril v vojašnici Montana generala Ochoa. Razprava je v nasprotju ® podobnimi razpravami pod rdečimi — javna.
Madrid, 31. marca. o. Španska državljanska vojna je končana. Na vseh odsekih, kjer nacionalisti napredujejo, ni nobenega odpora rdečih. Ti se povsod udajajo. Pa vseh mestih so razobešene bele zastave v pričakovanju Francovih vojakov. Pristanišče Alotance so zavzeli oddelki italijanskih legionarjev, ena njihova divizija pa Alba-cete, kjer bo ostala, dokler ne pridejo španski oddelki, V Alicantu kakor povsod drugod je prebi-
valstvo zmagovito vojsko sprejelo z viharnim navdušenjem.
V tem predelu bojišča ©o nacionalisti včeraj ujeli 35.000 ujetnikov ter nepregledne množine vojnega materiala. Pokrajino Murcio in Cartageno zaseda navarska divizija.
V Madrid z vso naglico prihaja nacionalno uradništvo in prevzema posle.
Salamanca, 31. marca. o. Uradno poročilo nacionalnega poveljstva pravi, da bo v dveh dneh za* sedeno vse nekdanje rdeče ozemlje. Nacionalne čete z vso naglico napredujejo in so včeraj zasedle več sto mest in vasi na področju nekdanjega rdečega ozemlja
veznosfl. Te obveznosti bi dobile izraza v angleško-poljski obrambni zvezi. Angleška vlada naj bi najprej slovesno izjavila, da jamči z vso svojo silo za neodvisnost in nedotakljivost poljskega ozemlja in nespremenljivost sedanjih poljskih meja. Za tem bi Poljska in Anglija sklenili omenjeno obrambno pogodbo, s čemer bi se angleško-francoska zveza spremenila v trojno zvezo. Vlada je predloge in načrte ministrskega
Eredsednika sprejela soglasno. Pravijo, da
o	izjavo o jamstvu za poljske meje predsednik vlade Chamberlain dal že danes v poslanski zbornici. Angleško jamstvo pa se ne bi nanašalo na Gdansk, ker Gdansk ni uradno priključen poljski državi.
Do teh sklepov je angleška vlada prišla po razgovorih, ki jih je imela zadnje dni s Poljsko. Med temi razgovori se je jasno pokazalo, da Poljska noče prevzeti nase nikakih obveznosti do velesil, dokler ne bo imela za to stvarnih jamstev. Zgled
Češkoslovaške, ki je zaradi brezpogojnega zaupanja v Anglijo, Francijo in Rusijo izgubila svojo samostojnost, je Poljsko kakor tudi vse druge, manjše države v Evropi, spametoval, da bodo odslej verjele samo stvarnim in do zadnje podrobnosti določenim obveznostim. Ker je Angliji izredno veliko do tega, da bi dobila v svojo obrambno zvezo Poljsko, je poljsko stališče z razumevanjem upoštevala in sprejela sklepe, ki bodo najveejega pomena za Evropo in za mir.
Poljski zunanji minister Beck, ki bo prispel v London 3. aprila, bo imel prvi razgovor z lordom Halifaxom 4. aprila dopoldne. Minister Beck bo častni gost na kosilu, ki ga bo priredil lord Halifax, zvečer pa bo njemu na čast prirejena slavnostna večerja v zunanjem ministrstvu. Razgovori se bodo nadaljevali 5. aprila, nakar bo Beck sprejet v Windsorskem dvorcu pri kralju Juriju VI.
Končne me;e med Slovaško I in Madžarsko bo določila — Nemci a
Budimpešta, 31. marca o. Pogajanja med slovaško in madžarsko komisijo za določitev novih meja med obema državama so se razbila, ker Madžari niso hoteli sprejeti slovaškega predloga, da bi vrnili slovaški državi nekaj Čisto slovaških predelov in sicer v zameno za ozemlje, ki ga zahtevajo oni od Slovaške iz prometnih razlogov. Slovaška komisija je odpotovala v Bratislavo po nova navodila. Nemški propagandni minister dr. Gobbels se je v Budimpešti ustavil — kakor poročajo iz madžarskih krogov — zato, da bi vplival na Madžare in Slovake, da se čimprej sporazumejo za nove meje. Če se Madžarska in Slovaška ne bosta mogli zediniti, bosla določitev končnih meja prepustili nemški vladi.
Francoska zborn'ca manifestira za Ceškos’ovaiko
Pariz, 51. marca. o. Na snočnji seji francoske poslanske zbornice ie bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri francoski poslanci izrekajo svoje simpatije Češkoslovaški in izražajo upanje v njeno zopetno osvoboditev, ker Francija ni in ne bo priznala priključitve Češke k Nemčiji. Med sejo je prišlo do navdušenih manifestacij za Češko.
Berlin, 31. marca. o. Jutranje časopisje obsoja včerajšnjo manifestacijo za Češkoslovaško v francoski zbornici in pravi, da pomeni resolucija, ki so jo tani soglasno sprejeli, zavestno izzivanje proti Nemčiji in ščuvanje na upor proti zakonito uvedeni nemški oblasti po nekaterih pokrajinah Srednje Evrope.
Nemčija ne	misli	napasti	Svfce
Pariz, 31 marca.	Tednik	»Gringoire«	prinaša
v zadnji številki članek svojega sotrudnika Re-cuya o razgovoru, ki ga je imel z bivšim švicarskim zveznim svetnikom Schulthessom. Schulthess je bil nedavno sprejet pri Hitlerju in z njim razpravljal o odnošajih med Švico in veliko Nemčijo, V tem razgovoru je Hitler Schulthessu tedaj dejal, da nima Nemčija niti najmanjšega namena napasti Švico, ali se pregrešiti nad njeno samostojnostjo s tem, da bi kdaj poslala svojo vojsko nad koga čez Švico. Tako dejanje bi bilo neodpustljiva napaka in prava blaznost. Nemčija se	zaveda, kolikega	pomena	je zanjo švicarska
nevtralnost. Če ostane Švica	nevtralna,	prihrani
e tem Nemčiji stroške za nove čete in za nove utrdbe, ki bi bile potrebne tudi za obrambo te meje. Zato Nemčija odobrava, da Švica izpopolnjuje svojo vojsko v obrambo nevtralnosti.
Velikonočne počitnice — do bele ncdel e
Belgrad, 31. marca. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, po katerem bodo velikonočne počitnice na ljudskih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah trajale od 7. do 16. aprila vključno. Redni pouk se konča na vseh šolah 6. aprila, začne pa se spet 17. aprila.
Nemški zunanfi minister želi ureditev položaja za nemško manjšino v Jugoslaviji
Berlin, 31. marca. o. Nemški notranji minister dr. Frick je včeraj imel govor, v katerem je obravnaval položaj tujih manjšin v Nemčiji in nemške manjšine v drugih državah. Dejal je, da je primerjava nemogoča _ z ozirom na ugodne razmere, v katerih žive tuje manjšine pod nemško oblastjo in na pravice, ki jih uživajo. Položaj nemške manjšine v tujini je dosti slabši. V dokaz svoje trditve je minister navajal Poljsko in de-fal, da nemško-poljski sporazum o manjšinah, ki sta ga obe državi sklenili leta 1937, ni zadovoljivo in končno rešil tega vprašanja. Pred kratkim so se v Berlinu začela nova pogajanja glede poljsko-nemške manjšine. Frick je izrazil upanje, da bodo ta pogajanja zadovoljivo rešila vsa manjšinska vprašanja, ki jih je treba urediti.
Nemški notranji minister je dalje tudi izrazil željo, da bi položaj nemške manjšine uredila tudi Jugoslavija, ker Nemčija polaga največjo važnost
na mirno in prijateljsko sodelovanje z našo državo.
Glede nemške manjšine na Danskem, na Madžarskem in drugih evropskih državah je Frick izrekel svarilo, naj vlade teh držav ne delajo krivic nemški manjšini, ker bi to prineslo prav tako neugodne posledice za pripadnike teh držav, ki prebivajo v Nemčiji.
Predsednik francoskega senata Jeanneney, predsednik zbornice Herriot ter predsednik vlade Daladier so sinoči obiskali sedanjega predsednika republike Lebruna in ga v imenu vseh treh državnih ustanov prosili, naj sprejme zopetno izvolitev za državnega poglavarja. Zdi se, da bo Lebrun na splošno željo vse države spet kandidiral in bo 5. aprila z ogromno večino izvoljen za nadaljnjih sedem let.
Vesti 31. marca
Angleška zbornica je sprejela zakon, s katerim dovoljuje pet milijonov funtov šterlingov posojila kitajski narodni vladi za utrditev kitajskega denarja.
General Miaja, vrhovni poveljnik bivše španske rdeče vojske, se bo najbrž začasno naselil v francoskem Alžiru in tam živel kot zasebnik. Ni izključeno, da 6e bo pozneje vrnil v nacionalno Španijo in morda celo prevzel kako službo, saj ga general Franco kot svojega dolgoletnega tovariša in kot vojaškega strokovnjaka ceni.
Bolgarski gradbeni minister Ganev je moral odstopiti, ker je večina poslancev v zbornici hudo napadala njegovo delo. Pričakujejo, da bo kralj že danes imenoval novega gradbenega ministra.
Nemški tisk razlaga govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera in pravi, da pomenki govor zavrnitev italijanskih zahtev, ki jih je postavil Mussolini. Dalje pravijo nemški listi, da se je predsednik francoske vlade s tem govorom postavil na čelo nekake ideološke fronte, ki naj zajezi širjenje nemške moči.
Glavni tajnik Zveze narodov je včeraj obiskal zastopnika španske vlade v Ženevi in mu sporočil, da Zveza narodov izroča vse španske umetnine, spravljene v palači ZN, generalu Francu.
Nemški gospodarski minister dr. Funk je imel včeraj govor, v katerem je dejal, da ima Nemčija največ pravice do gospodarskega izkoriščanja srednjeevropskih in balkanskih držav, ker je največja industrijska sila v Srednji Evropi. Gospodarstvo teh držav, organizirano po nemških načrtih, bo koristilo Nemčiji, nič manj pa tem državam.
Egiptovska vlada je sporočila Nemčiji, da ne priznava priključitve Češke k nemški državi. Zaradi tega smatra dosedanjega češkoslovaškega poslanika v Kairu še vedno za pravega uradnega zastopnika pokrajin, priključenih pred kratkim k Nemčiji.
Nemški kancler Hitler bo jutri krstil novo bojno križarko sTirpitzc. Pri tej priliko bo imel govor, v katerem se bo bavil s sedanjim političnim položajem.
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« dobesedno prinaša govor francoskega ministrskega predsednika Daladiera in pravi o njem, cla je naredil po svetu ugoden vtis.
Češki industrijec Jan Bata je dopotoval v Amsterdam, ker meni v Holandiji osnovati podružnice svojih tovarn.
Pri delni mobilizaciji v Romuniji se je priglasilo trikrat toliko ljudi, kakor pa je bilo vpoklicanih, kar priča o.tem, s kakim navdušenjem in složnostjo bi vsi Romuni branili svojo domovino.
Slovaške oblasti so odkrile skrivno madžarsko oddajno postajo v Prešovu. Postaja je oddajala vznemirljive cesti. Vodili so jo Judje.
Češka delavska stranka, v katero sta se bili pred božičem združili komunistična in socialistična stranka, se je včeraj razšla. Povabila je svoje člane, naj se prilagode novemu položaju.
Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je poslal generalu Francu pozdravno brzojavko k popolni zmagi.
Bolgarski krogi izjavljajo, da bi Bolgarija takoj stopila v Balkansko zvezo in bi s Poljsko ter Romunijo pomagala tvoriti 60 milijonov duš močno zvezo v vzhodni in južni Evropi, če bi bila Romunija pripravljena urediti prej vprašanje Besarabije, katero so Romuni zasedli ob koncu svetovne vojne.
