Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA.
34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
NOVI LIST
Posamezna šftevilka
150 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru -Spediz. in abb. post. I. gr.
SETTIMANALE
ŠT. 1037
TRST, ČETRTEK 22. MAJA 1975, GORICA
LET. XXIV.
Grozljiva brezbrižnost za usodo manjšin
V	zadnjih mesecih je izvedel Irak pravi genocid nad kurdskim narodom, ki predstavlja po uradnih statistikah vladajočih (in vemo, koliko jim je zaupati glede »štetja« manjšin) več kot eno šestino prebivav-stva. Iraška vojska, ki se kaže čisto onemogla, kadar bi morala nastopiti v vojni proti Izraelcem, je navalila kar najbolj bojevito in v moči 100.000 mož z vsem mogo-> čim, tudi oklepnim orožjem v kurdske gore in pobila, kar ji je prišlo pred cevi hitro-strelk. ostalo pa potisnila preko meje v Perzijo, kjer je šahova vojska razorožila in razpršila še tiste. Medtem, ko je statistika navajala doslej v Iraku približno 1,043.000 Kurdov, jih bo odslej prav gotovo veliko manj. Dogajale so se strašne grozovitosti, toda večina svetovnega tiska enostavno ni hotela Poročati o njih. Vzhodni tabor zato ne, ker podpira Arabce v njihovem boju Proti Izraelcem in meni, da je zato dolžan odobriti vse, kar napravijo Arabci, ali če že ne odobrava, da mora vsaj molčati p tistem. Države tretjega sveta so odobravale ravnanje iraške vojske in vlade delno zato, ker spada Irak k temu trejemu svetu, delno pa zaradi tega, ker velika večina teh držav tudi ni narodno homogena, povsod je na oblasti ie en narod ali eno pleme izmed mnogih in ravnanje s kurdsko manjšino v Iraku jim pomeni poučen primer, kako se da likvidirati neljubo nacionalno o-pozicijo (marsikje, npr. v Nigeriji, so to odkrili že prej). Zahodni svet pa je tudi molčal; le švicarski in še nekateri drugi maloštevilni listi so sproti objavljali vesti o pokolih in preganjanju v iraškem Kurdistanu. Drugi tisk je prinašal le priložnostne novice o tem ali pa sploh ne; pokazal se je nezainteresiran. Isto se lahko reče o zahodnih vladah: tisk je samo zrcalil uradna stališča: za zahodne vlade z ameriško vred je genocid kurdske manjšine iraška notranja zadeva in zato ni po njihovem nobenega vzroka, da bi se vmešavala, vanj. Poleg tega igra seveda tudi tu vlogo perolej. Zahodne države si nočejo zapraviti vseh simpatij Arabcev, da bi ne spravile v nevarnost petrolejskih dobav. Enako stališče so zavzele zahodne države, najprej seveda velike, za njimi pa manjše, ki si ne upajo voditi samostojne politike, tudi že glede raznih drugih manjšinskih problemov, npr. glede Severne Irske, Ruande, Španije (Ba-
(dalje na 3. strani)
KDO JE KRIV ZA VSE 10?
Ni mogoče mimo ugotovitve, da se dogaja v Italiji nekaj nenormalnega, ali bolje rečeno, veliko nenormalnega: atentati, napadi na sedeže političnih strank, ugrabitve, korupcijske afere, ki ostanejo največkrat nekaznovane itd. Država je takorekoč v predštadiju državljanske vojne. Pojavljajo se celo gverilske skupine, povezane z najhujšim navadnim kriminalom. Poleg tega odpovedujejo celi sektorji javnega življenja. Vsak dan je v teku cela vrsta stavk, Letalski promet je skoro ohromljen, na železnicah se tudi vrstijo stavke, stavkajo gasilci, državni nameščenci, davkarije ne delujejo, stavkajo zdravniki, bolniško osebje, študentje in učitelji. V raznih velikih industrijah zadostuje, da prekriža roke nekaj sto ali tisoč delavcev, pa so obsojeni na brezdelje še mnogi tisoči ali desettisoči, ki nimajo sestavnih delov ali česa drugega.
Nekateri veliki italijanski dnevniki, ki zastopajo demokratično javno mnenje, kot npr. »La Stampa«, se sprašujejo, kdo je kriv za vse to. Odgovor je z nekaterih strani hiter: Krščanska demokracija, ki je že desetletja na vladi, pa ni odpravila niti nekaterih najočitnejših nesmislov, npr. nereda v državni upravi. Res je, da se Krščanska demokracija ne more izmikati svoji odgovornosti za marsikaj od tega, kar se danes dogaja. Vendar pa ni kriva samo ona. Njena krivda je predvsem ta, da ni pravočasno sprožila tistega velikega prenovitvenega gibanja oziroma pravega demokratičnega preporoda v državi, za katerega je pripravila javno mnenje in ozračje že zmaga protifašističnega odporniškega gibanja. Ko bi bila morala to storiti, se je obo-
tavljala iz strahu pred levico, menila je. da je bolj potrebno zavirati kot pritiskati na vplinjač. Tako je zamudila pravi trenutek.
Pozneje se je začelo dolgo obdobje, ki še ni končano, v katerem so bile in so vlade enostavno prešibke, da bi si upale storiti kaj odločnejšega. Neprestano so na konici noža. Vsak nepremišljen in odločnejši gib bi bil lahko spravil rahle vladne večine iz ravnovesja in povzročil neskončno vladno krizo, med katero se stvari hitro slabšajo in jih ni mogoče nikdar več povsem popraviti. Kar pa zadeva odgovornost za to, jo imajo veliko tudi socialisti, socialni demokrati, republikanci, liberalci in predvsem tudi komunisti. Socialisti so s svojim neprestanim kritiziranjem vlad, tudi če so bili pri njih udeleženi, izpodkopavali njihovo avtoriteto pred javnostjo in pred parlamentom, spravljali vsako že sprejeto odločitev v dvom in izsiljevali koncesije zase in za tisto imaginarno širšo levico, o kateri menijo, da jo imajo za seboj. Podobno se lahko reče o socialnih demokratih, ki so tudi mnogokrat iskali dlako v jajcu in dajali svojim neprestanim »bratskim« sporom s socialisti prednost pred vsemi drugimi problemi.
Komunisti pa so iz principa vtikali drog
v	vladna kolesa in povzročali težave, kjer se je le dalo in kolikor se je le dalo, glasujoč proti vsaki reformi, z izgovorom, da ni popolna in da bi oni naredili boljše. Tako so vlade porabile največ energij za to, da se ohranijo pri golem življenju in preprečijo poslabšanje, niso pa storile tistega,
(dalje na 2. strani)
Pred odločilnim spopadom na Portugalskem
Vedno bolj se kaže, da vojaško gibanje in komunistična stranka na Portugalskem nista pripravljena priznati političnega stanja, kot so ga ustvarile volitve 25. aprila, kljub temu, da sta preprečila udeležbo krščansko-demokratski stranki. Zgodilo se je namreč to, česar nista hotela: katoličani so volili socialiste. Tako se je proti pričakovanju močno okrepila socialistična stranka in po volivnih rezultatih močno zasenčila komunistično stranko. Razlika med njima bi bila verjetno veliko manjša, če bi bila šla na volitve tudi krščanska demokracija.
