V nekdanji tržaški ribarnici so odprli razstavo o zanimivem in bogatem obdobju liberty /6 Massimiliano Fedriga je kandidat Severne lige za tržaškega župana /4 Primorski dnevnik NEDELJA, 13. MARCA 2011_ Št. 61 (20.076) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Njena zaščita je v naših rokah Sara Sternad Italijanska ustava, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela decembra leta 1947, ni zastarel dokument, ampak še vedno aktualen seznam pravil, na katerih je zgrajena naša družba in ki urejajo naše vsakdanje življenje. Kljub temu, da se je v teh šestdeset in več letih marsikaj spremenilo, so vrednote, ki jih opredeljuje ustava brezčasne - pravica do dela, enakopravnost vseh državljanov, temeljne človekove pravice, dostojanstvo brez razlikovanja med spolom, jeziki, narodnostmi, verami, rasami ali političnimi prepričanji, zavračanje vojne ... Teiste vrednote pa so danes pod udarom vladajoče desničarske garniture, ki skuša na vse načine spodkopati ustavne demokratične temelje, ki imajo svoj izvor v odporništvu. Zato so včeraj italijanske ulice preplavili številni branitelji ustave, tisti, ki si prizadevajo, da ne bi bilo izročilo onih, ki so šli v boj proti nacifašizmu, razvrednoteno. Za izvajanje načel, ki jih vsebuje ustava, smo namreč poklicani mi - državljani, tako da sta njena zaščita in spoštovanje v naših rokah in v rokah mlajših rodov. V svojem govoru milanskim študentom leta 1955 je nekdanji član ustavodajne skupščine Piero Calamandrei ustavo označil kot izraz družbene in človeške solidarnosti ter skupne usode, ki jo morajo mladi čutiti za svojo in ji vdahniti življenje. Če nočemo, da ostane le kos papirja, ji moramo zato vsak dan doliti goriva, se pravi, da jo moramo odgovorno negovati, ohranjati in spoštovati. JAPONSKA - Po besedah japonskega premierja Naoto Kana Gre za katastrofo planetarnih razsežnosti Alarm zaradi eksplozije v jedrski elektrarni Fukušima 1 Zgoraj napis s svečami v poklon žrtvam cunamijev, ki jih je uradno že 1700, spodaj razdejanje, ki ni prizaneslo niti hitrim japonskim vlakom ansa TOKIO - Najmanj 1700 smrtnih žrtev in 10 tisoč pogrešanih je začasni obračun človeškega davka zaradi katastrofalnega potresa na Japonskem, kakršnega ne pomnijo v moderni dobi. Opustošenju se je včeraj pridružil še alarm zaradi eksplozije v jedrski elektrarni Fukušima 1, ki naj bi po neuradnih virih povzočila povečano sevanje. Potres je prizadel tudi japonsko gospodarstvo, trije vodilni izdelovalci avtomobilov - Toyota, Nissan in Honda so sporočili, da so v več tovarnah ustavili proizvodnjo. Na delu po »katastrofi planetarnih razsežnosti«, kot je potres označil japonski premier Kano, so vse razpoložljive domače in mednarodne ekipe reševalcev ter vojska. Glavna skrb gre potrebam prebivalstva, ki je ostalo brez domov. Na 3. strani Podelili Flajbanove nagrade in podpore Na 5. strani Skrivnosten madež krvi v Raštelu v Gorici Na 9. strani »Rdeči partizan« in »beli Slovenec« Na 10. strani Gherghetta predstavil razširjeno koalicijo Na 10. strani PROTESTI - Proti njenemu teptanju V Trstu in po Italiji so včeraj branili ustavo GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP sas mmiMMm* «9« Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 2 Nedelja, 13. marca 2011 DNEVNE NOVICE / JAPONSKA - Po oceni premierja Naoto Kana gre za katastrofo planetarnih razsežnosti Število smrtnih žrtev gre v tisoče, preplah zaradi eksplozije v nuklearki V jedrski elektrarni Fukušima 1 so po eksploziji zaznali dvajsetkrat višje sevanje od normalnega TOKIO - Dan po uničujočem potresu in cunamiju, ki sta v petek prizadela Japonsko, je ljudi zajel še strah še pred radioaktivnim sevanjem zaradi eksplozije v nuklearki Fukušima. Število smrtnih žrtev »katastrofe brez primere«, kot jo je označil premier Naoto Kan, medtem narašča in bi lahko doseglo več tisoč. Oblasti so sprožile obsežno reševalno akcijo. V jedrski elektrarni Fukušima 1, kjer so imeli po petkovem potresu težave s hlajenjem reaktorja, je včeraj odjeknila eksplozija, po njej pa so okrog nuklearke, ki stoji kakih 350 kilometrov severovzhodno od Tokia, zaznali zvišano sevanje. To naj bi bilo dvajsetkrat višje od normalnega. Vzrok za eksplozijo ni znan, po poročanju japonskih medijev pa je morda prišlo do taljenja sredice. Ob eksploziji so bili ranjeni štirje delavci v nuklearki. Oblasti so evakuirale okoliške prebivalce in razširile območje evakuacije z 10 na 20 kilometrov - iz preventivnih razlogov, kot so pojasnile. Vlada je pozneje sicer sporočila, da eksplozija ni poškodovala jedrskega reaktorja in zadrževalnika ter da v eksploziji ni prišlo do pomembnejšega uhajanja radioaktivnih snovi v okolje. Sevanje naj bi se v okolici elektrarne po eksploziji celo znižalo. Kan je tudi obljubil, da bo storil vse za zavarovanje zdravja ljudi. Strokovnjaki in komentatorji na Japonskem, pa tudi državljani so bili po eksploziji v nuklearki precej živčni in nezadovoljni z odzivom vlade. Ta je šele nekaj ur po eksploziji sklicala novinarsko konferenco o dogodku, na kateri pa tudi ni dala povsem jasnih informacij o dogajanju, je za STA povedal Boštjan Bertalanič, ki živi in študira v Tokiu. Slovenija in Evropa zaradi eksplozije v Fukušimi 1 po mnenju direktorja Uprave RS za jedrsko varnost Andreja Stritarja nista ogroženi. Kot je dejal za STA, se v elektrarni še zapleta, a verjame, da bodo zaplete rešili, saj se procesi ne odvijajo zelo hitro. Tehnologija v japonskih jedrskih elektrarnah je po njegovih besedah priznana kot najboljša na svetu. Eksplozija se tudi ne more primerjati z nesrečo v elektrarni v Černobilu, saj je šlo tam za drugačen tip elektrarne. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da so jo japonske oblasti obvestile o eksploziji na reaktorju, vendar s podrobnostmi še niso seznanjeni. Iz Rusije so poročali, da se stopnje radioaktivnosti niso povečale, Združeni narodi pa so napovedali, da bodo v pomoč Japonski tja napotili devet strokovnjakov. Mednarodna javnost se je na dogajanje v japonski nuklearki odzvala z zaskrbljenostjo. Vlade nekaterih evropskih držav so sklicale krizne sestanke, Evropska unija pa se je odločila sklicati sestanek jedrskih strokovnjakov iz držav članic. Število žrtev po petkovem katastrofalnem potresu magnitude 8,9, ki mu je sledil še večmetrski uničujoči cunami, na Japonskem še naprej raste in nihče ne more povedati, kakšno bo njihovo končno število. Po doslej znanih podatkih je mrtvih najmanj 1700 ljudi, več tisoč pa jih pogrešajo. Japonska televizija NHK je poročala, da v obalnem mestu Minamisanriku v prefekturi Mijagi, ki je bila v potresu med najbolj prizadetimi, pogrešajo približno 10.000 ljudi. Mesto ima sicer 17.000 prebivalcev. V obmorskem mestu Rikuzen-takata s 23.000 prebivalci pa so reševalci doslej našli od 300 do 400 trupel, uničenih pa je tudi 5000 od 8000 domov. Reševalci so medtem našlii štiri vlake, ki so vozili ob vzhodni obali Japonske, vsi potniki so že na varnem. Uspeli so tudi rešiti 81 ljudi z ladje, ki jo je cunami v petek odnesel na morje. Sicer so se dan po potresu pokazale vse razsežnosti katastrofe. Čeprav je na terenu na desettisoče reševalcev, reševanje otežujejo nemogoče razmere. Več kot 215.000 ljudi na vzhodu in severu Japonske se je zateklo v zasilna zatočišča, med njimi tudi več kot 100.000 ljudi iz prefek-ture Fukušima, ene od dveh, ki sta bili v potresu najbolj prizadeti. Japonska je za- to mobilizirala 50.000 vojakov in reševalcev, oblasti pa so na prizadeta območja ob obali, kjer so po cunamiju izginili celotni kraji, poslale na stotine ladij, letal in vozil, da bi pomagali pri reševanju in odpravljanju posledic katastrofe. Na pomoč prihajajo tudi mednarodne reševalne ekipe. Premier Kan, ki si je iz zraka ogledal prizadeta območja, je izrazil zgroženost nad opustošenjem in opozoril, da je dan po katastrofi ključen za reševanje življenj. Potres je premier označil za »nacionalno katastrofo brez primere«. Japonce je pozval, naj združijo sile pri odpravljanju posledic opustošenja. Potres bo močno prizadel tudi japonsko gospodarstvo. Trije vodilni izdelovalci avtomobilov - Toyota, Nissan in Honda so sporočili, da so ustavili proizvodnjo v več tovarnah na Japonskem. Po petkovem potresu, katerega žarišče je bilo ob severovzhodni obali Japonske, je območje po podatkih ameriškega urada za geologijo streslo še 25 potresov magnitude 6 in več kot 150 šibkejših popotresnih sunkov. (STA) Jedrska centrala v Fukušimi pred rušilnim potresom, ki jo je resno poškodoval ansa LIBIJA - Medtem ko o prepovedi preletov ostajajo dvomi EU z gospodarsko spodbudo za demokratizacijo v Severni Afriki BUDIMPEŠTA - Evropska unija bo demokratizacijo v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu podprla s financiranjem in gospodarskimi spodbudami. To je po včerajšnjem neformalnem srečanju zunanjih ministrov povezave blizu Budimpešte napovedala zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Po njenih besedah politika EU do regije vključuje finančno podporo demokratični tranziciji, spodbujanje gospodarske rasti in krepitev civilne družbe. Omogočili naj bi jim tudi boljši dostop do trgov EU. Poleg tega želijo razširiti svobodo gibanja in potovanj za ljudi iz regije. V teh prizadevanjih je pomembno sodelovanje z Arabsko ligo, zato je Ashtonova že včeraj odpotovala v Kairo na pogovore z generalnim sekretarjem organizacije Amrom Muso. V kratkem naj bi se sešli tudi zunanji ministri EU in Arabske lige. Evropska unija naj bi v prihodnjih dneh v Libijo poslala misijo za ugotavljanje dejstev. »Potrebujemo več podatkov s kraja dogajanja,« je ob robu srečanja na Madžarskem dejal avstrijski minister Michael Spindelegger. Arabska liga je v zvezi z dogajanjem v Libiji včeraj pozvala Varnostni svet ZN, naj vzpostavi območje prepovedi poletov nad državo. Z uvedbo prepovedi se na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov organizacije nista strinjali le Sirija in Alžirija. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa se je pred tem v pogovoru za nemški tednik Der Spiegel izrekel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Libijo in dodal, da lahko liga pri tem igra pomembno vlogo. »Ne vem, kako in kdo bo uvedel to območje (prepovedi preletov), to bomo še videli. Arabska liga lahko igra pomembno vlogo in to bom priporočil,« je napovedal Musa. Privolitev Arabske lige je sicer ključna za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Libijo. Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je izrazil pomisleke glede vzpostavitve območja prepovedi poletov. Kot je dejal na poti domov z obiska v Bahrajnu, za zdaj ni jasno, ali bi to bila »modra« poteza. »Ne gre za vprašanje, ali lahko ZDA in naše zaveznice to naredimo. Lahko. Vprašanje pa je, ali bi bila to modra poteza in o tem zdaj potekajo razprave na politični ravni,« je Gates dejal novinarjem. Gates se je včeraj v Bahrajnu sestal s tamkajšnjimi političnimi voditelji, kjer je skušal spodbuditi dialog med su-nitsko monarhijo in večinoma šiitskimi protestniki. V tej monarhiji se je sicer na demonstracijah včeraj znova zbralo več deset tisoč ljudi. Po pogovorih je Gates dejal, da morajo v Bahrajnu in drugih arabskih državah, kjer potekajo protesti, hitro izvesti demokratične reforme. Po njegovih besedah ZDA nimajo nobenih dokazov, da bi za katero od ljudskih vstaj na območju stal Iran. (STA+CR) DEMONSTRACIJE - Po številnih italijanskih mestih Ustava ni za v koš Najbolj množično je bilo v Rimu - Nastopili so številnih igralci, pevci, kulturniki RIM - Italijanska ustava ni seznam dolgočasnih in zaprašenih določil, temveč vselej aktualen dokument, ki na pravične način ureja življenje v italijanski državi. To je sporočilo, ki se je včeraj dvignilo z desetin italijanskih trgov. Po številnih mestih so namreč včeraj priredili demonstracije v bran italijanske ustave in javnega šolstva. Priredili so jih somišljeniki združenja Articolo 21 in tako imenovanega vijoličastega ljudstva. Ljudje so se zbrali v Anconi, Genovi, Milanu, Bruslju, Madridu in v številnih italijanskih in svetovnih mestih. Največ ljudi je tudi tokrat preplavilo rimske ulice. Organizatorji so prosili, da bi v sprevodu ne bilo strankarskih znakov in res so na ulicah in trgih prevladovale italijanske zastave in ustave. Na velikem odru na rimskem Trgu del Popolo so se zvrstili številni kulturniki, igralke, glasbeniki. Med njimi je izstopal Roberto Vecchioni, ki se je odločno zavzel za ohranitev javnega šolstva (tudi sam namreč poučuje). A tudi zapel pesem, s katero je pravkar zmagal na letošnjem sanremskem festivalu. Na včerajšnjih protestih je bilo videti veliko italijanskih trobojnic in ustav ansa Karzaj poziva Nato k prekinitvi operacij v Afganistanu KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je pozval mednarodne sile, naj ustavijo operacije v državi. »Želim prositi Nato in ameriške sile, s spoštovanjem in ponižnostjo in ne z aroganco, da prekinejo operacije na naši zemlji,« je ob obisku svojcev otrok, ki so bili ubiti v zračnem napadu Nata v pokrajini Kunar, dejal Karzaj in dodal, da so bili doslej potrpežljivi, da pa je njihove potrpežljivosti sedaj konec. V nedavnem zračnem napadu zavezniških sil v pokrajini Kunar je bilo ubitih devet dečkov, mlajših od devet let. Po navedbah Nata so jih zamenjali za upornike, medtem ko so nabirali les za kurjavo. Poveljnik sil Nata, general David Petraeus, se je kasneje zaradi napada opravičil, a Karzaj opravičila ni sprejel. Ob tem je dejal, da so civilne žrtve med napadi Nata glavni razlog za slabšanje odnosov med ZDA in Afganistanom. Sredi New Yorka trinajst mrtvih v nesreči avtobusa NEW YORK - V prometni nesreči avtobusa v mestu New York je danes zgodaj zjutraj po krajevnem času umrlo 13 ljudi, 19 pa jih je bilo poškodovanih. Do nesreče je prišlo po tem, ko se je avtobus na poti iz igralnice v sosednji ameriški zvezni državi Connecticut v Bronxu prevrnil na bok in trčil ob cestni drog. Voznik avtobusa, ki je nesrečo preživel, je policistom povedal, da je izgubil nadzor nad vozilom, ko ga je od zadaj oplazil tovornjak, ki pa se ni ustavil. Avtobus se je prevrnil in po boku drsel naprej, treščil v drog avtocestnega prometnega znaka, ki je avtobus prerezal v višini oken. V avtobusu je bilo 31 potnikov, 13 pa jih nesreče ni preživelo. Od 19 poškodovanih jih je šest v kritičnem stanju. V Srbiji poklon Djindjicu BEOGRAD - Na tisoče Beograjčanov se je včeraj udeležilo pohoda v spomin na pokojnega srbskega premiera Zorana Djindjiča, ki je bil ubit v atentatu na današnji dan pred osmimi leti. Člani njegove družine, kot tudi najvišji politični predstavniki Srbije pa so na njegovem grobu položili vence in prižgali sveče. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. marca 2011 3 ENOGASTRONOMIJA - Pri kraških proizvajalcih v Samatorci in Prečniku Okusi Krasa za goste Praznika srečne nerasti TRST - Po zelo uspelem predavanju teoretika »nerasti« Sergea Latoucha na tržaškem lice-ju Galilei se je lepa skupina udeležencev tega dogodka in drugih gostov v okviru Praznika srečne nerasti odzvala vabilu Okusov Krasa in prisostvovala dvojnemu programu. Najprej so si ljubitelji domačih in predvsem zdravih jedi v spremstvu uglednega gosta ogledali klet Jožka Colje v Samatorci. Tam so jih sprejeli predstavnik SDGZ in Okusov Krasa Davorin Devetak ter gospodar in žena No-ris Vesnaver, ki sta prikazala zgodbo kmetije, osmi-ce in turistične kmetije s prenočišči. Kmetije Škerk niso uspeli obiskati, ker je bila že na vrsti glavna etapa, degustacija in srečanje z gostinci in proizvajalci Okusov Krasa pri Sardoču v Prečniku. Tu jih je pozdravil Rado Milič v dvojni vlogi podžupana zgoniške občine in vinarja iz Saleža; tretji vinar je bil ob Noris Vesnaver še Ervin Doljak iz Samatorce. Vse tri kmetije iz zgoniške občine so ponudile zadnje letnike vitovske in terana ter pred- stavile svojo filozofijo in glavne značilnosti kraških vin. V pokušnji so še bila vina bližnjih vinarjev iz Praprota, Edija Kanteja, Danila in Mateja Lupin-ca, Sandija Škerka, Benjamina Zidaricha in Mateja Škerlja iz Saleža. Oljkar Gioacchino Fior Rosso je predstavil svoje posestvo v dolinski občini in nato vodil degustacijo olja iz belice oziroma blenda iz leccina in maurina. V imenu mreže društev solidarne ekonomije, ki so priredila tržaški Praznik srečne nerasti, je Luciana Boschin ugotovila, da je srečanje Okusov Krasa, vključeno v spored praznika kot »laboratorij okusa«, povsem v sozvočju z načeli konkretnih akcij, tim. »8R«, ki jih Latouche predlaga tistim, ki si želijo bolj zmernega ter naravi in človeku prijaznega razvoja. Pohvalila je prizadevanje kraških gostincev in tudi kompetentnost trgovcev, kot je npr. Ervia Mezgec (predsednik trgovcev SDGZ), ki v svoji trgovini pod Sv. Justom promovira odlične proizvode Krasa in drugih bližnjih območij. Gostje Okusov Krasa v Sardočevi kleti v Prečniku Na koncu je sodelavka Okusov Krasa Vesna Guštin pojasnila smisel te prireditve, ki bo letos slavila desetletnico in ki se sploh ne zaokroži v tradicionalnem času med oktobrom in novembrom, ampak ponuja svoje izzive in predloge vseskozi, kot je večer pri Sardoču in bo še podobno srečanje konec marca v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstavila je še gostilničarja Joži in Satka Sardoča, ki sta s pomočjo mame Silve in sinov Kristjana in Andreja pripravila res sočen in bogat jedilnik, od domače juhe iz bele repe do njokov s skuto (bazoviške kmetije Vidali) in orehi, pohan piščanec s krompirjem v kozici, klobase z zeljem, Zidarichev jamar, štravbe, fancle in domači kruh gospe Silve. Za veselo razpoloženje sta poskrbela mladi harmonikar Erik Briščak iz Repna in estradni glasbenik Fabio Zoratti, ki je s svojimi tangi in drugo glasbo za harmoniko opozoril tudi na potrebo po zaščiti in priznanju svobodnega delovanja za poulične ali estradne umetnike. ZBOROVSKO PETJE Prihodnjo nedeljo v Ukvah čezmejna revija Koroška in Primorska pojeta UKVE - V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne v Ukvah v Kanalski dolini bo v nedeljo, 20. marca, odmevala slovenska pesem. Slovensko kulturno središče Planika, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, goriška Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti namreč tudi letos prirejajo mednarodno pevsko revijo Koroška in Primorska pojeta. Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom Občine Naborjet - Ovčja vas in Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. Nastopilo bo šest zborov iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, in sicer Moška vokalna skupina Ko-šanski oktet, Ženska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka, Mešani zbor vokalna skupina Lipa iz Velikovca, MEPZ Naše vasi iz Tipane, Tamburaška skupina Tamika iz Železne kaple in Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha. Mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane, ki ga vodi Davide Clodig, bo na reviji zapel tri ljudske pesmi: Jest san an buog cigan in Liepa moja Marjanca v priredbi Nina Špe-honje ter Oj le pridi v priredbi Antonia Qualizze. Prireditev se bo začela ob 14.30. 4 Nedelja, 13. marca 2011 TRST APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu Za zaščito ustave pred tistimi, ki ne spoštujejo njenih načel Branje členov in razmišljanje o javnem šolstvu, delu, vlogi ženske, svobodi, sodstvu in vojni Tako kot na drugih sto italijanskih trgih so se včeraj tudi na tržaškem Velikem trgu pred prefekturo zbrali branitelji vrednot italijanske ustave. Na pobudo skupin Svoboda in pravica ter tako imenovanega »vijoličastega ljudstva«, ki ga v glavnem sestavljajo mladi, ki se borijo za zakonitost in za obrambo ustavnih načel, so torej tudi v Trstu mnogi (bilo jih je kakih tristo) brez političnih predznakov izpričali svojo podporo italijanski ustavi in jo zaščitili pred tistimi, ki postavljajo pod vprašaj njena načela - v prvi vrsti enakopravnost državljanov in pravico do dela. Pisana množica navadnih ljudi, študentov, raziskovalcev, šolnikov, sindikalistov, politikov in kulturnic, opremljena s številnimi transparenti in letaki, na katerih so bili zapisani najpomembnejši členi italijanske ustave, je prisluhnila vsem, ki so se zvrstili za megafonom. Slišati je bilo odlomke govora nekdanjega člana ustavodajne skupščine Piera Calamandreia milanskim študentom leta 1955, v katerem je poudaril, da ustava ni le kos papirja z nekimi načeli, in hkrati mlade pozval, naj obiščejo gozdove, taborišča in zapore, v katerih se je rodila italijanska ustava. Mladi in manj mladi so nato prebrali tiste ustavne člene, ki jih želi sedanja desno-sredinska vlada spremeniti zaradi lastnih interesov, drugi pa so medtem razdeljevali občinstvu brezplačne izvode italijanske ustave. Priložnostni govorniki so spregovorili o javnem šolstvu, ki so ga krčenja obubožala, o vlogi ženske v današnji družbi, ki je še vedno podrejena, o delu, ki še prevečkrat ne dovoljuje preživetja, o svobodi, ki jo moramo spoštovati, o sodstvu, ki se mora prilagajati volji predsednika vlade, in o vojni, ki jo ustava zavrača, a jo država podpira. Med številnimi se je oglasil tudi nekdanji senator Stojan Spetič, ki se je zaustavil pri 3. členu, ki določa stvarno enakopravnost vseh državljanov, ne glede na jezik, spol ali družbeni položaj. Dolžnost republike je tudi ta, da odstrani zapreke na poti k enakopravnosti. S 3. je povezan tudi 6. člen, ki govori o zaščiti narodnih manjšin, ki je pri nas posebno aktualen. V slovenščini pa je nekaj členov prebrala članica VZPI-ANPI Mirta Čok. Mnogi so bili včeraj mnenja, da ni bila ura demonstracije primerna, saj so dijaki in njihovi profesorji ob 11. uri v šolah, ravno tako so bili kritični na skoraj nično reklamo o pobudi. (sas) NOVINARSKI KROŽEK Posamai in Udovič jutri o dnevnikih V Novinarskem krožku se nadaljuje niz javnih srečanj, ki so posvečena spoznavanju novinarskega sveta, v prvi vrsti medijev in novinarjev, ki jih oblikujejo. Jutrišnji pogovor bo namenjen spoznavanju obeh tržaških dnevnikov, Piccola in Primorskega dnevnika. Izhodišče pogovora, ki ga bo uvedel predsednik novinarskega sindikata Carlo Muscatello, vodil pa predsednik Novinarskega krožka Roberto Weber, bo zamenjava formata: pri dnevniku Il Piccolo so se pred nekaj tedni kot znano odločili za tabloid, format, v katerem naš časopis izhaja že več let. Na debati, ki bo v prostorih na Korzu 13 ob 17.30, bodo sodelovali glavni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai, njegov nekdanji urednik Luciano Ceschia in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Na Velikem trgu se je zbralo kakih tristo mladih in manj mladih demonstrantov kroma črna kronika - Sinoči v »Vatikanu« na Istrski ulici Nočni požar v kuhinji Posegla so številna gasilska vozila - Karabinjerji odvedli vklenjeno stanovalko V stanovanjskem kompleksu na Istrski ulici, ki mu Šent-jakobčani pravijo Vatikan, je sinoči nekaj pred 22. uro izbruhnil požar. Zagorelo je v podstrešni kuhinji stanovanja, v katerem je živela mlada ženska. Posegla so številna gasilska vozila, končni obračun pa je bil k sreči manj hud kot se je prvotno zdelo. Eden od gasilcev, ki so posegli v stanovanju, nam je povedal, da se je požar razplamtel v kuhinji. Uničil je del zidu in stropa, celotno stanovanje je zaradi dima neuporabno, zublji pa k sreči niso zajeli strehe. Po izbruhu požara so se ostali stanovalci zbrali na notranjem dvorišču Vatikana, saj so gasilci in karabinjerji blokirali vstop v blok. Marsikdo se je hudoval nad stanovalko podstrešnega stanovanja (njeni začetnici naj bi bili P. M., stara naj bi bila med 35 in 40 let). Sosedom je baje večkrat preprečevala spanje, saj je ob vseh urah dneva in noči na ves glas poslušala glasbo. Nekateri so vedeli povedati, da ima hude težave z alkoholom: baje so ji pred časom tudi odvzeli otroka, od takrat pa naj bi se njeno duševno stanje še poslabšalo. Kakorkoli že: karabinjerji so jo iz stavbe odvedli vklenjeno v lisice. Nekaj minut kasneje so iz iste stavbe odvedli še drugo žensko. Do zaprtja redakcije ni bilo mogoče izvedeti, česa ju dolžijo. (pd) občinske volitve - Kandidat leve sredine nadaljuje svojo kampanjo Cosolini odprl »volilni štab« Na volitve se bo pripravljal v novih prostorih v Mazzinijevi ulici 16 - Včeraj ga je podprl tudi Michele Emiliano S Cosolinijem sta v novih prostorih nazdravila tudi senatorka Blažina in poslanec Rosato kroma Županski kandidat Roberto Cosolini, ki je po zmagi na primarnih volitvah enotni kandidat leve sredine, je v petek odprl svoj volilni štab. V prvem nadstropju stavbe v Mazzinijevi ulici 16 so novim prostorom nazdravili somišljeniki Demokratske stranke, med katerimi sta bila tudi senatorka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosoto. Cosolini je medtem včeraj nadaljeval s svojo kampanjo. V sklopu niza srečanj s prebivalci rajonov in okoliških vasi, se je v jutranjih urah mudil v Križu. V tamkajšnjem Ljudskem domu se je sestal s prebivalci in predstavniki krajevnih društev; o dogodku bomo še poročali. V tržaški mestni kavarni pa je nato potekalo prvo srečanje iz niza, ki je posvečen spoznavanju italijanskih županov. Prvi gost je bil Michele Emiliano iz Barija, ki je izpostavil željo po večjem sodelovanju jadranskih pristanišč. In izrazil prepričanje, da bo Co-solini dober župan, saj želi v Trstu uresničiti lepe sanje ... volitve - Trst Tudi ligaš Fedriga kandidat za župana Zaradi odlašanja z izbiro skupnega desnosredinskega kandidata za tržaškega župana je Severni ligi očitno pošlo potrpljenje. Na včerajšnjem deželnem strankarskem vrhu v Vidmu, ki ga je vodil deželni sekretar stranke Pietro Fontanini, so namreč sprejeli odločitev, da bo kandidat za župana na tržaških občinskih volitvah poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga. Stranka bo imela svojega kandidata tudi na volitvah za tržaško pokrajinsko upravo. Odločitev Bossijevega gibanja, da gre na tržaške občinske volitve avtonomno z lastnim kandidatom in da torej zapusti zavezništvo z Berlusco-nijevo stranko, je rezultat notranjih trenj v tržaškem Ljudstvu svobode, ki nikakor ne najde sinteze med različnimi strujami in interesenimi skupinami. »Izolirati se od Ljudstva svobode je pozitivno,« je odločitev o svoji kandidaturi komentiral Federiga. Umor Pedron: razsodba 7. maja Sodišče za mladoletne bo 7. maja izreklo razsodbo o primeru Pedron. Minilo je 23 let od umora varuške Annalaure Pedron v Prode-nonu: umora dolžijo Davida Rosseta, takrat štirinajstletnega fanta. Danes proslava pred spomenikom pri Sv. Ani Pred spomenikom na Istrski ulici 192 (v višini pokopališča pri Sv. Ani) bo danes ob 10.30 proslava ob desetletnici postavitve spomenika. Spregovorili bodo Andrej Berdon, Alessandra Kersevan in Miroslav Košuta, nastopil pa bo tudi ženski pevski zbor Kombinat. V SK o Slovencih in globalizaciji Slovenski klub prireja v torek srečanje s Petrom Kovačičem Peršinom, ki je za zbirko esejev Vrnitev k Itaki prejel Rožančevo nagrado 2010. Z novinarjem Petrom Verčem se bo pogovarjal o Slovencih v procesih globa-lizacije. Večer bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. s. Francesco 20) ob 20.30. Na kavi s Frelihom V Tržaški knjigarni se nadaljuje niz Na kavi s knjigo. V sredo ob 10. uri bodo gostili Toneta Freliha in njegovo kriminalko Usodna laž. Z avtorjem se bo pogovarjala Martina Repinc. / TRST Nedelja, 13. marca 2011 5 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO - Za univerzitetne študente Porazdelili nagrade in podpore iz sklada Mihaela Flajbana Letos so denarne zneske izročili dvanjstim študentom s Tržaškega in Goriškega ¿rifo EST' Na sloveni podelitvi je bila obvezna tudi skupinska slika kroma Slovensko dobrodelno društvo je v petek na svojem sedežu že štiriindvaj-setič podelilo nagrade in podpore iz skla- da Mihaela Flajbana, namenjene univerzitetnim študentom, ki redno in uspešno študirajo ter polagajo izpite, pri čemer se upošteva gmotno stanje njihovih družin in tudi angažiranost znotraj slovenske narodne skupnosti v Ita- GLEDALIŠKI VRTILJAK - Zadnja predstava in nagrajevanje risbic Za zaključek Čebelica debelica Igrico o navihani in neubogljivi čebelici bo izvedlo potujoče gledališče Ku-kuc Tudi trinajsta sezona Gledališkega vrtiljaka se izteka. Kot že vrsto let se meseca marca zaključuje sezona otroških predstav, saj pomladno sonce kliče malčke v naravo, poleg tega pa tudi oni sami spomladi nastopajo na raznih revijah in prireditvah. Zadnja predstava prinaša letos presenečenje, saj si bodo otroci namesto napovedane igrice Kaj je za vrati (ki je iz tehničnih razlogov odpadla) ogledali predstavo Čebelica debelica v izvedbi potujočega gledališča Ku-kuc. Igrica govori o navihani in neubogljivi čebelici. Teta Matica jo poučuje, kako se je treba varno igrati na travniku. Čebelica pa je ne posluša. Že na prvo sončno jutro poleti med pisane rožice ...toda tam naleti na groznega lačnega sršena. Jo bo sršen požrl? Seveda si mali gledalci tega ne želijo, zato bodo morali pomagati čebelici, da se reši iz grozne nevarnosti. Pri tem pa se bodo naučili dve važni stvari: da je znanje najmočnejše orožje in da je zelo lepo pomagati prijateljem v težavah. Če se bodo otroci poleg tega še zabavali ob gledanju barvitih kostumov in scenografije, ob poslušanju glasbe in zvočnih efektov, bodo pa starši morda malo bolj pozorni na to, kaj nam prinaša igralska skupina iz daljnega Prekmurja, in sicer iz Lendave. Gotovo je razveseljivo, da tam daleč, na obrobju deluje društvo, ki gostuje v povprečju z 18 predstavami na mesec in okoli 220 na leto. Tudi oni prirejajo v zadnjih letih za vrtce in osnovne šole abonmajske sezone s šestimi predstavami. Duša gledališča Ku-kuc sta Miša Gerič in Urška Raščan. Miša je gledališka umetnica, igralka ani-matorka in izkušena voditeljica prireditev, Urška pa je diplomirana pedagoginja in gledališka umetnica. Njuna vizija oz. vizija gledališča Ku-kuc pa je: »Po otroško igrivi in svobodni, po odraslo resni in veliki bomo z domišljijo potrkali na čisto vsako majhno srce za varen korak v svet, ki jih čaka.« Slovo od trinajste sezone našega Gledališkega vrtiljaka bo torej kar se da zanimivo. Še bolj pa bo zanimivo za male risarje, ki so redno prinašali svoje risbice o najljubših gledaliških junakih. Po vsaki izmed dveh predstav (kot vedno bo prva ob 16.00, druga pa ob 17.30) bodo organizatorji razglasili in nagradili najlepše risbice, ki so jih letos prinesli na predstave. Vsekakor pa bodo vzeli v poštev tudi zadnje risbice, na katerih bodo upodobljeni junaki iz pretekle predstave, tiste o dvornem norčku. Prav vse risbice pa bodo izobešene na stenah dvorane, da si bodo vsi lahko ogledali razstavo malih umetnikov. Danes so torej vabljeni vsi abonenti in občasni obiskovalci predstav, da se bodo na čim lepši način poslovili od letošnjega Gledališkega vrtiljaka. (L.S.) liji. SDD se pomoči šoloobvezni mladini in podeljevanju študijskih nagrad in podpor posveča zlasti v zadnjih desetletjih (v prvem obdobju po ustanovitvi leta 1948 se je posvečalo predvsem prirejanju kolonij), sredstva pa črpa iz sklada, ki mu ga je zapustil eden od ustanoviteljev, pekarski mojster Mihael Flaj-ban, ki je prehodil uspešno podjetniško pot (bil je lastnik pekarne na vogalu med ulicama Carducci in sv. Frančiška), doživel pa je tudi družinsko tragedijo, ko je edini sin, študent prvega letnika univerze, umrl v prometni nesreči. Društvo vsako leto podeljuje glavno nagrado v višini 1500 evrov in podpore v višini 500 evrov, ki jih prosilci lahko prejmejo tudi v naslednjih letih, če izpolnjujejo pogoje razpisa in še naprej redno in uspešno študirajo. Za akademsko leto 2011-2012 je SDD prejelo osemnajst prošenj, ugodilo pa je dvanajstim prosilcem s Tržaškega in Goriškega, ki so bili nagrajeni na petkovi podelitvi, na kateri sta prisotne nagovorila predsednik društva Ivo Jevnikar in odbornica Vera Čok Vesel. Slednja je izrazila veliko veselje ob pogledu na toliko mladih, ki so delavni in resni ter jih spodbudila, naj ohranijo navdušenje tudi v težavnejših trenutkih. Skupna vsota vseh nagrad in podpor znaša 9000 evrov. Prvič je glavno nagrado prejel Simon Peter Leban iz Gorice, študent prvega letnika fizike na Univerzi v Trstu, ki je na zadnji maturi na goriškem klasičnem liceju Primoža Trubarja prejel najvišjo oceno - 100/100. Po 1500 evrov pa sta ponovno prejela študent fizike na tržaški univerzi Aljaž Sre-brnič iz Gorice in Iva Pertot iz Nabreži-ne, ki obiskuje drugi letnik Elektronske inženirske fakultete v Trstu. Devet je letos prejemnikov oz. prejemnic podpor v višini 500 evrov. To so David Croselli iz Doberdoba, študent Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Mitja Stefancic iz Trsta, ki prav tako v Ljubljani, a na Ekonomski fakulteti, opravlja doktorski študij, Tržačanka Nina Žvab, študentka ekonomije na milanski univerzi Bocconi, Bazovki Sara in Jana Zupančič (prva je študentka muzi-kologije v Ljubljani, druga pa se prav tako v Ljubljani posveča študiju arheologije), Nabrežinka Agata Venier, študentka slovenistike na Univerzi na Primorskem, Dennis Heric iz Tržiča, ki v Novi Gorici študira na Evropski pravni fakulteti, Goričanka Mihal Nanut, študentka Visoke šole za zdravstvo v Izoli, kjer študira tudi zadnji prejemnik, Kim Grudina iz Ločnika. (iž) Obvestilo izletnikom Vse, ki so se prijavili na letošnja potovanja našega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, in sicer v Provanso, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v prostorih našega uredništva. Odpade današnji pohod SKD Gruden Zaradi ne povsem naklonjenih vremenskih napovedi odpade današnji pohod po učni poti Pot kamna, v priredbi SKD Igo Gruden. Pohod je preložen na kasnejši datum, za katerega bodo odborniki pravočasno sporočili. Harvey na Proseku Danes popoldne bo v proseškem Kulturnem domu nastopila Dramska družina F.B. Sedej iz Števerja-na. Prvič bo na Tržaškem predstavila svojo najnovejšo produkcijo, komedijo ameriške dramatičarke Mary Chase Harvey. Dogajanje igre je postavljeno v malomeščansko okolje, ki nikakor ne more sprejeti čudaškega obnašanja someščana, ki si je izbral prav posebnega prijatelja. Delo v režiji Franka Žerjala bo na sporedu ob 18. uri. Dan žena z X faktorjem in Aleksandrinkami SKD Vigred iz Šempolaja vabi jutri ob 20. uri v Štalco na res bogat kulturni večer ob mednarodnem dnevu žensk. V goste bodo prišle namreč članice društva žena iz Prvačine, ki bodo uprizorile zgodbe Aleksan-drink v predstavi Moda iz baula. Na številnih kaščah hranijo namreč bau-le -lesene skrinje, ki spominjajo na dolge poti mnogih generacij žensk: odhajale so da bi dom in družine rešile pred revščino in propadom. Članice društva v originalnih oblekah bodo pripovedovale njihove zgodbe. V Štalci pa bo nastopil tudi tržaški gledališki tercet: Tatjana Malalan bo z Irene Pahor in Jasmino Smotlak postavila na oder svojo veselo predstavo X faktor. Za prisrčen zaključek pa bo poskrbela pevka Laura Bu-dal ob spremljavi Janka in Valentine Zorn, glasbenika in pevke iz njene rodne Prvačine. 