Bivši nemški kancler von Papen, ki fe kot poslanik na Dunaju pripravljal priključitev Avstrije k Nemčiji, bo menda imenovan za nemškega poslanika na Švedskem, kjer pa ni posebno dobro zapisan.
Francoska vlada je včeraj dala objaviti po listih uradno besedilo listine, s katero je Italija lani v decembru odpovedala francosko-itali-jansko pogodbo glede Tunisa in drugih vprašanj. Priobčila je tudi svoj odogovor na to odpoved, v doka? da italijanska spomenica ne vsebuje nikakih zahtev glede Tunisa, Dži-butija in Sueškega kanalai kakor trdi italijansko časopisje.
Koder in Pinterič se bosta do smrti pokorila ¥ ječi
Ostali obtoženci so prejeli manjše kazni - Trije oproščeni
*	Maribor, 31. marca.
Danes zjutraj ob 8 se je pred razpravno dvorano št. 53 zbrala ogromna množiea radovednežev, ki je kmalu za tem napolnila dvorano, v katero ho ob tri četrt na osem pripeljali vse obtožence. ToJno ob 8 je vstopil senat, katerega predsednik je ob grobni tišini razglasil tole sodbo:
Joief Koder na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic.
Pinteril Melhior na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic.
Majerič Martin na dve leti in dva meseca ter na izgubo častnih pravic na 4 leta. Po prestani kazni ee pridrži v zaporu še za tri leta.
Kele Ludvik bo oddan v zavod za poboljševa-nje mladoletnikov.
Juhart Jakob na 3 leta strogega zapora. Po prestani kazni bo pridržan v zaporu še nadaljnja 3 leta.
Magika Rudolf na 4 mesece zapora.
Koder Edvin na 4 mesece zapora.
Maglica Mariin na 4 mesece zapora, 600 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti še na deset dni zapora.
Maglica Jožef na 2 meseca zapora.
Kac Joief na 900 din denarne kazni, pogojno na 2 leti.
Godec Anton na 1200 din denarne kazni, pogojno na 2 leti.
Godec Ivan oproščen.
Kac Slavko oproščen.
Planinšek Marija 2 meseca zapori pogojno na 2 leti.	t
Adam Marija, 2 meseca zapora, pogojno na dve leti.
Maglica Lucija 300 din denarne kaznij pogojno na 2 leti.
Korotaj Marija oproščena.
Proti Sapu Karlu bo posebna razprava, ker zdaj ni prišel na razpravo.
Hojker Karel 4 mesece strogega zapora in izguba častnih pravic za 2 leti.
Ljublfana od včeraj do danes
^eraj smo pri nas prav za prav šele doživeli prvi pomladanski dan. Tako je bilo gorko, da so sprehajalci slačili suknje in si brisali čela. Pod Tivolijem je oživelo. Mamice in pestne so pripeljale na pomladni zrak najmlajše »arijčke«:, ki so jih bile pozimi skrbno branile pred mrazom. Upokojenci so drobili po stezah, prešerna mladina se je preganjala ali pa je posedala po klopeh. Dan je bil res izredno lep.
Nesreče in poškodbe
Včeraj popoldne nekoliko pred drugo uro so bili reševalci poklicani na Aleksandrovo cesto 14 (poslopje Trboveljske premogokopne družbe). Tam se je po nesreči opekel 16 letni instalacijski vajenec Franc Golobič, ki stanuje v Vajeniškem domu v Kersnikovi ulici. Golobič je imel nekaj opraviti na strehi, ko pa se je vračal, je po nerodnosti stopil na kotel, v katerem je bila vrela voda. Pokrov se mu je spodmaknil, Golobič je stopil v vodo in se po nogi prav hudo opekel.
V	Št. Vidu si je pri delu s krožno žago porezal prste na levi roki mizarski vajenec Janez Zore.
Sin posestnika z Viča, Zdešar Viktor, je sekal drva, pa se je udaril s sekiro po roki.
Delavec	Jerenko Tone	iz Ljubljane	je	pri
istem opravilu doživel isto nesrečo.
Delavec	iz Martinjaka	pri Cerknici	Dušan
Meden se je vrezal s krožno žago v levo roko.
Delavec v tovarni »Titan« v Kamniku si je pri delu po nesreči poškodoval roko, ko je imel opraviti s strojem.
Posestnika Franceta Aljančiča iz Bistrice pri Naklem je neki Tone Teran tako hudo mahnil s kolom po roki, da je moral Aljančič v bolnišnico.
Popoldne so bili reševalci klicani na Vič; telefonirala jim je opekarna. V bližini nekje se je bil	ustrelil J. I. Reševalci so prihiteli, pa	je	bilo
že	prepozno,	ker je bil J. I.	že mrtev.
Nadzorstvo v stari cukrarni
Zastopniki vseh organizacij, ki so v Vrhovnem socialnem »vetu za mesto Ljubljano, so dne
3.	februarja soglasno sklenili, da bodo prevzeli nadzorstvo nad poslovanjem v poslopju stare cu-krarne. Mestno poglavarstvo je sestavilo zdaj raz-|K>red tega nadzorovanja tako, da bodo posamezne organizacije nadzorovale zavod v stari cukrarni vsak mesec po nekaj dni — ista organizacija opoldne ali pa zvečer. Zastopnikom organizacij pa je neglede na ta razpored seveda dana popolna svo-l>oda, da opazujejo in sodelujejo vsak dan in vsako uro. Razpored je takle: Opoldne bodo 1. in 2. dan vsakega meseca nadzorovale staro cu-krarno zastopnice Slovenske kršč. ženske zveze in Klizabetne konference, 3. in 4. dan opoldne vsakega meseca zastopnice Splošnega ženskega društva in Elizabetine konference Kodeljevo, 5. in 6. opoldne Društvo Kneginja Zorka in Krščansko žensko društvo, 7. in 8. opoldne Elizabetina konferenca Moste in Jugoslovanska ženska zveza, 9. in 10. opoldne Elizabetina konferenca Sv. Peter, 11. in 12. opoldne »Atena«, 13. in 14. opoldne Elizabetina konferenca pri Sv. Jakobu, 15. in 16. opoldne Elizabetina konferenca v Trnovem, 17. in 18. opoldne Društvo za varstvo deklet, 19. in 20. opoldne Elizabetina konferenca • Marijinega Ozna-nenja, 21. in 22. opoldne Elizabetina konferenca stolne župnije, 23. in 24. opoldne Slovenska kršč. zveza, 35 opoldne Kolo jugoslov. sester-matica, 26. opoldne Kolo ju ros lov. sester Moste, 27. opoldne Kolo jugoslov. sester Stepanja vas, 28. opol-
dne Kolo jugoslov. sester šiška, 29., 30. in 31. dne vsakega meseca opoldne članice Rdečega križa. Zvečer pa nadzorujejo zavod v cukrarni 1. in 2. dne vsakega meseca zastopniki Društva za varstvo rokod. vajencev, 3., 4. in 5. zvečer zastopniki Rdečega križa, 6. in 7. zvečer Društvo rokod. pomočnikov, 8. in 9. zvečer Vinc. konferenca Sv. Jakob, 10. in 11. zvečer Vane. konf. Sv. Peter, 12. in 13. zvečer Zveza združenih delavcev, 14. in 15. zvečer Vinc. konf. Vič, 16. in 17. zvečer Vinc. konf. Sv. Cirila in Metoda, 18. in 19. zvečer društvo Skrb za mladino, 20. in 21. zvečer Vinc. konf. z Gradu, 22. in 23. zvečer Vinc. konf. Kodeljevo, 24. m 25. zvečer Društvo rok. mojstrov, 26., 27. in 28. zvečer Vine. konf. Moste, 29., 30. in 31. dne vsakega meseca zvečer Vincencijema konferenca Srca Jezusovega,
Kakor je bil dozdaj tako bo tudi v bodoče zavod pod stalnim nadzorstvom javnosti, da bodo onemogočena vsa natolcevanja, ki jih neki krogi širijo o njem.
Žalostna smrt stare ženice
#	Maribor, 30. marca.
_ V Framu je umrla 63 letna preužitkarica Marija Oplet iz Morja. Njena smrt je bila tragična, ubil jo je alkohol. Ko so šli zjutraj framski orožniki na službeni obhod, so našli na Petkovi njivi blizu ceste nezavestno staro ženico, v kateri so spoznali Marijo Oj>let. Ležala je na trebuhu in z obrazom v zemlji. Orožniki eo jo dali prenesti z njive v bližnjo hišo ter eo poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je ženica zastrupljena z alkoholom in da že umira. Res je"kmalu nato izdihnila. Ugotovilo ee je, da je zakrivila sama svojo smrt. Marija Oplet je gospodinjila v Morju posestniku Močniku. Predvčerajšnjim se je odpravila iz Morja y Hoče na obisk k nekim znancem. Ko je potem šla iz Hoč nazaj proti Framu, se je ustavila med potjo v neki gostilni ter pila vino in žganje. Nazadnje je bila že tako pod vplivom alkohola, da je niso več nosile noge ter je v bližini Frama obležala v cestnem jarku. Mimoidoči so jo dvignili ter se je odpravila počasi po cesti naprej. Med tem pa je že nastopila noč in v temi je zgrešila s ceste na njivo, na kateri je obležala. Vso noč je ležala na njivi nezavestna, dokler je zjutraj niso našli orožniki.
Spor! v zadnji minuti
Pernj v satonu. Marsikdo se je nadejal, da se bo Perry v teniškem dvoboju z Budgejem držal boljše kakor se je Vines. Toda zgodilo se je obratno. Perry nudi Budgeju še mnogo manj odpora kakor ga je bil Vines. Včeraj je bil vnovič premagan v San Franciscu. Budge ga je tokrat odpravil z izredno lahkoto in eleganco. Zmagal je s 6:0, 6:4. To je že enajsta Budge jeva zmaga, medtem ko je Perry v vseh dvanajstih srečanjih zmagal šele enkrat.
V	Sydneyju, Avstralija, je ameriški črnec O. Stewart v sedmi rundi premagal znanega porto-riškega bokserja Sabatina s knockoutom.
Ben Foord, južnoafriški bokser, ki je lani doživel v Evropi vrsto porazov, se bo dne 2. junija pomeril z bivšim kaplandskim policistom Brittom za prvenstvo Kaplandije. Britt si je lansko leto ustvaril v Evropi precej dobro zveneče ime, saj je v Londonu za povrstjo izšel iz večjih bojev kot zmagovalec s knockoutom.
Polovična vožnja za velikonočne praznike
Ljubljana, 31. marca.
Glede na to, da bodo letos katoliki in pravoslavni hkratu praznovali velikonočne praznike, sta bili za te praznike odobreni dve posebni vozni olajšavi, in sicer:
1. Za vožnjo na razdalje od 11 do 250 km uporaba nedeljskih povratnih kart;
2. za vožnje na razdalje preko 250 km od poljubne do poljubne postaje Jugoslov. drž. železnic uporaba vozne olajšave po polovični povratni vozni ceni v vseh razredih in za vse vrste vlakov.
Odhodno potovanje se more — pri uporabi prve ali druge vozne olajšave — pričeti v četrtek. 6. aprila t. 1. ob 12, mora pa se končati najpozneje v torek, 11. aprila t 1. ob 24.
Povratno potovanje se more — prav tako v obeh primerih — pričeti v petek, 7. aprila t. 1., mora se pa končati najpozneje v sredo 12. aprila t. 1. ob 24 uri.