Zdaj komunistom ne preostane drugega, kot da skušajo preobrniti volivne rezultate in potolči socialiste na drug način. To je seveda mogoče le s pomočjo vojaškega gibanja. Najnovejši dogodek v Lizboni spada k taki strategiji boja proti socialistom. Skrajno levi tiskarniški delavci edinega socialističnega dnevnika »Republica« so — najbrž na podpihovanje vojaškega gibanja in komunistov, ki so na Portugalskem še čisto stalinistično usmerjeni — sklenili, da ne bodo več tiskali lista. Zasedli so tiskamo in uredništvo ter držali u-(Dalje na 2. strani)
RADIO TRST A
Pred odločilnim spopadom na Portugalskem
: : NEDELJA, 25. maja,ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Beethoven: Godalni kvartet. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Vžigalnik«. Napisal H. Ch. Andersen, prevedel Rudolf Kresal, dramatizirala Desa Kraševec. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12 15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15 45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Ženska v času«. Drama, napisali Floriana Bossi in Bianca Garuffi, prevedla Jadviga Komac. RO. Režija:: Jože Peterlin. 16.50 Revija ansamblov. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.00 Šport. 20 30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Eo-dobna glasba. 22.25 Ritmične figure.
: PONEDELJEK, 26.. maja,ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Gorske poti in trazversale«. 12 00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Baročni orkester.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba.
20.00 Športna tribuna. 20.30 Slovenski razgledi Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti - Violinist Igor Ozim, pianist Marijan Lipovšek. Marij Kogoj: Andante; Sedem skladb - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
: : TOREK, 27. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12 50 Medigra za pihala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Di-no Ciani. 18.55 Silvio Donati jazz group. 19.10 Čopova pisma F. L. Saviu (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba.
20.00 Šport. 20.35 Marij Kogoj: Črne maske, o-pera. Simfonični orkester in zbor Radiotelevizije Ljubljana, vodi Samo Hubad. 22.30 Nežnžo in tiho.
• : "SREDA, 28. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol) »Veselo zarajajmo!« 12.00 O-poldne z vami. 13 30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.15 Tenorist A. Dermota, pianistka Hilda Dermota. 1910 Družinski obzornik. 19.30 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Mirko Munih. Sodeluje hornist Jože Falout. Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana. 21 40 Pesmi brez besed.
: :	ČETRTEK,	29.	maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05
Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Lucijan Marija Škerjanc: Trio. 10.15 Glasbena matineja. 11.15 Mlalinski oder: »Pravljica o čudežni roži«. Napisal Tone Penko. Režija: Stana Kopitar. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 14 45 Country in westem. 15.30 Operne uverture in zbori. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Skladbe tržaških skladateljev. 19.10 Narava in sodobni človek (Tone Penko). 19.25 »Pisani balončki« (Krasulja Simoniti).
: :	PETEK,	30.	maja,	ob: 7.00 Koledar. 7.05 Ju-
tranja glasba. 1140 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol» »Zdaj pa zapojmo!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost 18.30 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji.
19.10 Aleksi j Pregare: »Babna hiša«. 19.25 Jazz glasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni konert. 21.20 V plesnem koraku.
: :	SOBOTA, 31. maja, ob: 7.00 Koledar. 11.35
Poslušajmo spet. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušave. 18.15 Umetnost. 18.30 Klavirski duo Edda Calvano -Bruno Della Piera. 18.55 Glasbena zlepljenka.
19.20 Liki iz naše preteklosti »Anton Požar«.
19.20 Orkester proti orkestru 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Rimska mamica«. Napisal Fortunat Mikuletič, dramatiziral Franc Jeza. RO. Režija: Stana Kopitar. 22.30 15 minut z Barryjem Whitom.
(Nadaljevanje z 1. strani) jetega celo glavnega urednika Rega. Pred tiskarno se je zbralo več tisoč socialistov s svojim voditeljem Soaresom na čelu, da bi podprli zajete urednike, toda socialiste so obkolili vojaJki in jim niso pustili, da bi vdrli v poslopje. Končno so sicer dosegli izpustitev Rega in drugih urednikov, hkrati pa so dali prav tiskarjem in prepovedali tiskanje »Republike«, češ da mora o zade-
vi	odločiti samo sodišče. Minister za informacije, ki je pristojen za to, si je umil roke in rekel, da se ga zadeva ne tiče.
Socialisti so ostali brez glasila, kar jih je ogorčilo. Pričakovati je, da se bo začel zdaj odločilni spopad med socialistično stranko in drugimi demokratičnimi strankami na eni in vojaškoj unto ter komunistično stranko na drugi strani. Pri tem pa se že kažejo razpoke v vojaškem gibanju
Prejeli smo
IZJAVA
Profesorska zbora znanstvenega in kla sičnega liceja »France Prešeren« sta v zvezi z vrsto člankov, ki obravnavajo disciplinski postopek proti dijaku Sergiju Kukanji in ki jih je objavilo tukajšnje časopisje, sprejela naslednjo izjavo:
Dijak Sergij KUKANJA je bil disciplin s ko kaznovan:
1) ker je motil reden pouk in sklical dijaško zborovanje brez ravnateljevega dovoljenja;
2) ker je na tem zborovanju nezaslišano žalil gospo Premrl - Pahorjevo, sestro narodnega heroja Vojka Premrla in mater enega izmed naših dijakov.
Ugovor, da je disciplinska kazen bila izrečena na podlagi fašistične zakonodaje, ne odgovarja, ker je še obstoječi zakon bil v dobi današnje republike spremenjen in dopolnjen z dekretom predsednika republike št. 766 dne 30.6.1955 in z okrožnico pro svetnega ministra št. 001 z dne 20.9.1971.
Profesorska zbora ugotavljata, da je izrečena kazen učencu Sergiju KUKANJI najnižja možna kazen, ki jo za tak prestopek predvideva obstoječa šolska zakonodaja.
Kdo je kriv
(Nadaljevanje s 1. strani) kar bi bilo nujno, da bi res spravile Italijo naprej po cesti napredka, tistega, kar je potrebno vsaki moderni državi, predvsem hitra in učinkovita uprava.
Tako so vse stranke, od skrajne levice do skrajne desnice, udeležene pri krivdi za to, če so stvari danes v Italiji take, kakršne so. Rešitev seveda ni v kakem obupnem ekstremizmu, ampak v iztreznjenju in v pravi, aktivni, nedvoumni demokraciji, v
samem, vendar se na to — v nasprotju z mnenjem raznih italijanskih in drugih listov — ni zanašati. Bolj važen bo v tem pogledu najbrž mednarodni položaj. Težko, da bi Evropa in Amerika mirno gledali, kako se bo stranka z 12 odst. volivcev meni nič tebi nič polastila oblasti.
—o—
Umrl je filozof dr. France Veber
Kot smo lahko izvedeli iz osmrtnice v »Delu« in spominskega članka v »Družini«, so 6. t.m. na ljubljanskih Žalah pokopali znanega slovenskega filozofa dr. Franceta Vebra. Pokojnik se je rodil 20. septembra 1890 v Bornji Radgoni, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, maturiral je v Mariboru, filozofijo pa je študiral na filozofski fakulteti v Gradcu. Tam je bil učenec evropsko znanega filozofa dr. Meinonga in pri njem tudi doktoriral.
Po prvi svetovni vojni je odšel v Ljubljeno in začel predavati na pravkar ustanovljeni slovenski univerzi, kjer se je povzpel do stopnje rednega profesorja in na njej predaval do leta 1945, ko je bil upokojen. Kot upokojenec je vrsto let bil korek tor pri »Družini«, kasneje tudi pri reviji »Cerkev v sedanjem svetu«. Seznam njegovih znanstvenih del obsega 17 knjig, 73 strokovnih člankov, kritik in zapisov o njegovih delih pa je 140. Ob njegovi 80-letnici so v Munchnu izdali zbornik »Od predmeta do bivanja«, ki ga je uredil psiholog in filozof dr. Anton Trstenjak. Ob 50-letnici promocije mu je graška univerza podelila listino zlatega doktorata. Na grobu se je poslovil od njega p- dr. Roman Tominec.
—o—
Proces pomirjenja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo se bo nadaljeval, brez vneme, a tudi brez prehudih motenj — sta ugotovila Kissinger in Gromiko na svojem sestanku na Dunaju.