150-letnica ob meji V torek bo v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) prvo predavanje iz niza, ki je posvečen 150-letnici združitve Italije. Franco Cecotti bo ob 16.30 spregovoril o Risorgimentu ob vzhodni meji. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predstavitev knjige Okruški pedagoškega svetovalca Silva Faturja Za ohranjanje in utrjevanje materinščine Knjiga je zmes raznovrstnih spisov, esejev, razprav in spominskih sestavov - Z avtorjem se je pogovarjala Vera Tuta Ban - Več odlomkov prebrala Olga Lupinc VeraTuta Ban med pogovorom s Silvom Faturjem kroma Okruški - eseji, študije, spomini je naslov novi knjigi, ki je izšla lani, na Miklavžev dan, pri koprski založbi Libris izpod peresa pedagoškega svetovalca in literarnega zgodovinarja Silva Faturja. V petek so jo na pobudo Slavističnega društva in Tržaške knjigarne predstavili ravno v knjigarni, kjer se je z avtorjem pogovarjala Vera Tuta Ban. Okruški - prijetna in redka beseda se je avtorju utrnila kot zvezda in »nanjo sem se trdno obesil.« Na strani nove knjige je avtor prelil dele svojega obsežnega opusa, se pravi okrušene dele gmote - že objavljene ali pa prvič zapisane. Knjiga je sicer zmes raznovrstnih spisov, od esejev, do pravih razprav in spominskih sestavkov. Večina jih obravnava domače okolje: Fatur se je namreč rodil v Zagorju na Pivki in tamkajšnji zaselki ter kmečke značilnosti vseskozi živo stopajo v ospredje. Poseben prostor si zagotavljajo otroški spomini na prve šolske dni ravno v času, ko je Italija napadla Jugoslavijo. Fatur je leta 1942 vstopil v prvi razred italijanske šole, jo obiskoval dve leti in nato dve leti hodil v partizansko šolo, ki jo je organiziral domači župnik Rafael Morel - izobraževanje otrok je bila zanj ena od prioritet. Pri 15 letih je postal sirota. Moral je prevzeti domačo kmetijo in s težavo se je preživljal. »V tej svoji mladosti vidim veliko podobnosti s Kettejem, ki se je tako kot jaz rodil v Zagorju in tako kot jaz obiskoval tamkajšnjo šolo, le da 50 let pred mano. Vedno mi je bil všeč zaradi optimističnega pogleda na življenje, zaradi vere v to, da se bodo stvari obrnile na boljše. Kette je med vsemi navsezadnje najbolj moj,« je Fa-tur pojasnil svoje vzporednice s pesnikom, s katerim se je poistovetil. Sicer se Okruški posvečajo tudi prevrednotenju oz. novi razlagi nekaterih slovenskih mitov, kot sta na primer tista o Erazmu Predjamskem in Kralju Matjažu. Posebno zanimiv del pa je tisti, ki se poglablja v prikaz osebnosti, ki so na svoj način zaznamovale svoj čas - zanimivim posameznikom, književnikom pa tudi preprostim ljudem, kot je bil Faturjev stric Jakob, ki je nečaku odprl tretjo dimenzijo življenja. »V Jugoslaviji smo namrečži-veli v dvodimenzionalnem svetu, kjer so bile stvari ali črne ali bele in vanje smo vsi verjeli. Šele pri stricu na Koroškem, v njegovi knjižnici sem ugotovil, kako sem enosmerno informiran.« Iz spoštovanja velikih ljudi je nato nastala primerjava med Kajuhom in Balantičem. »Prepričan sem, da mora biti človek zelo toleranten.« Banova je gostu potrdila, da je bil njihova moralna opora, saj se je v tistih letih, ko je bil pedagoški svetovalec na tržaških šolah (vedel je prve seminarje za učitelje in profesorje vseh šol, na katerih so razpravljali o jezikovnih težavah) obnovilo delovanje Slavističnega društva. Več odlomkov je na večeru prebrala profesorica Olga Lupinc. Na platnici knjige kraljuje fotografija dozorelega regrata - lučke, ki čaka, da bi jo veter odpihal in » da bi čim več re-gratovih semen padlo daleč naokrog, na rodovitna tla, ki bi ohranjala in utrjevala materinščino v tem našem slovensken svetu.« (sas) 6 Nedelja, 13. marca 2011 TRST bivša ribarnica - Liberty v Trstu Mesto in bivanje v njem na začetku 20. stoletja Razstavo so odprli včeraj, ogledati pa si jo bo mogoče do 19. junija Na ogled so tudi dragoceni in občutljivi originali kroma V bivši ribarnici so v petek predstavili in včeraj slovesno odprli razstavo Liberty v Trstu, zgradbe in bivanje ob zori 20. stoletja. Pobuda sodi v širši sklop ovrednotenja arhitektonske kulturne dediščine na krajevni ravni ter specifično v sklopu prireditev državnega komiteja ob stoletnici tega sloga. Tržaški liberty predstavlja vezni člen med italijanskim stile floreale in nemškim Jugendstilom. Art Nouveau se namreč pojavi na mednarodni ravni po letu 1890 vse do prve svetovne vojne in se v posameznih državah razvije z različnimi vplivi. Razširjeni eklekticizem zgodovinskih stilov uvaja črpanje navdiha iz narave, s posebnim poudarkom na študij strukture: od tod gibke in dinamične oblike z značilnimi rastlinskimi ter geometrijskimi motivi. Razstavo je organiziralo odborni-štvo za kulturo tržaške občine v sodelovanju z Michelo Messina in Lorenzo Re-scinti iz občinskega muzeja umetnostne uzgodovine, za postavitev pa je poskrbela Zbornica arhitektov FJK. Preko petsto eksponatov, ki so večinoma prvič na ogled, izpričuje prisotnost modernističnih prvin v Trstu predvsem na področju arhitekture. Razstavljeni so izvirni dokumenti, risbe, načrti, fotografije, publikacije in notranja oprema zbrani v treh razstavnih sklopih: zgradbe, bivanje in obdobje začetka 20. stoletja. Pričevanja prihajajo iz tehniških, občinskih, gledaliških in državnih arhivov, knjižnic in iz zbirk privatnikov. Kuratorka razstave je Federica Rovello iz Tržaške univerze. Trst je med letoma 1900 in 1914 doživel pomebno estetsko preobrazbo v razpetosti med utečeno tradicijo in izzivi inovativnosti, kar se odraža v sobiva-nju obeh teženj v iskanju specifične krajevne identitete predvsem na področju bivanjske arhitekture. Razstava želi zato raziskati manj poznane, ampak pomembne zgradbe za razumevanje procesov krajevnih gradbenih podjetij ob prehodu historičnega eklekticizma v bolj drzno eksperimeniranje, začilno za bolj napredne evropske tokove. Med bolj značilnimi primerki libertyja v Trstu, ki izpričujejo bogastvo raznolikosti, so gotovo edinstveni okrasni motivi listja na Fabianijevi hiši Bartoli, kariatide palače Viviani Gilberti, ki jih je načrtoval Giuseppe Sommaruga, visoki vogalni stolp Romea Depaolija za palačo Terni-Smo-lars ali okrasne teksture Giorgia Zani-novicha, kot tudi kocke in šahovnice Umberta Fonde; venci in maskaroni, ki jih je ustvaril Giovanni Maria Mosco, marjetice Micheleja Bussija ali geometrijski vzorci Nicoloja Driolija, tolčeno železo in blow window Eugenia Geiringerja. Posebno inovativen je projekt Maxa Fabia-nija za Hotel Balkan, polifunkcionalen center Narodnega doma. Medtem ko se je liberty pojavil z izvirnimi rešitvami predvsem na področju arhitekture, je krajevno slikarstvo doživljalo vpliv dunajske secesije in munc-henske šole z mojstri, kot so Vito Timmel, Glauco Cambon, Argio Orell in Gi-no Parin. Podobno je na področju kiparstva, kjer izstopa Giovanni Mayer, s svojimi nagrobnimi spomeniki. Posebno vlogo so imeli pri izgradnji palač in okrasnih elementov obrtniki in posamezna gradbena podjetja, zanimivi so priročniki, ki detajlno opisujejo postopke za vse profesioniste. Podobno sta na področju obrtniške proizvodnje pohištva delovali delavnici, ki sta jih vodila Giuseppe Cante in Vittorio Florit, katerega dejavnost se je ohranila preko potomcev do naših dni. Leseno pohištvo iz tega obdobja odseva obenem okus takratnega prebivalstva. V odprt in hkrati disperziven prostor prenovljene, prav tako secesijske zgradbe ribarnice je nameščenih dvajset pokončnih panojev, kjer visijo fotografske povečave izbranih značilnih štiridesetih zgradb in posameznih detajlov dekoracij. Prelepe kovinske ograje, okrasni rastlinski in geometrijski vzorci, kipi in portali nas vabijo, da smo tudi v vsakodnevnem življenju pozor-nejši do lepote, ki nas obdaja. Fotografije je posnel Marco Covio in odsliku-jejo trenutno stanje palač v mestnem jedru in bližnji okolici. Med panoji so nameščene mize, kjer je zbrana izvirna dokumentacija. Med dragocenimi ročno izrisanimi in pobarvanimi ahritektonski načrti, izvirnimi opisi in dopisi zasledimo tudi podpis Maxa Fabianija, saj sta v izboru najbolj raprezentativnih zgradb tudi Narodni dom in palača Bartoli. (Prekomerna izpostavljenost močni svetlobi utegne dragocene risbe, načrte in originale poškodovati, postavitev pa tega ni upoštevala). Razstavo dopolnjujejo tri rekonstrukcije notranjih ambientov živahno obarvanih sten z izvirnim pohištvom in vitraji nekdanjega Excelsior Palace Hotela. Razstava bo na ogled do 19. junija vsak dan od 10. do 20. ure. Čez dva tedna bo izšel katalog, predvidene so delavnice in vodeni ogledi za šole vseh stopenj, ob nedeljah pa načrtujejo sprehod po mestu po sledovih libertyja.u Jasna Merku Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. marca 2011 KRISTINA Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.45 - Luna vzide ob 10.46 in zatone ob 1.58 Jutri, PONEDELJEK, 14. marca 2011 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,1 stopinje C, zračni tlak 1022,8 mb ustaljen, veter 6 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 64-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. OKLICI: Andrea Clean in Lara Lazic, Ignazio Maria Varvaro in Maria Dolores Perrone, Roberto De Micheli in Elisa Bizzotto, Diego Marchetti in Marie Josefine Christina Pengler, Giacomo Bruckner in Rita Pullano, Andrea Be-vilacqua in Laura Lubiana, Giulio Arman in Elisabetta Grahonja, Roberto Peruzzi in Giorgia Cigui, Andrea Banc-hi in Gemma Dambrosi, Luca Arteri-tano in Vania Lorenzon, Alberto Paro-vel in Anna Nigris, Roberto Paparella in Ester Burgio, Fulvio Cazzador in Flora Vukotic, Carmine Biancamano in Gabriela Nuti Kacarevic, Antonio An-zalone in Andreina Callegarich, Ales-sandro Rotta in Chiara Murino, Fabrizio Zanier in Manuela Casale, Mauro Chermaz in Monica Brutti, Matteo Si-rabella in Caterina Giacomelli, Silvio Sassu in Marina Capocotta, Stefano Zolia in Alessandra Spaziano. [1] Lekarne Nedelja, 13. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Bakovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). Od ponedeljka, 14., do srede, 16., ter v petek in soboto, 18. in 19. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306282), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). Četrtek, 17. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. -/ Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 14.45, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 11.05, 13.35, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Il rito«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »The fighter«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00 »La vita facile«; 22.05 »Piranha 3D«; 11.00, 13.30, 16.00, 18.30, 21.30 »Manuale d'amore 3«; 17.20, 19.35, 21.50 »Unknown - Senza iden-tita«; 22.10 »Il cigno nero«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Il discorso del Re«; 10.50, 12.40, 15.20 »I fan-tastici viaggi di Gulliver 3D«. FELLINI - 16.30, 20.25 »Un gelido inver-no«; 18.15, 22.10 »Manuale d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.10, 19.00, 19.20, 21.10, 21.30 »Jutranje veselje«; 18.50, 21.00 »Divja vožnja 3D«; 14.40, 16.50 »Zlatolaska 3D«; 14.50, 17.00 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 10.40, 12.50, 16.10 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 12.00, 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 10.20, 13.10, 15.30, 17.50, 20.10 »Rango - sinh.«; 18.20, 20.40 »Divja vožnja 3D«; 13.00, 16.05, 18.35, 21.00 »Pravi pogum«; 12.10, 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il rito«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 3: 16.30 »Tutti al mare«; 18.30 »Pi-ranha 2D«; 20.10, 22.15 »Unknown -Senza identita«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The fighter«;. SUPER - 16.30 »Il buongiorno del mat-tino«; 18.15, 20.15, 22.15 »Il grinta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.30, 16.30, 18.40, 20.45 »Rango«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00 »La vita fa-cile«; 22.15 »Piranha 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »127 ore«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Il cigno nero«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Il gioiellino«; 15.30, 22.15 »Manuale d'amore 3«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da bo šola 17. marca zaradi državnega praznika zaprta. 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. DSI: jutri o Libiji in razstava Karitasa Jutrišnji večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani (začetek ob 20.30) bo posvečen notranji krizi Libije, ki se je sprevrgla v pravo državljansko vojno. To je najbolj dramatičen razplet velikih sprememb, ki so po množičnih protestih v Tuniziji in Egiptu privedli do zrušenja režimov v obeh državah. Premiki v sosednjih državah so spravili na noge tudi Libijce, ki ne prenašajo več skoraj 40-letne Gedafijeve diktature. Toda vojska je ostala zvesta svojemu generalu in osvaja prvotno izgubljene položaje. O stanju bo govoril Bruno Križman, ki se je ob izbruhu nemirov znašel na potovanju po Libiji in je moral skrajšati svoj obisk. Prikazal bo tudi nekaj odlomkov iz filma Lev iz puščave, ki opisuje junaški odpor Libijcev do italijanskih okupatorjev v prvi polovici prejšnjega stoletja. V uvodnem delu večera pa bo Karitas iz koprske škofije odprl že tradicionalno razstavo Umetniki za Karitas, ki se poleti odvija na Sinjem vrhu nad Avdovšči-no. Lanska slikarska kolonija je potekala v znamenju leta boja proti revščini in socialni izključenost, ki ga je razglasila EU. Spregovorili bosta Jožica Ličen in Ana-marija Štibilj Šajn. V Bazovici srečanje ob osmem marcu SKD Lipa pripravlja tradicionalno srečanje ob dnevu žena. Društvo je v prejšnjih letih poskrbelo za razne razstave in predstavitve ženske ustvarjalnosti na različnih področjih, od šivanih, vezenih in klekljanih izdelkov, pa do slik, glasbe, proze in poezije. Danes pa se bodo predstavili moški s svojo ustvarjalnostjo. V Bazovskem domu bo na ogled razstava domačinov, bratov Kovačič. Fotograf Janko Kovačič bo razstavljal fotografije, ki jih je posnel na lanski izvedbi Kmetijskih dnevov v Bazovici in ki prikazujejo predvsem vaške utrinke in ljudi. Walter Kovačič pa se predstavlja z izdelki, vžganimi v lesu, imenovanimi pirografije. Tudi glasbeni utrinek bo zaupan moški zasedbi, in sicer moškemu pevskemu zboru sv. Jernej z Opčin, ki ga vodi Mirko Ferlan. Ubrano petje bo zagotovo prijetno presenečenje in poklon zbrani publiki, posebno ženskam, ki se bodo udeležile današnjega srečanja ob 18. uri v Bazovskem domu. / TRST Nedelja, 13. marca 2011 7 Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z včlanjenimi društvi vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo. 20. marca, ob 17.uri v cerkvi sv. Martina v Dolini v soboto. 26. marca, ob 20.30 na sedežu KRD Dom Briščiki v Briščikih v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici v soboto. 2. aprila, ob 20.30 na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah v nedeljo. 3. aprila, ob 17.uri v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto. 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo. 10. aprila, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona v Borštu v nedeljo. 10. aprila, ob 15.30 v cerkev sv. Florjana v Zavarhu áant'Ánna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu t i Bambičeva galerija vabi v soboto, 19. marca 2011, ob 20.30 na odprtje LIKOVNE razstave arh. Tatjane Capuder Vidmar Predstavitev: mag. Jasna Merkü Odprta bo do 13. aprila 2011 ponedeljek-petek: od 10. do 14. ure SKD Slavec Ricmanje-Log RICMANJSKI TEDEN 2011 Danes, 13. marca 2011 ob 18.00 v prireditveni dvorani nastop PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vodi Aljoša Tavčar TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). DOLINČANKE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni Dan žena danes, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. Vabljene! DRUŠTVO ZVEZDA vabi danes, 13. marca, v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio 24) ob 19. uri na tradicionalni kulturni večer in družabnost z večerjo ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu (rezervacije na tel. št. 040-572114). RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 13. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava Čebelica de-belica v izvedbi Potujočega gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA, VZPI-ANPI EVA L D AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. Danes, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. Rezervacije in informacije Sara tel. 340-7235369. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah danes, 13. marca, ob 15. uri skupna vaja z ženskim zborom Kombinat. V torek, 15. marca, ob 20.45 pa redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor na temo »Libija v plamenih«. Pogovor z Brunom Križmanom bo uvedel in vodil Sergij Pahor. Pred tem bosta Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn odprli letošnjo razstavo Umetniki za Karitas. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM obvešča, da bo redni občni zbor z volitvami v torek, 15. marca, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). KRUT vabi v torek, 15. marca, ob 18. uri na predavanje s prehransko strokovnjakinjo Janjo Strašek z naslovom »Krepimo zdravje z zdravim življenjskim slogom - zdravo prehrano«. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA vabi občane v torek, 15. marca, ob 18. uri v zadružni dom Skala v Gropadi na predstavitev izvedbene študije, ki jo je pripravil LAS Kras, po nalogu tržaške pokrajinske uprave za preureditev bivšega begunskega naselja na Padričah. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, v Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede, 16. marca, na tel. 348-8012454 (Sabina). BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času, z začetkom 16. marca. Naslednja srečanja: 23. in 30. marca, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Afriške ljudske pravljice, pripoveduje Biserka Cesar: sreda, 16. marca, ob 17.00 zadnja otroška urica letošnjega ciklusa: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 v Na-brežino (sedež SKP) in nato v dvorano »Dopolavora« na poimenovalno slovesnost krožka SKP po tovarišu Giulianu Goatu. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 16. marca, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Martino Repinc in s pisateljem Tonetom Frelihom, avtorjem kriminalke Usodna laž. AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili 23. pokala treh dežel zadnje smučarske tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra naj se javijo najkasneje do četrtka, 17. marca, do 14. ure odgovornim odseka ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio), ali 040220718, 338-6376575 (Sonja). SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 17. marca, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Sonje Gregori »Libija: od Tri-polija do peščenega morja Sahare«. Vabljeni. FOTOVIDEO TS80 obvešča učence, učitelje, tekmovalce, prijatelje in ljubitelje videa, da je nagrajevanje video natečaja Ota Hrovatin v kategoriji šole v petek, 18. marca, ob 10.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Informacije tel. št. 329-4128363. Vabimo tudi ljubitelje fotografije in video na zaključni večer 11. foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 18. marca, ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu. Na večeru bodo nagrajeni dokumentarni in igrani filmi. OBČINA DOLINA - do petka, 18. marca (vključno), izjemoma bo sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l. (2010/11) enega mesta, ki se je sprostilo. Mesto je namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil med 2.9.2009 in 31.5.2010. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it ali na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Leo Pisani, avtorico knjige Obleka -kaj, kdaj, kako, ki bo v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Z njo se bo pogovarjala Marta Košuta. TPK SIRENA priredi v petek, 18. marca, ob 16. uri družabnost za svoje člane. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. ASD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheer-leadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdance-millenium.com ali na 349-7597763 (Nastja). OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v nedeljo, 20. marca, ob 11.00 branje poezij z naslovom »Ta Trst« v tržaškem Ljudskem vrtu ob Kosovelovem kipu v sodelovanju z Glasbeno matico, združenjem Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. V primeru slabega vremena bo prireditev v Tržaški knjigarni. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR z Opčin prireja slaščičarski tečaj. Priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogliče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! H Prireditve ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na proslavo ob 10. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB danes, 13. marca, ob 10.30 ob spomeniku na Istrski ul. št. 192. RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ri-cmanjih: danes, 13. marca, ob 18.00 v prireditveni dvorani tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Ricmanje ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa, vodi Aljoša Tavčar; 15. marca ob 20.30 v prireditveni dvorani Dramska skupina Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Delitto al castello, avtor Aldo Curri, prevod in režija Chino Turco; 18. marca ob 20.00 v galeriji Babna hiša »Mladinski večer«, sodelujeta: Ansambel U'pnska mularija pod vodstvom prof. Aljoše Saksida, Zbor Tončka Čok iz Lonjerja, vodi Manuel Purger; 19. marca ob 20.30 v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata ZMPZ Slavec - Slovenec, vodi Danjel Grbec, Zmaga in Vitorio z veseloigro v domačem narečju, »Sv. Jožef po domače«, tekst in režija Ingrid Verk in Peter Terčon. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled komedije Harvey (avtor Mary Chase, režija Franko Zerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej, ki bo danes, 13. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 13. marca, v Bazovski dom ob 18. uri na srečanje ob dnevu žena s prikazom moške ustvarjalnosti. Razstavljata Janko in Walter Kovačič: fotografije in slike vžgane v lesu. Glasbeni utrinek bo izoblikoval moški pevski zbor Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitev predstave »Rondo«, na sporedu danes, 13. marca, ob 16. uri odpade zaradi poškodbe igralke. Sporočili bomo čim prej nov termin za nadomestitev ponovitve. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 13. marca, ob 17. uri v Gračišču (nastopata ZeVS Danica iz Vrha in ZePS Stu ledi). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 14. marca, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: Društvo žena iz Prvačine z uprizoritvijo o Aleksandrin-kah »Moda iz baula«, Tatjana Malalan, Irene Pahor in Jasmina Smotlak z veselim prizorom »X factor« in pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zore. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje ob 10. letnici zaščitnega zakona. Profesor Samo Pahor nam bo posredoval svoje gledanje o tem. Srečanje bo v torek, 15. marca, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 15. marca, srečanje s Petrom Kovačičem Persinom, dobitnikom Rožančeve nagrade za najboljšo knjigo esejev v letu 2010. O Slovencih v procesih glo-balizacije se bo z njim pogovarjal novinar Peter Verč. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEGA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viribus Uni-tis, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Toplo vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Odtisi narave« arh. Tatjane Capuder Vidmar. Predstavitev: mag. Jasna Merkü. Razstava bo odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine. 42. REVIJA PRIMORSKA POJE - Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Šked-nja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ŽeVs Bistriške škuorke iz Ilirske Bistrice, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enode-janke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. t Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi mož, oče in nono Paolo Kocman Žalujoči žena Milka, hči Wilma s Florjanom, vnuk Samuel in vsi sorodniki Pogreb z žaro bo v soboto, 19. marca, ob 11. uri v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Namesto cvetja darujte Skladu za rakasta obolenja. Nabrežina, 13. marca 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Wilmi in družini iskreno sožalje vsi pri podjetju Tecma Ob izgubi dragega tasta in nonota Paolota Kocmana izreka iskreno sožalje Florjanu, Samuelu in družini Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče Na pragu 92. leta starosti je v daljni Avstraliji dne 8. marca, daleč od nas, mirno zaspala naša ljubljena teta Vida Znidarčič vd. Madjaric Za njo žalujemo nečaki Savino, Dario, Dario D., Neva, Luciano, Nadja z družinami in ostali sorodniki Trst, Ljubljana, Milan, 13. marca 2011 ZAHVALA Albin Racman Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci ZAHVALA Najiskrenejša zahvala vsem, ki ste na katerikoli način, z mislijo, prisotnostjo, besedo pisano in izrečeno, pesmijo, darovanjem cvetja ali prispevkov, počastili spomin našega dragega Srečkota Tretiacha Bibca Družina Križ, 13. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda B Nedelja, 13. marca 2011 TRST ZAHVALA Po dolgem delu v prijetni družbi, so se bazovski pustarji spet izkazali: v Tržiču, na Opčinah in na spletnih anketah. Hvala vsem za požrtvovalno delo, za strokovnost pri razvijanju idej, pri montiranju zahtevnih mehanizmov ter pri izdelavi originalnih kostumov. Posebna zahvala gre vsem novim navdušencem, ki so se letos prvič približali pripravam. Hvala za konkretno pomoč SKD Lipa, osnovni šoli, Pašniški zadrugi in posameznikom, ki so poskrbeli za prevoz. Pustna skupina V iz Bazovice J f ZAHVALA N Odbor Kraškega pusta se zahvaljuje vsem vozovom in skupinam, ki so sodelovali na letošnji povorki, silam javnega reda, Vzhodnokraškemu rajonskemu svetu, prostovoljnim gasilcem, osebju Rdečega križa, Deželi F-JK in Pokrajini Trst, družbi AcegasAps, fotokrožku Fotovideo 80, podjetju Trieste Trasporti, osnovni šoli F. Bevka, sponzorjem in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu ^ 44. KRAŠKEGA PUSTA j 2001 -2011 Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi danes, 13. marca ob 10.30, ob spomeniku na Istrski ulici št. 192 PROSLAVA ob 10. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB Sodelujejo: ★ Andrej Berdon - pozdrav ★ Miroslav Košuta in Alessandra Kersevan - slavnostna govornika ★ Ženski zbor Kombinat V sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico in Zvezo slovenskih kulturnih društev S podporo Pokrajine Trst ™ ¿TniliTl 8. marca 2011 je na goriškem oddelku videmske univerze Kristjan Stopar z odliko in pohvalo zaključil specialistični študij iz umetnostnih ved. Iskreno mu čestitamo vsi, ki ga imamo radi ¿j Čestitke Pevke in pevci MePZ SlovanSkala se veselijo z nono Marto ob rojstvu vnuka KEVINA. Staršema Matiji in Barbari čestitamo, malemu Kevinu želimo polno zdravja in sreče, noni Marti pa veselo pestovanje! Marta in Renato sta nonota postala, saj bosta vnučka KEVINA pestovala. Staršema Barbari in Matiji naj gredo naše iskrene čestitke, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju. Marija in Paula z družino. Na Proseku slavi danes 90 let naša BERTA. Vse najboljše ji želijo NABRBZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta SLOVENSKI | KLUB vabi v torek, 15. marca 2011 na srečanje z dobitnikom Rožančeve nagrade 2010 PETROM K0VAČIČEM PERŠIN0M S Petrom Verčem se bo pogovarjal o temi: SLOVENCI V PROCESIH GLOBALIZACIJE V Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30 SDD Jaka Stoka vabi na ogled komedije (avtorica Maty Chase, režija Franko Žerjal) v izvedbi Dramske družine F.B. Sedej iz Števerjana danes, 13.3., ob 18. url v Kulturnem domu Prosek Kontovel Na tržaški leposlovni fakulteti je z odliko in pohvalo zaključila študij Eva Krmec Iskreno ji čestita in želi še veliko nadaljnjih uspehov ŠKD Cerovlje-Mavhinje 90 jih slavi, a je bolj "in gamba" kot mi vsi. Z iglo v roki je vesela, ker ima vedno polno dela. Vendar, draga Berta danes za trenutek ustavi se ti, da vse najboljše voščimo ti mi: "Mnogo zdravja in veselja!" naša iskrena je želja. Vsi domači brat Albin, Alenka in Davorin z družinama. Na Proseku praznuje častitljivi rojstni dan moja draga prijateljica BERT A. Želim ti vse najboljše in še mnogo lepih dni v krogu tvojih dragih - Vojka. Draga nona bis BERTA! 90 poljubčkov na vsako stran, prejmi za rojstni dan! Lara, Erik, Walter in Alan. Moja botra BERTA praznuje danes častitljiv jubilej. Še obilo lepih trenutkov in polno košaro zdravja ji vošči Zmaga. Naš učitelj Peter je spet očka postal. Učenci iz šempolajske osnovne šole skupno s starši mu čestitajo in voščijo celi družini vse najboljše ob rojstvu malega MARKA. MIRKO v Prebenegu jutri 75 let slavi. Čin čin Mirko, na tvoje zdravje Oglaševalska ™ G d 13. agencija Tmedia 17 obvešča, da bo v ČETRTEK, 17. MARCA urad v Trstu, ulica Montecchi 6, ZAPRT Tel. 800.912.775 - oglasi@tmedia.it - Fax 0481 32844 Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu) na Primorskem dnevniku Vaška skupnost Praprot - pustna klapa se zahvaljuje domačiji BENJAMINA ZIDARICHA za krasen sprejem ob predstavitvi letošnjega Kraškega Pusta! 13. GLEDALIŠKI VRTILJAK Potujoče gledališče Ku-kuc Û 7' &E8ELIGA Debeli GA Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red RIBICA) in ob 17.30 (red ŽELVA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka Petra Grassi je na tržaškem konservatoriju z odliko zaključila študij glasbene S svojo večkratno spremljevalko se veselita in ji iz srca čestitata MoPZ Fantje izpod Grmade in Farni zbor iz Šempolaja Na tržaški univerzi je 4. marca uspešno zaključila svoj študij z diplomsko nalogo o knjižničarstvu Martina Cesar Draga naša dr.-bis, ponosni ti čestitamo za drugi univerzitetni uspeh oče, mama, Beti in Andrej Naš ljubljeni fant Erik Visintin je postal polnoleten. Naj ti življenje nakloni zvrhan koš vsega, po čemer hrepeniš. Nona in nono bomo spili »en quartin« in ker iz Doline v Prebeneg peš bomo šli, ga bomo pili brez skrbi! Klapa 36 vsa. Danes v Boljuncu praznuje 90 let MIRO LAURIHA. Še na mnoga, zdrava in srečna leta v krogu svoje družine in sorodnikov mu želita Vida in Marta z družinami. VZabrežcu jutri EDA 70 let slavi, a danes na fešto bomo šli. Od Za-brežca do Boljunca, Doline, Domja, Devina in Gorice kličemo ti živijo Eda, še tolko let v zdravju in veselju je želja nas vseh. S Izleti SKD IGO GRUDEN sporoča, da danes, 13. marca, zaradi ne povsem naklonjenih vremenskih napovedi odpade pohod po učni poti »Pot kamna«. Pohod je preložen na kasnejši datum, za katerega bodo odborniki pravočasno sporočili. SPDT prireja danes, 13. marca, geološki izlet po kraškem robu, Draškem krasu in Griži. Izlet bo vodil gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvi na Jezeru. PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. In- Loterija 12. marca 2011 Bari 31 23 20 66 B9 Cagliari BB 76 43 61 37 Firence B 67 46 49 47 Genova B4 2 7B 52 40 Milan 71 53 3B 24 42 Neapelj B2 9 66 7 90 Palermo 40 41 4 67 25 Rim 42 B0 11 50 49 Turin 37 13 27 19 56 Benetke B4 67 5B 54 12 Nazionale 40 34 74 16 41 Superstar 24 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 3B.513,00 € 351 dobitnikov s 3 točkami 1.960,00 € 5.214 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.036 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.716 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, — na diskusijski večer — »UBIJA V PLAMENIH« Sodeluje Bruno Križman V prvem delu večera bo odprtje razstave slikarske kolonije Karitas na Sinjem vrhu Začetek ob 20.30 S Poslovni oglasi formacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v so delovanju s Krutom vabi v nedeljo, 8. maja, na izlet v Istro z vodenim ogledom Pazina, Moščeniške Drage in Opatije. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Boletu, tel. 040-417025. 0 Mali oglasi DARUJEM opremo stanovanja, od pomivalnega stroja do kavča. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 3384288100. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155. NA REPENTABRU - na slovenski strani, prodam 655 kv. m. zazidljivega zemljišča. Tel. 339-5042252. PRODAJAMO tipično kraško hišo v Repnu s pogledom na vaški trg. Hiša je v zelo dobrem stanju, možnost BITA-LJUPSKI DOM, SKD VESNA IN VZPI IZ KRIŽA vabijo na praznovanje DNEVA ŽENA v NEDELJO, 13.3. ob 18.30: večerja, ples z glasbo v živo in družabnost z Vesno Hrovatin in zamejskimi lepotci. Info 040-2209058(Bita) 3407235369(Sara) IZLET SICILIJA od Taormine do Palerma 8 dni/7 noči. Odhod iz Trsta in s Krasa 7. aprila s spremljevalcem. Zadnji prostori. Zainteresirani pokličite na št.040-637025 Adriatica.net STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com Super Enalotto Št. 31 22 26 42 44 58 83 jolly 59 Nagradni sklad 4.028.547,04 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.771.512,39 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 30.214,11 € 1.569 dobitnikov s 4 točkami 385,13 € 61.646 dobitnikov s 3 točkami 19,60 € ogleda, kličite na tel. št. 346-3385460 večernih urah (med 19.30 in 21. uro). PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. V SREDO, 9. marca, smo našli v zgodnjih jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040 - 232223 ali 040 -3758234 (urad). V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nedelja, 13. marca 2011 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik vrh - Na Brestovcu v teku ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne V strelskih jarkih gramoz namesto robide in grmov Očistili strelske položaje in topničarsko kaverno - Julija zaključek posega Topničarska kaverna na Brestovcu (zgoraj); obnovljeni jarek, ki vodi do utrjene opazovalnice (levo); pod vrhom hriba je zanimiva tudi mlaka, ki je čez celo leto polna vode; v njej je v teh dneh mogoče opaziti številne krastačje ikre (spodaj) fotod.r. Kulturni center Lojze Bratuž Založba Mladika Krožek Anton Gregorčič vabijo na knjižno srečanje TRI KNJIGE PRIMORSKEGA UPORA Danica Tomažič PISMO BRATU V ZAPOR IN DRUGI DOPISI PO DOMOVIH KRAŠKIH VASI SO ZAGORELE SVEČKE, povečeno Ferdu Bidovcu in publikacija NENAVADNE ZGODBE LIPETA KOSCA Na večeru bodo sodelovali Majda Colja, Vera Vetrih, Lida Turk, Stane Granda in Boris Pahor Kulturni center Lojze Bratuž petek, 18. marca 2011, ob 18. uri ZLATO HJ €32.00 ZA GRAM ZLATARNA Na Brestovcu nad Devetaki je že mogoče opaziti prve rezultate posega, katerega cilj je ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne. Delavci podjetja Sguas-sero so namreč že očistili strelske jarke pod vrhom hriba; posekali so grmičevje in drevje, ki je zaraslo nekdanje vojaške prehode, odstranili robido, dno jarkov so posipali z gramozom, njihove zidove pa so obnovili brez uporabe cementa, tako da ni mogoče razlikovati, kateri predeli so obnovljeni, kateri pa popolnoma originalni. Edino zidova ob obeh vhodih v top-ničarsko kaverno, ki sta bila pred tem prekrita z mahom in lišaji, so popeskali, tako da je njun videz nekoliko sodobnejši. »Gradbeno podjetje je doslej opravilo zelo dobro delo. Poseg ni nikakor in-vaziven, pač pa spoštljiv do dediščine, ki so jo nam pustili italijanski vojaki,« poudarja Mitja Juren, raziskovalec prve svetovne vojne s Peči, s katerim se je pred začetkom posega pogovoril Giuliano Valentini, arhitekt, ki vodi gradbena dela. Gradbeni delavci so upoštevali Jurnova priporočila, tako da so se lotili obnavljanja najbolj zanimivih ostalin. »Če ne bo večjih težav z vremenom, bodo z delom zaključili julija,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin in napoveduje, da si bo območje Brestovca v prihodnjih tednih ogledala skupaj s predstavniki izvajalcev del. »Čiščenje strelskih jarkov je pri koncu, zdaj pa se moramo odločiti, ali bomo eno izmed strelskih lin opremili z raznimi didaktičnimi pripomočki, tako da bo zanimivejša predvsem za šolarje. V zaključni fazi bo treba namestiti še informativne table in smerokaze, saj je vrh Bre-stovca dosegljiv z Devetakov, Vrha in iz Gabrij,« razlaga Floreninova. Ureditev topničarske kaverne in strelskih lin na Brestovcu je skupno vredna 650.000 evrov. Večji del denarja za izvedbo del je prispevala dežela FJK na podlagi sporazuma, ki so ga maja 2009 podpisali deželna odbornica Federica Seganti, goriški župan Ettore Romoli in takratni sovodenjski župan Igor Petejan. Šlo je za dogovor, ki je predvideval dodelitev 1.600.000 evrov goriško-sovo-denjski medobčinski zvezi ASTER. Občina Gorica je prejela 1.100.000 evrov za obnovo Trga Seghizzi in za druga dela v grajskem naselju, Sovodnjam pa so namenili 585.000 evrov za ovrednotenje zgodovinsko-kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju Brestovca. Projekt v sovodenjski občini skupno znaša 650.000 evrov, saj je ob finančnemu prispevku dežele FJK občina vanj vložila dodatnih 65.000 evrov. Topničarsko kaverno v živi skali tik pod vrhom Brestovca je med letoma 1916-1917 izkopala 3. četa 5. regimenta rudarskih inženircev, ki je podobne strelske položaje zgradila tudi pri Cotičih in na Debeli griži. Vrh Brestovca so italijanski vojaki zavzeli 10. avgusta leta 1916 v okviru 6. Soške bitke, že v naslednjih dneh pa so osvojili še Dol in Nad Logem. Takoj po osvojitvi Brestovca se je začela gradnja topničarske kaverne z osmimi strelnimi linami, ki so bile primerne za topove kalibra 149. Topničarsko kaverno so Italijani dogradili avgusta leta 1917, nato pa ni nikoli služila svojemu namenu. Po preboju avstroogrske vojske pri Kobaridu oktobra leta 1917 so italijanski vojaki zbežali iz kaverne na Brestovcu, po vsej verjetnosti pa iz nje proti sovražnikom niso izstrelili niti ene granate. (dr) tržič - Industrija Eaton ne zapira, a krepko znižuje proizvodnjo Tržiška tovarna Eaton v prihodnjih mesecih ne bo zaprla svojih vrat, po drugi strani pa bo krepko znižala svojo proizvodnjo glede na načrte iz leta 2008, ko so se začeli kazati prvi znaki svetovne gospodarske krize. To izhaja iz srečanja, ki je potekalo v petek na goriškem sedežu industrijalcev, kjer so predstavniki družbe Eaton napovedali, da ne bodo puščali na mobilnosti svojih delavcev. Dogovarjanje o upravljanju obrata se bo nadaljevalo v torek, 15. marca, za jutrišnji dan pa so sindikati oklicali enourno sindikalno skupščino; na njej bodo skupaj z delavci določili zahteve, ki jih bodo v torek predstavili zastopnikom družbe Eaton. V tržiški tovarni se bo namreč s 14. aprilom zaključilo obdobje izredne dopolnilne blagajne, nato pa ni jasno, kolikšno zaposlitveno raven bodo uspeli zagotoviti v obratu. Januarja in februarja je v tovarni delalo 170 od 240 zaposlenih; v pol-tretjem letu je obrat zapustilo okrog sto delavcev, saj je bilo pred začetkom krize zaposlenih okrog 340. Zvočno bombardiranje Pred centrom CIE v Gradišču je včeraj potekal shod skupine mladih, ki so poskrbeli za »zvočno bombardiranje« strukture. Pred center so namestili zvočnike, nato pa so razne glasbene skupine začele igrati glasbo na ves glas. S hrupnim shodom so zahtevali takojšnje zaprtje centrov CIE. V petek so se pa s parlamentarnim odborom srečali predstavniki policijskega sindikata SILP-CGIL. Od državne vlade so zahtevali, naj poskrbi za okrepitev policijskega osebja v centru. goricu - Odkritje v Raštelu Skrivnosten madež krvi Policija je zaslišala stanovalce, ki pa niso opazili ničesar - Albanski državljan poiskal pomoč v bolnišnici Raštel je bil v noči med petkom in soboto prizorišče skrivnostnega dogodka, ki je - morda po nepotrebnem - povzročil precejšnjo vznemirjenost in preplah. V jutranjih urah so namreč na pločniku pred vhodom v stanovanjsko hišo našli madeža človeške krvi, katerih vzrok in izvor nista še jasna. Alarm so sprožili mestni redarji, ki so okrog 8.30 na belem pločniku pred hišno številko 36 opazili večja krvna madeža. Količina krvi je bila precejšnja: pomislili so na pretep ali na kaj hujšega, zato so nemudoma poklicali kvesturo. Na kraj so prišli policisti letečega oddelka, ki so preprečili dostop do območja, kjer so se nahajali krvni madeži. Le-te so si ogledali tudi forenziki, ki so odvzeli vzorec krvi. Policisti so se nato v teku dopoldneva pogovorili z vsemi stanovalci Ra-štela, nihče izmed njih pa ni slišal ali videl nič posebnega. »Nekaj hrupa so povzročili obiskovalci tamkajšnjih lokalov. Nič izrednega,« so povedali policisti. Ženska, ki je okrog 4. ure zjutraj peljala na sprehod psa, ni opazila madežev, zato preiskovalci sklepajo, da je do izgube krvi prišlo kasneje. Preiskovalci so se pogovorili tudi s parom mladih albanskih državljanov, ki živita v Ulici Monache. V bližnjem košu za odpadke so našli vrečo z razbitim steklom, na katerem so bili sledovi krvi, sumljivi madeži pa so bili tudi v avtu mladega moškega. Le-ta je priznal, da se je ranil in da je poiskal pomoč v bolnišnici, zatrdil pa je tudi, da včeraj ponoči ni hodil po Raštelu in da o tamkajšnjih krvnih madežih ne ve ničesar. (Ale) Kulturni center Lojze Bratuž vabi na odprtje fotografske razstave U GORKA CORSO TTALfA m MARIJINI B0ZJE POTI 00 BARBAN! 00 MARIJINEGA CELJA NA K0B0ŠKEM Razstavo je pripravilo društvo Circolo Fotográfico Isontino Kulturni center Lojze Bratuž ponedeljek, 14. marca 2011, ob 17.30 Madež krvi (zgoraj) in policisti v Raštelu (desno); kljub zaslišanju stanovalcev do včeraj izvor madeža ni bil pojasnjen, preiskovalci zato čakajo na analize forenzikov bumbaca 10 Nedelja, 13. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / POKRAJINSKE VOLITVE - Enrico Gherghetta predstavil koalicijo V petih letih 90 tisoč novih delovnih mest Kandidat stavi na »zeleno ekonomijo«- Federativni dogovor s SSk 91.447 pogodb za določen čas, 20.143 stalnih delovnih mest in 44 milijonov evrov prispevkov za teritorij. To je obračun petletnega mandata levosredinske pokrajinske uprave, na katerega je predsednik Enrico Gherghetta ponosen. O opravljenem delu, predvsem pa o načrtih je Gherghetta spregovoril na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem se je prvič uradno predstavil z vsemi partnerji levosredinske koalicije, ki ga bodo kot predsedniškega kandidata podpirali na majskih volitvah. Prepričano podporo in željo po nadgradnji dosedanjih dosežkov so izrazili predstavniki Demokratske stranke (DS), Federacije levice, Levice ekologije in svobode (LES), Italije vrednot in Slovenske skupnosti (SSk), ki z DS že dela na federativnem dogovoru, po katerem bo na listi v enem izmed goriških okrožij prisoten tudi kandidat slovenske stranke. Možno je, da bo to dosedanja pokrajinska odbornica Mara Čer-nic, predstavniki DS in SSk pa bodo podrobnosti potrdili po sprejetju dogovora. Podobno se bo ravnala Italija vrednot z ra-dikalci, saj bo njihov goriški tajnik prisoten na listi Di Pietrove stranke. »Program koalicije še pripravljamo, temeljil pa bo na novem tolmačenju gospodarskega razvoja: zeleni ekonomiji,« je povedal Gherghetta in nadaljeval: »Pri tem ne gre za bukolično gledanje na življenje, pač pa za resne odločitve. Da so te potrebne, dokazuje tudi katastrofa na Japonskem, ki jo po potresu ogroža nuklearka. Staviti je treba na obnovljive vire energije in recikliranje odpadkov, ob tem pa moramo celovito načrtovati tudi "ekonomijo morja" in izkoristiti našo središčno geografsko pozicijo. Med pomembnimi bitkami bo tudi zaščita vode kot javne lastnine.« Gherghetta je izrazil potrebo po »spremembi odnosa do meje, saj je dejstvo, da morajo naša podjetja trpeti zaradi nelojalne slovenske konkurence, ki ima bistveno nižji davčni pritisk, nepravično. V evropskem okviru bi bilo potrebno harmonizirati davčne sisteme,« Sedanji predsednik goriške pokrajine in ponovni predsedniški kandidat Enrico Gherghetta na včerajšnji predstavitvi svoje koalicije, za katero je izbral kraj ob simbolnem trgu obeh Goric bumbaca je povedal Gherghetta, pokrajinski tajnik PD Omar Greco pa je izpostavil pomen skupnega nastopanja levosredinskih sil in zmešnjavo, ki še vedno vlada v desnosre-dinskem taboru, kjer je zaenkrat kandidata - županjo iz Vileša Simonetto Vecchi -izrazilo le Ljudstvo svobode. Pokrajinski tajnik Ssk Julijan Čavdek je izpostavil, da je Gherghettova uprava v zadnjih petih letih pokazala veliko pozornost do teritorija, izstopala pa je tudi po izvajanju zaščitnega za- kona št. 38 in razpoznavnosti, ki jo je dala slovenski manjšini. Predstavnica Italije vrednot Donatella Gironcoli je izrazila potrebo po novi kulturi in »moralizaciji« politike, Licia Rita Morsolin pa je v imenu Federacije levice podčrtala tudi potrebo po »politiki dejanj«. Spregovorila je še predstavnica LES Loredana Panariti, ki je ocenila, da je treba posebno pozornost danes namenjati predvsem mladim in ustvarjanju delovnih priložnosti zanje. (Ale) JAZBINE - Soočanje Poletto-Terpin na Komjančevi domačiji Spremembe iz zadnjih let mehčajo nekdanjo opredelitev Na domačiji Aleša Komjanca na Jazbinah je v petek potekal javen pogovor, katerega glavna sogovornika sta bila Silvino Po-letto in Marjan Terpin. K obujanju spominov in dogajanj ju je spodbujal novinar Roberto Covaz, ki je o partizanu Polettu napisal knjigo. S Terpinovo publikacijo Palir iz Brd sta bile obe na razpolago udeležencem. Okrog štirideset Bricev, Goričanov in Krmin-cev obeh narodnosti sta pozdravili štever-janska županja Franka Padovan, za njo pa pokrajinska odbornica Mara Černic. Na prvo iztočnico sta sogovornika povedala nekaj o sebi, o svojem življenju in prostoru, v katerem sta se premikala. Poletto je poudaril, da so ga za služenje vojaškega roka ocenili kot nesposobnega, kar je krepko nadoknadil v pogojih partizanskega bojevanja. Po vojni je postal tajnik pokrajinskega odbora Komunistične partije, a opredelil se je proti poseganju Sovjetske zveze v dogajanja Vzhodne Evrope. Premeščen je bil v Rim, kjer je spoznal Predsednika Napolitana in bil za svetovalca za vzhodno mejo. Terpin je podrobneje razčlenil življenjske okoliščine v Števerjanu med vojno in takoj po njej, nato še v Gorici in Trstu, ko se je vključil v politično življenje v okviru Demokratske zveze in Slovenske skupnosti do vloge deželnega predsednika. Nikoli ni kandidiral za kakšno upravno funkcijo, preveva pa ga zadovoljstvo, da je bil v središču dogajanja v obdobju Demosove vlade. Silvina Poletta je tesneje spoznal leta 1983, ko je slednji med govorom ob spomeniku prav na Jazbinah prebral odlomek iz njegove knjige. Drugo Covazevo vprašanje je bilo bolj popoprano, saj ju je vprašal, kaj kako sta se opredeljevala v prvih dveh povojnih letih, ko je šlo za pripadnost Gorice. Ob upoštevanju zapletenosti pogojev sta »rdeči partizan« in »beli Slovenec« bila z odgovorom ne- Covaz (z leve), Terpin in Poletto gostje Komjančevih bumbaca koliko bolj meglena in sta oba zajela širši zgodovinski in mednarodni scenarij. Sicer pa je osnovna misel bila pri prvem stališče, naj se o zarisu meja odloča na Mirovni konferenci, pri drugem pa zadovoljstvo s pripadnostjo k italijanski parlamentarni demokraciji. Iz obeh je izhajalo tudi sporočilo, da smo ljudje pogosto ujeti v tok dogajanj, o katerem odločajo drugje. Pomembno je, da smo v zadnjem desetletju doživeli spremembe, o katerih si nekaj desetletij nismo upali misliti. Takšen je bil, v sicer pozitivno smer obrnjen, primer Osimskega sporazuma, ko nista obe državi spraševali ljudi, kako naj se vedeta. V razpravo so se vključili Franco Miccoli, ki je ocenil, da je potrebno še marsikaj raziskati glede prvih povojnih let, Silvan Primosig, ki je spomnil, da so v času Zavezniških misij bili Slovenci v Gorici in širši okolici za priključitev k Jugoslaviji, ter Carlo Michelutti, ki je podčrtal Togliattijevo potovanje v Beograd, kjer sta s Titom razpravljala o usodi Trsta in Gorice. Na koncu so prisotni prisluhnili branju nekaj kitic Prešernove Zdravljice in nazdravili pobudam, ki se odvijajo na Komjančevi domačiji. (ar) PEVMA - Raziskovalec, pisec in profesor Jožka Šavlija je izdalo srce Veliko prizadetost je povzročila vest, da je na svojem pevmskem domu umrl Jožko Šavli, upokojeni profesor ter plodovit publicist, pisatelj in raziskovalec slovenskih izvorov in etnologije. V 68. letu starosti ga je izdalo srce. V kletnih prostorih, kamor je šel preverjat kurilno napravo, ga je v petek okrog 18.30 našla soseda. Poskušala ga je oživljati, vendar zaman. Sodni zdravnik je ocenil, da je bil že nekaj ur mrtev. Prizadeti so vsi tisti, ki so mu bili domala po vsem svetu sopotniki v raziskovanju in so cenili njegovo delo. Prizadeti so njegovi nekdanji dijaki. Prizadeti so še zlasti domačini, ki so ga srečevali med njegovimi dolgimi sprehodi po pevmskem in obsoškem parku. Do zadnjega je bil v knjigah in na svetovnem spletu, raziskoval je in pisal, ko se je z znanci spustil v pogovor, je iz njega kar vrelo. Jožko Šavli je bil rojen 22. marca 1943 v Zatolminu. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Tolminu, ekonomsko srednjo šolo v Ajdovščini, ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1967 pri prof. Janezu Planini z diplomskim delom »Sedanje stanje in možnosti za razvoj turizma na Bovškem«. Doktoriral je iz socialnih in gospodarskih ved z disertacijo o gospodarskem stanju v okraju Horn v Spodnji Avstriji pri prof. Erhartu Win-klerju na Dunaju leta 1975; dunajski doktorat je nostrificiral na univerzi Ca' Foscari v Benetkah. Poučeval je na ekonomski srednji šoli v Kopru leta 1969, leta 1970 je bil zaposlen pri podjetju Globtour v Ljubljani. Od leta 1978 je bil profesor na poklicnem zavodu Ivan Cankar v Gorici, od leta 1985 pa na tehničnem zavodu Žiga Zois. Na Dunaju se je ob rednem študiju začel zanimati za kulturno-zgodovin-sko in politično izročilo Slovencev. Objavil je dve študiji iz skoraj povsem neobdelanega slovenskega grboslovja. Nadaljeval je raziskave na področju narodne simbolike. Odkril je, da je bila lipa na vasi razširjena povsod, kjer se pojavljajo ime Vendi, Veneti in slovenska imena, čeprav naselitev Slovanov na začetku srednjega veka sploh ni segla na Tirolsko, vzhodno Švico, srednjo in južno Nemčijo. Zato je objavil študijo »Veneti, naši davni predniki«, v kateri je predstavil nove zaključke o naselitvi Slovencev. Ti so bili po njegovem prepričanju potomci praslo-vanskih Venetov, ki so še pred Kelti naseljevali Srednjo Evropo. Po izdaji knjige se je vnela burna polemika, ki je tra- Jožko Šavli jala kar nekaj let; proti njegovim tezam so ostro nastopili slovenski zgodovinarji z odmevi v tujih listih. Po objavi knjige o Venetih tudi v nemščini (1988), italijanščini (1991) in angleščini (1996) se je zanimanje za Šavlijevo raziskovanje razširilo tudi zunaj Slovenije ter slovenskega zamejstva in zdomstva. Podpisal je študije »Knežji kamen in njegova simbolika«, »Vojvodski stol, spomenik slovenske državnosti«, »Nagelj - slovenska roža« in »Zlatorog, slovenski simbol«. Objavljal je članke v dunajski reviji Panonia, v goriškem tedniku Voce Isontina, v Mladiki, v Zalivu, v celovškem listu Naš tednik, v Katoliškem glasu, v Novem listu, v Ameriški domovini, za goriško glasilo Iniziativa Isontina je napisal članek »Gorizia porta orientale«. Daljše razprave je objavljal v Koledarjih Goriške in Celovške Mohorjeve družbe ter v Slovenskem koledarju. Nekaj člankov je objavil tudi v glasilu ameriškega društva The Augustan, ki ima sedež v Kaliforniji. Posvečal se je dalje vprašanju slovenske zgodovinske države Karantanije. Zanimali so ga še posebej karantanski simboli, najbolj Triglav. Njegovo raziskovanje posrednih pričevanj, ali je bil bog Triglav nekoč tudi v Sloveniji božanstvo, je privedlo do odkrivanja slovenskega pred-krščanskega »panteona«. Odkritje le-te-ga je prikazano v njegovi knjigi »Zlati cvet« (2008). Šavlijeva zadnja knjiga -»Zlata ptica« (2010) - je njena nadgradnja. Na področju grboslovja je na začetku 80. let minulega stoletja odkril izviren karantanski grb, Črnega panterja, ki je kasneje, v osamosvojeni Sloveniji, postal znak nekaterih mladinskih društev. Z Oskarjem Kogojem je tudi sodeloval pri oblikovanju nekaterih podob s področja narodne simbolike. Jožko Šavli zapušča sestro Terezijo Sedej, ki z družino živi v Novi Gorici. Brat Radko je umrl pred leti. Na zadnjo pot bodo Jožka Šavlija odpeljali v rodni Tolmin, kjer ga bodo položili v družinski grob. GORICA - Potres na Japonskem Goričan v Tokiu: »Bilo je kakor v šejkerju« 34-letni D.F. ni poškodovan, ima pa težave z vrnitvijo domov Potres, ki je v petek razdejal severovzhodno obalo Japonske in sprožil cunamije s katastrofalnimi posledicami, je doživel tudi Goričan. 33-letni D.F., ki je zadnji teden zaradi službenih dolžnosti preživel v Tokiu, je k sreči živ in zdrav, precejšnje težave in preglavice pa mu povzroča vrnitev domov. Večji del javnih prevozov, s katerimi bi se moral pripeljati na tokijsko letališče, je namreč ukinjenih. Epicenter potresa, ki je Japonsko razdejal v petek zgodaj popoldne po lokalnem času (pri nas je bila približno 6.45 ) in v katerem je umrlo veliko ljudi, se nahaja več sto kilometrov severovzhodno od prestolnice. Kljub temu so se stavbe v Tokiu, največjem velemestu na svetu s čez trinajst milijoni prebivalcev, močno zibale. Tudi domačini, ki so na potrese navajeni, saj so skoraj vsakdanja stvar, so prestrašeno pobegnili na ulice. Ko je prišlo do silovitega sunka, je bil Goričan v petem nadstropju komercialnega centra v mestnem središču, kjer se je nenadoma vse začelo tresti: police so padale na tla, med ljudmi se je sprožila pra- va panika. »Zdi se, kot da si v velikem šejkerju,« je napisal 34-letnik na spletni strani Facebook, kjer so ga v petek in soboto skušali kontak-tirati zaskrbljeni prijatelji, znanci in sorodniki. Goričan, ki je v japonsko prestolnico prišel prejšnjo soboto, je večkrat poudaril, da je z njim vse v redu, opisal pa je trenutke tesnobe in začudenosti ob neverjetnem dogodku, ki je pahnil japonsko velemesto v »nadrealno atmosfero«. Po začetnem kaosu, v katerem se je mesto popolnoma ustavilo in niso delovali niti telefoni, se je situacija v Tokiu pomirila. Kljub temu, da so pogosti popotresni sunki vse prej kot zabavna stvar, se življenje bolj ali manj nadaljuje po običajnem ritmu. Glavni problem predstavljajo predvsem javni prevozi, ki so blokirani. Prav dejstvo, da ni mogel doseči letališča, je 34-letnemu Goričanu doslej onemogočilo vrnitev domov. Odpotovati bi moral že v petek, kar je bilo seveda nemogoče, včeraj pa ni še vedel, ali se bo danes lahko vkrcal na kako letalo. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. marca 2011 1 1 Obvestilo izletnikom Vse, ki so se prijavili na potovanja našega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Provan-so, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v goriškem uredništvu. Nov vodja v Doberdobu Ekipa civilne zaščite iz Doberdobske občine ima novega vodjo. To je Manuel Ferletič, ki je nasledil Micheleja Narduzzija. V novem odboru ekipe so še Nataša Bastiani, Saimon Ferfolja in Ivan Lakovič. V Zagraju ob 10. uri V večnamenski dvorani v Ulici Dante Alighieri v Zagraju bodo danes odprli fotografsko-literarno razstavo z naslovom »Ženske, kot jih vidimo mi«. Razstavo skupaj gostita občini Zagraj in Sovodnje ob Soči. Odprtje bo ob 10. uri, ne pa ob poldne, kot smo včeraj napačno zapisali. Cristin za levo sredino Županski kandidat leve sredine v občini San Pier je 46-letni ravnatelj višje srednje šole Pertini iz Tržiča Franco Cristin. Podpira ga celotna leva sredina, na volitvah pa se bosta za izvolitev v občinski svet potegovali dve listi kandidatov. Ena bo izraz DS in Italije vrednot, druga SKP in Demokratske stranke. « I | IVIVV Trk na križišču Na križišču med Ulicam Carducci in Bixio v Tržiču sta včeraj trčila dva avtomobila tipa Opel Meriva in Fiat Punto. V trčenju sta se lažje poškodovali dve osebi, ki so ju prepeljali v tržiško bolnišnico. Brez odvažanja Podjetje Ambiente Newco sporoča, da v četrtek, 17. marca, ne bodo odvažali odpadkov. Zaprti bodo uradi podjetij Energia Newco, Ambiente Newco, Isogas in Irisacqua. Kuhanje in osvajanje ZSKD prireja kuharsko-osvajalni tečaj za mlade z naslovom »Ljubezen gre skozi želodec«. Potekal bo v torek, 22. in 29. marca, med 17. uro in 20.30 v gostilni Koršič v Števerjanu. Vodila ga bosta kuhar Damian Miklus in some-lje Adrijana Korsič. Starost udeležencev bo od 17 do 28 let. Na delavnicah bodo fantje in dekleta spoznali, kako osvojimo partnerja s kulinaričnimi dobrotami. Za člane ZSKD stane posamezen večer 25 evrov, vpise zbirajo na tel. 0481-531495 ali 327-0340677 ter na naslovu gorica@zskd.org. Večer o fotovoltaiki Jutri ob 19.30 bo v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah srečanje o foto-voltaiki, ki ga občina prireja za vse občane. »Za organizacijo srečanja smo se zavzeli z Lokalno akcijsko skupino Kras, v katero smo včlanjeni,« je povedala županja Alenka Florenin in dodala, da bo LAS Kras v okviru projekta na področju obnovljivih virov energije tudi opravila analizo stanja na območju sovodenjske občine in preverila možnost namestitve fotovoltaičnih panelov na nekaterih javnih objektih, kot so slačilnice nogometnega igrišča in telovadnica. Cilj ponedeljkovega srečanja je informiranje o priložnostih in pogojih namestitve fotovoltaične naprave, občina pa želi tudi poenostaviti stik med zasebniki in inštalaterji. Večer malvazije Lokanda Devetak prireja v torek, 15. marca, ob 19. uri večer v okviru Festivala Malvazije, ki ga organizira društvo vinogradnikov Slovenske Istre. S svojo malvazijo bodo prisotni vinarji s hrvaške in slovenske Istre, italijanskega in slovenskega Krasa ter s slovenskih in italijanskih Brd. Tudi letos »n-day« Vinarsko podjetje Paraschos iz Šte-verjana v ponedeljek, 14. marca, prireja niz degustacij svojih vin. Na voljo bodo v lokalih Majda, Rosenbar, Caffe al Corso, Alchimista, PianoTerra Bar in Luna v Gorici, Sirk na Subidi, De-vetak na Vrhu, v restavracijah Dam v Kromberku, Pri Lojzetu na Zemonu, in Ruj v Dolu Pri Vogljah. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ä Gledališče KD SOVODNJE vabi v soboto, 19. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovod-njah na ogled gledališke komedije »Dueti« v izvedbi dramske skupine Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 13. marca, ob 16. uri bo iz niza »Sipario ragazzi« za otroke med 3. in 8. letom starosti lutkovna predstava »C'era una volta il panda«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 15. marca, ob 20.45 koncert pianista Denesa Varjona; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA v četrtek, 17. marca, in v petek, 18. marca, ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino fl Razstave del Vladimirja Makuca na gradu Kromberk na ogled do vključno nedelje, 13. marca. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v gradu Kromberk danes, 13. marca, ob 15. uri; v vili Bar-tolomei v Solkanu v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri; v gradu Dobrovo v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). V KAVARNI »Trieste« na Trgu Oberdan I, v Ronkah bodo danes, 13. marca, ob II. uri odprli fotografsko razstavo Mirana Vižintina. Razstava bo na ogled do 9. aprila. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7 v Gorici v prvem nastropju bo v sredo, 16. marca, ob 18. uri odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.40 - 20.45 »Rango«.15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »The Fighter«. Dvorana 3: 15.40 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 niz »Ani-mamente SOS Rosa«; 20.00 - 22.00 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Fighter«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »La donna che canta -Incendies«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.40 - 20.45 »Rango«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 La vita facile«; 22.15 »Piranha« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 - 22.15 »127 ore«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il cigno nero«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Il gioiellino«; 15.30 - 22.15 »Manuale d'amore 3«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 -20.45 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 La vita faci-le«; 22.15 »Piranha« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »127 ore«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ci-gno nero«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Into Paradiso«. M Izleti GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo prva razstava z naslovom »Grafike in kipi« iz zbirke podarjenih 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, mohorjeva@gmail.com. KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Ci-cerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte SantAn-gelo - San Giovanni Rotondo - Albe-robello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Kotor -Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), TM Oglaševalska edia asenciia Tmedia SREDA ČETRTEK obvešča vas, da bo v sredo, 16. in četrtek, 17. marca urad v Gorici, ul. Malta 6, tel. 048132879 ZAPRT Dubrovnik - Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 048120678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Informacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 18. do 22. maja izlet z avtobusom v Beograd ob 100-letnici smrti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. V programu je ogled zanimivih krajev, kot so Djakovo, Vukovar, Novi Sad, Beograd, Oplenac, Jesenovac. Vpisovanje bo le v Gorici na sedežu na korzu Verdi 51 samo v sredo, 16. marca, in v četrtek, 17. marca, od 10. do 12. ure. Potreben je veljavni dokument, na račun 150 evrov. PRIMORSKA POJE 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ, župnijski mešani pevski zbor Šempeter, dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, MePZ F.B. Sedej, Števerjan, komorni zbor Ipavska, Vipava. Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež. V nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratužv Gorici nastopajo pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, MPZ Vinograd, Vrtovin, MePZ Igo Gruden, Nabrežina, MePZ Encijan, Pulj, moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, MePZ Obala, Koper. So-prireditelj moški pevski zbor Mirko Fi-lej iz Gorice. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila evijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30; nakup vstopnic na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. Tam pri Gorjanovih je vse veselo, med pustom se je plesalo in pelo. Mali Ivan že doma nagaja, s Tjašo prav kmalu bo plesal ringaraja. Tanja in Claudio se tudi veselita, čeprav ponoči premalo spita. Da bi mali fantiček užival srečne dni, to mu vokalna skupina Danica želi ¿j Čestitke □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 14. marca, in v sredo, 16. marca, odprta samo v jutranjem času in sicer od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI SVET SSK za Goriško bo zasedal v torek, 15. marca, ob 20. uri na goriškem sedežu SSk, Drev. 20. septembra 118 v Gorici. Toplo vabljeni člani pokrajinskega sveta in vsi izvoljeni upravitelji SSk. KD SOVODNJE prireja likovni tečaj okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je tu« pod vodstvom Silvie Micheletti 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20. ure do 22.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah; vpisovanje do nedelje 20. marca, informacije po tel. 349-3017831. 0 Prireditve AVTOCESTA V SOVODNJAH - sovo-denjska občinska uprava vabi na informativno srečanje v torek, 22. marca, ob 18.30 v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bo alternativna cestna povezava v obdobju prekinitve glavne pokrajinske ceste. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri predavanje na temo nasilja nad ženskami. Organizator je kulturni center Tullio Crali, predavanje bo vodila Gabriella Frandoli v sodelovanju s predstavnico združenja SOS Rosa S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE s sedežem v GORICI išče kandidata/ko za zaposlitev v komercialnem sektorju. Obvezno znanje slovenščine in italijanščine in vozniško dovoljenje. Življenjepis pošljite na: studio@consulenzelavoro.it Draga KATJA! »Zdej si duhtrca nezaj / nu angljiščina ni več vprašaj. / An kaj bu zdej, je strešno jasno, / je London tuoj, ma kaj ni krasno? Teku neprej ti želi SKD Hrast.« Pozdravljen, mali SAŠA! Tanji, Igorju in bratcu Alenu čestitamo vsi pri godbi Kras. 0 Mali oglasi PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. [H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan so odprli informativno okence v župnijski dvorani v Pod-gori, ki bo delovalo vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. OB PRAZNIKU GORIŠKIH ZAVETNIKOV: danes, 13. marca, v Ljudskem vrtu od jutra do večer sejem Goriške grofije. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja danes, 13. marca, čistilno akcijo. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 pred ribiškim sedežem v Sovodnjah, od koder se bodo podali na čiščenje bregov Soče in Vipave. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Prispevki Ob praznovanju okrogle obletnice Silvana Primožiča so prijatelji in sorodniki nabrali 1080 evrov za Sklad Mitja Čuk. Na zdravje 70-letnemu stricu Silvanu Primožiču darujeta nečaka Rado in Joško 100 evrov za društvo Naš Prapor. V spomin na predrago Almo daruje Silva z družino 50 evrov za AŠD Sovod-nje. V spomin na Ano Marijo Ožbot (Nuško) darujeta Marica in Zlatko 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Nuške Ožbot darujejo Sonja, Ema in Srečko z družinami 100 evrov za cerkev v Rupi. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Emma Paoletti vd. Baldassi z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V RONKAH: 11.00, Enrica Don-da vd. Tivan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Alma Lacovic Marson Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage. Posebna zahvala župnikoma Bolčini in Markežiču. Srčno se zahvaljujemo dr. Marijanu Cijanu za stalno oskrbo in pomoč naši dragi Almi. Svojci 12 Nedelja, 13. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / GABRJE - Na proslavi društev Skala, Vipava in Karnival Slovenski napevi in zbadljive branjevke »Tri gracije« iz Štandreža z novo humoristično točko »Tri gracije« med nastopom v Gabrjah bumbaca S prijetnim večerom so v Gabrjah v petek obeležili slovenski kulturni praznik, obenem pa so se spomnili tudi mednarodnega dneva žena. Večer je priredilo domače kulturno društvo Skala v sodelovanju z društvoma Vipava s Peči in Karni-val, ki ravno tako domuje v Gabrjah. Prireditev je bila izraz domače ustvarjalnosti, saj je ves program slonel na izvajalcih, ki delujejo v okviru krajevnih društev. Prvi del programa so oblikovali pevci domačega moškega pevskega zbora Skala in Katerina Citter s Peči, ki je izmenično s pevskimi točkami recitirala nekaj znamenitih Prešernovih pesnitev. Zbor pa je pod vodstvom Zulejke Deve-tak pripravil niz pesmi, ki so se dobro vklopile v sporočilnost kulturnega večera. Poleg Prešernove oz. Vrabčeve Zdra-vljice, ki je nepogrešljiva skladba na podobnih proslavah, je zbor Skala zapel še nekaj pesmi iz neusahljive zakladnice slovenskega zborovskega izročila, s posebnim poudarkom na pesmih z romantičnim pridihom. V drugem delu večera so na oder stopile »Tri gracije« iz Štandreža. Breda, Marta in Nataša delujejo v okviru kulturnega društva Oton Župančič in s svojimi klepeti ob branjevski stojnici, opravljajo vse živo. Najbolj si privoščijo svoje može, pa tudi drugi moški ne uidejo njihovim ostrim puščicam. Šlo je torej za večer, ki je združil kulturne oblike izražanja s pristnim in zdravim humorjem. Škoda le, da udeležba na gabrskem večeru ni bila taka, kakršno so si želeli prizadevni prireditelji. (vip) GORIŠKA VIPAVSKA DOLINA - Prodaja Fructala Prireditve Potencialni kupec tudi brez pompa družba San Benedetto Ob 150-letnici združitve Italije Ukinitev proizvodnje bi pomenila množično opuščanje sadovnjakov V goriški pokrajini bodo 150-letnico združitve Italije obeležili v Gorici in Tržiču brez velikega pompa. Na goriškem Travniku bodo v četrtek, 17. marca, ob 10. uri slovesno dvignili italijansko trobojnico; dogodek prireja goriška prefektura v sodelovanju s konjeniško brigado Pozzuolo del Friuli in s 13. karabinjerskim regimentom. Zapel bo otroški zbor Sanroccocanta. Med otroki bodo delili italijanske zastavice. Na prireditvi sta že napovedali svojo prisotnost Lega nazionale in združenje ezulov ANVGD; sedež obeh omenjenih organizacij bo od jutri do srede, 16. marca, odprt med 10. in 12. uro ter med 17. uro in 18.30. V tem času bodo interesentom brezplačno delili italijanske zastave. V Tržiču se bo niz prireditev začel v torek, 15. marca, ko bo ob 17.30 v občinski sejni dvorani Maurizio Onofri predaval o Mar-zianu Ciottiju, garibaldincu iz Fur-lanije. V četrtek, 17. marca, ob 10. uri se bodo krajevni upravitelji zbrali pred kavarno Carducci, od koder bodo v spremstvu domače godbe na pihala korakali na Trg Republike, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Ob 11. uri bodo v razstavnih prostorih poslopja »Antic-he mura« odprli razstavo o »risor-gimentu« na območju goriške pokrajine. Ob 18. uri bo v Europala-ce hotelu predaval Fulvio Salim-beni, ob 19. uri pa bodo odprli razstavo o zgodovini Italije v občinski galeriji sodobne umetnosti. Nastanku italijanske države in odnosu Slovencev do italijanskega preporoda posveča predavanje Goriški muzej; prirejajo ga v torek, 15. marca, ob 20. uri, predavala pa bosta zgodovinarja Peter Černic in Branko Marušič. Pridelovalci sadja, predvsem breskev v Vipavski dolini, zaskrbljeno spremljajo dogajanje okrog prodaje ajdovskega podjetja Fructal, ki je v lasti skupine Pivovarna Laško. Okrog dvesto je takih, ki so ajdovskemu podjetju vsako leto zagotovili v povprečju 2000 ton breskev za predelavo. S Fructalom so dobro sodelovali. Pred tremi leti je podjetje pristopilo tudi k petletni akciji obnavljanja breskovih nasadov. Samo lani je bilo s Fructalovo pomočjo zasajenih 13 tisoč novih breskovih sadik, kar je pozitivno, saj so obstoječi nasadi stari, poleg tega pa je že nekaj časa prisoten trend njihovega krčenja zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti. Pridelovalce so v minulih dneh razburile informacije, da naj bi Fructal prodali tujemu kupcu in komentarji ekonomistov, da bi to zelo verjetno pomenilo selitev proizvodnje drugam. Prepričani so, da bi za Vipavsko dolino to pomeni- lo pravo katastrofo in množično opuščanje nasadov, v najboljšem primeru pa nujno zamenjavo sort breskev za industrijo s tistimi za trg, kar pa bi pomenilo »žaganje« obstoječih nasadov, zasaditev novih in potem najmanj tri leta čakanja na prvo letino. Tudi v tem primeru uspeh še ne bi bil zagotovljen, saj so za prodajo na trgu primerne res le najboljše breskve, ki jih je zaradi številnih negativnih dejavnikov od burje, toče ... v Vipavski dolini težko pridelati. Zadnje dni se kot potencialni kupec Fructala neuradno omenja italijanska družba San Benedetto, ki nima svoje proizvodnje sokov, kar bi v primeru nakupa lahko pomenilo ohranitev proizvodnje. Vipavski sadjarji pa še naprej upajo, da bo Fructal, ki je bil januarja s strani potrošnikov razglašen za slovensko blagovno znamko, ki ji najbolj zaupajo, in katerega poslovanje je pozitivno, ostal v slovenskih rokah. (nn) GORICA - Ljubljanski nadškof in metropolit »Cerkev in država sta samostojni, toda sodelujeta« Anton Stres v centru Lojze Bratuž KARNIVAL Že razmišljajo o jubilejnem sprevodu Letošnje pustovanje se je komaj zaključilo, a se že pripravljajo na prihodnjo izvedbo. »Ker bomo prihodnje leto priredili že 15. pustni sprevod, razmišljamo, da bi na njem nastopil tudi voz društva Kar-nival, ki bi ga zgradili z deli vozov iz prejšnjih let. Zamisel je sicer še v povojih, vsekakor pa bi s tovrstnim vozom lahko pokazali, kako je naša povorka iz leto v leto rast-la,« pravi predsednik društva Kar-nival Luka Pisk in poudarja, da so poleg društvenih odbornikov k uspehu letošnjega pustovanja prispevali domača ekipa civilne zaščite, sovodenjski krvodajalci, re-darska služba in klub Osmica pri Mačku. Društvu Karnival so priskočili na pomoč tudi številni domačini, ki niso njegovi člani, svoj doprinos pa je dala tudi občinska uprava. Pisk posebno zahvalo namenja sovodenjski županji Alenki Florenin, ki je za šankom pomagala prirediteljem v soboto zvečer, vso nedeljo in med torkovim plesom, med katerim se je udeležila tudi izročitve posebnega priznanja ko-reografinji Jelki Bogatec in trem domačim striptizerjem. Martina Šolc med otroki FEIGLOVA KNJIŽNICA - Jutri Po mačku Hermanu, ki je iskal čarovnico, na vrsti klovnski noski Konec februarja se je skupina petnajstih otrok zbrala v mladinski sobi Feiglove knjižnice in prisluhnila pripovedi Martine Šolc o mucu, ki je iskal čarovnico. Pravljičarka v mačjem kostumu je prevzela radovedne malčke z zgodbico o potepuškem mačku Hermanu, ki je v knjižnici našel Enciklopedijo čaranja. Ko je prebral, da imajo čarovnice lastnega črnega mačka, je sklenil, da tudi sam poišče svojo čarovnico. Izvedel je, da imajo čarovnice črtaste nogavice, metlo, velik lonec in klobuk. Ko je opazil deklico s takšnimi nogavicami, je stekel k njej, ona pa je prestrašeno zbežala. Tudi gospo z ogromnim loncem je vprašal, če je čarovnica, a ga je jezna zapodila, prav tako smetar. Herman se je žalosten vrnil v knjižnico, kjer je srečal ljubke punčke in se začel z njimi igrati. Bile so čarovniške vajenke, ki so ga - v svoje in njegovo veselje - posvojile. Ob koncu pravljice so otroci prejeli v dar pisano čarobno paličico. Jutri ob 17. uri bo na vrsti pravljica »Kje domujejo klovnski noski«, ki jo bo pripovedovala Katerina Citter. foto l.k. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je bil v četrtek gost prvega izmed t.i. predavanj za utrjevanje duha, ki jih bodo odslej organizirali štandreška dekanija, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica. V dvorani centra Bratuž je po uvodnem pozdravu msgr. Oskarja Simčiča govoril o vlogi kristjana v sodobni družbi. Naše najvišje vrednote so v pluralnem svetu naše spričevalo, saj nam povedo, kdo smo, »zato ni vseeno, kako si Boga predstavljamo.« Današnja civilizacija je zelo zahtevna, marsikdo čuti utrujenost, »ne smemo pa se ji prepustiti, potrebujemo nov zagon«. To lahko dosežemo samo tako, da se povežemo v Cerkvi in z drugimi kristjani za temeljne evangeljske in krščanske vrednote, ki so v evropskem okolju velikokrat ogrožene. Za to pa potrebujemo notranjo gotovost in prepričanje, poznanje osnov krščanske vere, katere osrednja misel je Božja, brezpogojna in zastonjska ljubezen. Ljubljanski nadškof je nato razčlenil tri temeljne resnice o Jezusu Kristusu, in sicer učlovečenje, smrt na križu in vstajenje. Kristjani so za svet odgovorni na treh nivojih: zase, za bližnjega in za celotno družbo. »Odgovorni smo toliko, kolikor moremo glede na sredstva in moč, ki jih imamo na razpolago, da vplivamo na okolje. Večja je moč, večja je tudi odgovornost. Zato ima posebno odgovornost država, katere temeljne pristojnosti so red, pravičnost in varnost. Da zunanji red funkcionira, je nujno potrebno prepričanje človeka, to pa predpostavlja svobodo.« Predavatelj je govoril tudi o različnih modelih odnosov med državo in Cerkvijo. Najboljši je po njegovem mnenju tisti, ki ga označuje odprta ali pozitivna laičnost, v kateri sta Cerkev in država samostojni, toda sodelujeta. Spoštovati versko svobodo namreč ne pomeni le tolerirati, temveč zagotavljati državljanom možnost, da živijo kot verniki, če to hočejo. Vernost je globlje zakoreninjena v človeku kot katerikoli hobi, je veliko več od tega, saj - kot država - skrbi za skupno dobro. Smisel demokracije je namreč ohranjanje človekovega dostojanstva, to pa je moralna vrednota. Če hočemo - tako Stres -, da bo država funkcionirala, morajo te vrednote biti žive. Kristjani so klicani, da v javnosti živijo s strokovnostjo, osebno odgovornostjo in pričevanjem, v spoštovanju pluralnih rešitev, v iskanju sodelovanja in dialoga. Nosilec, ustvarjalec in cilj vseh družbenih ustanov je človek kot oseba. Na načelih solidarnosti in subsidiarno-sti si mora prizadevati za pravično državo, je poudaril ljubljanski gost in ob koncu govoril še o verski svobodi v šoli in o družini kot temelju družbe. Sklenil je z besedami, da so mladi Evropejci najbolj dragoceno bogastvo naše celine. Naslednji srečanji bosta 14. aprila o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja na temo »Kristus da! - Cerkev ne!? (Oskar Simčič). Nedelja, 13. marca 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Ko sem bil pred več kot petindvajsetimi leti prvič v Indiji, me je prevzel neverjeten življenjski utrip te očarljive in skrivnostne dežele velikih protislovij. Predvsem pa nepopisna obljudenost. Pot po severni in najbolj gosto naseljeni pokrajini Uttar Pradesh je potekala dobesedno skozi eno samo nepregledno množico. Gneča povsod, kamorkoli si obrnil pogled, da smo se skoznjo komajda prebijali v razmajanem, do roba in še čez natrpanem linijskem avtobusu. V posebnem spominu pa mi je ostal prihod v zakotno predhi-malajsko vas Haldvani, kjer nas je na tržnici potegnilo v vrtoglavi vrtinec nepopisnega vrveža, hrupa ter eksplozije barv in vonjav, da smo s tesnobo, strahom in neprijetnim občutkom nekakšne izgubljenosti iskali izhod iz njegovega utesnjujočega objema. Ta prizor mi pride na misel vsakokrat, ko se govori o naseljenosti in demografski rasti prebivalstva. Posebno živo pa mi je stopil pred oči ob napovedi, da nas bo kmalu na svetu 7 milijard. V teku tega leta naj bi se namreč nekje rodil Zemljan ali Zemljanka, ki bo dosegel(a) to fantastično demografsko mejo. Kdo bo ter kje in kdaj se bo to točno zgodilo, je nemogoče napovedati in nato najbrž še težje dokazati. Vest izzveni kot ekstravaganten in nenavaden statističen podatek, ki vzbuja prej radovednost kot zaskrbljenost in ob katerem se gre prej pošaliti, kot se resneje zamisliti. Igrivi bookmakerji so že dolgo na delu, kot bi šlo za kakšna pasja tekmovanja in navijajo stave bodisi o spolu "jubilejnega" novorojenčka, ali o kraju toliko pričakovanega dogodka, bodisi o tem, ali bo do rojstva sedem-milijardtega Zemljana prišlo septembra, kot napovedujejo mnogi, ali pa prej oziroma kasneje. Razigrali so se tudi že razni ljubitelji statističnih modelov. Za nekatere bi lahko bil 7 milijardni Zemljan, kot najbolj tipičen prebivalec planeta, Kitajec etnije Han, star 28 let, ki zasluži letno manj kot 12 tisoč dolarjev, ki je lastnik prenosnega telefončka, a nima računa v banki. To- čno temu opisu odgovarja namreč kar 9 milijonov ljudi. Znana revija National Geographic je svoji zadnji številki dodala celo poster z identikitom tipičnega prebivalca ter v ta namen uporabila in položila drugega čez drugega nič manj kot 190 tisoč fotografskih portretov. Ob tej podobi mi spet pridejo pred oči prizori s potovanj po azijskem kontinentu. Po Kitajski, ki je z milijardo in 300 milijoni prebivalcev najbolj naseljena na svetu in se bliža poldrugi milijardi, čeprav uvaja vsemogoče metode, od stimulativnih do prisilnih, da bi omejila rojstva. Pa spet po Indiji, ki je tudi že presegla milijardo prebivalcev in bo čez kakšno desetletje po predvidevanjih demografov prekosila Kitajsko, tako da bo prihodnji identikit najbrž odgovarjal mlademu Hindujcu, ki bo zaslužil letno komaj kaj več kot 12 tisoč dolarjev, ki bo razpolagal s telefončkom, a najbrž še ne bo imel računa v banki, ali pa bo celo na slabšem, kot današnji kitajski Han. Demografska rast se seveda ne bo ustavila pri sedmih milijardah. Že leta 2040 naj bi nas bilo več kot devet milijard. In to kljub konstantnemu nižanju stopnje rodnosti kot posledice naraščajočega blagostanja in vse večje uzaveščenosti ženske, ne le v mnogih predelih razvitega in industrijsko bogatejšega sveta, kjer je stopnja rodnosti že pod mejo naravnega obnavljanja prebivalstva (kar pomeni pod 2,1 otroka na žensko), temveč po malem tudi v revnejših in bolj zaostalih deželah, kjer pa je rodnost kljub temu še izredno visoka. Računajo, da se bo vsekakor več kot 95 odstotkov ljudi rodilo v državah v razvoju, kjer živi kar 90 odstotkov mladih med 15. in 24. letom starosti, to je tistih, ki komaj prihajajo v najvišjo rodno dobo in ki za demografe predstavljajo "gonilno silo prebivalstva'! V Braziliji je na primer ena četrtina prebivalstva stara manj kot petnajst let. Zanimiva je ob tem primerjava med revno Ugando in bogato Kanado, ki imata sedaj približno enako število prebivalstva. Prva ima 34 milijonov prebivalcev, druga pa 31 milijonov. Po predvidevanjih Združenih narodov bo leta 2050 štela Uganda 96 milijonov ljudi, Kanada pa 42 milijonov. Za statistiko naj še povemo, da bo Slovenija, ki ima danes 2,2 milijona prebivalcev, štela po projekcijah evropske demografske agencije le 1,88 milijona ljudi. Številke so seveda številke. S številkami lahko označimo pojave, ne moremo pa z njimi opredeliti bistva človeštva, njegovih življenjskih potreb, želja, pričakovanj ter skrbi in strahov. Z njimi se lahko do sitega poigravamo, problemi, ki se skrivajo za njimi, pa so nekaj drugega. In tudi kadar se zazremo v to grozljivo številko sedem z devetimi ničlami, za katero bi potrebovali dvesto let, da bi jo samo naglas prešteli, zaslutimo za njo vrsto nadlog, ki povezujejo vrtoglavo naraščanje števila svetovnega prebivalstva s problemi lakote, pomanjkanja vode, revščine, brezposelnosti, vojn, množičnih migracij, onesnaževanja okolja, podnebnih sprememb in še bi lahko naštevali. Nekateri označujejo demografsko eksplozijo za "mater vseh sodobnih tragedij'. Naj bo oznaka še tako pretirana, se le ne da tajiti, da odpira eksponentna rast prebivalstva vrsto resnih vprašanj, začenši z vprašanjem, če bo po tej poti v prihodnjih desetletjih dovolj prostora in resursov za vse. Običajni ljubitelji številk so sicer izračunali, da bi se dalo strpati sedem milijard ljudi na prostoru s površino "le" 1200 kvadratnih kilometrov, kar je za dve tržaški in dve goriški pokrajini skupaj, in da torej prostora še več kot dovolj. Toda vprašanje je, ali bo tudi dovolj prehrane, dela, energetskih virov, pravične porazdelitve dobrin, družbenega miru, zdravstvene oskrbe, izobraževalnega razvoja, podnebne stabilnosti in drugih nujnih pogojev ne le za dobro počutje človeštva, temveč tudi za njegovo preživetje. Z višine svojih življenjskih izkušenj in spoznanj opazujem življenje okrog sebe. Na neki način se smatram za srečnega, ker pripadam skupnosti in generaciji, ki sta šli skozi različne razvojne faze. Na skromni kmetiji skromne kraške vasice, kot so Padriče, v mojih otroških letih še ni bilo pri hiši niti pitne vode, da o vseh drugih pripomočkih tehnološkega napredka, kot so telefon, hladilnik, pral- ni stroj, traktor, avtomobil itd. sploh ne govorimo. Po vodo je bilo treba z vrčem k občinskemu vodnjaku sredi vasi. Zlasti pozimi smo se lahko v vedru okopali le občasno, in sicer v hlevu, ker je bilo ob živini topleje. Potem so se razmere iz leta v leto izboljševale in dosegli smo vse tisto, kar si človek srednjega sloja lahko privošči v današnjem zahodnem svetu. Vendar, kot kaže, se ta razvoj začenja počasi zatikati. Na svoje male vnučke v zibelki gledam z večjo zaskrbljenostjo, kot sem gledal na lastne sinove. Zahodni svet se prebija skozi resne krize in vprašanje je, kaj bo z današnjimi otroci čez petdeset let, ko naj bi, kot jaz sedaj, uživali pokojnino. Pa še nekaj sili ob vsem tem k razmišljanju. Kmečka vas, v kateri sem doraščal in ki je štela borih šestdeset ali sedemdeset hiš, se je v zadnjih dveh ali treh desetletjih tako preoblikovala, razširila in vedenjsko ter jezikovno spremenila, da se je skoraj ne da prepoznati. Tudi to je rezultat demografskih premikov, ob katerih se velja zamisliti. Skratka, če beležimo tako izrazite spremembe v skromni vasici na robu skromnega mesteca, kot je Trst, kakšne spremembe lahko šele pričakujemo na svetovni ravni. In pri tem nas podatek, da nas je že skoraj sedem milijard in da nas bo še več, upravičeno vznemirja. Vsako sekundo se v svetu rodi pet ljudi in umreta dva. Manjša umrljivost, izboljšanje zdravstvene oskrbe in daljšanje življenjske dobe (leta 1953 je bila srednja življenjska doba 53 let, danes je 69 let) sta pripomogla, da se je v zadnjih sto letih število svetovnega prebivalstva povečalo za štirikrat. Svet je leta 1800 štel le eno milijardo duš. Treba je bilo počakati 130 let, da je prebivalstvo naraslo na dve milijardi, nakar je šlo vse zelo hitro. Leta 1960 nas je bilo že tri milijarde, leta 74 štiri milijarde, leta 87 pet milijard, leta 1999 šest milijard. Letos bomo presegli sedem milijard, leta 2045 pa bo vseh Zemljanov preko devet milijard. Skokovito narašča urbano prebivalstvo (ki je leta 2008 prehitelo ruralno). Leta 1975 so bila samo tri velemesta z več kot 10 milijoni prebivalstva (Ciudad Mexico, New York in Tokjo), danes jih je že 21. Nekatera mesta tretjega sveta, kot na primer Daka v Bangladešu ali Kinšasa v Demokratični republiki Kongo štejeta že sedaj štiridesetkrat več prebivalcev kot leta 1950. Južno od Sahare se še vedno rodi pet otrok na žensko, v Nigru celo sedem. Po drugi strani pa predstavlja precejšnjo nevarnost za prihodnja družbena ravnotežja staranje prebivalstva, kar lahko privede do tega, da se bosta preobremenjena zdravstveni in pokojninski sistem sesula. Računajo, da bo leta 2030 kar 33 odstotkov starih več kot 65 let, medtem ko jih je bilo leta 1960 le 14 odstotkov. Samo v razviti Nemčiji jih bo 49 odstotkov (leta 1960 le 16%). Neizbežno je, da bo ta razvoj privedel do občutnih političnih in družbenih preobratov. Ob teh neverjetnih demografskih podatkih nas kar nekam neprijetno presenetita vsaj druga dva niza podatkov, ki sta že na prvi pogled hudo navzkriž z demografsko krivuljo. Prvi zadeva podatke o izkoriščanju resursov, drugi pa njihovo razdelitev. Medtem ko se je število prebivalstva povečalo za štirikrat, se je na primer poraba žit povečala za petkrat, poraba energije za več kot desetkrat, poraba fosilnih goriv pa za kar petnajstkrat. Po drugi strani pa le pet odstotkov (bogatejših) prebivalcev porabi kar 23 odstotkov resursov, 13 odstotkov (revnih) pa nima dostopa do pitne vode, 38 odstotkov nima ustreznih higienskih struktur, da ne omenimo dejstva, da je še vedno 800 milijonov ljudi podhranjenih. Po podatkih Svetovne banke 15 odstotkov prebivalstva živi v 22 bogatejših državah s povprečnim dohodkom 25 tisoč dolarjev na leto, ostalih 85 odstotkov pa se preživlja s povprečno 5 tisoč dolarji letno. Bodoči scenarij spričo vseh teh ugotovitev ni najbolj obetajoč. Prekomerna demografska rast in potratna uporaba razpoložljivih naravnih (in umetnih) dobrin lahko privede človeštvo na rob prepada, od katerega je le majhen korak do izginotja vrste. Izvedenci ugotavljajo, da izpuščanje toplogrednih plinov zaradi nebrzdane uporabe fosilnih goriv presegajo zmogljivosti za njihovo onesposobitev. Krčenje gozdov presega stopnjo prirastka in uporaba talne vode presega možnosti njenega obnavljanja. Kmetijstvo je podvrženo togim določilom globalnega trga, ki ne izkorišča ob- delovalne zemlje v imenu potreb prebivalstva, temveč v imenu profita redkih posameznikov. Revščina namreč ni neka objektivna, od Boga določena danost, temveč je rezultat izkoriščanja človeka po človeku. Neenakost med bogatimi in revnimi deželami pa je ključni razlog nepravične porazdelitve dobrin. V revni Angoli so na primer, kot pravijo, vsi pogoji za tri letne setve in žetve koruze, vendar do tega ne pride, ker si tamkajšnji kmetje ne morejo privoščiti primernih semen (ki jih kontrolirajo pohlepne multinacionalke), gnojil in obdelovalnih strojev. Dejstva so dokaj zgovorna, toda oblastveniki sveta se zlepa nočejo sprijazniti z mislijo, da bo treba prej ali slej (če ni že prepozno) korenito spremeniti poglede na bodoči razvoj ter na način gospodarjenja in odnose do ljudi. Skratka, lahko bi utopično spregovorili z našim Goriškim slavčkom Simonom Gregorčičem, ki je napisal: "Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat, s prav srčnimi čutili" Ko se spričo mnogih nevarnosti, ki nam pretijo in za katere smo v veliki meri krivi sami, sprašujemo o usodi našega planeta in človeštva na njem, se seveda pojavljajo tako optimistična kot pesimistična mnenja. Optimist bi dejal, da se je človek s svojo iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo vselej znal potegniti iz sleherne zagate in mu bo to uspelo tudi v prihodnje. Res je, da so v preteklosti mnoge črnoglede napovedi klavrno propadle. Začenši z napovedjo znanega angleškega pastorja, sociologa in demografa Thomasa Malthusa, ki je leta 1798 teoretiziral, da se prebivalstvo množi hitreje od prehrane, ki jo lahko proizvede. "Človekova drama je v tem, da se z užitkom plodi, proizvaja pa z muko," je zapisal. Ta razkorak med rastjo prebivalstva in proizvodnjo hrane naj bi po njegovem vodil v neizbežne izbruhe lakote in pomanjkanja, pa tudi vojn in epidemij. To se ni zgodilo (če seveda odštejemo vojne, ki so vedno divjale po svetu in še divjajo). Človeku je uspelo proizvesti dovolj hrane in tudi danes je je, kot bi dejal švicarski sociolog Jean Ziegler, dovolj, da bi z njo nasitili znatno več kot sedem milijard ljudi, le da je skrajno slabo porazdeljena. Če se Malthusove (in drugih njemu sorodnih demografov) prerokbe propadle, pa še ni rečeno, da ne velja prisluhniti mnogim današnjim mislecem, ki menijo, da so posegi stalno množečih se človeških bitij v živo tkivo našega planeta, kar neposredno vpliva na njegovo podnebje, tako koreniti, da izgubljamo nad njimi vsako kontrolo. To nas lahko drago stane. Zemlja, pravi Nobelovec Paul Crutzen, je stopila v novo geološko obdobje, "kjer je človek gonilna sila sprememb na planetu". Iz holoce-na smo torej stopili v antropocen (anthropos - človek), meni Crutzen. Sloviti biolog Frank Fenner, človek, ki je dokončno premagal črne koze, pa dodaja, da je "vpliv človeka na okolje lahko tako uničujoč, kot sta bila v davni preteklosti ledena doba, ali padec kometa'. Ta vpliv pa je po njegovem mnenju tako močan, da bo človek že v teku prihodnjih sto let izumrl skupaj z mnogimi drugimi živalskimi vrstami. Tudi za slovenskega filozofa Slavoja Žižka je človek geološki dejavnik, ki si z lastnimi rokami pripravlja apokaliptičen konec. Problem preživetja človeške vrste je po njegovem mnenju rešljiv samo, "če poprej rešimo zagato potratnega kapitalističnega načina produkcije". Črnogledom lahko verjamemo, ali ne. Ne moremo pa prezreti dejstva, da imajo prav, ko ugotavljajo, da vladajoči sistem, ki ga navdihuje kapital in mu je profit glavni cilj, ne upošteva človeka in njegovega dostojanstva in ravna z dobrinami matere Zemlje kot svinja z mehom. In to bi znalo človeštvo res drago plačati. Sicer pa so takšna razmišljanja v nasprotju z interesi sistema, zato ni naključje, da se o teh tako pomembnih zadevah tako malo govori in piše. Vest o sedmih milijardah Zemljanov mora za stratege sedanjega načina življenja in proizvodnje ostati le statističen podatek, ob katerem lahko prosto razvijamo svojo igrivo domišljijo. Toda ne preveč, da ne bi prizadeli računov mogotcev. In vendar bi se morali resno vprašati, če smo seveda sploh še v času, da spremenimo dosedanji pogubni način proizvajanja in porabe hrane in energije, ki nas najbrž res pelje proti robu prepada. priloga primorskega dnevnika poročna priloga prilogo pripravila ™cmedia za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Kraj poroke ni malenkost Poroka ni samo združitev dveh ljudi, ki se odločita, da bosta hodila po skupni poti, je tudi zgodba glamurja, tančic in šelestenja svile. Če je le možno v pravljičnem ambientu gradu v družbi prijateljev, s katerimi ste leta nazaj pričakali marsikatero jutro. Za potek poroke brez zapletov, da ne bo grenkega priokusa, je potrebna natančna organizacija. Ne samo, da vas zna občasno v slabo voljo spraviti pomanjkanje časa in morebiti celo informacij, tudi ko je na voljo dovolj časa, je smiselno, da si oblikujete časovnico skorajda neskončnih opravil, ki jih je treba za ta veseli dan opraviti. Ta poseben, poročni dan, lahko preživite doma ali v tujini, na kateri od eksotičnih destinacij, lahko pa se poročite doma in v eksotične kraje odidete že poročeni. Pri organizaciji poroke ne gre samo za izbor garderobe in zabavo, ki je prijatelji ne bodo nikoli pozabili, ampak ne smete pozabiti tudi na številne drobne malenkosti, ki naredijo poroko pravljično. Ker kraj poroke ni malenkost, se odločitvi o tem kje se želite poročiti ali kam želite po poroki odpotovati s partnerjem še posebej posvetite. Preučite možnosti izbire, združite vaše dolgotrajne želje s poročnim potovanjem, kjer vaju teden ali dva ne bo nihče zmotil. Ko se vrnete, je pred vama novo poglavje življenja. Cvetje ni malenkost Poročni šopek je nevestin najpomembnejši dodatek na poroki in kot pravijo poznavalci tudi najpomembnejši šopek njenega življenja. Poročni šopek mora odražati, kot pravijo poročni cvetličarji, želje mladoporočencev. Ni pomembna samo vrsta, ampak tudi barva cvetja. Izbor celotnega cvetličnega aranžmaja je seveda odvisen in mora biti usklajen z osebnostima in stilom poročne garderobe, pravijo strokovnjaki. Izbor šopkov je brezmejen, od vedno priljubljenega bidermajerskega, kjer je sredinski cvet enak vsem ostalim cvetom, ti pa so simetrično razporejeni okrog njega z dodatki, do številnih drugih. Najbolj poznani so na primer okrogel ali padajoči šopek, šopek kot žezlo ali krogla. Pri načrtovanju bodite pozorni, da so vsi cvetlični aranžmaji, ki se pojavljajo kjerkoli na poroki, med seboj skladni. Tako poročni šopek kot naprsni šopki so vsak zase paše za oči, a skupaj s cvetjem slavnostnega prostora, slavnostnega avtomobila in cerkve naj odražajo celoten slog poroke: klasičen, romantičen, eleganten, minimalističen, naraven... Poleg upoštevanja siceršnjega sloga poroke, ne pozabite upoštevati tudi letni čas, ko bo potekala poroka. Ne samo, da je določeno cvetje lažje K Folostudio BP 08 Prašek 212 - Trst 328 9430/24 ftilograf dobavljivo v določenih letnih časih, ampak je tudi cenejše. Celotna dekoracija se mora, če želite pričarati prijetno sproščeno vzdušje, skladati z okoljem. Velja splošno pravilo, da so roza, nebesno modra, nežno zelena, nežni srebrni toni in krem barva pomladne barve, vijolična, marelična, rumena in bledo modra barve poletja, temno roza, olivno zelena, temno rdeča in bakrena pa barve jeseni. Za zimske barve veljajo srebrna, bež in seveda bela. Lepota trenutka in smisel kompozicije Tudi fotografije in film s poroke niso zanemarljivi. Seveda še nobena poroka ni minila brez fotografiranja. Fotografije so zakladnica osebne in družinske kronologije, zato poskrbite za fotografa in snemalca, ki sta resnično vešča svojega dela. Če je kakšen profesionalec med prijatelji in znanci, prosite njega, sicer pa raje kot da fotografiranje in snemanje prepustite naključju, najemite profesionalce. Ti se zavedajo odgovornosti beleženja enega najsrečnejših trenutkov življenja. Sodobni pristop poročne fotografije celo narekuje dva fotografa. Gre namreč za to, da dva fotografa lahko zagotovita prepletanje številnih trenutkov, istočasno pa ovekovečita isti trenutek iz različnih kotov. Trenutke nato sestavijo v celovito zgodbo, ki jo boste, ko bo zabeležena v poročni knjigi, z veseljem večkrat vzeli v roke. Z užitki jo boste prelistavali še dolga leta, ko boste želeli obuditi spomine na poročni dan. Gledali jo boste tudi z vnuki. Poleg poročne zgodbe, se, če tako želite, dogovorite tudi za fotografiranje priprav na poroko pri ženinu in nevesti, prihod ženina na nevestin dom in obratno, ali morda fotografiranje v naravi. Kot v pravljici Kje se boste poročili, je ena najpomembnejših vprašanj v poročni zgodbi. Od odgovora je odvisno, koliko prej morate začeti z načrtovanjem poroke v kraju, ki ste ga izbrali za tistega, ki vas bo z nekom trajno povezal. Že domače okolje ponuja neštete možnosti, poročite pa se lahko tudi v številnih državah po svetu. Odločite se ali bi poroko, vsaj del tega pomembnega dogodka, slavili na gradu, v hotelu, na travniku. Sodobni poročni trendi ponujajo številne tematsko obarvane poroke, od viteške do gosposke poroke, poroke na prostem, celo na reki ali jezeru. Oblikujte še rezervni scenarij, če bi ne glede na vremenske napovedi na vaš poročni dan deževalo. Upoštevajte, da se lahko pri poroki na prostem pojavijo številne težave. Poleti je na primer lahko problematična vročina, v ostalih letnih časih pa je lahko v večernih urah precej hladno. Strokovnjaki za organizacijo porok vam bodo svetovali tudi, da naj sonce gostom nikoli ne sije v oči, ampak naj bo prostor zasnovan tako, da bodo sončni žarki greli hrbte svatov. Ne bo prijetno tudi če ne bo dežja, temveč bo prekomerno pihalo. Če bo slavje potekalo v šotoru, poskrbite, da bo ta res stabilen, zlasti ob obali zna nepričakovano močno zapihati. Tudi kitajska svila in šifon se ne obneseta dobro, če piha. Strokovnjaki za organizacijo porok v primeru, ko se želite poročiti v domačem okolju svetujejo, da napišete seznam svatov in preštejete koliko svatov, ki so iz bolj oddaljenih krajev, bo potrebovalo nočitev po poročni zabavi. Eksotične plaže Poroke v tujini so, poleg poročnih potovanj, vedno bolj priljubljene. Strošek je za mladoporočence lahko visok, vendar ga je možno znižati, če se par odpove siceršnjim darilom, ki bi jih prejel ob poroki, odpre račun pri katerem od ponudnikov potovanj v eksotične poročne kraje in o tem obvesti svate oz. sorodnike. Nenazadnje odpade na ta način tudi dilema s čim ob poroki obdarovati par. poročna priloga o priloga primorskega dnevnika brezplačna št. 800.129.452 za vašo reklamo na Primorskem dnevniku Najlepše darilo je, da par obdarujemo s tem, kar si sama najbolj želita. Če je to poroka na eni od azijskih plaž in smo kot obdarovalci lahko del te zgodbe, potem je to odlična rešitev. Za poroke v tujini je veliko razlogov, nekateri pari si preprosto želijo, da je poročni dan samo njun. Na romantični plaži daleč nekje, pod palmo ali pa sredi bujnega tropskega cvetja je odklop od vsakdanjika enostavnejši in uspeh je nedvomno zagotovljen. Poročite se lahko v katerikoli državi, kjer njihova zakonodaja dovoljuje poroko tujcev. Ker je poročni turizem vedno bolj priljubljen, je tudi takšnih držav vedno več. Je pa tudi kar nekaj držav, kjer organizirajo le simbolične poroke. S čimer ni nič narobe. Par uživa na želeni destinaciji, kjer je opravljen sanjski obred, po povratku domov pa se par še uradno poroči in sklene zakonsko zvezo pred pristojnimi oblastmi. Od Havajev do Fidžija Izbor poročnih destinacij je širok, od Sejšelov, Mavriciusa, Fidžija do Barbadosa ali Južne Afrike. Lahko pa se preprosto poročite v kateri od evropskih prestolnic ali na primer v provansalski preriji ali na norveškem fjordu. Ko boste izbrali vaš sanjski kraj, se podajte v katero od specializiranih agencij, ki se ukvarja s porokami in poročnimi potovanji. Tudi če ga še niste izbrali, se odpravite v agencijo, kjer vam bodo našteli možne destinacije in predstavili posamezne aranžmaje v različnih deželah širom sveta. Program vam bodo oblikovali po meri, skladno z vašimi željami in pričakovanji. Prav tako kot za poroko doma, je potrebno poroko v tujini skrbno načrtovati. Manj načrtovanja, toda še vedno nekaj, je pri poročnih potovanjih. Na eksotičnih destinacijah potekajo poroke večinoma v okviru hotelov ali vil, poročite pa se lahko, če se tako prej dogovorite, praktično kjerkoli. Razkošni hotelski paketi v rajskih deželah vključujejo okrasitev kraja poroke, glasbo, sanjske cvetlične aranžmaje, poročno torto, šampanjec, poročno večerjo, izlete, fotografa, v najprestižnejših paketih boste deležni tudi masaže in frizerja. Seveda je vsebina vsakega paketa odvisna od cene, ampak za tako pomemben dogodek kot je poroka, naj vam cena ne bo edino merilo. Pregovorno so ena najbolj romantičnih destinacij za poroko Havaji. Ta najmanjša izmed petdesetih zveznih držav ima rajske plaže. Poroke na otočju Havaji potekajo na štirih otokih, od katerih vsakega odlikujejo svoje značilnosti. Rajske plaže boste našli tudi na Maldivih s čudovitimi morskimi grebeni, kjer ni velikih hotelskih kompleksov, ampak so gostje največkrat nameščeni v bungalovih na vodi. Poseben čar ima nekdanja francoska kolonija Mavricius. Skozi stoletja so se na otoku srečevali priseljenci od vsepovsod, Evropejci, Afričani, Indijci, Kitajci, Arabci in tako postali del talilnega lonca kultur, kar je vidno še danes. Glavno mesto Mavriciusa Port Louis velja za najbolj živahno mesto celotnega Indijskega oceana in odraža svojevrsten temperament uživanja življenja. Če želite izbrati lokacijo, kjer se prepletata tradicija in moderno izberite Bali, enega izmed najbolj znanih indonezijskih otokov, kjer prevladujejo, v nasprotju z večino Indonezije, hinduisti. Turizem je še vedno najbolj razširjen na južni obali. Toplo morje je na več mestih primerno tudi za surfanje, medtem ko je večina naravnih plaž zaradi plitve vode neprimerna za plavanje. Poznavalci pravijo, da je voda neprimerna za MARINIGH I j QANT kopanje tudi zaradi umazanije, ki pride z rekami v morje. Ampak, ker je Bali zakladnica zgodovine in kulture in ker so turisti nastanjeni v resortih, kjer so standardi visoki, ni razloga, da se ne bi odločili za ta za mnoge najbolj sanjski kraj, ki so ga kadarkoli videli. Severna obala je zanimiva zlasti za potapljače, kjer je mnogo koralnih vrtov, pritegnejo pa tudi razbitine znanih ladij. Palme, izjemno droben bel pesek in izrazito ognjeni sončni zahodi pa so doma na Fidžiju. Tam vas čakajo tropske lagune in koralni grebeni, kjer boste nemoteno uživali do vašega povratka na novi življenjski poti. CANALJII:?vS. VVOOLRICH uDKlH D-IC'1*. nnClL T-rg Cnavr, IS 3V>T* - Trik T*I \n Fax 0441 7916» pred cona nOitttrliirtO petiim, Hk oh vitflodiJfspflarTmf Trgovina MO&KA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za priložn.Qsti 1 6 Nedelja, 13. marca 2011 NEDELJSKE TEME Od pravilnega sajenja sadnega drevja je v veliki meri odvisen tudi kasnejši pridelek / STROKOVNI NASVETI Navodila za sajenje sadnega drevja Svetovalna služba KZ v sodelovanju zZKB Po mrzlem februarju so v mesecu marcu ugodne okoljske razmere za sajenje sadnega drevja. V ta namen navajamo osnovna navodila, ki jih moramo upoštevali pri tem opravilu. Ta navodila so prilagojena sajenju v jamo, ker je ta način v naših krajih, kjer so sadni nasadi zelo redki in so pretežno prisotni sadni vrtovi, najbolj razširjen. Saditvena razdalja Saditvena razdalja je odvisna od velikosti drevesa, podnebja in zemlje. Velikost drevesa je odvisna od sadne vrste, sorte, podlage in vzgojne oblike. Vse te dejavnike moramo upoštevati pri sajenju, sicer nastanejo pri upravljanju sadovnjaka lahko težave. Posebej je važna gojitvena oblika, ki največ odloča o razdalji sajenja, saj potrebuje sploščena gojitvena oblika manjši medvrstni prostor kakor okrogla. Pri nas gojimo sadno drevje pretežno v okrogli gojitveni obliki, zato morajo biti razdalje med drevesi večje. Z ozirom na omenjene dejavnike pa so razlike glede življenjskega prostora zelo velike in gredo od 4-5 kv.m. (na primer hruška na kutini) do 100 kv.m. (na primer oreh). Opraševanje Pri sajenju moramo upoštevati tudi opraševalne odnose med rastlinami in čas cvetenja posameznih sort. Če sajeno drevo (odvisno od vrste in sorte) ni samooplodno, moramo saditi še drevo sorte, ki ga opraši, sicer ne bomo imeli želenega rezultata. Način sajenja Drevesa so lahko razporejena v obliki kvadrata, pravokot-nika ali trikotnika. Na kvadratno razporejenih drevesih je med-vrstna razdalja enaka vrstni razdalji, s čemer omogočimo obdelavo zemlje v podolžni in poprečni smeri, ker močno olajša delo s stroji. Pri pravokotnem sajenju je medvrstna razdalja večja od razdalje dreves v vrsti. Tako sadimo drevesa, ki jih bomo vzgojili v okroglo piramidno ali špalirno gojitveno obliko. Pri trikotnem sajenju so drevesa razporejena v obliki eno-straničnega ali enakokrakega trikotnika. Na ta način povečamo število dreves na enoto površine za okoli 10%. Tako sadimo drevesa, ki jih bomo vzgojili v naravno okroglo vzgojno obliko. Število dreves na enoto površine Število dreves izračunamo tako, da pomnožimo medvrstno razdaljo z razdaljo v vrsti in z dobljeno površino, ki jo zavzema eno drevo, delimo razpoložljivo površino.