Za vožnjo na razdaljo od 11 do 250 km se bodo potniki odpravljali s kartami sa nedeljska povratna potovanja, za vožnje na razdaljo preko 250 km pa z navadnimi enosmernimi voznimi kartami po normalni vozni ceni uporabljenega razreda in uporabljene vrste vlaka, ki jim bodo veljale za brezplačno povratno vožnjo po istem ali krajšem potu v istem razredu in v vlaku iste vrste, med te mko bo potnik za povratno vožnjo po daljšem potu, v višjem razredu ali v vlaku višje vrste plačal polovično razliko med nannolno vozno ceno za odhodno ter normalno vozno ceno za povratno vožnjo.
Potnike izrecno opozarjamo, da morajo pred nastopom povratnega potovanja predložiti nedeljsko povratno ali navadno enosmerno vozno karto potniški blagajni vstopne postaje, da jo bo žigosala za povratno vožnjo. — Vse druge formalnosti odpadejo. Nad rob n epe informacije morejo potniki dobili pri potniških blagajnah žel. postaj.
Drobne iz Kranja
Svoj dom si nameravajo zgradili kranjski obrt-nni. Pred leti je kupila zadruga »Obrtni dom< v Kranju parcelo na Primskovem pri Kranju, kjer je nameravala zgraditi svojo lastno streho. Zaradi pomanjkanja denarja je zadeva za nekaj časa zaspala, v zadnjem času pa je pametna zamisel znova oživela. Obrtniki si nameravajo zgraditi svoj dom v Kranju in bodo parcelo na Primskovem bržkone prodali. V novi zgradbi bi bila pisarna Združenja obrtnikov, soba za obrtniške izpite in stanovanja. Odbor zadruge »Obrtni dom« se obrača na vse, katerim je uspeh in napredek stanu pri srcu, da priskočijo z vsemi svojimi močmi na pomoč, da bi se ta akcija pripeljala do cilja. Deleži so po 100 dinarjev in jih lahko vsak kupi neomejeno število.
Tudi tovarna »SemperiU odpušča delavstvo. Tovarna »Semperit« v Kranju je odpovedala okrog 90 delavcem službo. Kakor tovarna »Jugobruna«, tako tudi tovarna »Semperit« ne dobi od ministrstva financ deviz za nabavo surovin in bo zaradi tega morala obratovati v manjšem obsegu.
Izpred obrtnega sodišča
Dolenjski tramvaj pred obrtnim sodiščem
Za podaljšanje dolenjske proge je Splošna maloželezniška družba sprejela več delavcev, ki so prejemali vobče po 4 din mezde na uro. Delalo se je po 9 ur na dan, po potrebi tudi po 12 ur. Ker se ni točno vedelo, kdaj bodo težaška dela končana, je družba v zadnjih mescih vsakemu delavcu vsakih 14 dni odpovedala službo na ta način, da je dala delavcem v podpis listino, iz katere je bila razvidna odpoved. Tudi 22. oktobra leta 1938 so delavci podpisali izjavo, ki se glasi: »Odpoved. Pri gradnji dolenjske proge zaposleni delavci jemljemo 14 dnevno odpoved, ki poteče dne 5. novembra 1938, v vednost. Tega dne, bila je sobota, je bilo več takih delavcev odpuščenih, ki so to »odpoved« podpisali, med njimi tudi Tone.
Ta pa s tako odpovedjo oziroma z odpustom ocividno ni bil zadovoljen in je tožil družbo za 14 dnevno odškodnino, češ da take odpovedi n® more priznati za pravilno, temveč samo za neko formalnost, ki jo je vsakih 14 dni družba ponavljala, opozoriti bi ga bila morala, da po 5. novembru zanj ni več dela.
Dalje je v tožbi zahteval tudi odškodnino za 190 nadur, za katere je sicer prejel normalno mezdo, ne pa tudi 50% poviška, in je utemeljeval tožbo tako, da bi se bilo smelo pri tem podjetju, ki je zaposlovalo več kot 15 delavcev, delati samo po 8 ur na dan, kar se je več delalo, velja za nadurno delo, ki se mora nagraditi s 50% poviškom.
j , fT}„ razpravi se je ugotovilo, da je Tone re« delal 46 ur čez 10 ur anevno, za kar ni dobil 50% poviška v znesku 92 din. Ta znesek je družba takoj priznala. V ostalem je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Pismena »odpoved« je tako jasna, da jo je Tone moral smatrati za resno, posebno ker so se vsi ostali sodelavci strinjali z njo.
Glede trajanja dela pa je bil mnenja, da bi se ne bilo smelo delati preko 8 ur, ker so drugi uslužbenci pri cestni železnici zaposleni samo po 8 ur dnevno. Sodišče se temu naziranju ni moglo priključiti; zgradba železniške proge spada ravno tako kot cestna dela med stavbna dela, pri katerih je v smislu § 6 zakona o zaščiti delavcev dopustno
10	urno delo na dan.
Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo.
Vremensko poročilo
Planica-Slatna; -—2. sončno, 20 cm snega, sren; Planica-Tamar: —2, sončno, 80 cm snega, 6renj Kocbekov dom; —6, dedno oblačno, 220 cm snega,
pršič, mirno;	,
Seniorjev dom: —S, sončno, 30 cm pršiča na 50 centimetrov podlage, vetrovno;
Peca: —2, sončno, 95 cm snega, sren, vetrovno. Mozirska koča; —3, delno oblačno, 70 cm snega, pršič;
Dom na Komni; —6, sončno, 200 cm snega, pršič, vetrovno;
Rateče-Planica: —2, sončno, osojno 15 cm snega, sren, prisojno kc&pno;
Nove elektrarne bodo zgrajene na Pohoriu
Tovarna Hutter he Maribora ta Ruška tovarna se bosta oskrbeli z
lastnim električnim tokom
Maribor, 30. marca.
Pohorje slovi kot zakladnica lesa, bogato pa je tudi na vodnih silah, ki pa so bile doslej le deloma izrabljene. Služile so samo malim kmečkim žagam za pogon, tu in tam tudi kakšni večji lesni ali kovinski industriji. Zadnje čase so začeli porabljati pohorske potoke tudi za pogon majhnih elektrarn, ki dobavljajo pohorskim planinskim kočam elektriko za razsvetljavo. Sedaj pa sta se pojavila dva velika načrta za izrabo pohorskih vodnih sil. Prvi, o katerem smo svoječasno že poročali, je Hutterjev načrt. Mariborski tekstilni tovarnar Hutter, ki porablja za svoj obrat zelo veliko električne energije, se je lansko leto odločil, da bo zgradil na Pohorju i dolini Lobnice lastno elektrarno. V ta namen naj bi se Lobnica visoko zgoraj pri Gajgotu zajezila z velikim jezom, tako da bi se dobil ogromen rezervoar vode, katero bi potem izpeljali po visokotlačnih ceveh 600 metrov niže v dolino, kjer bi bile turbine. Hutterjeva centrala na Lobnici naj bi dajala 3000 kilovatov, kar bi zadostovalo za pogon mariborske Hutter-jeve tovarne. Ko pa so sedaj vršili na Lobnici natančnejša merjenja, so ugotovili, da daje potok v sušnem času premalo vode, da bi bil pogon elektrarne nemoteno zajamčen. Treba bi bilo izslediti še nove rezervne sile. Inženirji, ki študirajo načrte, so mnenja, da bi bilo za to najbolj primerno Konjiško jezero na Pohorju, ki predstavlja ogromen rezervoar, katerega bi lahko elektrarna izrabila, kadar bi bilo v Lobnici premalo vode. Je pa seveda še vprašanje, za koliko bi se potem gradnja podražila in če bi se v tem primeru naprave izplačale.
Z drugim načrtom se bavi sedaj tovarna za dušik v Rušah. Ta tovarna porablja ogromno električne energije za svoje peči za izdelovanje karbida. Elektriko dobiva po izredno ugodni tarifi od falske elektrarne. Fala pa trpi večkrat zaradi nizkega vodostaja Drave. Le v primeru normalnega stanja vode zamore Fala sama s svojim obratom zadostiti vsem 6vojim odjemalcem. Zaradi tega je že pred leti stopila v zvezo s Trboveljskim rudnikom, ki dobavlja Fali električno energijo iz svoje kalorične centrale, kadar je vodostaj Drave nizek. Nasprotno pa zalaga Fala Trbovlje s 6vojo elektriko, kadar ima Drava dovolj vode. Letošnjo pomlad je Drava nenavadno nizka ter mora Fali pomagati že od začetka zime sem trboveljska kalorična centrala. Te dni pa je počil v trboveljski elektrarni kotel in je obrat začasno ustavljen. Trbovljam je morala priskočiti zaradi tega na pomoč Fala, ki pa ima sama premalo toka ter je bila prisiljena, da je začasno dobavo toka svojemu največjemu odjemalcu — tvornici dušika v Rušah
—	ustavila. Tvornica je zato morala ugasniti peči za izdelovanje karbida, kar je hudo prizadelo tudi številne delavce, ki so začasno brez zaslužka. Zaradi tega misli sedaj tvornca za dušik, da bi si sama ustvarila primerno rezervno električno centralo za vsak tak nepredviden primer. V vidu ima napravo velikega jezu na tako imenovanem »Glad-nem studencu« pod Ruško kočo, ki nikoli ne presahne. Naredil bi se za tem jezom velik bazen, iz katerega bi bile izpeljane cevi do vznožja Pohorja, kjer bi bile turbine. Računa se, da bi se dobilo s to elektrarno 2000 kilovatov. Obenem bi dobila elektriko tudi Ruška koča, kar bi bilo velikega pomena za razvoj te turistovske postojanke.
Herwey Allem.
188
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Deček’ je zadovoljno pospravil svoje ladjice, nakar sta skupno odšla v hišo.
V	godbenem salonu so delali na veliko. Debriille je igral svojo novo pesem z velikim navdušenjem. Pedali pri klavirju so ropotali in škripali. Zdelo se je, kakor da hoče pregnati iz sobe navaden zrak in ustvariti novo, čistejše in poduhovljenejše ozračje, v katerem naj bi se Angela vedno gibala. Angelin glas je v prostoru zvenel malo razburjeno kakor mehka tožba in hrepenenje po labodjem spevu. Hiša in kar je v njej živelo, je čakalo tiho in vdano ter prisluhnilo glasni Angelini melodiji. Sonce se je širilo po terasi in veter je igraje božal vrhove starih hrastov.
Antonio je vzel otroka v naročje. Otrok je sedel zadovoljno na očetovih kolenih. Klavir je resnično zvenel tako kot da skuša ustaviti samo življenje in mesto njega postaviti nekaj drugega.
»Mama spet poje,« je rekel mali Antonio.
Ob zvoku otrokovega glasu se je v sobi nekdo dvignil in zaprl vrata. Mož in otrok sta se spogledala in sta vedela, kaj to pomeni.
Antonio je šel z malim v otroško sobo in dal pripraviti njegove stvari. Hotel ga je vzeti še zvečer s seboj v Pariz. Sobarica so ni upirala; vprašala je pa svojo gospodarico. Proti šesti uri zvečer je otrok zadnjič večerjal v hiši svoje matere.
Za zaprtimi vrati godbenega salona sta imela med tem Angela iii Debriille razburljiv razgovor, ki je bil poln očitkov od strani Debrulleja. On ni hotel dati otroka.
»Ti me ne razumeš,« je vedno znova ponavljala Angela. »Sedaj me zmerjaš in vendar si bil ti tisti, ki me je od njega ločil in napravil iz mene mademoiselle Georges. Ti, Debrttllek
»Ti«... je zakričal in vrgel s teatralično, toda vendar s pristno kretnjo svojo sivo grivo nazaj. »Ti«... Prevzel ga je Vihar čustev. Toda nihče, niti on sam ni nikdar vedel, kaj je hotel povedati.