Cene so se dvignile v Sloveniji od aprila 1974 do aprila 1975 povprečno za 31,6 odst. Cene zelenjave, maščob, žita in izdelkov iz žita, sadja in gradbenega materiala so se dvignile tudi od 54,7 do 64,6 odst.
za vse to?
kateri stranke ne bodo več samo spotikale druga drugo, ampak bodo skupno poprijele, da spravijo voz iz jarka. K temu pa bi moralo prispevati tudi javno mnenje, ki nosi seveda tudi svoj del odgovornosti za današnjo anarhijo. Bližnje volitve bodo ena izmed priložnosti, da to popravi s tem, da odtegne podporo ekstremistom in totalitar-cem vseh vrst ter demagogom in okrepi resnično demokratične in konstruktivne elemente v političnem in upravnem življenju.
PROSTOR MLADIH
Kaj se dogaja na liceju »France Prešeren« v Trstu
Kot dijak liceja »Fraince Prešeren« čutim dolžnost, da posredujem bralcem nekaj dejstev, ki bodo pomagala osvetliti vzroke in posledice sporov na šoli. V časopisju doslej še nisem zasledil članka, ki bi me kot očividca zadovoljil z izčrpno informacijo o političnih sporih med dijaki ter o Odmevu le-teh pri Za vodnem svetu, najvišjemu šolskemu organu. Zasledil sem le variacije na temo: »Prikrojimo resnico, kot nam je všeč!«
Zato prispevam stvaren prikaz poteka dogodkov.
DEJSTVA:
1. Dijaki so si letos omislili šolsko proslavo ob 30-letnici osvoboditve. Kot govornika so predlagali tov. Toneta Ukmarja, zaslužnega borca in heroja v evropskem odporništvu (Genova, Španija), ki je bil soglasno sprejet.
Druga skupina dijakov je kot sogovornico predlagala gospo Radoslavo Premrl-Pahorjevo, sestro primorskega narodnega heroja Janka Premrla - Vojka, ki bi kot bivša partizanska učiteljica poudarila doprinos Primorske v boju proti okupatorju ter vsenarodni upor slovenskega ljudstva proti fašizmu. Predlog so nekateri dijaki na zborovanju napadli, zato sta obe skupini prepustili sklep volitvam. Šlo je za volitve z dvigom rok, zato je bil izid sporen. Večine in manjšine praktično ni bilo, saj se je Polovica dijakov izjasnila za tov. Ukmarja, polovica pa za obadva predavatelja.
Zavodni svet, ki ga sestavljajo ravnatelj ter izvoljeni zastopniki profesorjev, staršev in dijakov, si je zaradi dijaške nesloge prevzel nalogo, da izreče zadnjo besedo: ali predavata oba, tako g. Pahorjeva kot tov. Ukmar, ali proslava odpade.
2. V odgovor na to je dijak Sergij Kukanja s sodelavci sklical ponovno zborovanje, kljub temu, da smo dijaki že porabili število ur. določenih za zborovanja. Ob zvonenju je ostro nastopil profesor, ki je kot član disciplinskega sveta pozval dijake, ona se odpovedo zborovanju. Nastopila je tudi dijakinja, ki je opozorila na možnoht razgovora po pouku ter na dejstvo, da je zavodni svet glede proslave že povedal svoje, zato je odveč obnavljati problem predavateljev. Dijak Kukanja pa je vztrajal pri svojem. Slednjič je glasno izrekel žalitev o predavateljici. Sledilo je vsesplošno ogorčenje in odhod v
razrede, čez čas je disciplinski svet določil dijaku Kukanji kazen na podlagi šolskega zakonika, ki za motenje pouka ter žalitve predvideva kot minimum šestdnevno izključitev.
3. Del dijakov je zatem predlagal stavko v znak protesta proti izključitvi.
Naslednji dan se je na stadionu 1. maj zbralo precejšnje število dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Diskusiji je predsedoval dijak z liceja »France Prešeren« Ličo Battaino, ki je bil mnenja, da bi raje govorili o 30-letnici osvoboditve, saj je problem izključitve že mimo. V debato so poleg ostalih posegli: Lidija Martelanc
z Učiteljišča, Mauro Malalan s Trgovske akademije, Sergij Štoka. Marija Brecelj, Walter Pex> tot ter Tanja Rebula z liceja. Slednja je poudarila, da je bila stavka sklicana zaradi dijaka Kukanje, ki naj zato ostane glavna tema pogovora. Prebrala je resolucijo, ki zajema širšo problematiko disciplinskih ukrepov na šolah sploh. Ne dvomi o Kukanjevi krivdi, kljub temu pa se ji zdi šestdnevna izključitev pretirana. Tega so krivi zastareli zakoni, ki določajo kazni na šolah.
V imenu nadaljnje demokratizacije šole poziva dijake, šolske organe, demokratične stranke ter šolske sindikate, naj 6e zavzamejo:
a) Za močnejše zastopstvo dijakov v disciplinskem svetu. (Dosedanja sestava določa enega samega dijaka.)
b) Za revizijo kazenskih ukrepov, ki naj sledijo novim, odprtejšim kriterijem.
c) Za večje pristojnosti izvoljenim šolskim organom.
d) Za zavzetost oblasti ob perečem problemu šolstva in njegove reforme na področju učnih programov.
Izjava je bila soglasno sprejeta.
... IN MNENJA:
Naj za konec dodam še nekaj odlomkov iz letaka, ki ga je pred šolami 19. t.m. delila ista skupina dijakov, ki je predlagala gospo Pahorjevo. Podpisani so kot »skupina dosledno naprednih dijakov«. Trdijo, da je temelj naprednosti demokratičnost, ki se ne izraža v geslih ampak v dejanjih.
Letak se nadaljuje takole:
(nadaljevanje s 1. strani) ski in Katalonci), Francije (Bretonci, Baski), Avstrije (koroški Slovenci) itd.
Vse to dokazuje, da je svet danes bolj brezbrižen za usodo narodnih manjšin in zatiranih narodov, kakor je bil kdajkoli v zadnjih tisoč letih, posebno pa še v preteklem stoletju in do druge svetovne vojne. Takrat se sicer tudi ni bokvekaj storilo za rešitev problemov v zvezi z narodnimi manjšinami, vendar pa je jasno prevladovalo prepričanje, da manjšine niso samo notranji problem dotičnih držav, ampak vedno tudi mednarodni problem. Prihajalo je celo do vojn zaradi manjšin, tako se je npr. Rusija vojskovala s Turčijo zaradi krščanskih manjšin v turškem cesarstvu. Avstrija je zasedla Bosno, vsa intelektualna Evropa je pomagla z vsemi mogočim in predvsem prostovoljci pri narodnostnih uporih Poljakov ruskemu cesarstvu, pri grških u-porih proti Turkom, Albancem, Ma-ronitom itd. Danes pa je pri intelektualcih moda označevati pripadnike zatiranih narodnih manjšin, ki se upirajo, za »ekstremiste«, »nacionaliste« Baski in Bretonci, ne
»Ne moremo dopustiti javnih žalitev v dijaških vrstah. Ne v imenu dijaške solidarnosti, saj med nami vladajo načela kulturnosti, ne v imenu kakršnekoli politične pripadnosti.«
Zaključni del letaka poziva vse dijake, naj aktitivno pristopijo k dijaškemu gibanju ter prispevajo k njegovi rasti v to, kar bi moralo biti:
»GIBANJE NAPREDNE MLADINE, odgovorne, osveščene, zrele v šoli in izven nje, ki jo povezujeta načeli antifašizma in ne-nasilja.«
Bistveni stavek letaka pa je bil zame ta: ■>Dijaško gibanje združuje v sebi različno mislečo mladino.«
Ko bi se mi vsi tega zavedali, bi ne bilo sporov. Spor na liceju »France Prešeren« dokazuje nestrpnost tistih dijakov, ki mislijo, da' smejo v imenu sicer hvalevrednih idealov teptati ideale drugih. Med temi ni na zadnjem mestu dijak Kukanja,k i ga hočejo zdaj lažno prikazati kot »žrtev nazadnjaštva na šoli!«
Dijak liceja »Fr. Prešeren«
Predavanje v SKK
V	soboto 17. t.m., smo imeli v Slovenskem kulturnem klubu predavanje o športu. Predaval je Joži Peterlin. Predavatelj je posebno poudaril, da šport ne škodi nikomur, seveda če nima zdravstvenihp roblemov. Povedal je, da je žensko telo manj odporno od mošgega. toda to ni še razlog, da bi ženska ne mogla postati odlišen športnik. Povedal nam je tudi, da ima ženska več ovir pri športu kot moški, n.pr. nosečnost.