Če so drevesa sajena v pravokotnem sistemu, z medvrstno razdaljo 6 m in razdaljo v vrsti 4 m, izračunamo število dreves tako, da delimo saditveno površino, s tisto ki jo zajema drevo. (6x4= 24 kv.m.). Na 100 kvadratnih metrov bomo sadili povprečno 4 drevesa ( 100 kv.m. / 24kv.m. = 4,2). Isti postopek uporabljamo za določanje števila dreves na enoto površine pri pravokotnem sajenju. Izbira sadik Uspeh sajenja je v dobri meri odvisen od sadilnega materiala. Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in ravno deblo, z dobro razvitimi brsti in dozorelim lesom. Korenine naj bodo zdrave, lepe in ne polomljene. Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 m, medtem ko naj imajo dveletne sadike v višini krošnje razvitih 4 do 5 mladik. Izkušen sadjar sadi raje enoletne sadike, ker jih lahko oblikuje po svoji želji. Sadjar-začetnik pa naj kupi dveletne sadike, ki imajo že oblikovano krošnjo in določeno višino debla. Spravljanje sadik Če sadik ne posadimo takoj po nakupu na stalen prostor, jih zakopljemo na varno mesto v vrtu. Sadike polagamo v izkopan jarek, drugo poleg druge in jih sproti zasipavamo z zemljo, tako da med sadikami ni praznega prostora. Sajenje v jame Skopljemo jamo široko in globoko najmanj 50 cm (50cm X 50 cm). Pri bujnih podlagah in sadnih vrstah z večjo rastjo lahko doseže širina jame 100-150 cm. Pri tem ločimo zemljo zgornje plasti (20-30 cm) od spodnje. Ob sajenju poskrbimo za pravilno namestitev kola. Kol zasadimo v dno jame tik ob sadiki in sicer na njeni južni strani. Sadiko na lahko privežemo h kolu. Nato zasujemo spodnji del jame z zemljo, ki smo jo izkopali iz nižje plasti. Na to zemljo položimo tisto iz zgornje plasti, ki jo skrbno razdrobimo in nanjo položimo korenine sadike. Slednje skrbno razporedimo in zagrnemo z mešanico zemlje iz prve plasti in šote v razmerju 4/1. Med zagrinjanjem sadiko potresemo, da zemlja izpolni vsa prazna mesta med koreninami. Nato namečemo še dodatno plast zemlje in jo z nogo dobro potlačimo, da se zemlja in korenine sprime-jo in da ni vmesnih praznih mest. Posebno pozornost moramo posvetiti globini sajenja. Najbolje je, če sadiko sadimo do iste globine, kot je bila zasajena v drevesnici. Pazimo, da je cepljeno mesto 15-20 cm nad površino zemlje. Ob vsaki sadiki dodamo, če z njimi razpolagamo, 10-20 kg udelanega gnoja ob obodu jame. Pri tem pazimo, da gnoj ne pride v dotik s koreninami, sicer bi jih lahko poškodoval. Posajeno drevo temeljito zalijemo in dognojimo s 100-250 gramov dušičnega gnojila v obliki nitromonkala.Jamo prekrijemo še z malo suhe zemlje, da preprečimo izhlapevanje vode. Založno gnojenje Preden pričnemo kopati jamo pripravimo še rudninska gnojila. Za vsako sadilno jamo potrebujemo 1 kg fosfornega gnojila (Superfosfata) in 0,5 kg kalijevega gnojila (kalijev sulfat). Uporabljamo lahko tudi kombinirana gnojila, ki vsebujejo kalij (K) in fosfor (P). Odmerek tega gnojila je odvisen od vsebnosti teh dveh elementov v njem. Gnojila pomešamo z zemljo, ki jo izkopljemo. SLOVENIJA Skrb za zaščito kmetijskih zemljišč Kmetijstvo se tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih sooča s perečim problemom odtujevanja zemljišč od prvotne namembnosti. Potrebo po varstvu kmetijskih zemljišč narekuje njihovo hitro odtujevanje od primarnega sektorja v prid drugim. To potrjujejo zaskrbljujoči statistični podatki, ki nam povedo, da je imela Slovenija leta 1991 v uporabi 561.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, leta 2009 pa samo še 468.000. Obseg najboljših kmetijskih zemljišč, to so njive in vrtovi, se je v tem času zmanjšal s 195.000 na 175.000 hektarjev. Prikazano zaskrbljujoče stanje je prepričalo slovensko vlado o potrebi, da sprejme ustrezne zakonske ukrepe. V ta namen je pred kratkim sprejela predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Cilji zakona so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Predlagana novela (zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona) opredeljuje trajna kmetijska zem- ljišča, ki so za pridelavo hrane najpomembnejša. Teh bo v Sloveniji predvidoma 150.000 hektarjev in bodo izjemno zaščitena. Na njih ne bo možna nobena oblika nekmetijske uporabe. Drugih kmetijskih zemljišč bo približno 350.000 hektarjev, ki bodo prav tako zaščitena, a z razumevanjem za prostorske potrebe. Dodatna novost, ki jo predvideva novela, je mehanizem finančnega nadomestila. Gre za odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo plačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Novela zajema še druge zanimive novosti, ki zadevajo preprečevanje in zmanjševanje zaraščanja zemljišč ter promet z njimi. Posebno zanimiva pa je določba, da bo lahko lokalna skupnost izjemoma, če to ne bo v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine, na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtovala kmetijske objekte, ki bodo neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB ČAS JE ZA SAJENJE Gojenje čebule in česna Čebula in česen sta tudi po naših vrtovih precej razširjeni vrtnini. Ker je sedaj čas, da ju sadimo, bomo njuno gojenje podrobneje opisali. ČEBULAa (Allium cepa) je ena najbolj poznanih in gojenih rastlin na svetu. Od rastline uporabljamo podzemski del. To so pravzaprav koncentrični beli mesnati listi, ki vsebujejo veliko sladkorjev. Zaradi tega je čebula hranilna. Iz čebule se razvijejo pravi listi zelene barve. Čebula vsebuje veliko eteričnih olj, sladkorjev, veliko vitamina C, kalija, kalcija in fosforja. Vsebuje tudi žveplo, ki daje čebuli značilno aromo, a tudi povzroči solzenje. Čebula je dvoletna rastlina. V prvem letu se iz semena razvije rastlina, pod zemljo pa čebula. V naslednjem letu rastlina cveti. Pridelovalce zanima le podzemski del, gojimo pa jo le eno leto. Cvetenje čebule je zanimivo le za tiste, ki pridelujejo seme. V glavnem poznamo dve skupini čebule: rdečo, ki ima močnejši okus in ki je primerna kot začimba in pa belo čebulo, ki je bolj sladkega okusa in je zato primernejša za surovo uporabo. Sorte obenem delimo v zgodnje in pozne. Čebula se prilagodi različnim tlom, najraje pa ima lahka mešana tla z dobro razpadlo organsko snovjo. Prijajo ji rahlo kisla do nevtralna tla. V kolobarju naj si ne sledi sama sebi, niti ne rastlinam, ki pripadajo isti botanični družini, kot so česen, por in šalotka. Za gojenje čebule moramo tla dobro pripraviti. Obdelamo jih približno 25 cm globoko. Kjer je nevarno, da bi voda zastajala, nekoliko dvignemo gredice. Čebula ne potrebuje hlevskega gnoja za rast, posebno če je bila prejšnja kultura dobro pognojena. Le v primeru zelo revnih tal pred sajenjem gnojimo s dobro zrelim, skoraj preperelim hlevskim gnojem. Gnojimo lahko tudi z mineralnimi gnojili. Bolje je, če gnojilo vsebuje tudi žveplo, saj ga čebula precej potrebuje za rast. Z dušikom ne smemo pretiravati. Čebulo vzgajamo iz semen, sadik ali čebulčka. Gojenje čebule s sejanjem je zelo dolg proces, traja 6 ali tudi več mesecev. Najboljši in najbolj razširjeni način je, da sadimo čebulčke. Sadimo jih od marca do začetka aprila. Ta sistem je zelo dober za vrtnarje, ki imajo majhne površine. Obenem je to zelo enostavno in uspeh je zagotovljen. Na 10 kvadratnih metrov površine porabimo približno 1 kg čebulčkov. Čebulčke sadimo tik pod površino zemlje. Med gojenjem po potrebi čebulo gnojimo z mešanimi gnojili. Važno je tudi, da zatiramo plevel, saj posebno na začetku čebula zelo počasi raste. Redno zalivamo, a ne preveč, do največ 20 dni pred pobiranjem. Čebulo lahko pobiramo tudi, ko še ni popolnoma zrela, če jo uporabljamo svežo. Drugače počakamo, da so listi popolnoma suhi. Povežemo jih v kite in jih obesimo, da se dobro posušijo. ČESEN (Allium sativum) gojimo na podoben način, kot čebulo. Sadimo ga lahko vse do začetka aprila. Česen sadimo tudi jeseni. Decembra in januarja pa ga lahko sadimo le v zavetnih krajih z bolj milim podnebjem. Zemljo moramo dobro pripraviti. V primeru težje zemlje nekoliko dvignemo gredice. Na 10 kvadratnih metrih sadimo približno 1 kg semenskega česna. Bolj debeli stroki imajo več rezervnih snovi, zato vzklijejo prej, kot manjši. Zelo važno je, da je konica obrnjena navzgor. Za posaditev uporabimo le tiste stroke, ki so se razvili na zunanji strani glave, ne pa centralnega. Stroki bolje rastejo, če jih prej hranimo pri 7 stopinjah in v bolj vlažnem prostoru. Tudi česen je dvoletna rastlina. Sadimo ga v vrste, ki so oddaljene 25-40 cm ena od druge, razdalja v vrsti pa naj bo 15 cm. Zemlja naj ne bo pognojena s svežim hlevskim gnojem. Sicer glavice rade gnijejo in se zmanjša kakovost česna. Najbolj primerno je zato, da ga posadimo na gredice, ki so bile dobro pognojene v minuli sezoni, kot na primer plodovke, krompir ali kapusnice. Med rastjo mu dognojujemo, vendar ne smemo pa pretiravati. Zemljo stalno oko-pavamo in odstranjujemo plevel. Ker so česnove korenine bolj površinske, pazimo, da mu med pletjem ne ranimo korenin. Po navadi česna ni treba zalivati. Največjo potrebo po vodi ima česen takrat, ko se glave debelijo, to je maja - junija. Zato, v primeru hude suše v tem času, moramo zalivati. Ko pa se začne rastlina sušiti, je čas, da popolnoma prekinemo z zalivanjem. Česen poberemo, ko se listi popolnoma posušijo. Po navadi je to v poletnem času. Takoj po pobiranju ga moramo dobro posušiti v senčnem in zračnem prostoru, za 10 do 15 dni. Pred skladiščenjem odstranimo poškodovane in bolne glave. Pri manjših količinah pridelka česen spletemo v kito in obesimo, pri večjih količinah pa ga zložimo v nizke sloje v zaboje ali pa v mrežaste vreče. Med zaboji mora krožiti zrak. Česnu pripisujemo številne zdravilne lastnosti. Znan je kot antibiotik, kot dobro sredstvo proti previsokemu krvnemu pritisku, eterična olja pa ugodno vplivajo na prebavo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. marca 2011 17 Na slikah; pod naslovom irska prestolnica Dublin, spodaj levo lider stranke Fine Gael Enda Kerry, spodaj desno trener Girone Raul Agne ZAMISEL KONSERVATIVNE STRANKE FINE GAEL BURI DUROVE Na Irskem protesti proti predlogu za odpravo I • • , • v v • obveznega izpita irscine Irske predčasne volitve so komaj minile in po dolgih desetletjih je zmagala stranka Fine Gael, pa se njenemu voditelju in mandatarju ta sestavo nove vlade Endi Kenny-ju že zbirajo temni oblaki na obzorju, Vendar tokrat ne gre za vročo temo gospodarstva in financ, ki je pokopala prejšnjo irsko vlado, ampak za vprašanje statusa irskega jezika, ki je na Irskem formalno prvi uradni jezik, dejansko pa je občevalni jezik v tej državi angleščina. Na stotine študentov je namreč po dublinskih ulicah uprizorilo protest z zborovanjem pred glavnim sedežem stranke Fine Gael, ker nasprotuje predlogu voditelja te stranke Ende Kennyja, naj bi pri maturah irščino izločili iz sku- pine obveznih predmetov za vse dijake. Pred prihodom pred sedež stranke so se demonstranti ustavili pred poslopjem parlamenta v tihem protestu. Stranka Fine Gael, ena največjih irskih strank, sicer zmerno konservativna in močno zakoreninjena še zlasti na podeželju, je namreč pred kratkim, tudi v okviru volilne kampanje za predčasne parlamentarne volitve, med drugim objavila svojo strategijo v zvezi z irskim jezikom. Po tej strategiji bi postala irščina izbirni predmet na maturi, medtem ko je sedaj eden treh obveznih predmetov za vse dijake. Po njihovem predlogu naj bi spremembo uvedli postopoma, po posvetu z vsemi zainteresiranimi, vendar ta napoved ni pomirila duhov. Protestniki so takoj po najavi predloga zbrali 15.000 podpisov pod peticijo, ki poudarja odločno nasprotovanje temu predlogu. Peticijo je vodstvu stranke Fine Gael izročil odgovorni za irski jezik pri združenju irskih študentov Aodhan O Dea. »Mi smo jezni zaradi tega in ne bomo več podpirali stranke Fine Gael, če bo vztrajala pri teh stališčih,« je dejal O Dea in dodal: »Enda Kenny ni hotel priti na srečanje z nami in mi mu sporočamo, da gremo sedaj mi na srečanje z njim in mu prinašamo to peticijo.« Ta demonstracija je bilo prvo dejanje v kampanji proti ukinitvi obveznega izpita iz irščine, ki jo pripravljajo irski študenti. Številni demonstranti so si sim- Na lepi sončni legi v zelenem okolju, s pogledom na Vremščico v DIVAČI prodajamo bolno zakrili usta z obližem in s tem pokazali, da se jim dejansko jemlje pravica do rabe maternega jezika. Po mnenju protestnikov je predlagani ukrep cenena rešitev problemov, ki so na pladnju že dolga desetletja. Obstajajo namreč težave z učnim programom in ena izmed protestnikov, dijakinja Jen Ni Mhathuna, je dejala, da se Fine Gael z nameravano ukinitvijo obveznega izpita irščine želi izogniti težavam. »Veliko lažje je enostavno ukiniti izpit iz irščine, kot pa priznati, da se niso sposobni ukvarjati s težavami pri poučevanju tega jezika,« je dejala. »To pa je dolgoročno porazno, uničujoče za jezik,« je še poudarila. Njen sošolec Cillian Hanaphy pa je mnenja, da gre dejansko za poskus znižanja socialnega statusa irskega jezika v državi.. »Nikjer na svetu ni primera, da bi ohranili jezik pri življenju s tem, da mu znižamo socialni status. Na koncu se bo zgodilo, da bo jezik izumrl, kajti dijaki se ga enostavno ne bodo učili. Učni program je treba spremeniti, to drži, vendar ne na škodo irskega jezika,« je dejal Hanapy. Sicer pa so predlog stranke Fine Gael kritizirali tudi predstavniki irsko govorečih skupnosti v državi. Tudi številni kandidati same stranke Fine Gael so se od tega predloga ogradili. Brendan Griffin, 75-letni starosta stranke Fine Gael, je dejal, da gre za »agresiven vdor v razvoj jezika.« Nejevolja je torej splošna in Griffin je le potrdil veliko zaskrbljenost in nezadovoljstvo, z utemeljitvijo, da bi imel ta ukrep »negativne kulturne in ekonomske posledice na krajevni in na državni ravni. V zadnjem času se kar vrstijo protestne manifestacije. Kakih 300 učiteljev irskih šol na območju Galwaya, kjer je ir-ščina še vedno govorni jezik, se je zbralo na protestnem zborovanju. Tudi kandidati stranke Fine Gael iz tega volilnega okrožja so se distancirali od voditeljev lastne stranke in krajevni voditelji stranke so zagotovili, da bo prišlo do preverjanja, preden bi sprejeli tak sklep. Laburistična stranka zaenkrat trdi, da s tem predlogom ne soglaša in da namerava ohraniti irščino na seznamu obveznih maturitetnih predmetov. Njen lider Eamon Gilmore je tudi odločno zanikal govorice, po katerih naj bi minister za socialno Eamon O Cuiv podprl predlog stranke Fine Gael. Te govorice so bile dejansko podtikanje, saj je O Cuiv splošno poznan kot eden največjih zagovornikov uveljavljanja irščine v javni upravi in je bil tudi pobudnik zakona za irski jezik, s katerim so pred nekaj leti znatno dvignili raven irskega jezika v državi. Baskovščina za Špance čedalje težja Zadnji izpitni rok preverjanja znanja baskovščine za uslužbence baskovske deželne uprave ob koncu leta 2010 je prikazal naravnost porazen rezultat in je daleč presegel vse dosedanje negativne rekorde. Od 814 uslužbencev raznih javnih uprav, kolikor se jih je prijavilo k izpitu, jih je bilo kar 91,2 odstotka izločenih, kar pomeni, da niso dokazali niti najnižje stopnje znanja baskovščine. Samo 71 jih je prejelo potrditev o znanju, vendar večini je komisija prisodila 1. stopnjo, to je najnižje možno znanje jezika. Ob tem velja pripomniti, da je javna uprava priznala večini teh kandidatov precej prostega časa za učenje baskovskega jezika; nekateri so bili celo v celoti oproščeni dela za čas pred izpitom. Baskovski inštitut za javno upravo IVAP je lansko leto spremenil način in vsebino izpita z namenom, da ga prilagodi evropskim standardom preverjanja znanja jezikov. Sedaj na institutu preverjajo vzroke tako slabih rezultatov. Rezultate je institut objavil tik pred iztekom leta, natanko 23. decembra lanskega leta. Dejstvo, da kandidati, ki se predstavljajo komisiji za preverjanje znanja baskovskega jezika v baskovski javni upravi - gre za profesorje, občinske uslužbence, uradnike v državni upravi in na univerzah ter uslužbence vseh oddelkov baskovske izvršne oblasti - ne opravijo uapešno izpita iz znanja je6zika, ni novost; vendar je tolikšen odstotek zavrnjenih izredno visok in je zato ta rezultat vzbudil veliko negodovanja in tudi zaskrbljenosti. »Ta rezultat je izredno zaskrbljujoč,« je ocenil sindikat CCOO, ki zastopa uslužbence Univerze baskovske dežele. Če kot primer vzamemo prav uslužbence baskovske univerze, ugotovimo, da je izpit iz znanja baskov-ščine opravljalo 67 uslužbencev, pretežno uradnikov in zaposlenih v storitvenem oddelku, izdelali pa so samo trije. Dva sta prijela najnižjo stopnjo znanja, to je 1. stopnjo, le enemu uslužbencu so prisodili 2. stopnjo. Tu je treba povedati, da obstajajo 4 stopnje znanja baskovskega jezika. In jasno je, da vsi ti ljudje ne obiskujejo tečajev za lastno zabavo; to so ljudje, ki se zares trudijo, da bi se naučili baskovščine. Delno so to ljudje, ki so jim delodajalci dali na razpolago veliko časa, da obiskujejo tečaje med rednim delovnim urnikom in se v delovnem času tudi pripravljajo na izpit, torej ljudje, ki so zainteresirani za učenje jezika. Pojavljajo se torej dvomi, ali morda niso izpiti pretežki, ali pa so se morda potrebe po znanju jezika bistveno spremenile. Ti rezultati presenečajo tudi zato, ker je baskovska vlada že sprejela nekatere ukrepe za racionalizacijo rabe baskovskega jezika v deželni upravi. Med drugim so v javnem šolstvu programe priredili tako, da bi morali vsi učenci, tudi tisti, ki zahajajo v špansko šolo, ob koncu obvezne šole poznati baskovski jezik v zadostni meri za zaposlitev v javni upravi. Ministrstvo za šolstvo je tudi prilagodilo program izpopolnjevanja šolnikov, kar so naredili prav zato, ker je bilo v zadnjih letih na izpitih za zaposlovanje v javni upravi preveč kandidatov neuspešnih, ampak gre vsekakor za dolgoročne ukrepe, katerih rezultati bodo vidni šele čez leta. Sindikat pa se s tem ne namerava sprijazniti. »Ocenjujemo, da je treba nujno spremeniti postopek preverjanja znanja jezika, sicer se število tistih, ki bodo uspešno opravili izpit, ne bo bistveno spremenilo,« trdijo pri sindikatu. Po njihovi oceni bi moral o tem resno zamisliti prav Baskovski inštitut za javno upravo, »da bi preprečili dodatna razočaranja številnih delavcev.« Sindikati so za to vprašanje zainteresirali tudi voditelje stolice za baskovski jezik na sami univerzi baskovske dežele. Baskovski inštitut za javno upravo je lansko leto spremenil postopek izpitov z namenom, da jih prilagodi evropskih standardov preverjanja znanja jezikov. Vendar glasnik inštituta pravi, da ne verjame, da je bil prav zaradi teh sprememb rezultat decembra slabši od rezultata v poletnem roku, ki je potekal maja. Dodal je še, da so bili vzorci vprašalnikov že več mesecev na razpolago na spletu. Pač pa v inštitutu zagotavljajo, da bodo preverili, ali ne gre morda krivde pripisati slabi pripravljenosti kandidatov, kajti »podatki kažejo, da so rezultati izpitov v zimskem roku vsako leto slabši od rezultatov v poletnem roku.« Izpiti so bili sestavljeni iz štirih delov: razumevanje branja, razumevanje govorjenega jezika, pisanje in ustni izpit. Večina je bila zavrnjena pri pisnem izpitu. Trener Girone dosledno za rabo katalonščine rr Trener katalonske nogometne ekipe Girona Raul Agne je zapustil novinarsko konferenco po koncu tekme, ker mu niso dovolili, da bi na vprašanja odgovarjal v katalonščini. Po zmagi na prvenstveni tekmi je Agne najprej odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so mu jih zastavili špansko govoreči novinarji, in odgovarjal je seveda v španščini. Ko mu je katalonski novinar zastavil vprašanje v katalonščini, je začel odgovarjati v tem jeziku. To pa so začeli španski novinarji protestirati, češ da katalonščina ni uradni jezik (tekma se je resda odvijala zunaj Katalonije), trener pa je pojasnil, da pač odgovarja v jeziku, v katerem je bilo zastavljeno vprašanje. »Če bi mi postavili vprašanje v angleščini, bi pač odgovoril v tem jeziku,« je še dodal. Ker pa negodovanje ni ponehalo, je trener jezno vstal, dejal: »Ne morem govoriti v katalonščini? Potem pa ne bo novinarske konference« in zapustil dvorano. samostojno, še v gradnji, hišo z garažo, kletjo in vrtom. Zaključna notranja dela po lastni izbiri. 18 Nedelja, 13. marca 2011 NEDELJSKE TEME Messerschmidtova kipa iz zapuščine goriškega grofa Viljema Coroninija Cronberga v pariškem Louvru (prva dva z desne na fotografiji desno); tokratna razstava je zanimiva tudi za najmlajše (pod naslovom) foto ide, sclauzero V PARIŠKEM LOUVRU TUDI GORIŠKA KIPA Nerazvozlana uganka Messerschmidtovih karakternih glav Igor Devetak Skrivnost karakternih glav Fran-za Xaverja Messerschmidta tudi danes ni razvozlana. Ključ za razumevanje njegovih doprsnih kipov iz kositra, svinca ali njune zlitine in, včasih, iz alabastra, za katere so značilni pretirano poudarjeni izrazi čustev in občutij, je v kombinaciji genija in duševne bolezni, ki se spajata z naravnost neverjetno oblikovno izdelanost-jo. Glede na privlačno silo, s katero delu- jejo na gledalca našega časa, lahko trdimo, da so danes bolj aktualni kot v osemnajstem stoletju, ko so nastajali najprej na Dunaju in nato v Presbourgu, današnji Bratislavi. Ker postavljajo vprašanja in ne ponujajo odgovorov, ker so nabiti z emocionalno napetostjo, ker je njihova oblikovna izčiščenost in preprostost v resnici najvišja oblika kompleksnosti. Franz Xaver Messerschmidt je večini neznano ime. Poldrugo stoletje je bil ma- lodane neznanec tudi za umetnostno zgodovino. Zanimanje okrog njegovih 49 preživelih karakternih glav, izdelanih v zadnjem kiparjevem obdobju, se je začelo prebujati na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje, z dunajsko secesijo. Vrhunec tega zanimanja je stvar zadnjih let. Leta 2008 so jim posvetili razstavo na dunajskem baročnem dvorcu Belvedere in jim postavili ob bok kipe sodobnega ustvarjalca Tony-ja Cragga. Najbolj sveže poglavje v odkri- vanju Messerschmidtovega dela pa sta monografski razstavi v newyorški Neue Galerie - Museum for German and Austrian Art lansko jesen in pravkar v pariškem Louvru. Gre sicer za isto razstavo, ki je bila iz New Yorka januarja letos prenesena v Pariz, kjer bo v Louvrovi hali Richelieu na ogled do 25. aprila. Skupaj sta jo pripravila newyorški in pariški muzej, zato da sta prvič pregledneje in temeljiteje predstavila Messerschmidta ameriški in francoski javnosti. Zgodba o newyorški in pariški razstavi je obenem tudi goriška zgodba. Dve izmed 28 razstavljenih karakternih glav prihajata iz zapuščine grofa Viljema Coroni-nija Cronberga in sta bili pred gostovanjem v New Yorku in Parizu brez posebnega poudarka nameščeni v pritlični knjižnici Co-roninijevega dvorca v Gorici, približno na kraju, kamor ju je bil namestil njihov danes že dvajset let pokojni gospodar. Kipoma, ki od leta 1990 pripadata Fundaciji Corinini Cronberg in sta najbolj dragocena umetniška predmeta v Gorici, so na razstavi odmerili posebno mesto, ker se nekoliko odmikata od ostalih glav. Messerschmidt ju je izdelal med svojim prostovoljnim izgnanstvom v Presbourgu med letoma 1771 in 1783. Do leta 1739 ju najdemo v gradu grofov Pälffy-Daun v Stupavi, mestecu zahodno od Bratislave, od leta 1940 pa na gradu v kraju Stübing pri Gradcu. Članu svoje rodbine, Viljemu Corininiju Cronbergu, ju je podarila Eleonora Pälffy-Daun, rojena Nugent. Nekajkrat sta že bila razstavljena - skupaj ali posamično -, najprej v Gorici leta 1956, nato v Budimpešti (2002), v italijanskem Stupinigiju (2005) in Sieni (2009). V New York in Paris sta odpotovala z goriškima naslovoma »Kih« in »Človek, ki gleda proti soncu«, a so ju na razstavi na podlagi primerjave s sorodnimi glavami preimenovali, v kolikor njuna goriška naziva nimata zgodovinske utemeljitve. »Kih« je postal »Največja preprostost duha«, »Človek, ki gleda proti soncu« pa »Najmočnejši vonj«. Posebno mesto imata še zaradi drugih značilnosti. Nista bila vključena med 49 karakternih glav, ki jih običajno poznamo, ker jih je kiparjev brat Johann Adam prodal dunajskemu kuharju, ta pa jih je leta 1793 prvič prikazal javnosti na razstavi v Bürgerspitalu; leta 1794 je neznani avtor 49 razstavljenim kipom pripisal naslov, ki ga goriški glavi zato nimata. Poleg tega prinašata v kovino vrezano kratko obliko kiparjevega podpisa F.M.SCH. in nista oštevilčena kakor ostale glave. Znano je, da Franz Xaver Mes- serschmidt svojih karakternih glav ni podpisoval, saj jih je izdelal zase, a jih je oštevilčil. Goriška kipa naj bila torej različici glav s sorodnima naslovoma, ki ju hranijo v dunajskem muzeju in zasebni zbirki. Zelo verjetno ju je Johann Adam Messerschmidt prodal pred letom 1793, a vsekakor po kiparjevi smrti leta 1783. Našel ju je v bratovem ateljeju, ker pa sta bila nedokončana, naj bi kiparjev sodelavec Leopold Zeilinger s tehniko cizeliranja dal ulitkoma končno površino - sodelavčev površni poseg še zdaleč ne dosega stopnje izdelano-sti ostalih kipov - in po bratovih navodilih vrezal vanju kiparjev podpis. Glavama je bil dodan še lesen podstavek, kot kip prebarvan v črno, ki so ga pritrdili na podlago iz belega marmorja. Takšne spremembe naj bi zahteval njun kupec. Zaradi zanimanja, ki sta ga bila deležna v New Yorku in Parizu, se pri goriški fundaciji pripravljajo, da bodo svoji dragotini pripeljali na dom z vsemi častmi. Zanju izdelujejo varni vitrini ter opremljajo primeren prostor po vsej verjetnosti v nekdanjih konjušnicah ob Coro-ninijevem dvorcu, čeprav - po naši oceni -sodijo v grofovo vilo, ki je zaradi svoje zgodovine in notranje opreme še neizkoriščen zaklad. Franz Xaver Messerschmidt, rojen leta 1736 v bavarskem Wiesensteigu, je fa-scinanten avtor. Prelomil je z neoklasici-stično tradicijo in se preusmeril k prikazovanju človekovega emocionalnega izkustva. S svojim težkim značajem, ki so ga v njegovem času poistovetili z duševno boleznijo, zaradi katere mu je cesarica Marija Terezija odtegnila podporo, akademski kolegi pa so ga potisnili na rob, je stopil na pot, ki so jo vsaj stoletje kasneje prehodili ekspresionisti. Vplival je na prelomne likovnike dvajsetega stoletja. Posnetke njegovih karakternih glav je pri sebi imel tudi Picasso. Po pričevanju pisatelja Chri-stopha Friedricha Nicolaia, ki ga je leta 1781 obiskal v ateljeju, jih je izdeloval z opazovanjem svojega obraza, v katerega je ščipal pred ogledalom. Zato so vse glave, čeprav med sabo različne, obenem tudi njegovi avtoportreti. Med njimi je kip, ki naj bi bil edini resnični avtoportret. Upodobil se je, ko se na široko smeji, s pokrivalom na glavi. O kipu so zapisali, da uteleša Nietzscheje-vo misel, ki pravi, da je človek izumil smeh, ker je bilo trpljenje drugače neznosno. Tudi ta Messerschmidtov kip je, kakor ostali, hkrati dražeč in očarljiv. Uganka njegovega smeha, zaupana potomcem, ostaja seveda nerazvozlana. Vhod v razstavni prostor v Louvrovi hali Richelieu (levo), kjer so Messerschmidtove glave na ogled do 25. aprila. Na razstavi (desno) je tudi kip, ki ga je Louvre kupil leta 2005 in zanj odštel 4,8 milijonov evrov; iz odmeva, ki ga je nakup imel v javnosti, se je rodila zamisel o monografski razstavi foto ide, sclauzero glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 4/V S prenovljenim statutom novim izzivom naproti Člani upravnega odbora Glasbene matice so prejšnji teden sprejeli prenovljeno različico statuta, ki naj bi postala trajen model z upoštevanjem zaželenih inštitucionalnih in pravnih napredkov ustanove. O sklepih tega izrednega občnega zbora nas je seznanila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin. Prva in najbolj očitna novost je, da vse člene prenovljenega statuta lahko preberemo tudi v slovenskem jeziku... Do danes je naš statut obstajal le v italijanskem jeziku, zdaj pa smo končno pripravili prevod v slovenščino, kar je prav gotovo v večjem soglasju s pozornostjo, ki jo je Glasbena matica vedno namenjala vzgoji in izobraževanju v slovenskem jeziku. Novost je tudi uvodna beseda z glavnimi podatki o zgodovini ustanove, da ohranimo zgodovinski spomin tudi na našem najpomembnejšem dokumentu. Popravke smo vnesli v celotno besedilo, predvsem, da smo ustrezali določenim zakonskim predpisom, ki se nanašajo na željo, da bi postali pravna oseba. Nova uvodna beseda poudarja dolgoletno vprašanje o enakopravnosti v odnosu do državnega konserva-torija. 