»Poslušaj!« je vzkliknila. »Da, sedaj t Ali slišiš?«
Na poti, ki je držala iz gozdnih vratič skozi vrt, se je slišal trd in hiter korak vojaških čevljev in žvenketanje meča.
Debriille je izginil.
Angela je šla sama osvojevalcu nasproti.
ŠESTDESETO POGLAVJE Panem et circenses.
Napoleon se _ ni menil mnogo oziroma sploh nič za družinske razmere mademoiselle Georges. Ko je pred nekaj leti spoznal Angelo v Milanu v prvem razcvetu njenih uspehov in njene lepote, je takoj ugotovil, da obstoji Debriille in da je v hiši umetnice otrok. Debriille je že od nekdaj veljal v gledališču za Angelinega očeta in učitelja. Angela in vsi drugi so ga tudi vedno imenovali >papa«. Glede otroka pa — Angela je bila igralka in njen veliki oboževatelj ni imel niti razloga, niti nagnjenja, da bi bil ljubosumen na njeno preteklost. Splošno se je govorilo, da je mlada vdova. »Morda — zakaj ne?« Glavna stvar je bila, da sedanjost ni napravljala nobenih zaprek in težav. Angela se je izkazala za diskretno in ni govorila o svojih odnošajih.
To skrivnostno ljubimkanje v Milanu je Josefina izvohala sama. Napoleon je to dognal z vso gotovostjo in ji tega ni nikdar odpustil. Niti Angela, niti Debriille nista stavljala kakršnihkoli zahtev. Samo po sebi razumljivo pa je, da je skrbel za njuno udobnost. Vila v Saint Germaine je bila celo razkošna. To je opazil šele, ko je vstopil v mali godbeni salon in videl mademoiselle Georges sredi raztresenih not. Sedaj jo je hotel obdarovati še bogatejc; domislil se je. nečesa, s čimer bi se napram Angeli izkazal knežje in s čimer bi Josefini poplačal njena nepotrebna prizadevanja. Najlepše pri vsem pa je bilo to, da ga je Josefine sama nevede danes zjutraj spravila na to misel. Hotel jo je razjeziti in ponižati, ne da bi pri tem kompromitiral samega sebe.
^Mademoiselle!« je dejal in za trenolek obstal na pragu, da bi se razgledal. >Nisem Vas hotel motiti pri novi ljubki pesmici, dovolite mi le, da bom prvi, ki jo bo slišal.«
Gajantno ji je pomagal izbrati Debriillejevo kompozicijo in jo namestiti na podstavek iz ebenovino. Z roko na meču in naslonjen na klavir je čakal na začetek. Pogumno je začela igrati. Nato je pričela peti. Prišla je do mesta:
»Tam bomo peli in se razmahnili v svobodi,« tu je nenadoma obstala, zadeta od lastnih besed. Niti kot igralka ni mogla igrati naprej svoje lastne tragedije. Jokaje se je zgrudila na klavir.
Nedvomno je bilo, da sc je mademoiselle Georges čutila osam-
11	jeno brez njega. Že dolgo časa je ni obiskal. Začel jo je tolažiti.
Debriille je zbežal naravnost v otroško sobo, prvič da ne bi bil n* pot, m da bi Antonia posvaril. Našel ga je z dečkom pri škode hci mleka in kruha. Antonia m zmotil niti Debriille niti dejstvo, da e Napoleon v hisi. Nekaka otopelost proti Angeli in proti vsemu, kar je tikalo njo, ga je napravljalo brezčutnega
-Otroška soba « je dejal Debriilleju, »je prav gotovo zadnji prostor, kamor bi prišel ta veliki možiček. Pa tudi če pride, našel nas bo pri mleku in kruhu, vzemite še vi krožnik, moj ljubi Debriille Marianne, prinesi za »papana« krožnik juhe.«
Vzgojitelja, ki je bila vsa »zmedena« nad nevarnim položajem, kakor more biti samo Francozinja, je izginila s široko izbuljenimi ocnu v kuhinjo.	J
Antonio in Debriille sta molče obsedela. Slišala sta začetne akor-klavirja m kako je Angela sredi pesmi nenadoma prenehala.
»Moja pesem m moja godba,« je vzkliknil Debriille. »In on io je slišal.«	^
M ,/\p,0rl'0 Je začutil, kako so se mu ustnice zaničljivo napele. Mah lom je zahteval svojo nočno posodo, preden je šel v posteljo. Antonio mu jo je prinesel. Otrok in Debriille sta sedela z globoko zamišljenimi obrazi. Vsak je imel za to svoje razloge.
»Tako je pač življenje,« je šepetal stari mož in gledal brez poguma predse.
»Lahko noč, papa,« je dejal deček in stopil pred Debriilla. »Sedaj grem v posteljo. Spal bi rad. Kje je mama?«
Debriille ga je pokril in poljubil.
»Kdaj se bom peljal v mesto?« Obljubil si mi, ti veliki mož, ali se veš?« je dejal deček in so zopet dvignil.
»Se danes,« mu je zagotavljal Antonio. »Zaspi sedaj in ko se boš zbudil, te vzamem s seboj.«
Deček ga je pogledal ves srečen in začuden.
»Potem hočem hitro zaspati,« je rekel in odločno zaprl oči.
Debriille je prijel Antonia pod roko in ga peljal iz sobe. Jokal je. Šla sta po temnem hodniku, ki je zgoraj križal hišo. Na koncu hodnika je bilo nizko okno. Sedla sta in gledala na vrt. Mračilo ee je. Spodaj v hiši ,je bilo še vse liho.
»Mislim, da bi šel sedaj doli,« je dejal Antonio, »in...«
»Ne bodite neumni,« je šepetal Debriille. »To bi uničilo nas vse. Nihče od nas tega ni mogel odvrniti. To je bila usoda. Ali mislite, da je mogla kaj drugega? Pomislite vendar!«
Od tu in tam
Pomočnik glavnega raruatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Ljubiša Petrovič je bil premeščen nazaj v Belgrad na svoje prejšnje mesto ravnatelja belgrajekega okrožnega urada. Za začasnega vršilca dolžnosti pomočnika Susorja pa je bil postavljen načelnik občnega oddelka dr. Helebrandt. Ni še znano, če
bo mesto pomočnika oddalo po razpisu ali pa ga bo minister za socialno politiko kar imenoval iz vret uradništva.
Veliko količine bencina in nafte so iz Romunije pripeljali po Donavi ali po železnici v naso državo. V Zemunu je glavno iztovarjališče, kjer pretakajo bencin v posode in jih odpremljajo v skladišča po vsej državi. Kakor poroča sJutarnji liste, je v vsej državi okrog 10 velikih skladišč, katerih vsako sprejme lahko po 4500 vagonov nafte odnosno bencina. Vsa skladisča so podzemeljska, ker se e tem preprečujejo prehude posledice ob morebitnih eksplozijah.
Osebni vlak je iztiril na progi Doboj—Tuzla.
Lokomotiva je zdrknila preko nasipa in potegnila za seboj Se službeni voz. K sreči so se ostali vozovi odtrgali in iztirili, pa so vendarle ostali na progi. Mrtev je obležal sprevodnik Gjorgje Mi kič, strojevodja in kurjač pa sta se le malo poškodovala.
Zdravnika, ki je na nlici v Belgradu pretepal svojo teto, bi kmalu linčali ljudje. Zdravnika je mati z velikim trudom ves čas študija podpirala. Ko je po končanih študijah nastopil službo, je živel v slogi e svojo materjo. Čim se je pa oženil s hčerko nekega ključavničarja, se je njegov odnos do matere temeljito spremenil. Žena ga je neprestano hujskala proti materi, dokler je ni sin začel pretepati. Ko se je pri taki priliki zdravnikova teta potegnila za svojo sestro, je zdravnik nabil še njo. Pred poplavo udarcev je skočila skozi okno in pobegnila na cesto. Ko je mater pobil na tla, je zdravnik planil za teto in jo dohitel na cesti. Prijel jo je za lase in jo začel pretepati. Ko pa so pešci videli ta prizor, so planili na zdravnika in bi ga pobili do smrti, če ne bi prišel posredovat stražnik.
Strogo nadzorstvo nad higieno brivskih in la-suljarskih salonov je začela izvajati zagrebška občina. Predpisi, ki govore o notranji ureditvi takih salonov, so že stari, vendar se jih zaradi prepo-manjkljivega nadzorstva ne drže vsi. Pregled je ugotovil, da je bila okrog petine brivnic, kjer 60 bili prostori nesnažni, poleg tega pa je bilo tudi britje samo čisto nehigienično. Občina je zagrozila, da bo dala vse take brivnice zapreti, če se ne bodo hitro preuredile po predpisih.
Obtoženci iz znano afere z gradnjo železniške proge od Požarevca do Kučeva so bili pred sodiščem oproščeni. Nekako pred desetimi leti je bila naša država sklenila z družbo >0rient konstruktor« pogodbo za gradnjo imenovane železnice. Kasneje so 6e proti pogodbi postavili merodajni ljudje in dosegli, da je gradnjo prevzela družba Lo-singer za skoro 250 milijonov dinarjev manj. Obenem se je pojavil sum, da so dobili velike nagrade ja sklenitev prve pogodbe nek bivši poslanec ter štirje drugi vplivni Požarevčani, med njimi odvetnik Bogojevič, ki je bil predsednik oblastnega odbora ob času sklepanja prve pogodbe, zaradi katere bi utrpela država kar 200 milijonov škode. Razprava proti obtožencem je trajala skoro tri tedne, nazadnje pa je sodišče izreklo sodbo, da ni dokazov, ki bi govorili za krivdo obtožencev v tem, da so od podjetnika sprejeli podkupnine.
Proti povišanju delavskih mezd, ki jih zahteva delavstvo, so se izrekli industrijci vardarske banovine. Delavska zbornica v Skoplju je namreč predlagala, naj bi se najmanjša mezda v banovini postavila na osnovo 3 din namesto 2 din, kakor je bilo do sedaj. Industrijci pa so dejali, da bi bilo tako povečanje mezd škodljivo za pospešeno industrializacijo Južne Srbije, ki je v teku. Menijo, da bi bilo najprej ustvariti vse pogoje za razvoj industrije, šele nato pa govoriti o povišanju delavskih mezd. Predlagali so tudi, naj banska nprava preloži na nedolčen čas najavljeno anketo
o	delavskih mezdah.
Romarsko cerkev sv. Jožefa v Beli Liki pri Splitu je oropal mehanik Ivan Prižnic iz Banja-'uke. Ponoči je s ponarejenimi ključi vdrl v cerkev in ec lotil kipov Matere božje, Jezusa Kristusa in sv. Antona ter pobral z njih vso zlatnino, ki so jo v letih darovali romarji. Vse skupaj je bilo vredno okrog 50.000 din. Na srečo pa so ga prejšnji dan ljudje videli, kako je pohajkoval okrog cerkve in so lahko orožnikom podali točen njegov opis. Naslednjega dne so ga že prijeli in našli pri njem še vse dragocenosti.
Dva preveč sanjava in bolestna zaljubljenca je rešil pred samomorom strojevodja osebnega vlaka blizu Somborja. Ker je proga ravna, je strojevodja opazil mladeniča in mladenko, kako sta kakih 100 m pred vlakom legla na tir. Pravočasno je ustavil vlak, nakar sta se mu zaljubljenca, neki 17 letni trgovski pomočnik in 15letna deklica, zahvalila, da ju je rešil smrti. Mlada zaljubljenca «ta se bila hotela poročiti, pa so jima starši ta korak preprečil, čes da sta premlada. Razočarana sta si hotela potem pod kolesi vlaka končali življenje.