Predavanju je sledila zanimiva debata, saj je vse klubovske športnike ali nešport-nike predavanje navdušilo.
24. t.m. bo v SKK predaval dr. Andrej Kobal o svoji knjigi. Začetek ob 19.15, Vabljeni vsi!
pa tisti španski in francoski šovinisti, ki pih prav v imenu anahronističnega kastil-skega in francoskega nacionalizma preganjajo oziroma nočejo niti slišati o kakih njihovih najbolj skromnih narodnostnih pravicah, npr. v šolstvu in v upravi.
Tudi danes deluje nekaj mednarodnih organizacij, ki se zanim.ajo za manjšine, toda ne uživajo uradne ali neuradne podpore kakih držav kot v času pred zadnjo vojno. Če dobi kaka manjšina podporo kake druge države, je to samo v primeru, da gre za matično državo tiste manjšine (npr. v primeru Jugoslavije), ali da pride tista manjšina nekomu prav kot oporna točka v širši politični partiji, ki jo imenujemo napetost v svetu.
Težko bo nanovo vzdramiti vest in pozornost sveta glede narodnih manjšin. Vendar pa je to nujno, predvsem z neprestanim opozarjanjem na ta problem. S tem, da svobodni ljudje in svobodni tisk ne dopustita, da bi šli politiki demokratičnih in socialističnih držav molče mimo tega problema in si umivali kot Poncij Pilat roke nad dokončanimi genocidi.
Grozljiva brezbrižnost za usodo manjšin
V soboto 1. deželni kongres Slovenske skupnosti
Dne 16. t.m. je zasedal Izvršni odbori nadaljnjo ohranitev in razvoj živinoreje na Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu so Tržaškem, tako pomembne pobude. SS se bile priprave na deželni kongres stranke, | bo odločno zavzela, da odgovorne oblasti
dokončno sprejmejo načrt za izgradnjo zadružne mlekarne in da se takoj nakažejo potrebna finančna sredstva. Na koncu seje je IOSS izrazil svojo zahvalo in zadoščenje vsem podpisnikom list SS v pokrajini in po občinah ter vsem tistim, ki so stranko tudi denarno podprli.
ki bo 24. maja v Devinu v hotelu AGIP ob 16. uri, ter udeležba delegacije Slovenske skupnosti na shodu narodnega sveta koroških Slovencev, ki bo v Pliberku 25. maja. Deželni predsednik Comelli bo 22. maja sprejel delegacijo SS, ki mu bo razložila pereče probleme slovenske skupnosti v deželnem merilu. Govora je tudi bilo O' pred-volivnih pripravah v tržaški in goriški pokrajini ter v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Glede debate o kraških rezervatih je IOSS z zadovoljstvom vzel na znanje, da je bila razprava ponovno odložena, kar je med drugim tudi rezultat odločnega stališča SS, ki je zahtevala sklicanje tajništev leve sredine, da se razpravlja o tem vprašanju. SS odločno stoji na stališču obrambe našega človeka na Krasu, še posebej kmetovalca, ki bi ga rezervati v prvi vrsti o-grozili. Glede vprašanja deželnih bolnišnic je SS na stališču obrambe prejšnje konvencije, ki daje temu organu avtonomijo pred zunanjimi vplivi. IOSS se je tudi seznanil z najnovejšim položajem okoli Kraške zadružne mlekarne in pri tem izrazil vso svojo solidarnost kraškim živinorejcem in njihovemu boju za uresničevanje te, za
PODLONJER
V	nedeljo, 25. maja, imamo v Podlonjer-ju v Trstu praznik Marije Pomočnice kristjanov; začetek ob 17. uri. V našem predmestju smo komaj sedaj dobili začasno cerkev, v kateri je tudi redna nedeljska služba božja za Slovence. Ob prvem majniškem prazniku vabimo rojake na obisk.
DR. ANDREJ KOBAL V TRSTU
V	ponedeljek, 26. maja bo prispel v Trst dr. ANDREJ KOBAL, pisec knjige »Večni popotnik pripoveduje«, ki jo je letos izdala goriška Mohorjeva družba. Kot v knjigi, tako bo v razgovoru govoril o svojih doživetjih v Ameriki, v Aziji in drugod. Gotovo bo to eden najzanimivejših večerov DSI.
Začetek ob 20,30. Vabimo zato vse na ta večer.
Odbor
Robert Hlavaty je priredil v Ljubljani večjo razstavo svojih akvarelov.
Nezaslišana zahteva
Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti, ki je hkrati tudi predsednik konzorcija za gradnjo tovornega postajališča na Fernetičih, je 15. t.m. s pismom pozval pokrajinski nadzorni odbor,, da pošlje na repentabor-sko županstvo posebnega komisarja, ki naj bi podpisal namesto zakonito izvoljenega župana Mihe Guština gradbeno dovoljenje za nadaljnjo gradnjo tovornega postajališča na Fernetičih.
Dobro se še spominjamo, kako je pred leti tržaški prefekt poslal komisarja na de-vinsko-nabrežinsko županstvo, ker tedanji župan Terčon ni hotel podpisati gradbenega dovoljenja za raznarodovalno begunsko naselje. Mislili smo, da so časi nedemokratičnega ravnanja z zakonito izvoljenimi krajevnimi upravami za vedno za nami. Tembolj se čudimo avtoritarnemu dejanju demokristjana Zanettija, ker je repentabor-ski občinski svet dvakrat soglasno potrdil stališče, ki ga je v obrambo interesov prizadetega slovenskega prebivalstva zavzel župan Miha Guštin. Še bolj nerazumljivo pa je tako dejanje, če upoštevamo dejstvo,
Pokrajinska razstava vin
Po prvih treh vedno uspešnejših tako po kakovosti razstavljenega pridelka, po naraščajočem številu razstavljavcev, po zanimanju obiskovalcev, priredi letos pokrajinska uprava četrto pokrajinsko razstavo vina.
Na dveh sestankih koordinacijskega odbora, gi mu je predsedoval pokrajinski odbornik Lucijan Volk in so se ju udeležili prireditelji občinskih in krajevnih vinskih razstav ter predstavniki Pokrajinske turistične ustanove, Avtonomne letoviščarske u-stanove iz Milj in Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, so se dogovorili, da bo letošnja pokrajinska razstava vina v Miljah v dneh 18., 19. in 20. julija.
Kot običajno bodo prireditelji posameznih občinskih razstav poskrbeli za prevzem vina v svoji občini, po možnosti od nagrajencev na svojih razstavah, in sicer po 6 hi, tako da bo skupno razstavljeno na razstavi 36 hi vina z vsega področja pokrajine. Glavno organizacijsko delo (shranjevanje, stekleničenje, osebje za prodajo itd.) prevzame kot vsako leto občina, kjer bo razstava, kar je zagotovil miljski odbornik
za turizem Donadel, ki je bil prisoten skupaj s predstavnikom miljskih vinogradnikov in predsednikom Avtonomne letoviščarske ustanove. Pokrajina bo seveda prevzela vse stroške.