15. člen zaščitnega zakona ima poseben pomen, saj potrjuje, da je delovanje Glasbene matice enakovredno delu na državnem konservatoriju, da leta študija upoštevamo na enak način, saj slovenska šola z uporabo ministrskih programov in s kakovostjo pouka opravlja ravno isto delo. Profesor, ki poučuje na Glasbeni matici, ima zato enake pravice. S tem členom ponovno in še bolj izrazito odpiramo vprašanje našega inštitucionalnega priznanja. Nekatere spremembe zadevajo tudi interno upravljanje ustanove in pristojnosti vodilnih organov. Nadzorni odbor bodo odslej sestavljali izključno revizorji in računovodje, kar do sedaj ni veljalo za vse člane. Določili smo pristojnosti predsednika in ravnatelja; ravnatelj se ukvarja z didaktičnimi, umetniškimi, nadzornimi vprašanji, predsednik jamči za spoštovanje zakonskih predpisov in pravilnikov, pri snovanju razvojne politike pa skupaj z upravnim odborom načrtuje, nadzira in usmerja strateški načrt organizacije. Do sedaj sta se ti dve funkciji nekoliko prekrivali, zdaj pa bo vsak nosil različne odgovornosti. Novost je tudi trajanje mandata za ravnatelja, ki bo imenovan za štiriletno dobo z možnostjo, da ga upravni odbor ob koncu mandata potrdi za naslednjo dobo. Tudi mecenska spodbuda bo odslej še bolj dobrodošla. Glede premoženja, smo skušali postavljati čim manj ovir sprejemanju vseh možnih donacij in sponzoriranj, saj je tudi finančna osnova eden od pogojev, da pridobimo status pravne osebe. Uvodna beseda prenovljenega statuta GM Glasbena matica je bila ustanovljena v Trstu leta 1909 in deluje v Furlaniji Julijski krajini kot profesionalna izobraževalna in kulturna ustanova s šolami v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Razvija in ohranja glasbeno kulturo Slovencev v Italiji, odkriva glasbeno nadarjenost, vzgaja in usposablja učence, omogoča umetniško izražanje, podpira srečevanje in soočanje, dokumentira spomin. Zakon št. 38, z dne 23. februarja 2001 - »Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini«, objavljen v Uradnem listu št. 56, z dne 8. marca 2001, v svojem 15. členu izrecno navaja, da se delo učnega osebja v slovenskem glasbenem centru »Glasbena matica« upošteva kot delo na konservatorijih in pa-rificiranih glasbenih centrih. S tem je Glasbeni matici priznana ista vloga, ki jo imajo konservatoriji v Italiji. S kitaro v svet glasbe Učenci italijanske osnovne šole Emo Tarabochia so v soboto izvedli pravi glasbeni maraton na treh ponovitvah nastopa, s katerim se je zaključil glasbeni projekt v sodelovanju z Glasbeno matico. Dvorana oratorija v Rojanu je bila namreč premajhna, da bi vsi starši in prijatelji lahko prisluhnili igranju in petju učencev prvih, drugih in petih razredov. Skoraj dvesto otrok se je od 14. januarja do 4. marca udeležilo namreč tedenskih lekcij tečaja kitare, ki je nastal s prispevkom Ministrstva za šolstvo v sklopu projekta Musica 2020. S to pobudo se je šola, prijateljsko povezala s tržaško Glasbeno matico, s katero deli prostore v poslopju v ulici Montorsino. Kitara je v tem trenutku glasbilo, ki doživlja največjo priljubljenost, saj je neposredno vezano na lahko glasbo kot tudi na družabne trenutke, zato so otroci pristopili k novi izkušnji s posebnim navdušenjem ob spremstvu mentorice Veronike Carli. Mlada kitaristka in pedagoginja je sprejela zahteven izziv z že- ljo, da bi se vsak od učencev desetih razredov čutil soudeležen, kljub različnim sposobnostim posameznikov. Prvi razredi so se naučili igrati zelo preproste melodije, drugi so zapeli angleške pesmice, ki so jih lahko spremljali na praznih strunah, petošolci pa so se lotili nekaterih znanih tržaških pesmi, kar jim je bilo v posebno veselje. Otroci prvega in drugega razreda B so tudi sami napisali pesmice, ki so jih zaigrali. Zaključni nastop je povezal izredni tečaj kitare z rednim poukom glasbene vzgoje, ki ga vodi učiteljica Paola Ra-mani, zato so otroci igrali tako na kitare kot tudi na flavte. Publiko sta na začetku pozdravili učiteljici Cristina Va-lente in Cristina Marchi, deželna predstavnica Ministrstva za šolstvo je na kratko predstavila vsebine projekta, Veronika Carli pa se je zahvalila v imenu Glasbene matice in je izrazila željo, da bi se tovrstna sodelovanja nadaljevala tudi v bodoče. Zelja je prav gotovo obojestranska, saj so učitelji in starši bili zelo zadovoljni s potekom tečaja; nekateri bi se po tej izkušnji približali rednemu študiju kitare na glasbeni šoli, v načrtu pa naj bi bilo tudi nadaljevanje uspešnega tečaja, kar pa je odvisno od dodelitve dodatnih finančnih sredstev za tovrstne projekte. Beneška »Ramonika« Dokumentiranje in zapisovanje ustnega izročila ter izrazov ljudske dediščine je temeljnega pomena za ohranitev labilnega spomina, ki je vezan na življenjsko izkušnjo posameznika, za spoznavanje, utrjevanje, vrednotenje zgodovine geografsko omejenega področja in za njihovo prenašanje na mlajše generacije. Z upoštevanjem in spoštovanjem vrednote spomina je Davide Clo-dig zbral, prepisal in uredil zbirko, ki bo doživela prvo javno predstavitev v sredo, 16. marca ob 20. uri v Slovenskem kulturnem centru v Špetru. »Ramonika« je zbirka 21. beneških skladb za diatonično harmoniko, ki jih je urednik in soavtor, prvič zapisal, večkrat s prepisovanjem iz posnetkov, na katerih so ljudski godci izvedli svoje pesmi. Zastopani avtorji so bili izvajalci, ki so tudi pisali za svoj instrument in so se glasbeno izoblikovali v glavnem kot samouki. Giovanni Buttera, učitelj Elisea Jusse, je vlil v skladbe način igranja, ki izhaja iz njegovega bivanja v Nemčiji, iz Francije pa je Agosti-no Cendone prinesel sugestije, ki so značilne za francosko harmoniko. Skladbe Antona Birtiča niso nastale izvirno za harmoniko, Luigi Carlig pa je podpisal skladbe brez naslova, ki so postale zelo popularne. Zbirko dopolnjujejo še dve anonimni skladbi in novejša dela Mirka Birtiča in Davida Clodiga. Polke in valčki imajo v tem kontekstu levji delež, spored pa obsega tudi druge izvirne skladbe, ki niso nujno vezane na plesne ritme. Namen publikacije, ki jo je Glasbena matica Špeter izdala s prispevkom Gorske skupnosti Ter Nediža Brda, je »dati predvsem mlajšim generacijam ključ do bogatega glasbenega zaklada, ki se je razvil v dobrem stoletju«. Zbirka zapisuje utrinek iz krajevne zgodovine in tradicije s še neizdano literaturo za zvrst harmonike, ki je bila in je precej razširjena tudi v Nediških dolinah. Davide Clodig, ki uči na beneškem sedežu Glasbene matice, katerega je koordinator, je tako predstavil ta projekt: »Ze nekaj let profesor Zoran Lu-pinc vodi pri nas tečaj diatonične harmonike in smo pomislili, da bi bilo lepo, ko bi izdali zbirko naših beneških pesmi za to glasbilo. Priložnost za izid knjige je bil prispevek za manjšine videmske pokrajine. Skladbe smo zapisali po sistemu, ki ga je Lupinc že uporabil pri svojih učbenikih in ki omogoča, da skladbe izvajamo na diatonično kot tudi na kromatično harmoniko.« Pustni pozdrav iz Doberdoba Metuljčki, kavboji, gusarji, čarovnice, čebelice, drugi junaki in fantastična bitja so veselo zaigrali na pustnem nastopu, ki se je odvijal v Doberdobu. V skupni fotografiji, ki jih bo spominjala na posebno zabaven nastop, so med njimi skrite v neobičajnih »preoblekah« tudi njihove mentorice. napovednik ŠPETER V sredo, 16. marca ob 20.00 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru Predstavitev knjige »Ramonika«-so-deluje prof. Zoran Lupinc TRST V petek, 25. marca ob 18.00 na sedežu Gm v Trstu »Podajmo si roke«-Srečanje učencev Glasbene matice Trst in Glasbene šole Koper GORICA V sredo, 30. marca ob 18.00 v Kulturnem domu v Sovodnjah 4. Srečanje komornih skupin Glasbene matice rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it 20 Nedelja, 13. marca 2011 ssg - Sprememba v abonmaju Carmen v SSG Skupina Havana de hoy žal odpovedala turnejo - Danes odpade Rondo Medtem ko so morali današnjo ponovitev predstave Rondo odpovedati zaradi poškodbe igralke, se v Slovenskem stalnem gledališču že pripravljajo na enkratno gostovanje italijanskega baletnega ansambla Bal-letto del Sud. V soboto, 26. marca, bo namreč v tržaškem Kulturnem domu enkratno gostovanje baleta Carmen. Predstava bo nadomestila napovedano gostovanje kubanskih plesalcev Havana de hoy, ki so žal odpovedali vse termine evropske turneje. Društvo Artisti Associati, ki sodeluje z SSG-jem pri plesni ponudbi, pa je poskrbelo za ravno tako pisano, sredozemsko obarvano predstavo v dveh dejanjih, katere koreografijo je podpisal umetniški vodja ansambla Fredy Franzutti. Latinskomeriški plesi bodo prepustili oder bolj klasični plesni go- vorici s folklornimi elementi, ki bo prava paša za oči s koreografirano uprizoritvijo obče znane zgodbe ciganke Carmen in njenega usodnega zapeljevanja častnika Don Joseja. Ansambel Balletto del Sud ima v svojem repertoarju več različic opernih del in tudi Carmen temelji na mojstrovini Georgea Bizeta, z dodatki Al-beniza, Chabriera in Masseneta. Produkcije tega ansambla, ki deluje od leta 1995, gostujejo na prestižnih gledaliških odrih v celotnem evropskem prostoru. Uspešnica Carmen bo doživela v Trstu svojo 45. ponovitev. Za abonente, ki so izbrali lju-beznivo-latinskoameriški program, je predstava že vključena v program. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 (brezplačna številka 800214302). GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. (z italijanskimi nadnapisi) /Slovensko stalno gledališče obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitev predstave, na sporedu danes, 13. marca, ob 16.00, odpade zaradi poškobe igralke. V torek, 15. marca, ob 10.00 / Astrid Lindgren - Andrej Rozman Douk-štumpf: »Pika«. V četrtek, 17. marca, ob 16.00 / Franco Pero - O »Poročilu mešane zgodovinsko -kulturne italij ansko -slo venske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. / Ponovitev. v ponedeljek, 21. in v torek, 22. ,marca, ob 12.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 13. marca, ob 16.00 / Carlo Gol-doni: »Rusteghi - I Nemici Della So-cieta«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Artuso, Natalino Balasso, Jurij Ferrini e con Nicola Bremer, Christian Burruano, Ales-sandro Marini, Daniele Marmi. Dvorana Bartoli Danes, 13. marca, ob 17.00 / Antonio Tarantino: »Trittico: Lavoro teatrale composto da tre brevi testi "Torino-Bacau-Roma" "Cara Medea" "Una casa razzista"«. Režija: Cristina Pezzoli. Nastopajo: Gilda Postiglione, Antonio Tarantino, Oreste Valente. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 13. marca, ob 16.30 / Gian-franco Jannuzzo in Angelo Callipo: »Girgenti amore mio«. Režija: Pino Quartullo; scene: Salvo Manciagli; Nastopa: Gianfranco Jannuzzo. Gledališče dei Fabbri V torek, 15. marca, ob 21.00 / Pino Ro-veredo: »Caracreatura«. Režija: Franco Pero; con: Maria Grazia Plos, Julian Sgherla Nastopajo: Maria Grazia Plos, Julian Sgherla in Riccardo Maranzana. GORICA Kulturni dom V soboto, 19. marca. ob 20.30 / musical »Patty Angel Night Live Show«. Na-stopa:Teater Ivrea. V nedeljo, 20. marca ob 18.00 / v okviru »Komigo 2011« prvič v Italiji troje- zična predstava »ZALA«. Nastopa: Teater Trotamora iz Celovca. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 14. marca, ob 20.00 / Tennessee Williams: »Steklena menažerja«. Prevajalka: Tina Mahkota; režiser: Damir Zlatar Frey. Nastopajo: Jožica Avbelj, Darja Reichman, Primož Pirnat, Igor Štamulak. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V torek, 15. marca, ob 20.00 / Jure Novak, Eclipse, Matjaž Pikalo, Breda Smolnikar, Ive Tabar, Goran Vojnovic: »V imenu ljudstva«. Koncept in režija: Jure Novak. Dramaturgija: Urška Brodar. Avtorski prizori: Eclipse, Matjaž Pikalo, Breda Smolnikar, TAKO in Ive Tabar, Goran Vojnovic. Nastopajo še: Maruša Kink, Rok Kunaver, Vasilij "Vasko" Polič, Vasja Kokelj. V petek, 18. marca, ob 20.00 / Bjarni Haukur Thorsson: »Fotr«. Prevajalka: Lija Pogačnik. Režiserka: Nataša Barbara Gračner. Igralka v filmu: Katarina Čas. Igralec: Lado Bizovičar. Gostujeta SiTiTeater BTC in Kreker, Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 18. marca, ob 11.00. / Carole Fréchette: »Sobica na vrhu stopnišča«. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Milan Jesih: »Grenki sadeži pravice«. / Ponovitev: v petek, 18. marca, ob 20.00. V ponedeljek, 21. marca, ob 11.00 / Henrik Ibsen: »Sovražnik ljudstva«. V sredo, 23. marca, ob 20.00 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« .Koprodukci-ja z Mestnim gledališčem ljubljanskim. / Ponovitve: od četrteka, 24. do sobote, 26. marca, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. marca, ob 17.00 Kosovelova dvorana / »Medvedek zleze vase«. Produkcija: Mini teater. Igrata: Nina Ivanišin, Primož Pirnat. V soboto, 19. marca, ob 17.00 Kosovelova dvorana / »Medvedek zleze vase«. Produkcija: Mini teater. Igrata: Nina Ivanišin, Primož Pirnat. V soboto, 19. marca, ob 17.00 Linhartova dvorana / »Bastien in Bastiena«. Produkcija: KD Anubis. SNG Veliki oder V sredo, 16. marca, ob 11.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 22 in PRIREDITVE v sredo, 23. ob 19.30 ter v četrtek, 24. marca. ob 17.00. V četrtek, 17. marca, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 25. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Ivanov«. V soboto, 26. marca, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. Mala drama V sredo, 16. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v torek, 22. marca, ob 20.00. V ponedeljek, 14. marca, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zaveza«. / Ponovitev: v torek, 15. marca, ob 20.00. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. MGL Veliki oder JUtri, 14. marca, ob 19.30 / Boccaccio, Ratej, Krajnc, Lazar :»Dekameron«. / Ponovitve: v torek, 15. marca, ob 19.30. V sredo, 16. marca, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Mala drama V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitve: v petek, 25. in v soboto, 26. marca, ob 20.00. V ponedeljek, 21. marca, ob 20.00 / Boris Kobal: »Nekropola«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions«. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20.marca, ob 18.00 / SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec-klavir, Šemsudin - Dino Džopa - kitara, Jan Oršič- bas kitara. GORICA Štandrež, cerkev Sv. Andreja V petek, 18. marca, ob 20.30 / Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica, Zveza Pevskih Zborov Primorske, Zveza Slovenskih Kulturnih društev v Italiji, Zveza Cerkvenih Pevskih Zborov - Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti prirejajo: »Primorska poje 2011«. Nastopajo: Moški pevski zbor Janez Svetokriški, Vipavski križ, Župnijski mešani pevski zbor Šempeter, Dekliški zbor Kraški slavček, Na-brežina, Mešani pevski zbor F.B. Se-dej, Števerjan, Komorni zbor Ipavska, Vipava. Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež. Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 20. marca, ob 17.00 / Koncert. Nastopajo: Pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, Moški pevski zbor Vinograd, Vrtovin, Mešani pevski zbor Igo Gruden, Na-brežina, Mešani pevski zbor Encijan, Pulj, Moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, Mešani pevski zbor Obala, Koper. Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Kulturni dom V četrtek, 24. marca ob 20.30 / v okviru festivalov »St. Patrick's festival -Music in March« in »Across the bor-der201«, poseben glasbeni trenutek, ki se bo neposredno navezal na »The Boss«, oziroma na Bruca Springsteena. Na sporedu je namreč svojevrstni koncert Miki »TheBoss« Martina & Doga-nirs iz Trbiža (UD), s predstavitvijo njihove nove zgoščenke, ki nosi zgovoren in nadvse prikladen naslov »Across the border«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 13. marca, ob 17.00 Gallusova dvorana / H. S. Loevenskjold: »Silfida« Koreografija: August Bournonville; glasba: Herman Severin Loevenskjold; postavitev: Frank Andersen; baletni solisti, baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v ponedeljek, 14. marca, ob 19.30. Jutri, 14., marca, ob 11.00 Linhartova dvorana / »Etno Jazz - Slovenske ljudske pesmi«. Nastopa: Big Band RTV Slovenija; dirigent: Tadej Tomšič; povezuje: Hugo Šekoranja V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. / Ponovitev: v sredo, 23. marca, ob 11.00. V torek, 15. marca, ob 21.00 Klub CD / Ray Anderson & Marty Ehrlich Quartet. Nastopajo: Ray Anderson, pozavna; Marty Ehrlich, klarinet, altovski in sopranski saksofon; Brad Jones, kontrabas; Eric McPherson, bobni. V torek, 15. marca, ob 20.00 Gallusova dvorana / Državni Simfonični Orkester Nove Rusije. Dirigent: Jurij Ba-šmet. Solistka: Tatjana Vasiljeva, violončelo. Program: P. I. Čajkovski, Romeo in Julija, fantazija uvertura; Variacije na rokokojsko temo, za violončelo in orkester, op. 33; Simfonija št. 4 v f-molu, op. 64. Kino Šiška V sredo, 16. marca, ob 20.00 Komuna / Nastopa skupina Tri zdrave Marije in en Oče naš. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno Prebujenje (mjuzikel)«. Režiser: Sebastijan Horvat. Glasbeni vodja: Drago Ivanu-ša. Igrajo Iva Krajnc, Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar Horvat, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan. Cvetličarna (Kranjčeva 20) Jutri, 14. marca, ob 20.00 / Nastopa metal skupina Sabaton (Swe). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom: do 21. marca, je možen ogled dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Cavazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter -/ v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): v prvem nastropju bo v sredo, 16. marca, ob 18.00 odprtje razstave mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Ana-marija Stibilj Šajn. Razstava bo na ogled do 2. aprila, od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: 1. razstava z naslovom »Grafike in kipi« iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca na gradu Kromberk na ogled do vključno nedelje, 13. marca. Novo, 2. razstavo iz zbirke podarjenih del Vla-dimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Kromberk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjav dom (Mala galerija): do 17. marca je na ogled razstava: »Andro Fini Skaleras: Prerez številka dve«. Vstop prost. / ALPE-JADRAN Nedelja, 13. marca 2011 21 maribor - Znanstveno-strokovno srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu Mladim Slovencem po svetu doslej veliko premalo pozornosti Na posvetu sta sodelovala državni sekretar Boris Jesih in evropski poslanec Milan Zver MARIBOR - Ob robu konference o družbeni odgovornostiv Mariboru so včeraj priredili znanstveno-strokovno srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tako kot sama konferenca je bil tudi posvet osredotočen na problematiko mladih, katerim se po besedah državnega sekretarja Borisa Jesiha doslej ni posvečalo veliko pozornosti. Medtem ko se je četrtkovega odprtja konference udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, je državno stran na včerajšnjem srečanju zastopal državni sekretar urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Jesih je predstavil aktivnosti svojega urada, med drugim akcijski načrt sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. »Na našem področju so bili mladi doslej pozabljeni, niso bili deležni ustrezne pozornosti,« je dejal in dodal, da je med ljudmi, ki zapuščajo Slovenijo, vedno več mladih izobražencev. »Mo- Boris Jesih arhiv ramo najti načine, da ti ljudje ohranijo stike z matično državo, tudi na strokovnem področju,« je poudaril. Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjujejo, da v tujini deluje vsaj deset odstotkov vseh slovenskih raziskovalcev, kar pomeni približno 1200 oseb. Večje število znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov je potomcev slovenskih izseljencev, ki so se odselili predvsem v ZDA in Kanado, v zadnjem času pa se v tujino selijo predvsem mlajši raziskovalci. Največkrat gre za naravoslovne, matematične in tehnične profile. Včerajšnjega srečanja v Narodnem domu Maribor se je udeležil tudi poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver. »Slovenci ne živimo le v okviru Slovenije. Živimo zanimivo in pestro življenje tudi zunaj nje,« je dejal. »Potrebno je, da se ti ljudje učijo slovenskega jezika in skozi to se bo ohranila tudi njihova slovenska kulturna zavest.« Zver je predstavil aktivnosti Evropske unije na področju mladinske politike, katerih eden od ciljev je modernizacija evropskih šolskih sistemov, da bi jih prilagodili sodobnim razmeram. »Mladi so zdaj, v času krize, verjetno najbolj ranljiva družbena skupina,« je poudaril in spomnil, da je v Evropi trenutno brezposelnih pet milijonov mladih. Včerajšnje srečanje na temo Mladi v Sloveniji in po svetu - družbena odgovor- arhiv nost in podjetništvo sta ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije organizirala Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) in urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. IRDO vsako leto podeljuje nagrado podjetjem za družbeno odgovornost HO-RUS, ki pa bo po novem imela tudi posebno kategorijo za mlade slovenske podjetnike v tujini. Razpis bodo objavili maja, nagrajenci pa bodo znani novembra. (STA) vino - V Pliskovici so na tradicionalnem ocenjevanju izbrali najboljša vina Kljub lanski zelo težavni letini so bili nagrajeni vzorci kraških vin odlične kakovosti PLISKVOVICA - V Pliskovici so prejšnji petek uspešno izvedli 6. ocenjevanje vin, ki so ga organizirali domače Razvojno društvo Pliska in Krajevna skupnost Pliskovica, sežanska enota Kmetijsko svetovalne službe novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Petčlanska strokovna komisija v sestavi: Tamara Rusjan -vodja, Majda Brdnik, Mirjana Košuta, Mojca Mavrič Štrukelj in dr. Ivan Žežlina je ocenila 31 vzorcev, od tega 10 belih vin, en rose, dva cabernet sauvignona in kar 18 teranov. Vina je zbiral Viljem Petelin. Priznanje najboljšim trem vinarjem je podelila svetovalka in specialistka za vinogradništvo Majda Brdnik, zbrane pa sta pozdravila še predsednica RD Pliska Ivica Žerjal in vodja vinogradniške sekcije domačega društva Ivo Šuc. Brdnikova je predstavila lanskoletni vinski letnik, ki je bil zaradi obilice dežja zelo težaven v času trgatve in pozneje pri kletarjenju. Tudi tokratno ocenjevanje je imelo izobraževalni pomen in predstavlja pomoč pri promociji in trženju vin. Seveda pa se kraški vinarji udeležujejo tudi drugih vinskih ocenjevanj in so prisotni v širšem slovenskem prostoru. Tako se s svojimi kvalitetnimi vini pred- Nagrajenci petkovega 6. ocenjevanja vin v Pliskovici o. knez stavljajo na prireditvah, kot so Zakladi Primorske, Praznik terana in pršuta v Duto-vljah, vinska sejma v Gornji Radgoni in Ljubljani, festival En Kras - tisoč okusov v Štanjelu in na Vitovski in morju v Devinu. Ivo Šuc je slavil z malvazijo pri belih vinih, medtem ko si je s Francem in Andrejem Vrabcem delil 3. mesto med tera-ni. Turistična kmetija Petelin Durcik je osvojila dve drugi mesti, za teran in vitovsko grganjo. Pri teranih je zmaga šla v roke Ri-kardu Vrabcu, ki je prejel tudi 3. nagrado za malvazijo in posebno pohvalo za rose. Posebno pohvalo je prejela tudi kmetija Petelin Durcik za cabarnet sauvignon. (O.K.) čedad - Julija Mittelfest tokrat o narodih in identitetah ČEDAD - Festival Mittelfest, ki bo letos že dvajseto leto potekal v Čedadu, bo posvečen narodom in identitetam. Tako je sporočil predsednik Združenja Mittelfest Antonio Deve-tag in napovedal, da bo letošnja izvedba potekala med 9. in 24. julijem. Letošnji Mittelfest bo torej časovno daljši, saj bo trajal kar sedemnajst dni in zajel tri vikende, s čimer želijo prireditelji predvsem pritegniti čim večje število turistov. V ta namen bodo kot uvod v festivalsko dogajanje priredili tudi tri kulturne dogodke v Ogleju, v obmorskem mestecu Marano Lagunare in v Palma-novi. Že v prihodnjih tednih bodo predstavili tudi knjigo o 20-letnici festivala, maja pa priredili nekaj koncertov ob papeževem obisku v FJK. Letošnji spored je še ovit v skrivnost, prav gotovo pa bo v Čedadu na sporedu koprodukcija Mit-telfesta in Festivala dveh svetov iz Spoleta: Luca Ronconi bo režiral predstavo La modestia, delo sodobnega argentinskega avtorja Rafaela Spregelburda. Zaprta železniška proga Koper-Divača LJUBLJANA - Zaradi vzdrževalnih del na progi Prešnica - Koper bo v nedeljo, 13. marca in v ponedeljek, 14. marca zaprta železniška proga med postajama Koper in Divača. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz oziroma prevoz s kombiji.Na-domestni prevoz bo v nedeljo, 13. marca organiziran namesto vlakov številka 2751 in IC 502, ki odpeljeta iz Kopra ob 10.03 in 14.45 ter namesto vlakov številka 2750 in IC 503, ki odpeljeta iz Divače ob 7.47 in 11.01. V ponedeljek, 14. marca pa bo nadomestni prevoz organiziran namesto vlakov številka 2751, 4421 in IC 502, ki odpeljejo iz Kopra ob 10.03, 13.29 in 14.45 ter namesto vlakov številka 2750 in IC 503, ki odpeljeta iz Divače ob 7.47 in 11.01. Za potnike, ki so namenjeni v Hrasto-vlje, Črnotiče ali Prešnico bo prevoz zagotovljen s kombijem. Potniki s postajališča Prešnica vstopijo ob magistralni cesti pri odcepu za Prešnico,so še sporočili s Slovenskih železnic. (STA) 21. marec - Svetovni dan poezije Poezijo bodo na pobudo ZSKD počastili v Gorici, Trstu in Špetru TRST - Od leta 1999 je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) določila 21. marec, ki slovi sicer po tem, da je prvi dan pomladi, za svetovni dan poezije. Poeziji se bo ob tem dnevu tudi letos poklonila Zveza slovenskih kulturnih društev. ZSKD je že lani posvetila poeziji veliko pozornost, tako s projektom Povsem pesem 2010, ki sta ga izvedla KŠD Rojanski Krpan in ZSKD, kot z uspešnimi pobudami ob svetovnem dnevu poezije. Tri prireditve, ki bodo potekale v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini, bodo tudi letos postavile v ospredje zlasti deželno razsežnost pobude in ZSKD same. V Trstu se bodo ljubitelji poezije zbrali v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri ob Kosovelovem kipu v tržaškem Ljudskem vrtu na matineji poezije in glasbe z naslovom »Ta Trst«, ki jo bosta oblikovali Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z združenjem Casa della letteratura. Pobuda, ki nosi naslov po verzih letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute, bo postavila v ospredje italijanske in slovenske poezije, katerih osrednja tema je mesto Trst. Srečanje bodo obogatele misli pisatelja Marka Sosi-ča. Pri pobudi bo sodelovala Glasbena matica, za glasbene trenutke bo poskrbel duo flavt, ki ga sestavljata Sara Bembi in Carlo Venier in razreda prof. Erike Slama. V teku jutra bo obiskovalcem na ogled knjižna izložba, za ka- tero bo poskrbela Tržaška knjigarna. Prav Tržaška knjigarna bo, v primeru slabega vremena, gostila tudi celoten program. V Gorici se bodo poeziji poklonili pesniki in pesnice sami, ki se bodo zbrali na srečanju z naslovom S poezijo v pomladni dan. Na vabilo Zveze slovenskih kulturnih društev in KD Equilibri so se odzvali Claudia Vonci-na, Liliana Visintin, Jurij Paljk, David Bandelj, Giovanni Fierro, Francesco Tomada, Roberto Marino Masini in Alberto Princis. Vsak bo prebral nekaj svojih poezij. Srečanje bo prav tako naslednjo nedeljo, 20. marca, ob 11. uri, sicer v umetnostni galeriji v Ulici Diaz v Gorici, kjer bosta osrednji misli srečanja usoda pesništva in družbena vloga pesnikov. Tudi v Gorici je pobuda nastala v sodelovanju z Glasbeno matico; za glasbeni utrinek bo poskrbela Silvia Lepore iz razreda prof. Manuela Figelija. Dogodek bo obenem nosil pokroviteljstvo Občine Gorica in Pokrajine Gorica. V Benečiji pa bo poeziji posvečeno srečanje, ki bo potekalo 21. marca, na svetovni dan poezije, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru. Ob 19. uri se bodo vsi pisatelji in pesniki beneškega prostora, ki ustvarjajo v slovenščini, zbrali na srečanju, ki go prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Inštitut za slovensko kulturo. Večer bo uvedel pesnik Miha Obit, prisotne pa bo nagovorila tudi Živa Gruden. (mlis) rai - Slovenski televizijski program Drevišnji Mikser posvečen 10-letnici zaščitnega zakona TRST - TV mesečnik Mikser (na sporedu nocoj, okrog 20.50 v okviru slovenskih programov RAI) bo tokrat spet v živo. Še enkrat bomo spregovorili o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji, tokrat iz drugačnega zornega kota. Če so bili v zadnji oddaji gostje 4 slovenski senatorji, bomo tokrat gostili nekatere deželne svetovalce in z njimi ugotavljali, kako se na krajevni ravni udejanja sicer državni zakon. Dežela Furlanija Julijska krajina je med deželami italijanske republike dežela s številnimi posebnostmi: po eni strani to pripisujemo njeni zemljepisni legi, po drugi strani pa raznolikosti prebivalstva, zgodovine in kulture. Prisotnost manjšine je bila eden temeljnih razlogov »posebnosti« naše dežele, kot je razvidno iz 3. tretjega člena posebnega statuta, ki jamči zaščito državljanom in v katerem je priznana »enakopravnost vsem državljanom, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost" ter zagotovljeno varstvo njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«. Kot manjšina smo se pred državnim zakonom 38 lahko že opirali na nekatere deželne zakone, npr. 46 iz leta 1991 in pa 482 iz leta 1999. Po izglasovanju državnega zakona 38 je bilo dejansko potrebno izglasovati še deželni zakon 26 iz leta 2007 zato, da so se postavke državnega zakona začele konkretneje udejanjati in da smo na ozemlju FJK dobili inštrumente izvajanja zakona, nenazadnje deželni sklad za slovensko jezikovno manjšino. Smo lahko zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli? Kako naprej? O vsem tem bo govora v oddaji, ki jo bo vodil Fabio Gergolet. TV Mikser bo na sporedu, nocoj 20.50 ter v ponovitvi v četrtek 17. marca ob istem času. 22 Nedelja, 1B. marca 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Jesen prihaja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Littizzetto) 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Te-lecamere 2.25 Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Nan.: A.D. - Anno Domini 8.25 Dok.: Una settimana tra i leoni 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Mela- verde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 15.00 Nan.: Suor Therese 16.45 Film: Coma profondo (triler, ZDA, '78, r. M. Crichton, i. M. Douglas) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Il comandante Florent - Terapia terminale (det., Fr., '04, r. M. Per-rotta, i. C. Touzet) 23.20 Šport: Contro-campo 1.25 Nočni dnevnik 1.50 Glasb.: Music Line Canale S 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - LArena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Do-menica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Film: Edda Ciano e il comunista (biog., It., '11, r. G. Diana) 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Applausi 2.25 Glasb.: Sette note -Musica e musiche 2.45 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 10.25 Nan.: L'onore e il rispetto 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Matrimonio alle Bahamas (kom., It., '07, r. C. Risi, i. M. Boldi. A.M. Barbera) 23.30 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.05 Film: Shopgirl (kom., ZDA, '05, r. A. Tucker) O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.25 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.45 Variete: Quelli che...aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Crazy Parade 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Hawaii Five -O 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 7.00 Nan.: La vita secondo Jim 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e i pirati dei Ca-raibi (ris., ZDA, '06) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La vera storia di Biancaneve (fant., Kan./ZDA, '01, r. C. Thompson, i. M. Richardson, K. Kreuk) 15.55 Film: Pleasantville (kom., ZDA, '98, r. G. Ross, i. T. Maguire, J. Daniels) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.10 Film: Catwoman (fant., ZDA, '04, r. Pitof, i. H. Berry, S. Sto- 7.40 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: Tre straniere a Roma (kom., It., '58, r. C. Gora, i. Y. Monlaur) 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstOvest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Šport: Kolesarstvo, Chieti - Casteraimod-no, 5. etapa 16.20 Dok.: Alle falde del Kili-mangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio; n. L. ne) 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.35 Film: Boa vs. Python - Nelle spire del ter-rore (fant., ZDA, '04, r. D. Flores, i. D. Hewlett, J. Bergman) 2.15 Film: Metroland (dram., Fr./V.B., '97, r. P. Saville, i. C. Bale, L. Ross) ^ Tele 4 7.05 Dok. Italia Magica 7.35 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.40 12.00 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'ltalia 10.35 Variete: Mukko Pal-lino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.30 Šport: Ski magazine 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.10 Dok.: Italia magica 13.45 Aktualno: Musa Tv 14.05 Nan.: La saga dei Mc Gregor 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.45 Šport: Domenica Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Film: La signora dimentica (triler, '89, r. B. May, i. D. Millis) 0.10 Talk show: A tambur battente 1.05 Dok.: Italia magica 1.35 Film: Mancia competente (r. E. Lubtsch) La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Resničnostni show: Chef per un giorno 14.50 Nan.: Jag - Avocati in divisa 17.55 Film: Sfida inver-nale (western, ZDA, '46, r. J. Ford, i. H. Fonda, L. Darnell) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Aktualno: Bookstore |r Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.20 Mlad. serija: Pustolovščine 9.55 Nedeljska maša 11.00 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! 14.25 Alpe-Donava-Jadran 15.00 17.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Poirot: Zabava na noč čarovnic 21.30 Večerni gost: Lado Kralj 23.25 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Mini serija: Pet dni 0.50 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal |r Slovenija 2 8.00 Skozi čas 8.10 Globus (pon.) 8.40 Mladi virtuozi 9.15 Film: Dan v življenju (pon.) 10.55 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju, su-perveleslalom (M), prenos 12.25 Lahti: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek -sprint (M in Ž) 14.15 Prvi krog: Pred začetkom tekmovanja Formule 1 14.55 Lahti: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 16.45 Rokometni magazin lige prvakov 17.15 SP v biatlonu: štafeta 4x6 km (Ž) 18.45 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek - sprint (M in Ž) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Ars 360 20.15 Dok. serija: Avstralija na dlani 21.05 Nad.: Vrnitev v Cranford 22.00 Na utrip srca 22.30 Portreti mladih slovenskih skladateljev 22.45 Dok. odd.: Nizozemska (pon.) 0.10 Nad.: Nujni primeri (pon.) 1.00 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 10.30 Kronika 11.40 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila TVS1 14.15 Dok. odd.: Mednarodna obzorja - Jemen 16.40 Na tretjem... 