Katakombe se pri skrivanju odkrili otroci v Goricah pri Podgorici. Ko so se skrivali, je po naključju neki deček našel v zapuščenem hlevu odprtino in smuknil vanjo. Ves prestrašen je začel kričati, kajti po prvih korakih, ki jih je v temi naredil, je zdrsnil navzdol in se znašel v Podolgovatem obzidanem prostoru. Otroci njegovih obupnih krikov niso slišali, iskat pa so ga šli Potem, ko so ga pogrešili. Ko eo za skrivno votlino izvedeli domačini, so šli pogledat in odkrili, da je iz tega prostora peljalo več hodnikov na vso etrani in da so bile v nekaterih stenah še ohranjene kosti mrtvecev. Prepričani so, da 60 “ile votline del katakomb.
10.000 din za Izsleditev morilca mladega učitelja Veljka Popoviča iz Kolašina v Črni gori, je Razpisalo okrajno učiteljsko društvo v Kolašinu. *e pred dvema letoma je bil umor izvršen, pa oblasti do danes niso mogle uganke razjasniti. Po-Povič je bil mlad, toda zaradi svojega javnega ooja je bil med ljudmi zelo priljubljen. Usodnega večera je bil v bližnjem kraju, nakar so je v družbi dveh deklet, ki sta tudi šli v Kolašin, od-PravH domov. Spotoma pa so padli streli in Po-Povič se je mrtev zgrudil. Takoj so oblasti prijele obe dekleti,' ki sta se pa izgovarjali, da sta bili v jistem trenutku precej stran od učitelja in zaradi ®Ra ne vesta, kako se je zločin odigral. Krivde
soudeležbe jima niso mogli dokazati, a tajna 1® ostala nepojasnjena. Da bi preiskavo spet obnovili, so učitelji-tovariS razpisali nagrado 10 jurjev za tistega, ki bi pokazal sled za pravim ®orilcem.
Snoči j« bila v Unfonu lepa kulturna manifestacija:
Koncert E. I. A. R. iz Turina
Orkester in zbor radijske postaje r Turinu je snoči priredil koncert, ki je bil kljub — lahko rečemo — izredno visokim cenah obiskan prav izjemno dobro. V dvorani je prevladovalo občinstvo, ki pripada vidnejšim družabnim slojem. Med odličnimi poslušalci, ki so prisostvovali koncertu, smo opazili italijanskega konzula g. Guerini-Ma-raldija, ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča, rektorja univerze g. dr. Kušeja in mnoge druge.
E.I.A.R. je izvajal znamenito Verdijevo delo, ki smo ga bili slišali tudi že v izvedbi naše Glasbene Matice in domačega orkestra — »Messa da Requiem«. Ob koncu je dodal še »Alelujo« iz znamenitega Handlovega oratorija »Mesija«.
»Messa da Requiem« je sijajno delo velikega mojstra iz časa, ko je bil na višku svojega stvariteljskega razmaha. Dovršena instrumentacija, skladno in iznajdljivo kolaboriranje orkestra in. zbora, pretresljiva dramatika, ki se umirja v resnih, z globoko vero prežetih meditacijah, slikovitost prizorov z nepopisno mogočnostjo, ki preplavlja neka mesta in jim daje tolikšno učinkovitost, da poslušalca prevzemajo do kraja, ga očiščujejo in popeljejo k odrešujoči katarzi, dokler se ob koncu s pobožno vdanim srcem ne skloni pred neiz-premenljivo božjo odločitvijo — vse to uvršča Verdijevo »Messa da Requiem« med najmogočnejša dela te vrste v svetovni glasbeni literaturi vseh časov. Jasni italijanski duh, s solncem in z ljubeznijo do zemeljskih radosti prežet, pa je temu »Re-^uiemu« dal svojo barvitost. Tod ni potrte žalosti in obupavanja, tod ni brezglavega strahu pred črnim breznom smrti, človek vedrega južnjaškega temperamenta nič ne more za to, če smrti ne občuti kot m8re, kot težke poti v temni hlad, ampak v zadnjih globinah kot slovo, ki je sicer pretresljivo in polni srce z grozo, dokler ni prestano, vendar pa ni brez neke vzvišene, jasne tolažilnosti, ki duha napoti k verni vdanosti.
E.I.A.R ima orkester, ki ga brez dvoma lahko štejemo v vrsto najboljših, kar smo jih kdajkoli slišali v Ljubljani. Z največjo lahkotnostjo zmagujejo ti med seboj sijajno povezani in tudi interpre-tacijsko vzgledno ubrani ter uglašeni godbeniki tehnično ter smiselno najtežja mesta. Njihova impulzivnost in muzikalna samostojnost, ki ne gre čez okvir potrebne enotnosti, ampak ji daje svežost in okroglino, preseneča do najvišjih mer. Občudovanja vredno je bilo v tem pogleda zlasti muziciranje prvih violin, dasi tudi vsi drugi instrumenti niso po prepričljivem učinku dovršenega znanja in duha opazno zaostajali. Presenetile so predvsem partije s pozavnami (poziv na sodbo); človek skoraj ne bi mogel verjeti, da imajo ti instrumenti (drugačni so od naših) toliko poetičnih, samostojno muzikalnih izraznih možnosti. E.I.A.R. je snoči tudi dokazal, do kolikšne mogočnosti in udarnosti je možno izrabiti tolkala, ne da bi pri tem učinkovala glušeče in razbijajoče.
Tudi zbor je — ob svoji številnosti — po glasovnem materialu in pevski rutini prav dober, dasi je človek imel na trenutke dojeni, kakor bi bil premalo eksakten v diferenciranju: forte-piano, crescendo-decrescendo, za uho so bile razlike premalo opazne in natančne, tako da so učinkovale
—	razen mest, ki so izzvenevala v preglušujočih silnih fortissimih — v dokaj monotoni legi. Večji
del parta je zbor odpel mezzoforte. Ravnoertna raz-poredba pevcev (tehnično je bila drugačna, polkrožna, na odru nemožna) je v mirnih legah zboru precej jemala zvočno učinkovitost in sočnost, ki se je pokazala od zelo pozitivne strani le v ekstatičnih fortissimih, že v >Requiemu«, še bolj pa v Handlovi »Aleluji«. Prožnost in muzikalna gibčnost tega zbora pa sta bili nošeni s tehnično rutino, ki velikemu delu naših zborov manjka.
Skladen dojem pa je v veliki meri — vsaj v prvem delu — pokvarila razmeroma šibka zasedba tenorske in sopranske partije, da ne govorimo o indisponiranem basistu Zaccaroniju, ki je ob resignaciji pokvaril z nespretnimi in nepotrebnimi gestami sijajno muzikalno podobo, ki sta jo ustvarjala do tega hipa zbor in orkester in ki je v resnici mnogo obetala. Sopranistka ima zvonek, toda razmeroma šibek glas, ki intonančno ni povsem zanesljiv. Tenor je prijetno lirične, tu pa tam tudi nekoliko kovinsko zveneče barve, pa prav tako dokaj šibak; bolj je doma v višjih legah kakor v nižini. Po vsem sodeč, so solisti pevci za radio, ne pa za koncert, kjer mora biti glas probojen, če hoče s pridom zadostiti nalogi. Basist g. De-manuelli je soliden, tehnično dokaj dober, inter-pretacijsko pa malce površen in preveč k iskanju zunanjega efekta nagnjen talent. Odličen pa je mezzosopran Tumiatijeve, žlahtne barve — zlasti v mezzoforte — nošen po veliki oblikovalni sili pevke. Svojski način petja (mehko nebo) je temu, po moči razmeroma še najbolj ustrezajočemu glasu, dal tu pa tam zasenčenost in zamolklost.
Dirigent Armando La Rosa Parodi je mojster z velikim znanjem in z impresivnim zamahom, polnim žara in vitalnosti, v viških rahlo patetičen, pa vendar ostaja gibčen in obvladan. Njegova interpretacija »Requiema« skoraj ni imela peze in temne tehtanosti, ki smo je pri nas vajeni, zato je učinkovala sveže, dasi nekoliko odtujujoče.
V	celem je koncert napravil dovolj povoljen dojem, zlasti še, ker smo se seznanili z orkestrom odličnega reda. Ta orkester bomo v svoji sredi vedno radi slišali. Prav veseli bi bili, če bi kdaj pri nas izvajal kakšno pomembno simfonijo iz svetovne glasbene literature.
Kulturni stiki med nami in našimi sosedi se vedno bolj utrjujejo. Po izredno uspeli razstavi italijanske knjige smo se seznanili z italijansko gledališko umetnostjo, zadnjič smo slišali v operi sijajno italijansko pevko Pampaninijevo, naši umetniki te dni razstavljajo v Milanu. Dobro bi bilo, če bi se naši sosedje po teh obiskih seznanili tudi z našo vokalno glasbeno kulturo, zdaj, ko smo slišali njihov dobri zbor. Ali ne bi bil najprimernejši in najbolj poklican za to misijo naš odlični Akademski pevski zbor, čigar letni koncert bomo doživeli spet v ponedeljek, 3. aprila? Zdi se nam, da bi bila pospešena tovrstna reciprociteta in izmena obema narodoma v prid, saj bi ju seznanjala in družila ob visokem prestolu plemenite umetnosti!
E.I.A.R. potuje naprej v Belgrad, kjer bo jutri izvajal »Messa da Requiem«, v nedeljo pa Beethovnovo IX. simfonijo ter simfonična dela Rossinija, Martuccija, Paganini-Molinarija in Mascagnijevo »Himno solncu«. Ve§ ensemble šteje 160 godbenikov in pevcev.
poročHo
»Slovenskega do«a«
Odpravite avtomobilske zvočne znake po mestu!
Ljubljana, 31. marca.
Prav zanimivo vprašanje odpravitve zvočnih znakov pri avtomobilih in avtobusih se je načelo na ljubljanskem okrožnem sodišču, tako-le neposredno. Državni tožilec sam je sprožil to vprašanje v neki avtomobilski, kazenski pravdi.
Bilo je lani 30. avgusta na križišču Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice, na prostoru, kjer zaznamuje kronika avtomobilskih in kolesarskih karambolov že v zadnjih letih prav mnogo primerov. Tam je res za vozni promet nevaren prostor in bi bilo prav želeti, da bi prometna policija postavila tja prometnega stražnika, ki bi tudi krotil divje avtomobiliste in brezvestne kolesarje. Omenjeni dan je vozil šofer Ignac Voljč iz Kolodvorske ulice po Tavčarjevi ulici na Tyrševo cesto. Od Uniona pa je privozil po Miklošičevi cesti naprej avtoizvošček Janez Cesar. V njegovem avtomobilu sta se peljali 2 ženski, v avtobusu pa je bilo 6 potnikov. Prav na križišču pa se je zgodil silovit karambol avtomobila z avtobusom. Obe vozili sta še 15 metrov podrseli in je avto tako silovito butnil v avtobus, da mu je skoraj vozno smer spremenil. Materialna škoda na vozilih je bila znatna, le neka dama v avtomobilu je dobila lažje poškodbe, drugi potniki v avtobusu so doživeli samo silen strah.
Državni tožilec g. Branko Goslar je obtožil šoferja Ignacija Voljča in avtoizvoščka Janeza Cesarja po avtomobilskem kazenskem zakonu (§ 205 k. z.) zaradi prestopka neprevidne in malomarne vožnje, s katero je bilo v nevarnosti tudi življenje potnikov. O tej zadevi so bile že 3 razprave pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča. Prva razprava je bila 5. januarja preložena, da so se na prihodnji razpravi zaslišale nekatere priče — očividci hudega karambola. Druga razkrava je bila 9. t ni. tudi preložena, da bi se na prihodnji zaslišala dva izvedenca v av-tomobilsko-vozni stroki. Včeraj je bila 3. razprava, na kateri je bil zaslišan sicer izvedenec inž. Štolfa, pa je bila zopet preložena, ker drugi k razpravi pozvani izvedenec ni mogel zaradi bolezni priti k sodišču.