Spored letošnje prireditve predvideva o-tvoritev razstave v petek, 18. julija, popoldne z nastopom krajevne godbe. V soboto bo poleg pokušnje vina v občinski sejni dvorani okrogla miza o »Kmetijstvu in okolju«, nastop folklornih skupin in ples.
V	nedeljo se bo razstava zaključila z nagrajevanjem, kulturnim programom in plesom.
Glede na dosedanje pozitivne izkušnje, ki so dokazale koristnost te manifestacije na pokrajinski ravni tako z gledišča sodelovanja med krajevnimi upravami, kot tudi kot znamenje večjega zanimanja in priznanja za delo krajevnih vinogradnikov, je pričakovati, da bo letošnja IV. razstava vin tržaške pokrajine potrdila in še povečala uhpeh dosedanjih in prispevala k nadaljnjemu uveljavljanju pristnih domačih pridelkov, pa tudi k načrtnejšemu zanimanju javnih ustanov za vprašanja domačega vinogradništva in kmetijstva na sploh.
da so tajništva leve sredine nedavno prišla do načelnega sporazuma o tej zadevi, ki je potreben le še nekaterih dopolnitev, katere je mogoče ob dobri politični volji brez težav in v kratkem času izvesti.
Proti tako nedemokratičnemu dejanju je repentaborski župan naslovil na predsedstvo konzorcija protestno brzojavko in se ni udeležil zadnje seje konzorcija- Tajnik Slovenske skupnosti Dolhar je zahteval nujno sklicanje sestanka tajnikov leve sredine. Za 22. t.m. zvečer paj e Slovenska skupnost sklicala v gostilni Gomizel na Fernetičih protestno zborovanje v zvezi z zadnjimi dogodki.
Prejeli smo
IZJAVA
Pripravljalni odbor za medšolsko proslavo 30-letnice osvoboditve, ki se je sestal dne 19.5.975 v ulici Donizetti 3-1 obžaluje, da na liceju »France Prešeren« ni prišlo do dijaške proslave osvoboditve.
Zato smo si dijaki zastavili cilj, da uresničimo skupno proslavo, ki bo izven šolskega poslopja ter odprta javnosti.
V imenu sloge smo se odpovedali obema prvotno izbranima predavateljema, za katera se nismo mogli zediniti kljub vsemu spoštovanju, ki ga gojimo do obeh glede na nesporni doprinos gospe Pahorjeve h odporništvu na Primorskem in tov. Ukmarja v evropskem osvobodilnem boju.
Obenem bi si šeleli obiska Rižarne med šolskimi urami, čeprav nam to doslej ni bilo dovoljeno zaradi pomanjkanja ur pouka.
V zvezi s tem želi omenjeni odbor poudariti zanimanje italijanskih šol v zvezi s 30-letnico osvoboditve in v zvezi z otvoritvijo Rižarne. Od njih je prišla marsikatera pobuda za skupne študije in proslave. Nekatere italijanske šole prihajajo celo k slovenskim izvedencem po podatke in pojasnila.
Zavzemamo se za napredek slovenskih šol v smislu odkrivanja vrednot odpornišr tva.
Pripravljalni odbor predlaga, da bi se po proslavi sam razširil v narodno obrambni antifašistični odbor. K sodelovanju pozivamo vse profesorje, starše in dijake.
Velika športna manifestacija v Mavhinjah
Smučarski klub Devin priredi ob koncu prve zimske sezone športno-zabavno veselico v Mavhinjah 24. in 25. maja. Poleg plesa z domačim kvintetom Praprot so na sporedu razna tekmovanja, med katerimi brez-dvoma izstopata kronometrirana hoja in tekmovanje na ski-rolkah. Za kronometrira-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST KRSTNA UPRIZORITEV
V	POČASTITEV 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama)
Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor »Tabor« z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča.
Svečana premiera bo v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU.
Abonma Red A - premierski
—o—
Slovenska kulturna javnost v Trstu z velikim zanimanjem pričakuje zadnjo premiero letošnje gledališke sezone: RIŽARNO. Občudovanja vredna vztrajnost Albina Bubniča, novinarja Primorskega dnevnika, ki se je ves posvetil odkrivanju resnice o zloglasni »Rižarni«, je spodbudila dramaturgijo Stalnega slovenskega gledališče v Trstu, da namesto običajnega recitala ob spominskih svečanostih, preoblikuje dragocene izvirne dokumente v samostojno dramsko delo. Že pred meseci se je sestala ekipa in si začrtala delovni program ter razdelila delo po sektorjih. Na velikem odru Kulturnega doma potekajo mrzlične priprave v zapletnem postopku, ki spremlja uresničitev tega gledališkega projekta, ki sodi med najzahtevnejše v zadnjih sezonah. Že prvi odmevi priprav so pritegnili pozornost rednih spremljevalcev tržaškega kulturnega delovanja, kar potrjujejo vabila na televizijski prenos in gostovanje v festivalskem avditoriju »Križanke« v Ljubljani.
PONOVTVE:
V	sredo, 28. t.m. ob 20 30 - Abonma Red D v četrtek, 29. t.m. ob 16. uri - Abonma red F.
G in H
v petek, 30. t.:m. ob 20.30 - Abonma red E v soboto, 31. t.m. ob 20.30 - Abonma red B v soboto, 1. junija ob 16. uri - Abonma red C.
no hojo vlada precejšnje zanimanje predvsem pri šolski mladini tostran in onstran meje. Vsi udeleženci bodo dobili spominske medalje. Tekmovanje na ski-rolkah je seveda zahtevnejše in tekmovalci morajo obvladati vsaj alpsko smučanje. Omenjeno tekmovanje je med prvimi v Italiji, za to seveda vzbuja posebno pozornost pri športnikih. Ni čudno, če so se že prijavila najboljša ekipa iz Milana, ki je zasedla prvo mesto pred kratkim v Bergamu. Prijavili so se tudi iz Slovenije med drugimi državni prvak članov Filip Kalan, prvak članov Slovenije Pavel Dornik, mladinski prvak Po-kljukar, mladinska prvakinja Popovič in nekateri, ki tvorijo državno reprezentnco Jugoslavije.
Proga za odrasle bo krog: Mavhinje, Vi-žovlje, Cerovlje, Mavhinje; za otroke pa bo proga po vasi Mavhinje.
—o—
STARE AMERIŠKE SKAVTINJE NOČEJO BITI »STARE«
Tista, da skavti pomagajo starim gospem, ki se boje prometa, čez cesto je stara zgodba. Zdaj so stare gospe tiste, ki pomagajo skavtom čez cesto, če smemo verjeti nekemu poročilu iz Cincinnatija v Ohiu. Vendar nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli.
80-letna babica Stella Wanstruh, ki pa je še čvrsta in čila ter je članica »Sycamo-re skavtske skupine starejših deklet« v o-menjenem ameriškem mestu, je povedala, da je oni dan pospremila nekega skavta čez prometno cesto in ga pri tem opozorila, da mora bolj paziti na promet.
V	skupini skavtinj, katere članica je Stella Wanstruh, so ženske od 39. do 81. leta. To pa je samo ena izmed pobud, ki so se jih lotili stanovalci nekega socialnega centra za stare v Cincinnatiju. Nočejo namreč biti stari naš star, dosedanji način. Omenjene stare skavtinje pravijo: »Človek je zares star, kadar se pogrezne v naslanjač in se guga ali dremlje v njem, bodisi v hiši kli pred njo. Potrebno pa je imeti kako življenjsko zanimanje, nekaj, kar vzbuja človeku veselje do življenja in gibanja.«
V	občinski razstavni galeriji razstavlja od 21. do 29. maja slikar Boris Zulian.