17.45 Aktualno 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Angola - Prezrta dežela Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Šport: SP v biatlonu 16.00 Eno življenje, ena zgodba 17.00 Avtomobilizem 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Koncert: resna glasba 23.35 Vseda-nes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.30 23.30 Tv prodajno okno 16.00 Zelena bratovščina 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno 22.30 Koncert Alfija Nipiča 0.00 Videostrani pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Anim. serija: Medved Rupert 9.00 Anim. serija: Poštar Peter 9.20 Ben 10 (ris.) 9.45 Anim. serija: Gnusologija 10.10 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.30 Anim. serija: Tom in Jerry 10.40 Športni magazin 11.45 Kuhajmo po domače (hrana in pijača) 12.20 Mamice na preizkušnji (dok. serija) 13.20 Zvezdniška preobrazba (resnič. show) 14.15 Film: Preden se stegneva (kom., ZDA, '07) 16.10 30 Rock (hum. serija) 16.40 Film: Nore počitnice (pust., ZDA, '85) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Legenda o Zorru (akc., ZDA, '05) 22.25 Eli Stone (hum. nan.) 23.20 Film: Modigliani (drama, ZDA/Ang./Fr./Nem./Ir./Rom., '04) 1.50 Pločevinko (pust. serija) 2.45 24UR, ponovitev, Novice 3.45 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.15 Dok. drama: Reka nosorogov (Anglija) 9.15 Dinotopija (avant. serija, ZDA, '03) 10.05 Hum. serija: Vsi sovražijo Chrisa (ZDA, '08) 10.35 Nova Heidi (mlad. serija, Francija, '07) 11.05 Športna srca (hum. serija, ZDA, '08) 11.40 Film: Dobri stari časi (kom., ZDA, '86) 13.30 Teksaški mož postave (akc. serija, ZDA, '9414.30 Peklenski teden (hum. serija) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. serija) 15.30 Film: Maščevanje piflarjev (kom., ZDA, '84) 17.10 0.45 Šef pod krinko (dok. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Begunec 2 (akc., ZDA, '98) 22.25 Film: Intervju z vampirjem (drama, ZDA, '94) 1.35 Boljša spolnost (dok. serija) 2.30 Love TV (erotika) 3.30 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 18.30 Music box; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Primož Ramovš; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardi-no di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.0014.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)ob-vezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihajajočem tednu se ne obremenjujte s stvarmi, za katere veste, da niso nujne. Posvetite se samo težavam, ki resnično potrebujejo vaš čas. Namenite več zaupanja partnerju. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Preveč energije in prostega časa porabite za stvari, na katere nimate vpliva. V prihodnjih dneh boste spoznali osebo, s katero se boste dobro ujeli in morda ustvarili močno prijateljsko vez. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše delovno okolje vam ne bo pogodu, predvsem pa vas bodo motili slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi. Za dobro delovno vnemo in manj stresa morate nujno urediti odnose. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Čas je, da v «« partnerskem odnosu uredite razmere z ljubljeno osebo. O težavah se pogovarjajte ter jih rešujte s kompromisi in popuščanjem na obeh straneh. Zavedajte se tudi svojih napak. LEV 23.7.-23.8.: Venera vas bo (^^r napolnila z ljubeznijo in prijetnimi čustvi, ki jih boste kazali v odnosu do partnerja. Tudi s prijatelji se boste odlično razumeli, prosti čas boste radi preživljali v njihovi družbi. DEVICA 24.8.-22.9.: Za vas je ^^ v prihodnjih dneh pomembno, da se umirite od naporno preživetega prostega časa in zberete misli. Za vas se začenja novo obdobje, polno odrekanj in trdega dela. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Svo- ^ ^ jega dela se lotite bolj resno in preudarno, saj mu posvečate premalo pozornosti. Poskušajte se motivirati, saj boste tako laže opravljali obveznosti. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjem tednu lahko na vas močno vpliva določen dogodek, zato imejte oči odprte. Močan bo vpliv Jupitra, zato boste imeli dober nos za posel in odlične poslovne ideje. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaše počutje se bo kmalu izboljšalo, kar pomeni, da boste lahko znova bolj poprijeli za delo doma in v službi. Ne izogibajte se odgovornostim in jih opravite čimprej. KOZOROG 22.12.-20.1.: V odnosu s partnerjem bodite bolj odprti in razumevajoči, saj se partnerju morda zdi, da se ne trudite dovolj za vajino zvezo. O vsem se pogovorite in si pojasnite prioritete. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Preden se spustite v naložbo, se o te, posvetujte s strokovnjakom in se ne ravnajte le po svojem občutku. Lepo vreme bo pozitivno vplivalo na vaše razpoloženje. RIBI 20.2.-20.3.: Na deloven mestu ali v šoli boste v prihodnjih dneh zelo produktivni, sami se boste radi spravili k težjim problemom in jih tudi kakovostno in hitro odpravili. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Modri val 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre tessa di Hong Kong (kom., ZDA, '67, r. Charlie Chaplin) 18.55 Dnevnik in vre- 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il com-missario Montalbano 23.20 Dnevnik -kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sotto-voce 2.10 Aktualno: Rewind - Visioni private menska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Rambo 3 (akc., ZDA, '88, r. P. MacDonald, i. S. Stallone, R. Crenna) 23.30 Film: Black Hawk Down (voj., ZDA, '01, r. R. Scott, i. J. Hartnett, E. Bana) 2.05 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestan-tesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul Due 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Glam - Essere e apparire 0.20 Glasb.: Ri-tratti Musicali 0.50 Dnevnik - Parlament 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mat-tino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuo-ri Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Šport: Kolesarstvo, Ussita - Macerata, 6. etapa 16.20 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.30 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il diario di una tata (kom., ZDA, '07, r. S.S. Berman, R. Pulcini, i. A. Keys) 23.15 Dok.: Corre-va l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film:La con- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. marca 2011) Vodoravno: Karenina, amarilis, rabinati, ataka, R. N., V. E., zoo, Carnaval, dan, Ararat, prefektura, toraks, semester, Monet, Vida, tiara, suma, sire, aromat, tesar, azaleja, Adele, trk, poteza, starinarna, Ari, A. R., korak, Caan; na sliki: Carnaval du Rio. Mala križanka, vodoravno: 1. omara, 6. Pariz, 7. Atene, 8. trakt, 9. J. I., 10. A. A., 11. Ems, 13. Solun, 16. enota, 17. Linan, 18. oj, 19. ha. 6.55 Risanka 8.45 Nan.: Dr. House Medical Division 9.40 Nan.: Grey's Anatomy 11.30 Nan.: The Closer 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI - NY 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Film: S.Y.N.A.P.S.E. - Pericolo in rete (triler, ZDA, '01, r. P. Howitt, i. R. Phillippe) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 12.45 Variete: Today we eat Sicilian 13.05 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Musa TV 19.15 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fatti 21.45 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Milionari a Beverely Hills (kom., ZDA, '90, r. P. Schneider, i. J. Rivers, A. Rocco, T. Hopkins) pop Pop TV 6.05 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il nostro agente Flint (voh., ZDA, '66, r. D. Mann, i. J. Co-burn) 15.55 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.45 2.25 Nan.: MacGy-ver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.55 Dnevnik, sledi N.Y.P.D. (t Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.45 Potplatopis (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.25 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Morski sloni kot raziskovalci 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 9.30 Gremo na smuči (pon.) 10.00 Dobro jutro 12.45 Sobotno popoldne 15.00 Ars 360 (pon.) 15.15 Umetni raj (pon.) 15.40 Slovenski utrinki (pon.) 16.10 Posebna ponudba 16.35 To bo moj poklic 17.00 Nad.: Stara nergača (pon.) 17.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 18.00 Prvi in drugi (pon.) 18.55 Z glavo na zabavo 19.25 Univerza 20.00 Peklenski izbor 20.45 Dok. odd.: Kristalna noč 21.35 Knjiga mene briga 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Film: Henry - Portret serijskega morilca 23.50 Dok. odd.: Kupčija s hudičem (pon.) 0.55 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.10 Poslanski premislek 10.00 Novice 11.10 Slovenija in Evropa 12.05 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Angola - Prezrta dežela 15.30 Poročila Tvs1 16.10 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: An-Prezrta dežela 7.15 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.55 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.50 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Policaj iz vrtca (akc. kom., ZDA, '90) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Nevarna igra (krim. serija) 0.10 Kaliforniciranje (hum. serija) 0.45 24UR, ponovitev, Novice 1.45 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.1015.15 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.35 0.25 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.0015.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Nore počitnice (avant., ZDA, '85) 17.05 Na kraju zločina -CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Besno maščevanje (krim. drama, ZDA/Nem., '03) 22.00 Film: Na ognjeni črti (akc., ZDA, '93) 0.55 Film: Napad kobilic (drama, ZDA, '05) 2.30 Love TV (erotika) 4.30 Nočna ptica (erotika) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert - resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostra-ni 11.05 23.30 Tv prodajno okno, video-strani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 36. pokal Loka 18.15 Monitor 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka - Modra skupina: Salonit Anhovo - UKO Kropa 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 26. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler, sledi Music box; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žur-nal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.0012.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cede-rama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 13. marca 2011 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - A-liga, neodločen izid v Ceseni Juventus se še ni izvlekel iz krize Cesena - Juventus 2:2 (0:2) Strelci: Matri v 19. in 35., Jimenez v 41. iz 11-m; Parolo v 80. min. Cesena (4-3-2-1): Antonioli; Santon (Ceccarelli), Pellegrino, Von Bergen, Lauro; Caserta (Malonga), Colucci, Parolo; Jimenez, Giaccherini (Rosina); Bogdani. Juventus (4-4-2): Buffon; Motta, Bo-nucci, Chiellini, Traore; Krasic (Grygera), Aquilani, Marchisio, Pepe; Del Piero (Martinez), Matri (Iaquinta). CESENA - Juventus je pozabil, kako se zmaga. Po treh zaporednih porazih so črno-beli le iztrgali točko. Tekma proti Ceseni, ki se bori za obstanek (8 točk v zadnjih štirih krogih), je bila živahna. V prvem delu je bilo precej napak. Najbolj očitna je bila Giaccherinijeva, katere posnetek bo bržkone obkrožil cel svet: igralec Cesene je namreč z dobre pozicije zgrešil pred praznimi vrati. Po prvem polčasu so Delnerijevi varovanci vodili z 2:1. Oba zadetka je dosegel razigrani Matri. Za Ce-seno je zaostanek zmanjšal Jimenez, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko (Buffonu je sodnik po prekršku pokazal le rumeni karton). Sodnik je nato rdečega pokazal Motti (prekršek nad Giaccherinijem). V drugem polčasu so se gostitelji razigrali in Buffon je moral vsaj trikrat resneje posredovati. Juventus je vodil vse do 10 minut pred koncem, ko se je Cesena veselila po golu Parola. VRSTNI RED: Milan 61, Inter 57, Napoli 53, Lazio 51, Udinese 50, Roma 46, Juventus 42, Palermo 40, Cagliari 39, Fio-rentina 37, Bologna 36, Genoa 35, Chie-vo 32, Sampdoria 31, Cesena, Parma in Catania 29, Lecce 28, Brescia 26, Bari 16. DANES: ob 12.30 Milan - Bari, ob 15.00 Lecce - Bologna, Roma - Lazio, Ca-gliari - Udinese, Catania - Sampdoria, Chievo - Fiorentina, Genoa - Palermo, ob 20.45 Parma - Napoli. Udinese v Cagliariju VIDEM - Udinese bo skušal danes v Cagliariju doseči peto zaporedno zmago, bržkone pa bi se zadovoljil tudi s točko, s katero bi serijo ugodnih izidov podaljšal na dvanajst. Trener Videmčanov opozarja na kakovost nasprotnikov, za katere je značilno, da pod vodstvom trenerja Donadonija ne »poznajo« neodločenega izida. Guidolin ni sporočil postave, skoraj gotovo pa se bo opredelili za standardno enajsterico. Izgredi na derbi tekmi kroga Olimpija-Maribor LJUBLJANA - »Večni« derbi med ljubljansko Olimpijo in vodilnim Mariborom se je končal brez zadetkov, žal pa so tekmo v Stožicah zaznamovali izgredi navijačev, ki so tudi vdrli na igrišče. Izidi 22. kroga: Nafta - Domžale 2:3, Rudar - Luka Koper 0:1, Hit Gorica - Celje 1:1, Olimpija - Maribor 0:0. VATERPOLO - A2-liga: Quinto -Pallanuoto TS 10:9; jadranska liga, druga četrtfinalna tekma: Primorje - Rokava Koper 8:14. KOŠARKA - Liga NLB: Krka - Partizan 62:72, Cibona - Buducnost 70:80, Igokea - Široki Brijeg 71:73, Radnički - Ce-devita 73:79. ODBOJKA - A1-liga: San Giustino - Modena 2:3 (Loris Mania je sprejemal 82 odstotno, 57% brezhibnih, dve napaki); 1. DOL: Marchiol Vodi - Salonit Anhovo 0:3 (Aljoša Orel brez točke), Galex - ACH Volley 0:3, Kropa - Calcit 0:3. ROKOMET - Rokometašice Krima Mercatorja so v 5. krogu glavnega dela lige prvakinj (skupina 1) v gosteh izgubile proti španskemu Itxaku Reynu De Navarri s 24:25. Krimovke so s četrtim porazom v tem delu tekmovanja že zapravile možnosti za napredovanje v polfinale. Juventusov napadalec Alessandro Matri, nanj je pazil švicarski branilec Cesene Steve Von Bergen, je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo ansa Slovenski skakalci na 5. mestu LAHTI - Avstrijski smučarski skakalci so zmagovalci ekipne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju. Svetovni prvaki so na prvem mestu zbrali 1086 točk, drugi so bili Norvežani (1065,3), tretji pa Poljaki (1028,3). Slovenci Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Peter Prevc in Robert Kranjec, bronasti junaki z minulega SP, so bili peti (999,7). Danes čaka skakalce na Finskem še posamična tekma. PETERKA - Najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov Primož Peterka se je odločil za konec kariere. Peterko še čaka zadnji skok, saj mu bodo pripravili poslovilno tekmo. Dvaintridesetletni Moravčan se je za to odločil po minulem državnem prvenstvu v Kranju, kjer je po ponesrečenem nastopu zasedel 43. mesto. Ricco ne bo več nastopal RIM - Italijanski kolesar Riccardo Ricco ne bo več nastopal na dirkah, tudi če ga Italijanski olimpijski komite in Mednarodna kolesarska zveza osvobodita dopinških obtožb. Tekmovalec Vacansoleila je za Gazzetto delli sport zanikal, da bi bilo njegovo dejanje, ko naj bi 6. februarja zdravnikom priznal zamenjavo krvi, zaradi česar je moral poiskati zdravniško pomoč, bil pa nekaj časa tudi v smrtni nevarnosti, povezano z dopingom. »To ni bil do-pinški primer. Zaenkrat me nihče ni niti osumil, a vsi me imajo za krivega,« je dejal Ricco, ki ga zaenkrat Coni še ni zaslišal. Ricco je bil zaradi dopinga v preteklosti že kaznovan. Leta 2008 si je na Touru pomagal z nedovoljenimi sredstvi, zato je moral 20 mesecev prisilno počivati. kolesarstvo Scarponi osvojil 4. etapo RIM - Italijan Michele Scarponi je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega moštva. Kolesar ekipe LPR-ISD je imel na zaključnem vzponu več moči od rojaka Damiana Cunega in Avstralca Cadela Evansa. V skupnem seštevku je vodstvo prevzel Nizozemec Robert Gesink. Tekmovalec Rabobanka je v etapi zasedel šesto mesto, za najboljšo trojko je zaostal 12 sekund. V skupnem seštevku ima deset sekund prednosti pred Evansom in 12 sekund pred Italijanom Ivanom Bassom. Slovenca Borut Božič (Vacansoleil) in Gorazd Štangelj (Astana) nista bila v ospredju, med najboljšimi ju ni niti v skupnem seštevku. Pariz - Nica s francosko zmago NICA - Sedmo etapo dirke Pariz - Nica od Brignolesa do Biota v skupni dolžini 215,5 kilometra je dobil Francoz Remy Di Gregorio (Astana). Slovenec Janez Brajkovič (Ra-dioShack) je bil z devetimi sekundami zaostanka sedmi, sedmi pa je tudi v skupnem seštevku. Skupno vodstvo je zadržal Nemec Tony Martin (HTC-Highroad), ki ima 36 sekund prednosti pred Andrasom Klödnom. Poleg Brajkoviča, ki v skupnem seštevku zaostaja minuto in 34 sekund, se je izkazal tudi Simon Špilak, ki je z zaostankom 19 sekund zasedel 17. mesto. V skupnem seštevku je 16., zaostaja tri minute in 24 sekund. ADRIA MOBIL - V Loboriki pri Pulju so se kolesarji merili na 5. memorialu Nevio Valčič, ki ga prireja kolesarski klub Loborika. Domačinom je zmago že tretjič vzel kolesar Adrie Mobila Blaž Jarc, ki je bil v konkurenci 170 kolesarjev iz 21 ekip najhitrejši v sprintu ubežne skupine. Drugo mesto je zasedel kolesar kranjske Save Vladimir Kerkez. nogomet - Točka na gostovanju v Kalabriji Triestina še zadnja, a živa Golu Marchija je že v prvem polčasu »odgovoril« Acerbi - Proti neprepričljivemu nasprotniku so bili Salvionijevi varovanci premalo pogumni Reggina - Triestina 1:1 (1:1) STRELCA: v 9. Marchi, v 28. Acerbi REGGINA (3-5-2): Puggioni; Adejo, Cosenza, Acerbi; Ricc. Colombo, De Rose, Tedesco (14. N. Viola), Ca-stiglia (12.dp Barilla', 17.dp Rizzo), Riz-zato; A. Viola, Bonazzoli. Trener: At-zori. TRIESTINA (4-4-2): Rob. Colombo 6; DAmbrosio 6, Cottafava 7, Malago' 6, Filkor 7 (34.dp Longhi); An-tonelli 6 (40.dp Bariti), Gissi 6,5, Det-tori 6,5, Miramontes 6; Godeas 6, Marchi 6 (20.dp Taddei 5,5). Trener: Salvioni. SODNIK: Calvarese iz Terama 6,5; OPOMINI: Cosenza, Ricc. Colombo. Malago', Godeas, D'Amborsio, Rob. Colombo. Triestina je proti Reggini dokazala, da je še živa, a se Reggia Calabrie vrača s točko, ki bo Tržačanom bolj malo koristila. In točka bo imela tudi grenak priokus, saj bi lahko Triestina poskušala tekmo tudi zmagati, vendar bi morala v drugem polčasu malo več tvegati. Včeraj je namreč domača ekipa naletela na slab dan, tako da je bila posebno ranljiva, a trener Salvioni in njegovi varovanci so se navsezadnje zadovoljili z neodločenim izidom, ki bistveno ne spremeni položaja na lestvici, saj Trie-stina ostaja na repu razpredelnice. IZBIRE - Domači trener je zadnji trenutek v vezni vrsti zaupal Castigli in De Roseju, kmalu pa je moral znova poseči zaradi poškodbe izkušenega Te- desca. Salvioni je Filkorja postavil na levi obrambni pas, na sredini pa zaupal Dettoriju. V napadu je po dolgem času vse od prve minute igrala dvojica Marchi-Godeas. O TEKMI - Triestina je bila v prvem polčasu zelo živa. Z visokim pre-singom so Salvionijevi varovanci presenetili domače igralce. Gissi in Dettori sta prestregla celo vrsto žog, branilci pa so v bistvu onesposobili Bonazzolija v redkih primerih, ko je žoga le prišla do postavnega napadalca Reggine. Po osmih minutah je sodnik razveljavil zadetek Alessia Viole zaradi nedovoljenega položaja, le minuto kasneje pa so Tržača-ni prešli v vodstvo z Marchijem. Po podaji DAmbrosia je Adejo zelo nespretno posegel, Puggioni je moral žogo na nek način odbiti, a le na noge Marchi-ja, ki ni imel težav žogo poslati v prazen gol. Triestina je nadaljevala igrati z nepričakovano visokim tempom in v 25 minuti je po kolektivni akciji prišel do strela Antonelli: le poseg branilca je preprečil 2:0. Žal pa je Reggina s prvim pravim strelom izenačila. Sodnik je doso-dil prosti strel na 20 metrih in Acerbi ga je silovito in neubranljivo izvedel. Štiri minute kasneje je Godeas poskušal presenetiti Puggionija z velike razdalje a vratar je, ne brez težav, žogo ubranil. Prav ob izteku polčasa pa je priložnost zamudil še Miramontes. Ekipi sta odšli na počitek pri stanju 1:1, a z neodločenim izidom so bili veliko bolj zadovoljni v domačem taboru, saj je bila Triestina v prvem delu srečanja prepričljivejša. V drugem delu tekme je bilo nevarnih priložnosti res malo. Domači trener ni mogel preveč vplivati na tekmo, saj je moral takoj izkoristiti vse menjave zaradi poškodb svojih igralcev, utrujenost domačih pa Tržačani niso znali ali hoteli izkoristiti. V 55. minuti je sicer Godeas z glavo podajo D'Am-brosia preusmeril rahlo mimo vrat, to pa je bilo tudi vse, kar je Triestina ustva- B-ligaAlbinoleffe - Vicenza 2:2, Ascoli - Atalanta 1:1, Grosseto - Pescara 3:2, Modena - Frosinone 2:1, Novara - Sassuolo 0:0, Piacenza - Crotone 2:0, Reggina - Triestina 1:1, Siena -Empoli 0:0, Torino - Livorno 0:2, Varese -Portogruaro, jutri ob 20.45 Cittadella - Padova Atalanta 31 17 9 5 37:21 58 Siena 31 15 12 4 45:24 57 Novara 31 14 13 4 48:24 55 Varese 30 11 14 5 36:22 47 Reggina 31 12 11 8 35:30 47 Livorno 31 11 10 10 38:36 43 Pescara 31 11 9 11 33:34 42 Vicenza 30 12 6 12 32:34 42 Grosseto 31 11 9 11 35:39 42 Piacenza 31 10 11 10 43:43 41 Torino 31 11 8 12 34:38 41 Empoli 31 9 13 9 33:29 40 Modena 31 8 14 9 32:38 38 Padova 30 8 13 9 40:36 37 Sassuolo 31 9 9 13 32:33 36 AlbinoLeffe 31 9 9 13 37:49 36 Crotone 30 7 13 10 27:34 34 Cittadella 30 7 11 12 32:37 32 Portogruaro 30 7 9 14 25:40 30 Ascoli (-6) 29 8 11 10 29:34 29 Frosinone 31 6 11 14 32:46 29 Triestina 31 5 13 13 24:38 28 PRIHODNJI KROG: 19.3 ob 15.00 Triestina - Varese rila v drugem polčasu, če izvzamemo nekaj strelov z razdalje in cele serije kotov, ki pa so jih Miramontes in soigralci slabo izvedeli. Tudi Reggina ni bila nikoli nevarna, zapretila pa je le v sodnikovem podaljšku. Prvič z Bonazzolijem, čigar prosti strel je švignil nekaj centimetrov mimo desne Colombove vra-tnice, nato pa je poskušal še Viola, a tudi njegov strel s sredine kazenskega prostora ni bil dovolj precizen. KLJUČNI DOGODEK - Sredi drugega polčasa je bilo jasno, da sta Mi-ramontes in Antonelli utrujena. Sal-vioni bi lahko tvegal in tekmo poskušal zmagati (poraz itak ne bi veliko vplival na stanje na lestvici), a preveč se je obotavljal in se nazadnje zadovoljil s točko. Čemu? JE ŠLO - Tržačani so bili tokrat veliko bolj živahni in na sredini igrišča sta Gissi in Dettori dobro opravila svojo nalogo. Videlo pa se je tudi neka zanimivih kombinacij.Top: Steber obrambe je bil znova Cottafava, ki je bil vedno na pravem mestu. Salvioni sodi, da je mladi madžarski reprezen-tant bolj koristen v obrambi kot v vezni vrsti, in tudi v novi vlogi se je dobro znašel Filkor. NI ŠLO - Priložnost zamujena ne vrne se nobena. In včeraj je imela Trie-stina edinstveno priložnost, da bi iztržila celoten izkupiček. A ni želela preveč tvegati.FIop: Taddei bi moral s svojim vstopom dvigniti kakovostno raven napada Triestine, a sploh ni prišel do / ŠPORT Nedelja, 13. marca 2011 25 alpsko smučanje - Po 3. mestu v slalomu na Češkem Tina Maze prvič v karieri presegla mejo 1.000 točk Zdaj je še bližja skupnemu 3. mestu, ki ga je od Slovencev doslej osvojil le Jure Košir ŠPINDLERUV MLIN - Avstrijka Marlies Schild je prepričljivo zmagala v slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Špindleruvem Mlynu na Češkem (1:43,85) in osvojila tudi mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku discipline. Druga je bila njena rojakinja Kathrin Zettel (+0,93), tretja pa edina Slovenka na tekmi Tina Maze (+1,16). »Vse tri vikende po svetovnem prvenstvu sem opozorila nase in ostala v vrhu. Zadovoljna in ponosna sem, ker lahko vsak vikend dosegam vrhunske uvrstitve. Moje želje so bile, da bi bilo tako že od začetka sezone, pa mi je steklo po svetovnem prvenstvu in si tako želim nadaljevati tudi v prihodnje ter uživati v smučanju,» je bila zadovoljna Mazejeva. Schildova je vodila že po prvi vožnji, druga je bila Zettlova (+0,18), tretja Švedinja Maria Pietila-Holmner (+0,66), četrta pa Mazejeva (+0,72). Mazejeva je v finalu nastopila izvrstno, tedaj vodilno Slovakinjo Veroniko Zu-zulovo ugnala za skoraj pol sekunde (+0,41) in ohranila prvo mesto tudi po nastopu Pietila-Holmnerjeve. Kljub temu, da sta jo prehiteli Avstrijki, pa je bila zelo vesela svojih tretjih slalomskih stopničk v pokalu in 27. skupno. Med prvo trojico v slalomu je bila le še lani, 17. januarja, ko je bila druga v Mariboru, in 21. februarja v Courchevelu v Franciji, kjer je bila tretja. »Za nami je odličen konec tedna. Danes je bila druga proga težka, tako teren kot postavitev. Mazejeva je nastop fenomenalno izpeljala in osvojila stopničke. Škoda, da v petek ni nekoliko bolje opravila prve vožnje veleslaloma, ker bi drugače verjetno zmagala. Vendar kljub temu nimam pri- Tina Maze ansa pomb in lahko Mazejevi le čestitam,« je dejal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. Po dveh uspešnih nastopih v Špindleruvem Mlynu, v petek je na četrtem mestu zmagovalne stopničke v veleslalomu zgrešila za pet stotink, je Mazejeva prvič v karieri presegla 1000 točk v sezoni (1003) in na tretjem mestu povečala prednost pred Avstrijko Elisabeth Görgl, tokrat 28., na 71 točk. Tako je vse bližje bronu v skupnem seštevku, kar še ni uspelo nobeni slovenski smučarki, med smučarji pa le Juretu Koširju leta 1995, ko sta bila pred njim le Italijan Alberto Tomba in Avstrijec Günther Mader. Izidi: 1. Marlies Schild (Avt) 1:43,85; 2. Kathrin Zettel (Avt) +00,93; 3. Tina Maze (Slo) +01,16; 4. Maria Pietilä-Holmner (Šve) +01,56; 5. Veronika Zuzulova (Slk) +01,57; 6. Manuela Mölgg (Ita) +01,75; 7. Irene Curtoni (Ita) +02,46; 8. Susanne Riesch (Nem) +02,58; 9. Tanja Po-utiainen (Fin) +02,60; 10. Michaela Kirchgasser (Avt) +02,65. Svetovni pokal, skupno (31 od 35 tekem): 1. Maria Riesch (Nem) 1678, 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1655, 3. Tina Maze (Slo) 1003, 4. Elisabeth Görgl (Avt) 932, 5. Julia Mancuso (ZDA) 876. moški Walchhofer 1., Andrej Šporn pa odličen četrti KVITFJELL - Zadnji smuk letošnje sezone alpskih smučarjev pred finalom svetovnega pokala v Len-zerheideju je minil v avstrijskem taktu z dvojno zmago. Zmagal je Michael Walchhofer, drugi je bil Klaus Kroll. Andrej Šporn je s četrtim mestom dosegel drugi najboljši rezultat kariere, slovenski uspeh je dopolnil Andrej Jerman z devetim mestom. Walchhofer je v svojem zadnjem svetovnem pokalu 19. zmago dosegel z minimalno razliko. Rojaka Krolla je premagal za 13 stotink sekunde. Na najnižjo stopničko zmagovalnega odra se je postavil Švicar Beat Feuz (+0,31), ki je na petkovem smuku v Kvitfjellu osvojil prvo zmago v svetovnem pokalu. Četrto mesto je za Šporna drugi najboljši dosežek po lanskem Kitzbuhlu, ko je bil drugi. Hrvat Ivica Kostelič si je z 21. mestom že pred finalom zagotovil veliki kristalni globus ter se pridružil sestri Janici, ki je v pokalu bila trikrat zmagovalka skupnega seštevka. Izidi: 1. Michael Walchhofer (Avt) 1:45,92; 2. Klaus Kroll (Avt) +0,13; 3. Beat Feuz (Švi) +0,31; 4. Andrej Šporn (Slo) +0,56; 5. Patrick Kung (Švi) +0,69. Svetovni pokal, skupno: 1. Ivica Kostelič (Hrv) 1324 točk, 2. Didier Cuche (Švi) 806, 3. Carlo Janka (Švi) 738. rugby Italija ugnala Francijo! RIM - Prvič odkar nastopa na Pokalu šestih narodov, je Italija premagala Francijo. Rezultat 22:21, ki so ga dosegli na stadionu Flaminio v Rimu, je še toliko bolj neverjeten, ker so »azzurri« že izgubljali z 18:6 (na začetku so vodili s 3:0), v zadnjih 21 minutah tekme pa so dosegli delni izid 16:3. Več kot očitno je bilo, da so gostje v drugem delu tekme začeli podcenjevati Italijane. Znak, da je temu tako, je tudi v tem, da so se na pripravah zbrali le dva dni pred tekmo, kar je dokaj neobičajno. To je bila šele druga zmaga Italije proti Franciji. Prvo so dosegli leta 1997 v Grenoblu na tekmi za evropski pokal. Poraz bo v Franciji zagotovo odmeval, selektor Lievremont, ki ga že ne marajo, pa se bo znašel na zatožni klopi, medtem ko si je selektor Italije Mallet bržkone zagotovil potrditev na klopi «azzurrov« vsaj do prihodnjega svetovnega prvenstva. Za Francijo pomeni poraz tudi konec sanj, da bi ubranila lansko zmago na tem turnirju, posebno če bo Anglija danes premagala Škotsko. Junak tekme je bil Masi, ki je dosegel edino točko za Italijo, vse druge točke pa je s prostimi udarci prispeval Mirco Berga-masco, ki sicer igra in služi kruh prav v Franciji, kot tudi njegovi soigralci Masi, Lo Cicero, Fe-stuccia in Dellape. Francozi imajo na tekmah proti Italiji povprečje 45,6dosežene točke, tokrat so jih dosegli krepko polovico manj. Pred tekmo zadnjega kroga proti Walesu so se Italijani za letos že otresli nočne more, ki jo v tem pokalu predstavlja pridobitev »lesene žlice«. Ta pripada ekipi, ki na turnirju ne osvoji niti točke. nogomet - Pomembni zmagi ekip naših društev v 1. in 2. amaterski ligi Breg in Primorec vse bližja vrhu Brežani so v Bazovici premagali Zarjo Gajo, ki vse bolj tone proti dnu - Primorec se je oddaljil od Domia - Vsi mladinci izgubili 2. amaterska liga Zarja Gaja - Breg 0:1 (0:1) Strelec: Drago v 3. min. Zarja Gaja: Grgič, Asselti, Bernetič, Markovič, Missi, Franco, Marchesi, Mihel-čič, Bernobi, Della Zotta, Cocevari (od 64. Kariš). Trener: Lacalamita. Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Stefani, Potleca, Daris, Laghezza, Drago, Mendela, Petranich, Coppola (od 72. Cermelj). Trener: Tommasi. Rdeča kartona: Markovič v 59. in Drago v 83. min. Zamudniki, ki jih je bilo kar nekaj, se lahko kesajo, saj niso videli edinega gola na tekmi. Breg je domačega vratarja Jaša Grgi-ča premagal že v 3. minuti, ko je Drago, sicer ne z dobre pozicije, z natančnim strelom poslal žogo v desni vratarjev kot. Pred tem je Grgič ubranil nevarni strel Coppo-le, Bernetič pa je zatem z glavo odbil žogo z golove črte. Po pestrem začetku se je tekma precej umirila. V 12. minuti se je Zarja Gaja prvič nevarno predstavila pred Bre-govimi vrati. Marchesi je streljal čez prečko. Podobno je storil deset minut kasneje Cocevari. Številni gledalci so se že dvignili na noge v 27. minuti, ko je Bregov napadalec Mendela preigral vso domačo obrambo. Pot do drugega zadetka mu je zaprl šele vratar Grgič. Po prvem polčasu, ki je minil v znamenju Bregove premoči, je v drugem delu Zarja Gaja igrala malo boljše, čeprav zelo zmedeno in neorganizirano. Veliko dobre volje, premalo natančnosti in konkretnosti. Trener Lacalamita je »v ogenj« poslal Ka-riša in Ghezza. Igra se je resda nekoliko raz-živela. Po štirinajstih minutah je moral zaradi drugega opomina zapustiti igrišče branilec Markovič. V 30. minuti si je Ghez-zo izboril prosti strel z dobre pozicije ob robu šestnajstmetrskega prostora. Številni in glasni domači navijači so sicer vzklikali Be- čajevo ime: »Vili,« je bilo slišati s tribune. Trener Lacalamita ni poslušal domačih navijačev in specialist za proste strele (in ne samo) Bečaj je tekmo odsedel na klopi. Zadnji del tekme je bil precej živahen in tudi živčen. Tudi Brežani, ki so v drugem polčasu nekoliko popustili, so ostali z desetimi igralci na igrišču. Sodnik je v slačilnico predčasno poslal strelca edinega zadetka na tekmi Draga. V 87. minuti sta se Grgičevu golu po lepi akciji približala Petranich in Cer-melj, slednji pa je za las streljal mimo vra-tnice. V 91. minuti pa bi lahko žogo potisnil v mrežo Marchesi: Bregov vratar Cresi je rešil svoja vrata in rezultat (16. zaporedni pozitivni). Breg se je z novo zmago, v pričakovanju današnjega kroga, prebil na tretje mesto na lestvici. Mossa je včeraj igrala le neodločeno 2:2 proti Moraru. IZJAVI PO TEKMI: Marko Kariš, nogometaš Zarje Gaje: »V prvem polčasu je bil Breg boljši, igral je bolj agresivno. V drugem delu pa smo se potrudili in bi lahko s kančkom sreče tudi izenačili, a žal smo bili premalo konkretni in neorganizirani pred nasprotnikovimi vrati.« Giuliano Prašelj, načelnik Bregove nogometne sekcije: »V prvem polčasu bi lahko dosegli še en zadetek in tako zaprli tekmo. Zarja Gaja je v drugem delu, čeprav je imela moža manj, igrala bolj napadalno in še dobro, da je naš vratar odločilno ubranil nevaren strel v zadnji minuti. Zmaga v Bazovici je res pomembna.« (jng) Ostali izid: Mossa - Moraro 2:2. 1. amaterska liga Domio - Primorec 0:1 (0:0) Strelec: Moscolin v 80. min. Primorec: Barbato, Di Gregorio, Gior-gi, Meola, Santoro, Ravalico, Antonaci, Dell'Osso, Moscolin, Snidar, Lanza. Trener: Sciarrone. Napadalec Zarje Gaje Bernobi in branilec Potleca. V ozadju Bregov trener Dino Tommasi in Bregova klop kroma Primorec je po dveh tednih spet vknji-žil vse tri razpoložljive točke, tokrat pri Do-miu. Vseskozi so bili trebenski nogometaši bolj prepričljivi: v prvem polčasu so prevladali, vendar obeh priigranih priložnosti niso izkoristili. V drugem delu srečanja pa so gostje, ki se približujejo vrhu lestvice, izkoristili številčno prednost na igrišču: sodnik je namreč zaradi dvojnega opomina v deseti minuti drugega dela izključil nasprotnikovega igralca, tako da je Domio do konca igral v desetih. Igra se je v nadaljevanju večinoma odvijala na Primorčevi polovici: po treh priložnostnih so v 35. minuti končno zatresli mrežo - z desne je Micor pre-igral igralca, nato pa podal Moscolinu, ki je z nogo usmeril žogo v gol. Predsednik se je zmage zelo veselil: »Seveda smo zadovoljni z osvojenimi tremi točkami. Zdaj smo se od Domia oddaljili za sedem točk.« VČERAJ ŠE - Elitna liga: Virtus Corno - Pro Cervignano 3:0; promocijska liga: San Daniele - Reanese 1:1 (SD je zgrešil 11-m v 88. min.); 3. AL: Pro Farra - Torre 1:1. Državni mladinci Concordia - Kras Repen 2:1 (2:0) Strelec: Martini. Kras: Zetto (Paulich), Papapico (Ri-dolfi), Gobbo (Simeoni), Batti, Zeriali, Latin, Damato, Rossone, Martini, Jankovič, Visca. Rdeča kartona: Latin in Visca. Sojenje sodniške trojke je bilo tokrat pod vsako kritiko. Ti so prekomerno »ovirali« igro gostov in nesprejemljivo domačinom prepuščali umazano igro. Mladinci so imeli težave predvsem v prvem polčasu. V 9 minutah je Concordia dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. O drugem golu, in sicer dosojeni enajstmetrovki, pa je marsikateri gledalec podvomil. Škodoželjno sojenje se je tako nadaljevalo in kar 11-krat zaustavilo Krasov protinapad. Vsekakor si je Kras izboril nekaj priložnosti za gol in tako bil nevaren pred vrati z Battijem, Martinijem, Janko-vičem in Damatom. Na začetku drugega polčasa je Martini, po dolgi podaji Gob-ba, zmanjšal zaostanek. Nato je igra postala živčna in sodnik je poleg Visce (v prvem polčasu) izključil še Latina. Kljub okrnje- ni postavi je skušal Kras doseči gol do konca tekme. Trener Kragelj je takole komentiral srečanje: » Sodniki so popolnoma spremenili potek tekme. Škoda, saj bi lahko zmagali in bili sedaj četrti. Pohvalil bi predvsem naraščajnike, ki so odigrali dobro tekmo in mislim, da dobo v naslednji sezoni nosilci igre v ekipi.