Obtoženca sta valila krivdo drug na drugega. Prvi Ignac Voljč je zatrjeval, da je vozil počasi, komaj s 15 km brzine na uro in da je dajal na križišču predpisane znake s hupo. Trdil pa je, da je drugi obtoženec privozil na križišče z najmanj 50 km brzine na uro. Njegov avto se je zadel v avtobus s tako silo, da ga je skoraj vrgel v nasprotno smer.
Drugi obtoženec Janez Cesar pa je zanikal krivdo ter je navajal, da je v usodnem trenotku privozil na križišče karambola z najmanjšo brzino 20 km na uro. Šofer avtobusa je hitro privozil in bi moral dati po prometnih predpisih njemu prednost, ki je vozil po glavni prometni žili, ko je on z avtobusom privozil po stranski, prometno manj živahni ulici.
Državni tožilec je v obtožnici zavzel stališče, da sta oba vozača odgovorna za karambol, nikakor se ne moreta otresti svoje odgovornosti. Prednost ne obstoja v tem, da vozač odda na križišču predpisani zvočni signal in morebiti za nekoliko zmanjša brzino svojega vozila. Zvočni znaki so — tako naglaša obtožnica — pri sedanjem mestnem živahnem in bučnem vrvežu skoraj brez pomena in so jih druge države v velikih mestih prav iz tega razloga odpravile. Z zmanjšanjem brzine pri vožnji še tudi ni vse doseženo, da bi se preprečile hude nesreče. Hitrost vožnje tudi ni vezana na kake kilometrske številke, na takih mestih je res
potrebna skrajna previdnost vozača. Sreča je bila, da pri tem hudem trku dveh vozil ni bilo človeških žrtev.
Za to razpravo je drugače znatno zanimanje med avtomobilisti in bo pač prihodnja razprava, ko bo zaslišan še drugi izvedenec, nam podala končno sodba
Drž. prvenstvo v teku čez drn in strn
V	nedeljo ob 11 dopoldne bo v Maksimiru v Zagrebu državno prvenstvo v teku čez dra in strn za paedince in za moštva. S tem tekom odprejo naši atleti svojo 6ezono. Do pred nedavnim ie bilo državno prvenstvo v teku čez drn in strn absolutna domena slovenskih tekačev in slovenskih klubov, ki so 6e merili le med sebaj in kjer niti zagrebški niti kaki drugi tekači sploh niso Prišli v poštev.	Tako lepa	idila v	tem prvenstvu
■je bila vse do	lanskega leta. Že	lansko leto	pa
)e na splošno presenečenje sredi Ljubljane odnesel prvenstvo pri poedincih Zagrebčan Tlass proti Krevsu in proti Bručanu. S tem je bila prvič po dolgih letih odvzeta hegemonija v tekih na dolge proge slovenskim tekačem. Še težjo borbo bodo pa imeli slovenski	tekači	v nedeljo
v Zagrebu.	Naš najboljši	tekač	Krevs	ni mogel
trenirati in v Zagreb ne gre. Primorje, dolgoletni PTvak v tej disciplini, v Zagreb ne more poslati 6vojega celotnega moštva, ampak samo nekaj posameznikov. Vsa teža branati slovenske tekače in njihovo dolgoletno premoč bo padla torej le na moštvo	Ilirije in na	njene	dobre	poedince
Bručana in	Kvasa. Zdi se	nam pa, da naši tekači
ne bodo vzdržali borbe proti zagrebškemu Slovencu Kotniku	in Flassu,	ki sta	precejšnja	favorita. Bojimo se, da tudi	v moštvu Ilirija ne	bo
dosegla zagrebške Concordie. Kljub temu pa želimo našim tekačem vso srečo in smo hkrati tudi prepričani, da bodo napravili največ, kar bodo mogli.
*
Prirediteljski odbor za XII. olimpijske igre je
povabil člane mednarodnega olimpijskega odbora na obisk v Helsinke, da si ogledajo pripravljalna dela za olimpijado.
Cerkveni koncert In Pasijon na Jesenicah
Cerkveni pevski zbor priredi v nedeljo, 2. aprila, ob 8 zvečer v župni cerkvi koncert. Na sporedu je Pasijon po Mateju in sedem postnih pesmi novejše skladbe. Prvič se izvaja v jeseniški cerkvi Pasijon, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Lep užitek se nudi vsem prijateljem in ljubiteljem lepe glasbe. Vstopnice so v predprodaji v trgovini v Krekovem domu.
Gledališko društvo »Aljaž« uprizori pasijon >Kristus Kralj« po evang. Mateja v 18 slikah. Tukajšnji domačin g. Klinar Franc ga je spisal kot pripravo na kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani. Sodeluje 100 oseb — nova scenerija. Predstave bodo: v soboto, 1. aprila, ob 4 popoldne za šolsko mladino; ob 8 zvečer za domačine; na cvetno nedeljo, 2. aprila, ob 3 popoldne za okoličane, ponovi pa se še na veliki četrtek ob 8 zvečer. — Okoličani, poslužite se nedeljske predstave! Vstopnice lahko pismeno naročite pri gledališkem društvu »Aljaž«. Zveze z vlaki so ugodno
Kraj	Barometer-1 sko stanje«	tempe- ratura v C1		I- «S	+- C C a P	Veter (smer. jakost)	Pada- vine	
		'2^ a®	a « a a « E				m/in	00 u ►
Ljubljana	762-1	14-4	1-6	85	0	NE,		
Maribor	761-3	12-6	-20	80	0	0	_	
Zagreb	759-4	12-0	7-0	80	0	sw,		
Belgrad	757-0	9-0	5-0	80	10	W,		
Sarajevo	760-2	10*0	4-C	90	10	0	90	dež
Vis	760-/	9-0	5-0	90	0	0	. ,	
Split	759-':	15-0	7-(	70	6	NE,		
Kumbor	75S-6	12-U	8-t	SO	10	N,		*-» 1
Rab	759-7	12-0	n	70	3	0		_ 1
OBDHMIli	753* /	14-0	7-0	90	8	NE,	3-0	dež i
Vremenska napoved; Precej stanovitno vreme. Toplota se bo zvišala.
Koledar
Danes, petek', 31. marca: Marija Sedem žalosti. Sobota, 1, aprila: Hugo.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
APZ opozarja občinstvo, naj na koncerta v ponedeljek, dne 3. aprila v Unionu zasede svoje pro-tore točno ob 20 ah malo prej, prav tako naj si po možnosti preskrbi vstopnice ie v predprodaji Ta univerz, ('vratarjeva loža!), da ne bo pred koncertom prerivanja pri blagajni in zamude, ker *e do koncerta udeležil oficielni zastopnik Ni Vel
ki "so Cpo 3 Fdin’ ^ blasaini dobile ‘udi Programe,
Javni nastop gojencev našega drž. konservatorija bo v ponedeljek ob četrt na 7 v veliki Filhar-
s -vit",, —T- Spored 1)0 Pes,er ^ skrbno .e-5«.®’ IZVajalx' Prav dobri- Vabi|no vse, ki se
jefo pr^ukciji R Sbeni ',apredek’ da Prisostvu-
tt Je,Kk* ted-n T besedi in Pesmi ie naslov recitacii*kega večera, ki ga priredi Frančiškanska prosveta M. O. na cvetno ne-
rqni°’ <£via,Pn V,ob 8 l?eCer v Frančiškanski dvo-IVl; ^ ™	P;	Roman Tominec, Sattnerjev
Škrbini L d,lrlgent A- Neffnt, režiser Milan Skrbinšek, koncertna pevka Štefka Korenčanovn gojenec drz. konservatorija Jože Osana ter člana dramskega odseka Milan Pavlovčič in Janez Na-drag. Vstopnice od 4 do 10 din so v predprodaji hodi]3™1 aX et k°nunK v Frančiškanskem pre-
Udruienje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana sklicuje 20. redni letni občni zbor na soboto, 15. aprila (1939) v društvenih prostorih na Kongresnem trgu l-II. (poslopje Kazine) z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo člane, da morajo biti predlogi za občni zbor poslani upravnemu odboru najkasneje do 12. aprila.
•	“nul Kralj, znameniti igrale« naše drame pros avi v torek, 4. aprila 25 letni jubilej svojega odrskega dela. Ob tej priliki bo nastopil v Tolstojevi dranu >Zivi mrtvec« v vlogi Fedje Protasovn. Jubilejna predstava bo v opernem gledališču, v ljudno prosimo jubilantove številne prijatelje in častilce njegove umetnosti, da kupijo vstopnice pri dnevni blagajni v operi, kjer 60 že v prodaji.
Pedagoški tečaj za starše v Spodnji šiški. — Danes zvečer predava ga. Krista Hafnerjeva o temi »Starši in otrokovo šolsko delo«. Predavanje se bo vršilo ob 8 zvečer v prostorih ljudske šole Prešernov večer s predavanjem g. dr. Aniona blodnjaka m recitacijami g. režiserja Cirila Debevca bo nocoj ob 20 v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica, poleg Trgovske akademije). Slavistično društvo vljudno vabi na to prireditev. Vstopnine ni. — Opozarjamo, da je ta prireditev nocoj, v peteJr, ker smo v sredo po pomoti objavili notico, 1* katere bi bilo sklepati, da bo proslava v sredo.
1» Zveze šoferjev v Ljubljani. Da se olajša zopetni pristop bivfiih članov Zveze šoferjev ki so iz katerega koli vzroka izstopili, ali pa ee niso zaradi nastalih gmotnih težkoč pri plačevanju članarine, več smatrali za člane, je občni zbor dne
4.	marca 1939 soglasno sklenil, da se jim pri njih ponovneni vstopu bivše članstvo šteje v dobro. Vsi prizadeti bivši člani se naprošajo, da to čim prsi store v lastno korist. Zadnji rok prijave je dne lo. junija 1939.	1
Odrska godba v »št. 72«. Opozarjamo, da v v Langerjevt velezanimivi kriminalni drami »št. 72« med posameznimi prizori igra odrska godba, ki ia je nalašč za ta komad voj. kapelnik g. Ji-ranelc tako uglasbil, da se pri gledališkem občinstvu tudi glasbeno izpopolni ta najnovejša češka drama.
Konec ledna v mariborskem gledališču. V soboto, 1. aprila se ponovi Shawova izvrstno uspela ko,medija »Pygmalion«. V nedeljo, 2. aprila sta zopet dve predstavi: popoldne zabavna Gorinšek-Jirankova opereta »Vse za šalo«, ob znižanih cenah in menda zadnjič; zvečer pa se ponovi »Py-gmalion«.
Ljubljansko gledališče
DRAMA - Začetek ob 20.
Petek, 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila: »Hlapck. Izven znižane cene. Nedelja, 2. aprila: ob 15 »Prevara«. Izven. Znižane cene; ob 20 »2ene na Niekavuoriju«. Izven. Znižane cene.
OPERA — Začetek ob 20.
Fetek, 31. marca ob 15: »Giocondat. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 1. aprila: sštirje grobijani«. Premiereki abonma.
Nedelja. 2. aprila: ob 15 »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. Ob 20 »Evgen Onjegin". Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 31. marca. Zaprta Sobota, 1. aprila ob 20: »Pygmalion«. Red A. Nedelja, 2. aprila ob 15: »Vse za šalo«. Zni-žane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Pygma!ion«,
Samo en dan nas še loči od nastopa pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Kranju. Po devetih letih pride najboljši slovenski mešani zbor zopet v Kranj in izvajal bo prvovrsten reprezentativen slovenski spored pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na koncertu bo sodelovala še sopranistka Ljudmila Polajnarjeva in pianist Marijan Lipovšek. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 uri zvečer in bo v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju. Vstopnice so v predprodaji v trgovini eo-spoda Hlebša.