Iz Goriške
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA POKRAJINSKE VOLITVE V GORICI Roman Di Battista v okrožjih Krmin I. in II., Marjan Terpin v okrožju Fara - Koprivno, v katerega spada tudi občina Šte-verjan; Emil Valentinčič v Gorici I. (Pod-gora, Pevma, Oslavje, Ločnik); Andrej Bratuž v Gorici II.; Rado Bednarik v Gorici III.; Bogomir Špacapan v Gorici IV.; Vladimir Šturm v Gorici V.; Damjan Paulin v Gorici
VI. (Štandrež); Franc Podveršič v Gorici
VII.; Alojz Mučil v okrožju Gradež I.; Drago Komjanc pa v okrožju Gradež II.; Franc Radetič v okrožju Tržič I.; Marija Ferletič v okrožju Zagraj (semkaj spadata tudi So-vodnje in Doberdob) in Tržič II. ter Ronke II.; Remo Devetak v okrožju Tržič III.; Ne-vio Načini pa v okrožjih Tržič V. in Ronke I.; Hadrijan Koršič kandidira v okrožju Ro-mans, Silvan Kerševan v Tržiču V., Benjamin Černič v Škocjanu I., in Maks Gergo-let v okrožju Škocijan II.
KANDIDATI LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI
Za občinske volitve v Gorici so uradno predloženi sledeči kandidati na listi Slovenske skupnosti:
Dr. Damjan Paulin, dr. Andrej Bratuž, dr. Vladimir Šturm, Ivo Ambrožič, Just Bandel, dr. Rado Bednarik, Silvan Bensa, Franc Bizaj, Marko Brajnik, Stanislav Brajnik, Vladimir Brešan, Marjan Čemic, Miroslav Cotič, prof. Gabrijel Devetak, Marija Dobravec por. Čargo, dr. Igor Franko, Viljem Hlede, Dominik Humar, Lidija Jarc, Verena Koršič, Nikolaj Klanjšček, dr. Andrej Makuc, Marjan Markočič, Pavel Marušič, Jordan Mučič, Marjan Mučič, Jožef Pauletič, Mariza Perat, Danijel Pintar, Zora Piščanc, Franc Podobnik, Franc Podveršič, Viktor Prašnik, dr. Bernard Špacapan, Božidar Tabaj, Franc Terpin, Emil Valentinčič, dr. Dominik Vrtovec, Franka Žgavec.
Štandrež
SREČANJE S KOROŠCI Športno društvo Juventina - P.D. Oton Župančič, Štandrež prireja športno in zabavno srečanje s Korošci v Selah, ki bo v četrtek 9. maja.
Spored je naslednji: odhod iz Štandreža ob 5. uri zjutraj.
Ob 11. uri nogometna tekma v Podgori pri Borovljah. Sele - Juventina.
Popoldne namizni tenis v Selah. Sele -»Dom« Gorica.
Vpisovanje v gostilni Romana in pri Marketu »Max« Štandrež. Cena avtobusa je 5000 lir.
ZANIMIVO SREČANJE
V	četrtek zvečer je priredilo društvo SKAD Gorica zanimivo srečanje z dr. Andrejem Kobalom, ki je v letošnji zbirki Mohorjevih knjig izdal svoje spomine »Svetovni popotnik pripoveduje«. Drugi del nadvse zanimive politične reportaže bo izšel v prihodnji zbirki.
Pisatelj, ki je naš rojak iz Cerknega in vseučiliški profesor v Združenih državah, je svojo knjigo na srečanju v Katoliškem domu tudi podpisoval.
Dne 24. in 25 maja bo v Mačkovljah tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ
: : V soboto 24. maja odprtje kioskov ob 15. uri.
: :	V nedeljo 25. maja kulturni program z začetkom ob 17. uri
Nastopajo: Domači pevski zbor, Moški zbor »Fantje izpod Grmade«, Otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkovelj, Mešani zbor »Svoboda« iz Izole, Harmo-nikaši iz Mačkovelj, Moški pevski zbor »Jezero« iz Doberdoba, Godba na pihala iz Nabrežine, ansambel Superrgroup«
: : Ob 20.30 uri: zabava z ansamblom »Supergroup«
: :	Oba dneva bo deloval kiosk z jedili na žaru in pijačami.
: :	V nedeljo popoldne bo vozil iz Trsta avtobus št. 40.
: ; V primeru slabega vremena bo praznik 29. maja.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Benedetič - Košuta: Rižarna
Dokumentarna drama
Za tem skromnim naslovom, ki je v resnici ime stavbnega kompleksa starih in opuščenih avstrijskih skladišč in delavnic za luščenje ter poliranje riža, je zajeta najsramotnejša in najbolj tragična epizoda polpreteklega obdobja Trsta in Primorske. Več kot 30 let je z imenom »rižarna« povezan srhljiv občutek nevarnosti in smrti, nemoči in razvrednotenja vseh pridobitev humane civilizacije, s katerimi skuša človeštvo normirati svoj vsakdan na poti skozi življenje. Rižarna je bilo edino koncentracijsko taborišče v Italiji v času nacizma in okupacije, v katerem so zublji krematorijske peči požirali mučene, pobite in žive Slovence in Italijane, Hrvate in Jude, borce in delavce, kmete in izobražence, žene in otroke, antifašiste, ki jih je povezovala misel svobodnega jutrišnjega dneva.
Danes je Rižarna italijanski vsedržavni spomenik in opomin pred neofašističnim polipom, ki grozeče dviga svoje lovke, da bi udušil demokratične pridobitve svobode in človečanskega dostojanstva.
Z Rižarno se Stalno slovensko gledališče v Trstu vključuje v praznovanje tridesete obletnice osvoboditve. Na osnovi pretresljivih dokumentarnih pričevanj, ki so jih leta in leta zbirale skrbne roke zavzetih preiskovalcev naše revolucionarne polpreteklosti — dokumentarnega gradiva, ki je navsezadnje tudi odločilno prispevalo k uradni rehabilitaciji »Rižarne« kot italijanskega vsedržavnega spomenika k izoblikovanju obtožnice proti še živečim krivcem za
Pred kratkim je izšla nova, šesta številka »Literarnih vaj«. Na uvodnem mestu prinaša nadaljevanje povesti »Na snegu brez snega«, ki se v tej številki konča. Napisala jo je A.D., v precej živahnem slogu, a nekoliko težko razumljivo, ker v njej manjka psihološke utemeljitve o-seb in njihovih dejanj. Zgodba razodeva razočaranje dekleta, ki se je na počitnicah brez snega zaljubilo v fanta, ki tega nikakor ni bil vreden in je, po domače rečeno, prava baraba, a njej to ne gre v glavo. Vse skupaj je zajeto iz študentovskega okolja, ki vpliva turobno, ker v njem igrajo glavno vlogo zabave, ubijanje dolgega časa, kasete s popevkami, disko-klubi itd.
Moljavec s klasičnega liceja »France Prešeren« je napisal fantastično novelo »Poslednji avtobus«, očitno simbolne vsebine. Napisana je precej dobro in avtor kaže pripovedni talent, za katerega bi bilo škoda, da bi zamrl. Martina Repinc je prispevala kratko novelo »Konec ni vselej srečen« z zelo tragično vsebino: zdravnika analiza za mlado študentko se glasi: levkemija. Mlada avtorka joj je napisala pod očitnim vplivom mladostnega svetobolja in brez prave poglobitve, tako da pride ponekod v protislovje, npr. ko trdi, da mlada Lara pogreša v družini ljubezni, potem pa piše, kako strašno je njeno mater prizadelo, ko ji je zdravnik povedal, kaj je s hčerkino boleznijo. Neva Regent je prisrčno opisala srečanje z lepim tujim fantom na
nepopisne zločine, ki so se dogajali za zidovi skrbno zastraženega in kamufliranega taborišča — so avtorji besedila Filibert Benedetič in Miroslav Košuta, ter uprizoritve, režiserja Jože Babič in Mario Uršič s sodelavci komponistom Aleksandrom Vodopivcem, scenografom Klavdijem Palčičem, kostumografinjo Marijo Vidau ter pomnoženim igralskim ansamblom Stalnega slovenskega gledališča, 'ki ga dopolnjujejo sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta ter pevski zbor »Tabor« z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča, oživeli sintezo usod žrtev nacifašističnega morišča in osvetlili dramatična jedra odgovornih krivcev, ki se kljub strokovni psretnosti in mednarodni zaroti »skrivnih mrež in političnih spletk« niso mogli skriti pred sistematično in potrpežljivo raziskavo, v kateri je imel naš prijatelj in sodelavec, novinar Albin Bubnič, odločilni delež.