« (MiP) Ostali izidi: Belluno - Pordenone 0:1, Chioggia - Montebelluna 2:2, Sanvitese -Venezia 1:3, Tamai - Opitergina 2:1, Tre-viso - Torviscosa 3:0, Union Quinto - San-donaJesolo 1:2. Vrstni red: Pordenone 54, Venezia 44, Montebelluna 43, Concordia 39, Quinto, SandonaJesolo 37, Kras 35, Belluno 32, Opitergina, Treviso 31, Sanvitese 21, Tamai 19, Torviscosa 12, Chioggia 10. Prihodnji krog: Kras - Sanvitese. Deželni mladinci Juventina - Sistiana 0:4 (0:3) Juventina: Montagner, Gramazio, Franco, Cadez, Poian, Iurilli (Gergolet), Mauro, Picech, Graba, Furlan, Stoto (Ken-da). Trener: Currato. Juventina je že po prvem polčasu zaostajala, saj je bil izid 3:0 za goste. V drugem delu je gostujoča ekipa še povišala vodstvo. Vesna - Trieste Calcio 0:3 (0:0) Vesna: Dedenaro, Vidoni (Brass), Fachin (De Pasquale), Žerjal (Zudek), M. Marjanovič, Cerkvenic, Candotti, Bagatin, A. Marjanovič, Viviani, Vascotto. V Križu so gostje iz Trsta povedli šele v 15. minuti drugega polčasa. »Do takrat je bila tekma izenačena. Nato smo fizično popustili in gostje so to izkoristili,« je dejal trener Fabio Zucca. Ostali izidi: Ponziana - Fincantieri 4:2, Ronchi - Pro Gorizia 5:0, Muggia -Zaule 3:1, Aquileia - San Luigi 0:4, Mon-falcone - San Giovanni 2:2. 26 Nedelja, 13. marca 2011 ODBOJKA / moška c-liga - V Vidmu prvi poraz v skupini za napredovanje Sloga Tabor Televita se bo morala še truditi Soča preveč okrnjena - Za obstanek: Sloga bi lahko dosegla več, Val z levo roko VBU - Sloga Tabor Televita 3:1 (22:25, 25:20, 25:18,25:23 ) Sloga Tabor Televita: Cettolo 14, Mirko Kante 3, Vasilij Kante 17, Ambrož Peterlin 17, Slavec 5, Veljak 2, Privileggi (libero), Fermo 0, Nigido 1, Matevž Peterlin 0, Riolino. Trener Lucio Battisti Da bo VBU zelo trd oreh, so pri Slogi Tabor vedeli vse od začetka drugega dela prvenstva in napovedi so se včeraj v Vidmu izkazale za povsem resnične. VBU, ki zna vedno odlično izkoristiti domačo - in za goste velikokrat neugodno - telovadnico, je včeraj zaigral odlično. Domača ekipa se je prav gotovo zavedala, da je imela pred sabo zadnjo priložnost, da poseže v boj za sam vrh lestvice in to priložnost je odlično izkoristila, osvojila vse tri točke in se povzpela na drugo mesto. Sloga Tabor Televita kljub porazu ni zaigrala slabo, vendar ne tako brezhibno kot v zadnjih kolih, kar pa za včerajšnjega nasprotnika ni bilo dovolj. Verjetno so naši igralci preveč občutili pomembnost tekme, tako da so bili stalno nekoliko zadržani in se niso zmogli sprostiti. To se je poznalo že na sprejemu, ki je bil večkrat netočen, pa tudi zgrešenih servisov je bilo nekaj več kot običajno. Nasprotno je VBU serviral odlično, veteran Tomba pa je tokrat opravičil svoj sloves in bil resnično neustavljiv. Sloga Tabor je tekmo sicer začela v velikem slogu, bila v prvem setu stalno v vodstvu in z dobrim blokom velikokrat zmedla domačine, ki še niso zaigrali na višku. Že v drugem setu se je slika spremenila, VBU je začel forsirati igro, od rok mu je šlo vse, česar se je lotil in naši od-bojkarji so ga morali zasledovati, prehiteti pa jim ga ni uspelo. Tudi v tretjem je bil VBU stalno v rahli prednosti, Slogaši so na začetku naredili nekaj napak in zaostanka jim ni uspelo nadoknaditi. V četrtem so napeli vse sile, da bi izsilili še igranje petega seta (in seveda osvojili vsaj točko), igra je bila zelo izenačena in so o končnem izidu odločale pravzaprav malenkosti, vendar je bil prav v teh niansah VBU uspešnejši. Po tem kolu je lestvica postala »krajša« in bo nadaljevanje prvenstva prav gotovo zanimivejše, Sloga Tabor Televi-ta pa ima seveda odprte še čisto vse možnosti, da poseže po samem vrhu, čeprav bo pot nekoliko bolj zahtevna. (INKA) Soča Zadružna bana Doberdob So-vodnje - Il Pozoz 0:3 (9:25, 21:25, 18:25) Soča: I. Černic 6, E. Juren 4, J. Čer-nic 4, Levpušček 6, Škorjanc 7, M. Čer- Vasilij Kante je v Vidmu dosegel 17 točk,z Ambrožem Peterlinom največ v vrstah Sloge Tabor kroma nic 13, Kragelj (L, 1), Fiorelli, M. Devetak, M. Juren. Trener Andrej Berdon. Proti Il Pozzu je Soča igrala v zdesetkani postavi. Manjkalo je toliko igralcev, da je moral trener v ekipo uvrstiti tudi nekaj mlajših igralcev iz 1. divizije. V prvem setu se je poznala neuigranost, tako da je Soča proti močnemu nasprotniku zbrala le devet točk. V nadaljevanju so se fantje opogumili in na splošno zelo dobro opravili svojo nalogo, niso pa mogli računati na zmago. »Imeli smo ekipo s povprečno starostjo 18, 19 let. Z nastopom fantov sem zelo zadovoljen, saj so se potrudili in igrali pogumno,« je po tekmi povedal trener Berdon, ki je še posebej pohvalil mlada Erika Jurena in Petra Levpuščka. Ostali izid: FerroAlluminio - Li-gnano 3:0 (25:12, 25:22, 25:20) Za obstanek Buia - Sloga 3:1 (21:25, 25:23, 25:18, 25:12) Sloga: Devetak 2, Dussich 18, Ilič 9, Romano 9, Rožac 11, Žerjal 2, Guštin 1. Trener Ivan Peterlin Slogašem ni uspelo, da bi ponovili dobro odbojkarsko predstavo iz prejšnjega kola in so v Buii klonili proti ekipi, ki je vsekakor na njihovem dometu. Začetek tekme je sicer kazal na boljši razplet, saj so naši odbojkarji zaigrali mirno in sproščeno in set tudi zasluženo osvojili. Zatikati se jim je začelo že v drugem in ko so ga v končnici izgubili, se je začela pot navzdol. Ni jim več uspelo obdržati zbranosti, začeli so grešiti, kar so doma- čini seveda izkoristili. Občasno so sicer Slogaši predvajali dobro igro, vendar so bili premalo konstantni in so lepim potezam sledile nerazumljive napake. Tak razplet je Slogaše potrl in po izgubljenem tretjem nizu niso v četrtem nudili domačinom praktično nobenega odpora več.Buia je vodila celo že z 20:3 in so le v zadnji fazi naši igralci nekoliko omilili poraz. Porazu navkljub moramo pohvaliti kapetana Rožaca in Daniela Dussicha, ki je bil na mreži zelo učinkovit. (INKA) Val Imsa - Cervignano 3:0 (25:12, 25:14, 25:18) Val Imsa: Ombrato 13, Lavrenčič 21, Masi 12, Fedriga 3, Cutuli 3, Faganel 10, Plesničar (L), Farfoglia. Trener Robert Makuc. V Štandrežu se je po pričakovanjih pokazalo, da so bili mladi igralci iz Čer-vinjana za valovce povsem nedorasli nasprotniki. Igrali so sicer požrtvovalno, pokazali so nekaj dobrih obrambnih potez, toda bili so neprodorni in tehnično pomanjkljivi. Za valovce je bila tekma resnično le trening, bila pa je tudi enosmerna, saj so gostje večino točk dosegli po napakah Vala. Trener Makuc je imel tudi tokrat na razpolago le osem igralcev, na povratek D. Faganela in Nanuta pa bo treba počakati vsaj še mesec dni. ženska c-liga - Sloga v Repnu Proti Chionsu zlata vredna točka Sloga - Friultex Chions 2:3 (25:20, 19:25, 25:17, 19:25, 13:15) Sloga: Babudri 12, Colarich 8, Crissani 6, Cvelbar 15, Gantar 4, Starec 21, Miche-la Spangaro (libero 1), Malalan (libero 2), Pertot 1, Alice Spangaro 9, Teresa Spangaro 1, Valič 0. Trener Martin Maver Slogašice so včeraj sicer izgubile, osvojile pa so zlata vredno točko v boju za obstanek. Chions je vsega spoštovanja vredna ekipa, ki je v prvem delu v svoji skupini osvojila četrto mesto, v skupini za obstanek pa je včeraj prvič predala točko. Ekipa je mlada in visoka in ima pred sabo prav gotovo še lepo bodočnost. Slogašice so odigrale dobro tekmo in s kančkom sreče bi lahko iztržile še ugodnejši izid. Tekma se je sicer začela v znamenju velike izenačenosti, ki pa je trajala do izida 15:15, ko so naše igralke s serijo zelo dobrih potez tako v obrambi kot na mreži povedle in prednost brez težav obdržale do konca. Chions je v drugem nizu takoj dokazal, česa je zmožen, izkoristil trenutek nezbranosti v Sloginih vrstah in že povedel z 20:10. Naše igralke so sicer reagirale, vsega zaostanka sicer niso mogle nadoknaditi, vendar so v naslednjem setu postregle z res lepo odbojkarsko predstavo: oster servis, dober blok in protinapad in učinkovita obramba so v bistvu onemogočili Chionsu, da bi prišel do izraza in Sloga je zasluženo povedla v setih. Četrti niz je bil izenačen do 15:15, nato pa je našim odboj-karicam začenjalo zmanjkovati moči. Gostje so zaigrale na vse ali nič, bile stalno v vodstvu in odlično začele tudi v zadnjem nizu, v katerem so že povedle z 10:4. Slogašice so napele vse svoje sile, se nasprotnicam približale, do preobrata pa ni moglo priti. Kljub porazu so Slogašice opravile dober nastop, za katerega zaslužijo pohvalo, še najbolj pa se je tokrat izkazala Fanika Starec. (INKA) moška d-liga - Dvoboj nepremaganih v skupini za napredovanje Zmagal je izkušenejši Olympia dva seta enakovredna, v tretjem pa se je poškodoval Terčič - Ženska D-liga: težka zmaga Kontovela, točka premalo za Bor San Vito - Olympia Ferstyle 3:0 (25:22, 26:24, 25:19) Olympia: Hlede 2, Terčič 5, Komjanc 15, Cappa-relli 5, Peršolja 1, Pavlovič 9, Polersel (L),Vizin 3, Sancin 0, Brotto 0. V tekmi med edinima nepremaganima ekipama v so mladi igralci Olympia potegnili krajši konec, igrišče pa so zapustili z dvignjeno glavo. Prvi direktni dvoboj za končno prvo mesto je minil v znamenju dveh lepih uvodnih setov. Oba sta bila do konca izenačena, obakrat pa so prevladali bolj izkušeni gostitelji, ki zelo malo grešijo in se lahko ponašajo z dobro obrambo. Igralci Olym-pie so bili svojim nasprotnikom ves čas enakovredni, popustili pa so šele v končnici. Obakrat na podoben način: z zgrešenim sprejemom in udarcem v out. Posebno dramatičen je bil drugi set. Olympia je vodila z 21:20, nasprotniki so po bloku in protinapadu dosegli vodstvo 23:21. Olympia je po uspešnem napadu za izenačenje izkoristila še rumeni karton in kazensko točko v vrstah nasprotnika, prav na koncu pa je San Vito le prevladal. Kljub skrajno neugodnemu razpletu se gostje niso predali in solidno začeli tudi tretji set. Žal pa si je pri njihovem vodstvu z 9:7 po napadu poškodoval gle-ženj Luka Terčič in bil prisiljen zapustiti igrišče (zamenjal ga je Vizin). San Vito je najprej povedel z 10:9, nato še s 15:11, kar je bilo dovolj, da je strl odpor Goriča-nov. K porazu je prispevalo tudi veliko število zgrešenih servisov (16), v napadu pa sta bila dokaj razpoložena le korektor Komjanc in center Pavlovič. Olympia ima seveda še možnost, da na lestvici prehiti San Vito, saj bo ta moral še gostovati v Gorici, kjer je v prvem delu prvenstva izgubil s 3:1. ŽENSKA D-LIGA Za obstanek Gemona - Bor Kmečka banka 3:2 (23:25, 25:21, 25:19, 21:25, 15:5) Bor Kmečka banka: Pučnik 18, Vodopivec 9, Grgič 3, Della Mea 16, Cella 13, Kneipp 2, Hauschild (L),Zonch 1, Costantini 6. Trener Betty Nacinovi. Borovke so na gostovanju v Guminu izgubile priložnost za zmago in z osvojeno točko ne morejo biti kaj prida zadovoljne, čeprav so še naprej trdno v boju za obstanek. Nasprotnice so bile povprečne, s svojo »umazano« igro pa so zmedle naše igralke, ki številnih priložnosti, da bi posamezne sete suvereno obračale sebi v prid niso zagrabile. Posebno slab je bil servis, v obrambi pa niso ujele mnogih lahkih žog. Število napak, teh je bilo kar nekaj, so igralke iz Gumina kompenzirale z izjemno borbenostjo in agresivno igro. Borovke so bile na mreži v premoči (posebno v bloku), a so to svojo prednost premalokrat uveljavile in so nasprotnicam prevečkrat dovolile, da so se vračale v igro po višjem zaostanku v to- čkah. Poglavje zase je bil peti set, ki ga je Gemona dejansko osvojila že pred menjavo igrišča, do katere je prišlo pri rezultatu 8:1. Pohvalo zasluži Sharon Costantini, ki je stopila na igrišče proti koncu drugega seta in dobro opravila svojo nalogo. Kontovel - Altura 3:1 (24:26, 25:22, 25:18, 27:25) Kontovel: Bukavec 26, Lisjak 10, Balzano 7, Štoka 10, Casanelli 0, Micussi 7, A. Zuzič 2, Antognolli 3, Ka-pun (L), Rudez n.v., V. Zuzič n.v., Zavadlav n.v. Trener: Cerne. Kontovelke so se morale pošteno potruditi, da so strle odpor žilavih Tržačank, ki so gostiteljicam povzročile precej preglavic. Gostje so dobro napadale predvsem s centra. V prvem setu so bile za Kontovelke usodne številne napake (15), čeprav je bil set zelo izenačen vse do konca. V drugih dveh setih so bile varovanke Ta-nie Cerne boljše. Z dobrimi obrambami in natančnimi napadi so brez težav prve prišle do 25. točke. V četrtem setu pa je Altura že vodila z 19:11. Kontovelke se niso prepustile malodušju in so z zagrizeno igro najprej dohitele in nato še prehitele gostje. V zadnjem setu se je izkazala Vera Balzano. Pohvalo zaslužita tudi Sabrina Bu-kavec in Giulia Antognolli, ki je večji del tedna ležala v postelji z vročino. Ostali izid: Grado - Virtus 0:3. 1. žeska divizija Nepričakovan poraz Sloge Barich Sloga Dvigala Barich - S. Andrea 1:3 (23:25, 25:21, 23:25, 18:25) Sloga Dvigala Barich: Goruppi 4, Kralj 6, Malalan 3, Milkovič 4, Helena Pertot 4, Tamara Pertot 8, Spangaro 10, Valič 5. Trener Martin Maver V tem kolu so slogašice, žal, doživele nepričakovan poraz proti ekipi, ki zaseda zadnje mesto na lestvici in ki ji zmaga praktično ni izboljšala položaja, otežkočila pa je njim samim boj za obstanek, saj imajo do konca prvenstva dokaj neugoden razpored tekem. Res je sicer, da igra SantAn-drea zadnje čase kar uspešno (v prejšnjem kolu je odščipnil set prvouvrš-čenemu Hammerju) in da je Sloga nastopila okrnjena, vendar so naše igralke tokrat zaigrale pod svojimi zmožnostmi. Poznalo se je, da so v tem času nekoliko slabše trenirale, spodrsljaj pa je bil kljub temu nepredviden. Prva dva seta sta bila zelo izenačena, prvega so osvojile gostje, ko je Slogašicam z uspešno igro uspelo izenačiti. V tretjem jim ni šlo dobro od rok, saj je S. Andrea že povedel z 20:9, ko so se naše igralke zbrale, odločno reagirale in začele nižati razliko, a se jim je set nato v končnici izmuznil, kar jih je nekoliko potrlo, da so v zadnjem naredile nekaj več napak in upanje po osvojitvi vsaj kake točke je splavalo po vodi. UNDER 14 MOŠKI Sloga - Fincantieri 0:3 (15:25, 12:25, 9: 25) Sloga: Babuder 2, Castellani 0, De Luisa 3, Impellizzeri 3, Jerič 0, Mazzoleni 3, Švara 3, Trento 2, Ukmar 0. Trener Ivan Peterlin V predzadnji tekmi te skupine so Slogaši pričakovano izgubili proti boljšemu Fincantieriju, ki je potrdil, da njegovo visoko mesto na lestvici ni naključno. Naši najmlajši so se sicer požrtvovalno borili, a je bila premoč gostov zlasti na mreži očitna. V kratkem se bo začela druga faza prvenstva, v kateri se bodo Sloga-ši pomerili z bolj »dostopnimi« nasprotniki, ki so v izločilni skupini B zasedli mesta na spodnjem delu lestvice. UNDER14 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - Virtus 3:0 (25:15, 25:15, 25:23) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Fer-luga, Gornik, Ilič, Kralj, Petaros, Po-čkaj, Racman, Vitez. Trenerka Veronica Porro Slogašice so prišle do nove gladke zmage. Virtus se je sicer uvrstil v skupino boljših, a je še vedno brez točk in tehnično zaostaja za našimi mladimi odbojkaricami. To je prišlo jasno do izraza tudi v tej tekmi, ko so ga slogašice v prvih dveh setih povsem nadigrale. V tretjem je Virtus resda dosegel nekaj več točk, vendar kljub vsemu ni naše ekipe nikoli resneje ogrožal. UNDER12 MEŠANO Brunner - Kontovel 0:3 (14:25, 8:25, 15:25) Kontovel: Corazza, Zat-ti, Bortolin, Miniussi, Puntini, Mon-freda, Larconelli, Torcello, Hriaz, Zi-darič. Trenerka: Nicole Starc Kontovelke so brez večjih težav premagale Brunner. Izenačena je bila samo prva polovica uvodneg niza, saj so naše odbojkarice igrale zaspano do rezultata 14:14. Tedaj so uredile svoje vrste in Brunner se jim ni več mogel enakovredno upirati. Na splošno je bil nastop Kontovelk dober, čeprav je še vedno preveč napak in so sposobne igrati še veliko boljše. Ostali izid: Oma A - Coselli giallo 3:0. Vrstni red: Oma A 12, Kon-tovel 7, Olympia 5, Coselli giallo 4, Azzurra 3, Brunner 2 (Brunner s tekmo več, Azzurra z eno, Olympia z dvema tekmama manj). www.primorski.eu1 / ŠPORT Nedelja, 13. marca 2011 27 košarka - Državna C-liga: dosegli osnovni cilj Kljub porazu se je Jadran obdržal v ligi namizni tenis - Ženska A1-liga Proti Norbellu kot prvič v Zgoniku Jadran Qubik caffe' - Marghera 58:68 (18:22, 30:33, 50:52) Jadran: Tomasini 11 (2:2, 3:6, 1:1), Oberdan 2 (-, 1:2, -), Ban 17 (-, 7:12, 1:5), Slavec 6 (-, 0:2, 2:5)Marusič 11 (1:1, 5:10, -), Franco 9 (-, 3:3, 1:4), Floridan n.v., Ber-netič n.v., Malalan 2 (-, 1:1, -), Cohen (-, 0:2, -). Trener: Vatovec. Skoki v obrambi 25, v napadu 3; izgubljene žoge: 16, pridobljene žoge 13. Marghera: prosti meti 12:17, 2 točki: 19:32, 3 točke: 6:21. Skoki v obrambi 24, v napadu 7; izgubljene žoge: 12, pridobljene žoge: 16. Jadran Qubik tokrat ni pokazal običajne predstave na domačem igrišču, tako da je prvič v tem letu izgubil na Opčinah. Kljub porazu pa je včeraj dosegel matematičen obstanek (San Daniele je izgubil, tako da sta zadnji dve mesti za Jadran »nedosegljivi«). Marghera je bila, tako kot že v prvem delu prvenstva, boljša, končno razliko desetih točk pa si je priigrala v zadnjih dveh minutah. Ob učinkoviti obrambi je jadranovce »pokopal« razpoloženi Ca-pelli (198 cm, 1975), ki je dosegel 23 točk. Jadranovci so bili vseskozi za petami gostov, ki so med tekmo največ povedli z osmimi točkami prednosti (v tretji četrtini 37:45), sicer pa je bilo vodstvo nižje. Vajeti v svoje roke je sicer v prvih petih minutah prevzel Jadran, ki je z odlično Borut Ban, tudi tokrat najboljši strelc Jadrana kroma obrambo in učinkovito igro v napadu v peti minuti povedel z 12:3, do konca četrtine pa je Marghera reagirala in z delnim izidom 16:2 ob koncu povedla z 18:22. Gostje so rahlo vodstvo obdržali tudi v drugi četrtini; jadranovci so še naprej dobro branili, tega pa niso znali vnovčiti v napadu. Po odmoru je Jadran že v uvodni akciji razmerje sil izenačil (33:33), vendar vodstva ni uspel prevzeti. Do polovice četrtine je bil v napadu povsem neučinkovit: kar osem napadov je zaradi napak (izgubljenih žog ali nepreciznih odprtih metov) končalo brez točk, Marghera pa je počasi nizala točke in večala prednost. Takrat se je Jadran spet prebudil in se s tremi trojkami ob koncu tretje četrine približal na dve točki, v prvi minuti zadnje izenčil in šele po štirih zaporednih neuspešnih napadih povedel (56:54), vendar je kmalu prepustil vajeti igre. V zadnjih minutah sta prišli do izraza predvsem nasprotnikova obramba in večja svežina (čeprav so gostje celo tekmo odigrali samo v šestih, 42-let-nik Bebetto pa je igral kar 39 minuti), Jadran pa je »orožje« na koncu dobesedno odložil. Na osnovi okrožnice državne košarkarske zveze v zvezi z državnim praznikom ob 150-letnici nastanka Italije, so pred tekmo predvajali italijansko himno. (V.S.) Norbello - Kras ZKB 4:1 Wei - Carli 3:1 (8:11, 11:5, 11:6, 11:6), Dželinska - Yuan 1:3 (9:11, 11:9, 10:12, 11:13), Turrini - Milič 3:0 (11:5, 11:5, 12:10), Wei - Yuan 3:1 (7:11, 11:6, 13:11, 11:6), Turrini - Carli 3:2 (11:4, 11:13, 8:11, 11:9, 11:9) Na oddaljenem gostovanju na Sardiniji so krasovke doživele poraz z enakim izidom kot na prvi tekmi v Zgoniku. Da jim bo trda predla, so vedele že prej, zakompliciralo pa se je tudi med samo tekmo, predvsem zato, ker Krasova Kitajka zaradi bolečin v nogi ni mogla igrati na svoji običajni ravni. Čehinjo Dželinsko je sicer (ne brez težav) premagala, proti rojakinji Wei pa je potegnila krajši konec po štirih setih igre. Vidno je bilo, da se ob mizi težje premika. Najboljša igralka Krasa je bila sinoči Eva Carli. Čeprav ni dosegla zmag, je opravila dva zelo dobra nastopa. Kitajki Wei se je krčevito upirala in ji celo iztrgala uvodni set, na državnih lestvicah boljše postavljeni Turrinijevi pa je pot do zmage grenila do konca. Evi ustrezajo obrambne nasprotnice, zato je bila dober del tekme suverena, v setih je povedal z 2:1, na koncu pa predala peti set z najtesnješo razliko. Spet je nekoliko odpovedala Martina Milič, ki v svojem edinem nastopu ni Turrinijevi nudila nobenega odpora, razen v zadnjem setu. Poznalo se ji je, da zaradi bolezni od sredo do srede pred tekmo ni tre- Eva Carli kroma nirala. Po tem porazu so se krasovke še bolj oddaljile od žlahtenjših položajev na lestvici, tudi zato, ker se na drugih igriščih vrstijo »čudni« izidi. Ekipe, ki so se že uvrstile v play-off, igrajo namreč zdaj lagodno. Kljub temu z obstankom za Kras ne bi smelo biti težav, premagati pa morajo še zadnje uvrščeno Molfet-to. Ostali izidi: Siena - Zeus n.p., Castelgoffredo - Novara 2:4, Mol-fetta - Sandonatese 0:4. Vrstni red: Sandonatese 21, Castelgoffredo 16, Zeus 14, Novara 10, Norbello 9, Kras ZKB 8, Libertas Siena 6, Molfetta 0. košarka - Deželna C-liga Bregu derbi proti Miljčanom Po slabem prvem polčasu odločna reakcija Krašovčevih fantov - Bor Radenska se je do konca upiral vodilni Albi iz Krmina Bor Radenska - Alba Cormons 73:79 (21:23,37:39, 55:62) Bor Radenska: Bole 7 (2:2, 1:4 1:1), Madonia 19 (7:9, 3:7, 2:4), Creva-tin 2 ( 1:1, 0:2), Štokelj 5 (2:2, 0:1, 1:1), Burni 26 (3:3, 7:12, 3:8), Zanini 5 (3:6, 1:5, 0:1), Pipan, Fumarola 9 (-, 3:4, 1:3), Gallocchio nv, Medizza nv, Pertot nv, Devcich nv. Trener: Boban Popovic. SON: 20; PON: Bole (39'); Skoki: 31 (23 v obrambi, 8 v napadu); Izgubljene žoge: 13. Prvouvrščena peterka iz Krmina, ki si sicer prvo mesto na lestvici deli s tržaško Servolano, je bila za borovce pre trd oreh. Plavi so sicer 40 sekund pred iztekom še imeli možnost, da bi spreobrnili potek srečanja, vendar jim je sreča obrnila hrbet. Miko Madonia je pri izdu 70:76 iz kota poskusil met za tri točke, žoga je bila že praktično v košu, ko se je nerodno odbila od obroča in svojo pot končala v rokah visokega centra gostov. Borovi košarkarji so tokrat vsekakor pokazali premalo, da bi lahko premagali vodilnega. Pogrešali smo zagrizenost in prepričanost, predvsem pa je bilo v ključnih trenutkih preveč izgubljenih žog in preveč metov iz neizdelanih položajev. Res je tudi, da je Alba zelo dobra peterka, predvsem fizično zelo močna, ki ima v svojih vsrtah visokega Raccara, ki je dejansko kraljeval pod košema in to je borovcem povzročalo vrsto preglavic. Na koncu druge četrtine so gostitelji sicer pokazali lepo reakcijo, ko bi v pičlih dveh minutah z delnim izidom 8:0 skoraj izenačili, vendar kot že rečeno, je bilo premalo, da bi domov odnesli dve točki. Breg - Venezia Giulia 77:68 (22:24, 40:43, 58:54) Breg: Bozic 2 (-, 1:3, -), Giacomi 23 (4:5, 5:8, 3:8), Samec 12 (2:2, 5:6, 0:1), Visciano 8 (-, 4:8, 0:1), Richter 10 (5:6, 1:3, 1:5), Schillani, Grimaldi 14 (6:7, 1:1, 2:4), Semec 8 (-, 4:4, 0:1), Štefan Samec (Breg) med sinočnjo tekmo kroma Moschioni (-, 0:1, -), Norbedo nv. Trener: Tomo Krašovec. SON: 19. PON: Semec (35). Breg je na domačem parketu slavil zmago v derbiju, čeprav je po prvih dveh četrtinah bolj slabo kazalo. V prvem delu srečanja so namreč varovanci trenerja Krašovca v obrambi igrali bolj slabo. Bili so površni in premalo odločni, tako da so gostje tudi v napadu pobrali veliko število odbitih žog in so tako tudi zasluženo vodili. Po premoru pa so se Semec in soigralci le zdramili. Od polovice tretje četrtine se je trener Krašovec odločil za consko postavitev (3:2) v obrambi, ki je takoj obrodila zaželjene sadove. Brežani so namreč nadoknadili zaostanek in celo povedli za 9 točk. S tem so dejansko tui zapečatili zmago, saj jim gostje niso mogli več do živega. Med posamezniki bi tokrat omenili Alena Semca, ki je tako v napadu kot obrambi igral zelo dobro. Povsem nezasluženo pa je zaradi petih osebnih napak (sodnika sta bila z njim zelo ostra) moral predčasno iz igrišča. ALPSKO SMUČANJE Na deželnem finalu Petra Kalc (Brdina) tretja Smučarski središči Forni di Sopra in Sappada gostita ta vikend tekme deželnega finala babyjev, miškov, mišk, dečkov/ic in naraščajnikov/ic. V petek je bil za dečke/ce in naraščajnike/ce na vrsti superveleslalom, včeraj veleslalom, danes pa se bodo preizkusili še v slalomu. Najmlajši pa so včeraj tekmovali v veleslalomu, danes pa bodo še v slalomu. Edina tekmovalka slovenskega društva, ki je stopila na stopničke, je bila Petra Kalc (Brdina), ki je včeraj v veleslalomu na progi Varmost osvojila med babyji 2003 tretje mesto. O deželnem finalu bomo še poročali. Domači šport Danes Nedelja, 13. marca 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Citta di Concordia PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Vesna; 15.00 v Martignaccu: Union Martignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Sant' Andrea San Vito 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ferrini: Chiarbola - Mladost NARAŠČAJNIKI - 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Montebello Don Bosco; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Aris San Polo ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, Judovec: Altura Kappalab - Naš prapor 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Dolini: Breg - Sloga Barich UNDER 16 MOŠKI - 17.00 na Opčinah: Sloga -Futura Cordenons UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v v Trstu, Morpurgo: Centro Muggia - Kontovel; 11.30 v Trstu, Rocol: Virtus - Bor ZKB UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Trstu, Ul San Pasquale: Killjoy - Breg; 15.30 na Proseku: Kontovel - Brunner UNDER 12 MEŠANO - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Villesse KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Červinjanu: Cervignanese - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Pacassi: Goriziana - Jadran UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra B - Kontovel HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 16.00 v Arezzu: Lions Arezzo - Polet ZKB Kwins Jutri Ponedeljek, 14. marca 2011 ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 na Proseku: Kontovel - Libertas KOŠARKA UNDER 19 MOŠKI - 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran ZKB Športel s hokejisti Športel (TV Koper, 22.30) se bo jutri ukvarjal s hokejem na ro-lerjih. Gostje v studiu bosta vodja odseka pri ŠD Polet Samo Ko-korovec in trener članskega moštva Aci Ferjanič, govor pa bo o perspektivah društva po nenačrtovanem izpadu iz moške A1-lige. S kamerami so se podali na nogometni derbi Zarja Gaja -Breg in na košarkarsko tekmo Bora proti Albi, danes pa bodo obiskali nogometaše NK Kras in odbojkarje Našega prapora. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. □ Obvestila ■ AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili 23. pokala treh dežel zadnje smučarske tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra naj se javijo najkasneje do četrtka, 17. marca, do 14. ure odgovornim odseka ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio), ali 040220718, 338-6376575 (Sonja). ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v torek, 15. marca 2011 ob 20.30, v prostorih občinske telovadnice »S. Klabjan« v Dolini. SK DEVIN prireja za konec letošnje zimske sezone dvodnevni Skiending v Bovcu v soboto in nedeljo, 2. in 3. aprila 2011 s smučanjem na Kaninu. Vpisovanja do 31. marca na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheerleadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdancemillenium.com ali na 3497597763 (Nastja). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, na Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede 16. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). SK DEVIN vabi se člane, tekmovalce in smučarje, da se množično udeležijo četrte in zadnje tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 19. marca 2011 v kraju Forni di Sopra, ko bo na vrsti 23. Pokal prijateljstva treh dežel in 7. Memorial "Lucijan Sosič". Vpisovanja do četrtka 17. marca na info@skdevin.it ali na tel.št. 335 8180449 (Erika). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32, v Trstu) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 28 Nedelja, 13. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika A 1020 1010 1010 M^ñ ""5/rr-"^- cS 1020 AMSTERDAM XX BERLIN 0 2/10 <—2/i2 O OBRUSELJ O PARIZ 3/11 4/13 VARŠAVA O -2/9 MOSKVA -8/-2 0 O KIJEV 1/5 C LIZBONA O 10/1 ŽENEVA 1/15 0 MILAN >8/12 DUNAJ -2/1 O LJUBLJANA O-4/14 MADRID O 6/12 BEOGRAD ° 4/16 £PHT, r o sofija R1M «^SKOPJE O -4/13 RIM -5/17 /7— „„ATENE " v _ ,4/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Ciklon nad zahodnim Sredozemljem povzroča pritek zelo Nad zahodno Evropo je plitvo ciklonsko območje. Z ju-vlažnih južnih tokov, ki pa bodo jutri, predvsem v visokih gozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in slojih atmosfere, bolj suhi. vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 Dolžina dneva 11.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.46 in zatone ob 1.58 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na ponedeljek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 8,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.24 najnižje 8 cm, ob 5.31 najvišje 18 cm, ob 13.02 najnižje -39 cm, ob 19.53 najvišje 21 cm. Jutri: ob 1.17 najnižje 1 cm, ob 7.34 najvišje 27 cm, ob 13.34 najnižje -50 cm, ob 20.11 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Piancavallo..........120 Vogel.................135 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan............120 Krvavec..............100 Trbiž..................120 Cerkno................90 Osojščica..............50 Rogla..................70 Mokrine..............150 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............60 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O 6/16 ^NAPOVED ZA DANES' Ob morju bo spremenljivo oblačno. V teku dneva bodo možne padavine, te se bodo zelo verjetno pojavile v večernih urah. V ostalih predelih bo vreme pretežno oblačno, popoldne bodo možne zmerne do močne padavine. V gorah bo snežilo; v Predalpah nad 1000 m, v notranjosti nad 800 m, na območju Trbiža nad 1200 m. Ob morju bo pihal jugo. Danes bo na vzhodu zmerno oblačno. Drugod bo oblačno. Dež bo že zjutraj zajel zahodno, popoldne in zvečer pa tudi del osrednje Slovenije. Meja sneženja bo v zahodni Sloveniji na okoli 1300 m nadmorske višine. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, najvišje dnevne od 8 do 13, v vzhodni Sloveniji do 16 stopinj C. TOLMEČ O 4/11 O GRADEC 4/16 CELOVEC O 3/13 TRBIŽ O D/6 o 3/8 KRANJSKA G. O TRŽIČ 5/11 /vj> VIDEM O -7/13 O PORDENON 8/12 ČEDAD O 8/12 O KRANJ o 4/12 S. GRADEC CELJE 5/14 O MARIBOR O 6/15 PTUJ O M. SOBOTA O 5/16 GORICA O 10/13 O N. GORICA 7/12 O LJUBLJANA 7/12 POSTOJNA O 6/8 KOČEVJE O K I. MESTO 6/13 O ZAGREB 6/16 O REKA 9/14 (NAPOVED ZAJUTRI Na vzhodu dežele se bodo ponoči ter v zgodnjih jutranjih urah pojavile padavine, obilne na vzhodu. Po nižinah bodo padavine močnejše, v predalpskem svetu pa lahko obilne. V teku dneva bo oblačno, na vzhodu bo deževalo. V hribih bo lahko tudi rahlo snežilo nad 1600 m. Jutri in v torek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni, osrednji in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. glasba - V neki milanski kliniki v 92. letu starosti Umrla Nilla Pizzi, prva zmagovalka Sanrema Arhivski posnetek Nille Pizzi s Claudiom Cecchettom na 31. festivalu v Sanremu ansa MILAN - V neki milanski kliniki je včeraj končala svojo življenjsko pot prva zmagovalka festivala italijanske popevke v Sanremu Nilla Pizzi. Zmagala je leta 1951 s popevko Grazie dei fiori (Hvala za cvetje), leto pozneje pa je znova zmagala s hitom Vola Colomba, ki je zaigral na domoljubna čustva. Nilla Pizzi, ki bi 16. aprila letos dopolnila 92 let, je bila pred tremi tedni operirana, kar pa je ni rešilo pred smrtjo. Še lani je bila v zavidljivi formi izredna gostja na jubilejnem 60. sanremskem festivalu, kjer je nastopila s petimi fanti in izjavila: »Moj Bog, vrnitev v Sanremo ti požene strah v kosti!« S svojim pregovornim realizmom in neposrednostjo je pevka večkrat povedala, da je umetniško kariero vedno pojmovala kot »lestev, po kateri lahko, če imaš srečo, prideš do vrha, kot se je zgodilo meni v prvih petdesetih letih. Tedaj pa je pomembno, da najdeš pravi način za sestop. Sama sem se skušala spustiti tako, da ne bi zdrsnila in si zlomila vrat. Postavila sem se na svojo stopnico, od koder sem nadaljevala s petjem, z nastopi in z zabavo.« Način, ki ji je omogočil, da je ostala v zgodovini italijanske popevke. naravne katastrofe - Po izračunih agencije Nasa Potres na Japonskem skrajšal dan za 1,6 mikrosekunde WASHINGTON - Zaradi petkovega silovitega potresa na Japonskem se je skrajšal dan. Tresenje tal je namreč po izračunih Ameriške vesoljske agencije Nasa pospešilo vrtenje Zemlje za 1,6 mikrosekunde. Po podatkih italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo pa se je os Zemlje zaradi potresa premaknila za deset centimetrov. Po navedbah ameriške tiskovne agencije AP je potres spremenil hitrost vrtenja Zemlje nekoliko bolj kot lanski potres v Čilu. Potres na Sumatri leta 2004 pa je npr. dan skrajšal za 6,9 mikrosekunde. Ena mikrosekunda je milijonti del sekunde. Po podatkih ameriškega geološkega inštituta je bila moč potresa v Deželi vzhajajočega sonca tolikšna, da je japonski otok Honšu premaknila za 2,4 metra proti vzhodu. Energija, ki se je sprostila v potresu, pa je bila skoraj enaka mesečni porabi energije v ZDA. Po prvih podatkih naj bi potres povzročil premik Zemljine osi vrtenja za deset centimetrov. Glede natančnega vpliva potresa na Zemljino os bo treba sicer po navedbah italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo zbrati več podatkov, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. (STA)