' ' *
Norman Rallly Raine:	77
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
Princ Ivan brez dežele je čutil, da počivajo na njem vsi pogledi ljudi, ki 60 zdaj zbrano čakali v kapeli slovesnega dogodka. Laskalo mu je, da je že zdaj čutil, kako so ti pogledi poslali spoštlji-
vi	m ponižni. Delal se je, kakor da ga tihi vrvež ljudi sploh ne zanima. Poskušal je napraviti brezbrižen obraz in hliniti pobožno zbranost pred dogodkom, ki je pomembnejši radi svetega cerkvenega opravila, kakor radi posvetne moči in oblasti, ki jo prinaša s seboj ter podeljuje osebi, ki je bila kronana.
Sprevod, ki je zavil s cerkvenimi zastavami in prapori raznih bratovščin iz Nottinghama proti dvorom kralja Viljema Osvojitelja, se je	ve^no bolj
katerih so 6e morali sveti možje brezpogojno ravnati in jih brez ugovora spoštovati.
Mladi frater je po vsem videzu ne-
grestano poltiho nekaj govoril škofu iz lack Cannona, Ker pa so zvonovi zvonili tako glasno in topovi grmeli tako mogočno, nihče, tudi če bi bil stal prav v bližini sprevoda, ne bi bil mogel razumeti, kaj frater govori škofu iz Black Cannona tako zabičujoče in nujno. Pa to še ni bilo vse.
V solnčni svetlobi sc je celo od časa do časa v fratrovi desnici zabliskal na obe strani brušeni sheffieldski nož, kakršnega imajo samo Saksonci. S tem nožem se je frater večkrat dotaknil ško
Ijema (Jsvojltelja, se |e grauu iranu uuij zem se je iraier vecarai	—t
bližal. Človek pa, ki bi si bil la sprevod , fovega hrbta in narahlo pritisnil obenj, malo natančneje ogledali, bi se bil ne- In če bi bil utegnil kdo razločiti, kaj je hote zdrznil, kajti prav gotovo bi bil | pri takih neljubeznivih dotikih mladi
•	11	i	   _	J. * I VC A lal/A (vsIav	rl/nlll	11	P	9X1110113.	KI
zapazil, da v tem sprevodu ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti.
Kazalo je, kakor bi se dvema fratroma posebno enemu, tistemu, ki je hodil na levi strani za škofom iz Black Cannona zdelo, da hodi škof iz Black Cannona mnogo prepočasi. Ta frater je bil videti mlajši, manjši in bolj vitek od (ratra, ki je za škofom iz Bilack Cannona hodil po desni plati. Pa ne samo to,
H1 * lamu	   —- ..
frater govoril škofu iz Black Cannona, ki je delal neprestano prestrašen obraz, bi bil prav gotovo slišal, kako mu je frater vneto in grozeče govoril;
»Le nasmehni sc, Ti pravim, nasmehni se, moj ljubi gospod škaf iz Black Cannona! Brž mi napravi prijazen in vesel obraz, ali si me slišal? Če napraviš le eno samo malo sumljivo kretnjo, ali pa kakorkoli pokažeš izdajalske na-
lil po oesru piali. ra ne samo iu, <»*> p« ••»»'»»» pu>• — videti je bilo, da ta frater tudi hodi vse mene, bo po tebi, dragi moj! Tvoja črna preveč tesna za škofom iz Black Can- , duša se bo pri priči preselila naravnost nona. To je vendar bilo proti vsem re- v pekel!« dovniškim pravilom in predpisom, po > Tako je govorni.
Od časa do časa pa je še pristavil;
»Ali se mi boš brž bolj smejal? Še, še, močnejše, da tako, presvetlil Smej se! Smej 6e! Upam, da boš tja do vhoda v grajsko kapelico že precej izgubil svoje tolšče in zalitosti! Stavil sem bil namreč, da ti bo do tja prav pošteno uplahnil tvoj lepo rejeni trebušček!«
Drugi, večji in močnejši frater, ki je hodil e tem, mlajšim, vštric po desni strani za škofom iz Black Cannona, p>a je od časa do časa počasi in tiho spraševal preplašenega in zbeganega škofa;
»Ali si bil obvestil mojega brata princa Ivana brez dežele, da 6em se spet vrnil na Angleško?«
Škof iz Black Cannona pa je na vsa ta vprašanja in zapovedi vztrajno molčal.
Ob kakšni drugačni priliki ponosni cerkveni dostojanstvenik prav gotovo ne , bi bil molčal. Nikakor ne bi kar tako liho in vdano j>renašal takih ponižanj in . tolikšnega nasilja.
Molčal je in na njegovem sicer mrač-I ne in ostro črtanem, značilno rezanem obrazu, ki je joričal o močni volji in trdni samozavesti, sc je celo vztrajno širil nasmeh. Prav dobre volje je bil najbrž videti vsem gledalcem, ki so ob obeh straneh ceste spremljali procesijo. Pri tem je še hodil ves čas hitrejše, prav kakor sta mu bila zapovedala oba fratra, , ki sta v sprevodu hodila tesno za njim. j Kdo sta bila ta dva črna fratra, ki sta tako neugnano in brezobzirno motila svetega moža v njegovem pobožnem razmišljanju in molitvi?
I Kralj Rihard ž Levjim srcem jc bil prvi. Izpod črne kapuce mu je gledala I rdečkasta bradica, ki je bila tako značil-
no znamenje V6eh odraslih Normanov.
Drugi, mlajši, pa je bil Robin Hood.
Oba 6ta hodila škofu iz Black Cannona tesno za petami ter ga ves čas preganjala k hitri hoji.
| Če bi se bil škof le količkaj sumljivo premaknil, bi ga bilo to veljalo življenje.
Prav dobro je vedel, da njuna grožnja ni govorjenje tja v prazno, ampak da jo bosta pri priči izvedla, če se ima bo le količkaj zazdelo, da bi ju rad izdal. Zato se je tudi brez upiranja podvrgel njuni zapovedi ter delal vesel obraz in 6e podvizal 6 hojo.
| Sprevod je že v bregu pred notting-hamskim gradom.
| Zdaj gre po zadnji strmini.
I	Prvi 6o že pri zunanjih vratih.
Vse gre gladko, nihče ne ustavlja in ne gleda menihov, saj mislijo, da so iz bližnjega samostana.
j Procesija je že zavila v dvorec in sto-
I	pa po dvorišču.
Koliko časa že kralj Rihard z Levji’ srcem že ni bil videl tega gradu od notranje plati! Zdaj so se mu obudili spomini na čase, ko je bil še mlad, cela vrsta spominov ga je v trenutku obletela! Z veseljem je ogledoval to zidovje, od katerega se je bil poslovil ob svojem odhodu v Sveto deželo. Srečen >e bil, da se je spet vrnil, ko je nekajkrat že mislil, da nikdar več ne bo stopil na rodna tla, n? videl ljubega očetnega nottingham-skega gradu na skalnem hribu.
Tudi Robin Hood je obujal spomine.
Poznal je tod vsak kamen, za vsako najmanjšo podrobnost na tem gradu je vedel.
Slednja reč ga je spominjala na nedavno preteklost. Spomnil se je, kako 60 ga zvito ukanili in ga zgrabili na turnirju. Spomnil se je ječe, v kateri je prebil težke dni in noči. Od strani se je ozrl na odprtino v tleh; prav pod njo je bil zaprt med štirim; stenami za železnim: zapahi. Spomnil 6e je, kako so ga odpeljal’ izječe ter ga postavili pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt brez vsakega zasliševanja. Nobene obrambe mu ni pripustilo. In končno mu je v spominu oživel dan, ko bi bil moral biti obešen. Tamle 60 6tale vislice, na onih stopnicah se je bil postavil Ivan Malček, odondot je izstrelil puščico, ki je bila dogovorjeno znamenje za napad. Kako naglo je tamle od leve 6kočil na oder njegov zvesti Much ter mu z enim samim potegom svojega ostrega sheffieldskega noža prerezal jermene na rokah. In potem se je zavihtel sam v sedlo ter odvihral prot' zunanjim vratom Tam 6e je ustavil in prerezal težko, debelo vrv, ki 'e dvigala in spuščala vrata, tako da so 6e vrata zaprla in onemogočila zasledovalcem izhod Dan, ki bi bil moral jwmen:ti za princa Ivana brez dežele in za sira Guyja Gisbourneškega težko pričakovani dan velikega zmagoslavja, je postal zanju dan črne sramote in jeze. Kako besna sta Bjorala biti oba po njegovem nepričakovanem begu!
Spomnil pa se je tudi svoje drage, lepe lady Marian, s katero se je bil seznanil tisto burno noč, ko je nasilno vdrl v dvorec z ubitim jelenom, razmetaval s svojim težkim bremenom straže, ki *° mu skušale zastaviti pot in ga vrgel na mizo pred princa Ivana brez dežele.
»Oln.snskl dom« likala r»ak delavnik ab 12. Mesečna naročnina 12 din. la inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ntiea «'111 Telefon de »Slo 0	z* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč Izdaiateli tni. Jože Sodja Urednik; Mirko Javornik.
1005. Uprava: Kopitarjeva nliea k
Poljakinja v narodni noši
Nova odkr.tia ob južnem zemeljskem tečaju
V	kratkem se bo vrnil parnik »Scbvvaben-land«, s katerim se je odpeljala nemška polama odprava v predele okoli Južnega tečaja. Poročajo, da je ta ekspedicija raziskala 600.000 kvadr. km ozemlja ter da 60 uspehi tega raziskovanja zelo zadovoljivi. V pokrajinah okoli Južnega tečaja so naleteli na obširno poledenelo nižavje, pa tudi na hribe, visoke več tisoč metrov. Ugotovljeno je bilo tudi, da se od teh hribov pa vse do Južnega tečaja razprostira obširna visoka ravan. Točka, kjer je Južni tečaj, leži kakor je ugotovila ta polarna odprava, okoli 2900 m nad morsko površino. Ekspedicja prinaša s seboj tudi precej živali, ki žive v teh južnih krajih. Odkrili 60 tam novo vrsto pingvinov, imenovanih »cesarski pingvini«. Članom odprave se je posrečilo vjeti nekaj živih pingvinov in jih vzeti s seboj.
Le poštarla ne sme pes ugrizniti
Ameriška zakonodaja je od sile popolna. Računa menda res na vse. Tako je bil dozdaj v veljavi tudi paragraf, po katerem 60 oproščeni vsake krivde in kazni lastniki tistih psov, ki so se prvič pregrešili s tem, da so koga ugriznili. Ta paragraf pa je zdaj nekoliko spremenjen. Lastnik psa je lahko kaznovan tudi v tem primeru, če pe6 prvič zagreši ta prestopek, to pa šamo tedaj, če je ugriznil poštarja. Čudno, ne? Preveč zahtevajo od psov, da bi poznali ljudi tudi po njihovem poklicu.
Daruj 1000 din — in plačal sl en kamen za -»(»venski prosvetni dom v Ljubljani!
Priprava, ki zdravi hrome
Dozdaj gotovo ni nihče niti pomislil na to, da bi kdaj kak človek iznašel sredstvo, s pomočjo katerega bi mogli tudi hromi popolnoma ozdraviti. Vendar 6e zdi, da smo se le tudi o tem motili. Iz Amerike namreč poročajo, da je tam nek inženir iznašel prijoravo, ki ozdravlja tudi hrome. Ta aparat nikakor ni enostaven in j>oleg tega zahteva tudi precej nalašč za to izšolanih ljudi, ki so potrebni pri tem aparatu za časa zdravljenja kakega hromega. Zato je tudi razumljivo, da se te i priprave morejo poslužiti samo tisti hromi ljudje, ki jim je usoda namesto zdravih udov poklonila precej premoženja.