Kaj je Rižarna? V dramski lok pripovedi o trpljenju in smrti v »Rižarni«, je vgrajen lik Raziskovalca, ki na osnovi resničnih pričevanj preživelih, in tistih, ki so na različne načine uspeli pretihotapiti iz taborišča pisma in zadnje pozdrave svojcem in prijateljem, še enkrat podoživlja trenutek preteklosti. Med tem ko zbira podatke o svoji družini, ki jo je vojno nasilje razdrlo in ločilo v različnih taboriščih, odkriva podrobnosti o »Rižarni«. Zločinov ni bilo mogoče prekriti ne z barvo ne s šifriranimi dokumenti. Plast za plastjo se v luči reflektorjev odkriva in iz drobcev nastaja mozaik odgovor-
ladijskem krovu in razočaranje, ker je ni povabil na ples, kar pa je bilo hitro pozabljeno ob čudovitem očetu, ki je sam zaplesal s svojo hčerko, da bi ji olajšal bolečino. Že omenjeni Moljavec je objavil še drugo zgodbo z naslovom »Osoje zatišja«, ki pa je bolj lirična in ni tako dobro napisana kot prva. Z zanimanjem preberemo tudi spis »Pogovor s eolskim starcem«, ki ga je napisala Nives Guštin. Krajše pripovedne spise so prispevali za to številko še nekateri drugi, tako Marija Kostnapfel, Andrej Berdon, Vesna Sossi - Sosič, Julijana Sosič in Rosana Petaros. Tudi pesmi je precej v tej številki, med njimi nam vzbudita pozornost dve resnično izvirni pesmi Helene Valič z učiteljišča, ki imata naslova »Ženka« in »Resnica«, čeprav sta formalno še nebogljeni, dalje pesmi Maka, polne ljubezenskega hrepenenja, in tiste, ki jih je napisala M V. s Prešernovega liceja, pa tudi Rawenine.
Z jezikovnega stališča je zanimiv članek oziroma razpravica učencev drugega razreda učiteljišča »Prispevek k poznavanju krajevnih imen in njihovih izpeljank na Tržaškem«.
V	rubriki »Kulturne novice« je Evelina Jeza ocenila 48.-49. številko revije »Zaliv«, Martin Jevnikar pa italijanski prevod Ingoličeve povesti »Tajno društvo PGC«. Številka je, kot navadno, okrašena z linorezi študentov.
nosti, ki jo mora obravnavati tudi preiskovalni sodnik. Zasliševanje prič, ki v oddaljenih mestih načrtno »pozabljajo na podrobnosti svoje zločinske dejavnosti v Trstu in pri Sv. Soboti, drastično odkriva obstoj in aktivno zvezo mednarodnih »mrež«, ki tudi dan današnji z zločinskim nasiljem ščitijo svoje varovance, in se pripravljajo na prevzem ključnih položajev v sistemu »novega reda« v Evropi in na drugih kontinentih. V tem prometejskem spopadu naš Neznanec. sredi raziskav, ko je že na sledi odločilnih dokazov, ki bi morali prepričati tudi formalistično meščansko jurisdikcijo, pade kot žrtev zločinskega strela. Likvidira ga roka Skritih tipalk, ki budno spremljajo sleherni poskus, ki bi odkril interese »visoke družbe«, povezane še iz časov kolaboriranja v Adriatisches Kusten-land...
Neznanec v drami Rižarna je zadnja žrtev »rižarne«. Njegova smrt je dokaz, da je v svojih raziskavah odkril resnični virus krivde in krivcev! Dramsko dogajanje je obogateno s poetičnimi sintezami izvirnih songov, ki na zaključku izzvenijo v koralu opomina in zaveze pred nevarnostjo jutrišnjega dneva.
—o—
Težave slovenske Opese
Slovenski javnosti, ki se zanima za glasbeno umetnost, je že precej časa znano, da preživlja slovenska opera krizo in bo za njeno rešitev potrebno precej truda. Trenutno delujeta na Slovenskem dve o-perni hiši, v Ljubljani in Mariboru, vendar obe v starih in za sodobne potrebe neprimernih stavbah. V Ljubljani pa se je letošnjo pomlad celo zgodilo, da so stavbo Opere zaradi dotrajane električne napeljave, ki bi lahko povzročila požar, začasno zaprli, dokler se ta napeljava ne prenovi.
Vendar bistvo krize slovenske opere ni v prostorskih vprašanjih, ampak v premajhnem dotoku novih solistov. Steber ljubljanske Opere so že dolga leta vedno isti pevci, ki so v preteklosti mnogo pripomogli k njeni uveljavitvi, vendar sedaj zaradi starosti in upokojitev postopno odhajajo, enakovredne zamenjave pa ni. Ljubljanska Opera si je začela pomagati tako, da vabi bolgarske pevce, ki v njej nastopajo kot gostje ali celo sklepajo redne pogodbe. Zanimivo je tudi, da je v zadnjih letih prav s Primorskega dobila nekaj kvalitetnih mlajših solistov, tako n.pr. basista Ivana Sancina iz Trsta, baritonista Staneta Koritnika (ki je brat tneorista Rajka Koritnika, prav tako člana ljubljanske Opere) iz Lozic pri Vipavi in tenorista Jurija Rejo, ki je doma iz Goriških Brd.
Poznavalci položaja trdijo, da bi bilo potrebno napraviti odločne ukrepe za popularizacijo operne umetnosti in poklica o-pernega pevca. Morali bi poiskati pevske talente predvsem v amaterkih pevskih zborih in jim omogočiti študij na glasbeni a kademiji, koristna bi bila tudi pevska tekmovanja. Na žalost pa zabavna glasba kvarno vpliva na mlade pevske talente, ki le neradi stopajo na težko in odgovorno pot opernega solista in se rajši predajajo dvomljivi slavi pevca modemih popevk, pogosto zgrajeni na dosti manjšem trudu in glasbenem znanju.
»Literarne vaje« št. 6
Sodobno	Občni zbor Kraške
kmetijstvo	zadružne mlekarne
za takojšnjo izgradnjo objekta
ii.
Dolinski župan Dušan Lovriha je v svojem posegu omenil čudno zadržanje deželnih merodajnih krogov tako do kmetijstva v Beneški Sloveniji kot do Tržaškega, kar ne more biti naključje. Omenil je tudi, da so deželna sredstva precej velika, da torej sredstev za mlekarno ne bi bilo težko dobiti, predvsem pa je ožigosal, da se deželne oblasti zavzemajo za kraške rezervate, zanemarjajo pa tako napredno pobudo, kot je zamisel o kraški zadružni mlekarni.