Hromega zdravijo na ta način, da ga polože
v	to pripravo samo, nato pa jo postopno segrevajo z vrelo vodo do tolikšne temperature, da jo bolnik komaj še more zdržati. Pravijo, da zadostuje, da se hromi zdravi na ta način kakšnih pet tednov. V tem času pa lahko čisto ozdravi. Toda vsakega hromega človeka s to pripravo ni mogoče ozdraviti. Človek je namreč lahko hrom že od rojstva, ali pa je postal tak šele pozneje. Če se je hrom rodil, mu ni mogoče pomagati niti 6 to naj-novejšo pripravo. Zdravljenje je uspešno le i>ri tistem, ki je postal hrom zaradi gotovih prejšnjih bolezni.
Tudi v Angliji sq začeli hrome zdraviti na ta način. Dozdaj imajo tam šele eno samo takšno pripravo in še to 60 dobili šele pred nekaj meseci. Vendar pa se jim je že v tem kratkem ča6U baje posrečilo ozdraviti tri hrocne. Posebno veliko J>0-zornost je vzbudilo dejstvo, da je nek bolnik na ta način ^ čisto ozdravel po komaj treh mesecih zdravljenja.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 31. marca: 11 Šolska ura; Po izletu — razgovor z učenci (vodi g. Miroslav Zor) — 12 Iz domačih logov (plošče) — 12.15 Poročala — 1.) Najiovedi — 13.39 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 11 Napovedi
— 1® Ženska ura: Jedilnik za apru n. za Veliko noč (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Plošče — 18.10 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) 19 Napovedi, jx>ročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Deset minut za gasilce: Organizacija kon-gresa in program (g. Japelj Pavle) — % Koncert. So. delujejo: Radijski komorni zbor in Radijski orkesetr. Dirigent: D. M. Šijanec — 21 Nastop skladateljske šole Srečka Koporca. Sodelujejo: gdč. Herta Seifert (klavir), gdč. Valerija Heybalova (sopran) g. dr. A Dolinar (prdavanje — 22 Napovedi, roročila — 22,20 Angleške plošče — 22.50 Eesperantsko predavanje: O letošnjem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani (g. A. Golobič). — Konec ob 23.
Sobota. 1. aprila: 12 Oporne fantazije (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Radijski Šramel
— 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma LagerlofI: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest vanadaljevanjih. b) Dogodivščine Miki-mišk (članice Nar. gledališča) — 17.50 Pregled si>oreda — 16 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zu. nanji politiki (g. dr. A. Kuhar) — 20.30 Mačka v Žaklju vam prodamo! Zdaj ugibajte sami kaj se za tem grmom skriva, kakšen zajec v njem tiči. Vesela revija vseh vrst prizorov in zabave. Sodelujejo godci, pevci, plošče, člani rad. igr. družine in še drugih nič koliko. Podrobnosti slede! Odgovorna urednika: Pik in Pok — 22 Napovedi, jooročila — 22.15 Koncert lahko glasbe (Radijski orkester). — Konec ob 23.
Drugi programi
Petek, 31. mraca: Zagreb: 20 Poletje — 20.30 Komorna gl. - 21.30 Lahka gl. — 22.20 Plesna gl. - Bel. grad: 20 Zagreb — 20.30 Igra — 22.15 Plošče — Sofija:
19.30 Verdijeva opera «Aida« — Varšava: 19.05 Zab. konc. — 21.15 Beethovnove skladbe — 22.20 Švedski konc. — BudimpeSta: 19.15 Igra — 20.50 Plesna gl. — 22 Cig. gl. — 23 Schmidtova IV. simfonija — Italijanske postaje: l. skupina (131 301, 283 ml: 17.15 Ork. kone.
— 21 Prenos — 21.30 Violina in klavir — 11. skupina (560, 369, 263 m): 17 Koncert iz akademije sv. Ccilije — 21 Godalni konc. — 21.30 Igra — 111. skupina (192. 272, 221 m): 20.30 Ork. konc. — Dunaj: 20.10 Zsb. konc. — Berlin: 20.10 Nar. joesmi — 20.30 Wagnrjev konc. — Vratislava: 20.10 Romantična kantata od Pfitzneoia — Frankfurt: 20.15 Vojaški včer — Stuttgart: 19 Gouno. dova opera »Margarete« — Beromiinster: 19.40 Haydno-va vojaška simfonija — 21.30 Pihala — Strassbourg:
19.30 Zab kono. — 21.15 Oeprni potpnri — 21.30 Beethovnova III. simfonija «Eroica« — 22.30 Pihala,
V	nekem letovišču je mlad zakonski par vzbujal med gosti posebno pozornost, kai je bilo zakoncema skrajno neprijetno. Naročila sta natakarju, naj gostom dž razumeti, da nista novo-poročenca, marveč že dalj časa poročena Ko sta zvečer stopila v jedilnico k večerji, je bila radovednost še večja, vse je bulilo vanju.
»Mar niste gospodi povedali, kot sem vam naročil?« je vprašal mladi mož natakarja.
»Seveda sem. še več, rekel sem jim celo. da ni6ta niti poročena.«
Stadion »Berta« v Firenci i nogometnim igriščem, kjer so zadnjo nedeljo Italijani premagali Nemce s 3:2.
Nemci in Slovani
Zadnja številka »Koroškega Slovenca«, z dne 22. marca 1939, piše:
Prav neznatna je besedica »zaupanje« in za dobo moderne tehnike in civilizacije skoroda nemoderna. Vendar je prevedena v življenje ljudstev in držav predpogoj blagostanja, kulturnega ter gospodarskega procvita, v svoji negativni obliki kot »nezaupanje« pa izhodišče malih in večjih za-pletljajev, vir morečih kriz in glavni vzrok za izbruhe vojnih sovražnosti. Na videz neznatni dogovori in okorne pogodbe zadobijo po njej podvojeno in potrojeno važnost, najbolj potanko izdelani kontrakti so brez nje prazen papir. To navidez nenavadno dejstvo, ki hoče 6amo poudariti, da je treba za vsemi dogovori, pogodbami in kontrakti gledati najprej ljudi, ki se dogovarjajo, pogajajo in sklepajo, najde svoj najlepši in tudi najočitnejši dokaz v problemu mednarodnega sožitja.
Dogodki minulega tedna so najdalekosežnej-šega mednarodnega pomena. O tem priča njihov silni odmev po vsem svetu. Naravnost usodne važnosti pa so v luči sožitja dveh velikih evropskih plemen: nemškega in slovanskega.
V	načelu samoodločbe narodov je notranje opravičilo za priključitev avstrijskih in sudetskih Nemcev k Nemčiji. Avstrijski in sudetski Nemci so hoteli k Nemčiji in narodni socializem Adolfa Hitlerja jim je njihovo željo izpolnil. Minuli teden pa so stopili v ožje odnose z Nemčijo in narodnim socializmom Čehi in Slovaki, in sicer Čehi po izvrženi državno-pravni priključitvi češke dežele k nemški državi, neodvisni Slovaki pa 6 svojo izraženo željo po zaščiti Velike Nemčije. To dejstvo se nam zdi zgodovinskega pomena. Razvoj narodnega socializma je dosegel svojo drugo stopnjo, vjorašanje sožitja Nemcev m Slovanov je postalo pereče.
Avstro-ogrsko zgodovino zadnjega stoletja 60 pisali Slovani. Od leta 1848 naprej je vprašanje slovanskih narodov — Čehov, Slovakov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov — poleg madžarskega, v stalnem pretresu vladnih avstrijskih _ krogov. Sunki sledijo protisunkom, akcije reakcijam. Zagotovljenemu ilirskemu kraljestvu Slovencev, hrvaški in češki enakopravnosti leta 1849 sledi takoj strogi dunajski absolutizem, rastoči nemiri med slovanskimi ljudstvi dovedejo do oktoberske diplome leta 1860 in leta 1861 do politične avtonomije Madžarov. Spet se narodnostni položaj v sledečih desetletjih poslabša in se kulturno življenje vzbujajočih se narodov vrši pod manj ali bolj strogim nadzorstvom politične oblasti. Sledijo prvi namigi o federaciji avstrijskh narodov, v njihovem času izbruhne svetovna vojna. Ni še dokončana, že je sožitje slovanskih narodov z Nemci spet v programu, en sam zamujen trenutek ali zakasnitev zadostuje in vprašanje 60Žitja razbije obroč monarhije. Namesto slovanskih narodov v Avstriji sledijo samostojne politične tvorbe Jugoslavije, Čehoslovaške in Poljske. Kot rdeča nitka 6e vleče skozi zadnjo avstro-ogrsko zgodovino rastoče nezaupanje med narodi, še jjreostali patriotizem in zemljepisna povezanost se mu umikata in končno umakneta.
A tudi z novimi državami v srednji Evropi vprašanje sožitja Nemcev in Slovanov nikakor ni rešena Mala povojna Avstrija se zaman trudi, da bi ga mojstrila, preveč na njej spominja na preminulo monarhijo, joreočitna ji je dedna obremenjenost prekratkovidnega pogleda na prob srednje Evrope. Kljub raznim dogovorom in paktom ostane med narodi staro nezaupanje, ki preživi tudi povojno Avstrijo.
Minuli teden je posegla v srednje-evropski problem sožitja dveh evropskih, bistveno si raz-
I ličnih in v marsičem se dopolnjujočih plemen Nemčija. Menimo, da nikakor ni slučaj, da ee v vseh uradnih listinah, nemških, čeških in s!ova-ških pojavlja mala in vendar tako odločiina besedica »zaupanje«. Slovaki 60 jo izgovorili po svujem prezidentu Ti6U, bivši češkoslovaški pre-zident Hacha jo v svojem proglasu uporablja, v dokumentu, podpisanem od štirih drža vn’kov, se nahaja. Listi še dostavljajo da je z načeli narodnega socializma podano jamstvo, da nade na dobro sožitje narodov ne bodo ostale neizpolnjene. Nedvomno je tudi v preciznih Kanclerjevih izvajanih o pomenu narodnosti, izgovorjenih in zapisanih, podan fundament, na katerem naj bi 6tala monumentalna stavba nemško-slovanskega sporazuma. Čehi in Slovaki izjavljajo, da zaupajo razvoju, ki naj oživi vzvišeno narodnostno načelo narodnega socializma.
Nas, ki smo Slovani v Nemčiji, urejujoči srednjeevropsko sožitje, radosti predvsem dejstvo, da se je iz dosedanjega mednarodnega razvoja tega evropskega predela izcimilo kot glavno vprašanje ono, ki je v resnici zgodovinskega pomena vprašanje sožitja nemštva in slovanstva. Ob vprašanju 2 milijonov pripadnikov slovanskih manjšin v Nemčiji pred 13. marcem 1939 in njegove ureditve 6e je dalo komaj slutiti, za kaj v resn<ci gre na teritoriju bivše okorele monarhi'e. Krajevne razmere so dostikrat zabrisale in izbrisale dejstvo, da 6e vzepovsod, kjer se sreča narodni socializem s tem ali onim slovanskim narodom, rešuje problem sožitja dveh plemen, ki jima gre pravica do kontinenta.
Uvodno smo zapisali besedico »zaupanje«. Prevedena v življenje narodov srednje Evrope pomeni — začetek nove Evrope.	ro.
V bližini Hulla so zadnjič priredili Telike vaje z baloni, ki naj bi v primeru tujega letalskega napada držali v zraku močno obrambno mrežo. V enega teh balonov je udarila strela. Balon se je užgal in padel na zemljo, kot kaže slika.