Za Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva je dr. Primožič izjavil, da je ustanova pripravljena preveriti načrt in ga popraviti. Odločen poseg je imel tudi predsednik Zveze zadrug in vzajemnih družb dr. Mico-li, ki se je tudi ob tej priložnosti, kot že večkrat in dosledno v vseh teh letih, odkar se govori o mlekarni, močno zavzel za u-resničenje pobude in pri tem kritiziral dejstvo, da so vse naložbe v kmetijstvu usmerjene v Furlanijo. Podpora takemu objektu kot je zadružna mlekarna na Krasu bi pomenila tudi zaščito tukajšnjih kmetovalcev in dodatno tudi socialnega, kulturnega, etničnega in seveda ekonomskega položaja kraškega prebivalstva. Na koncu svojega posega se je zavzel za odobritev celotnega načrta in za takojšnje finansiranje pobude.
Vodja oddelka za živinorejo na Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu izvedenec Tagdiaferro je zanikal, da bi celotna zmogljivost mlekarne znašala samo 35 stotov mleka na dan, saj znaša celotna proizvodnja mleka na Tržaškem 110 stotov, od katerih lahko brez nadaljnjega prištejemo vsaj 4o stotov in to tistih živinorejcev, ki danes še vedno prodajajo mleko direktno na dom, ki pa tega zaradi znanega zakona ne bodo mogli početi v nedogled. Edino z izgradnjo mlekarne bi po njegovem lahko zavrli negativen razvoj tržaške živinoreje, katera stalno upada.
Tudi tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk se je odločno zavzel za izgradnjo mlekarne in pri tem omenil čudno zadržanje predsednika Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki že vsa ta leta zanemarja tržaško kmetijstvo. Javne oblasti bi morale najprej začeti z uresničevanjem kmetijskega razvojnega načrta, s podporo kmečkemu turizmu, z izgradnjo potrebnih infrastruktur, morale bi torej najprej povrniti veliko škodo, ki jo je utrpelo tržaško kmetijstvo v vseh povojnih letih in komaj nato šele bi. bil možen razgovor o kraških rezervatih. Zahteva njegove organizacije je, da se v e-nem letu uresniči ta pobuda, ker bodo, zlasti če bo prišlo do uresničenja kraških rezervatov kmetje nastopili kot to razmere terjajo, to je, branili bodo svojo zemljo na učinkovit način. Tajnik zadružnega hleva v Praprotu Boris Rutar je izrazil solidarnost zadružnikov iz Praprota in zlasti njenega predsednika Mirka Radoviča. Pred-
stavnik miljske občine Kil jan Ferluga je zagotovil vso podporo svoje občine.
Zelo zavzeto je nastopil tudi predsednik Pokrajinske zveze rejcev Križmančič, ki je izjavil, da je usoda živinorejcev na Krasu odvisna od izgradnje zadružne mla-kame. Kras ne more obstajati brez živinoreje, toliko bolj je treba nemudoma začeti z deli.
Predstavnik Deželnega odborništva za kmetijstvu dr. Sinicco je omenil premajhno število članov in sploh premajhno količino mleka, kar ne daje jamstev za rentabilno poslovanje mlekarne. Temu je takoj osporaval izvedenec Tagliaferro, ki je ponovno ponovil statistično preverjene podatke o dnevni proizvodnji mleka na Tržaškem in torej dobre perspektive za delovanje mlekarne.
Podnačelnik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vladimir Vremec je na koncu opozoril na dejstvo, da bi kot že za vino tudi za odlično vnovčili sir, za kar je obilo priložnosti, da se sezona vinskih razstav in drugih manifestacij začne v maju
Brin daje okus in ime znamenitemu bri-njevčku, še zlasti v čislih je pleterski, ima pa tudi drugačne koristne lastnosti, ki že izginjajo v pozabo. Tako so naše stare mame in mame ob vsakem spomladanskem ali jesenskem čiščenju s tlečo brinovo vejico mahale po izbah, da so počiščeni prostori ščemeče zadišali po naravi in dobrem zdravju. Brinova vejica je bila torej naših mam »spray« in kadilo. Z brinovimi jagodami so namreč odpravljale zatohlost iz poste1!jnih vložkov, omar in skrinj. To so naredile takole: prgišče svežih brinovih jagod so stolkle in stresle po žarečem oglju v primerni pločevinati škatli, ki so jo postavile na opeko pod obleke; kajpak zelo previdno.
Zdravilnost brinovih jagod in lesa je vprav mnogoterna in že zdavnaj priznana. Tudi zeliščni dohtar Kneipp je priporočal brinovo kuro pri slabem želodcu ali zgagi, to pa v primeru, da so bile ledvice zdrave. Njegov recept za občasno zdravljenje: »Prvi dan začni s 5 jagodami, jih dobro zgrizi in zaužij. Potem vsak naslednji dan dodaj 1 jagodo več, dokler ne prideš do 15 jagod. Poslej zmanjšuj količino spet po 1 jagodo vsak dan, da prideš do 5 jagod.«
Ali veste, da eterično brinovo olje, ki ga vsebujejo predvsem jagode, ugodno vpliva na dihala pri bronhitisu in astmi, če ga vdihavate s paro? Da pospešuje izkašljevanje in ima raz-kužilno moč pri abcesih in jetiki? Pri jetiki je sirup iz brinovih jagod naravnost čudežen, saj vzbuja tudi tek in pospešuje presnovo, se pravi izločanje strupov iz telesa, zato je blagodejen tudi pri sladkorni bolezni.
Čaj iz brinovih jagod — in tudi lesa — žene na vodo, priporočljiv je pri vodenici in kro-
in vleče tja do oktobra. Povrh pa bi imeli člani zadružne mlekarne oziroma sirarne možnost prodajati sir ob osmicah. Še premalo bi ga bilo za kritje povpraševanja po njem. Sploh je tržaško prebivalstvo nič kolikokrat pokazalo svoje živo zanimanje za pristne kraške pridelke. Neupravičen je torej strah, da bi zadruga poslovala z izgubo.
Končno je občni zbor osvojil stališče, da je treba narediti konec besedam in v najkrajšem času nakazati sredstva in začeti z gradnjo.
Stališču se pridružuje tudi naš list.
(Konec)
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice KRSTNA UPRIZORITEV
V	počastitev 30-letnice osvoboditve RIŽARNA (dokumentarna drama)
Dokumentarno gradivo: AlbinBubnič
Besedilo: Filibert Benedetič, Miroslav Košuta
Režija: Jože Babič, Mario Uršič
Scena: Klavdij Palčič
Glasba: Aleksander Vodopivec
Kostumi: Marija Vidau.
V	torek, 27. t.m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici (Goriški abonma)
ničnem vnetju mehurja, spodbuja prebavo, lajša trebušne krče in ženskam težave pri mesečnem perilu, saj spodbuja prekrvavljenost v trebuhu. Če ste utrujeni, razdraženi, nekon-centrirani, če vais boli glava in muči celo migrena, če imate živčne in srčne motnje, protin, išias in revmo — tedaj pijte čaj iz brinovih jagod! Brinovo olje si revmatiki vtirajo v kožo nad bolečimi sklepi, saj prodre globoko skozi kožo in blaži bolečine. Če vam smrdi iz ust, si jih splakujte z mlačno vodo, v kateri ste kanili nekaj kapljic brinovega olja, ki ga je menda dobiti v lekarnah.
Čaj pripravite takole: 1 čajno žličko zmečkanih jagod na skodelico prelijte z vročo vodo, pustite, da stoji kakih 10 minut, odcedite in spijte po požirkih skodelico ali dve čez dan. Najbolj učinkovit je grenak čaj, pri bronhitisu ali astmi pa ga je dobro sladkati z medom.
Recept za sirup: pol kilograma brinovih jagod mehko skuhajte v 3 litrih vode, zmečkate in vnovič temeljito prekuhajte, pretlačite skozi sito, ohlajeni mezgi pa dodate toliko medu, da nastane gost, a tekoč sirup. Zmes nalijte v steklenice ali patentne kozarce in dobro zaprite.
Odrasli s slabimi pljuči zaužijejo trikrat dnevno po 2 čajni žlički sirupa uro pred glavnimi obroki, otroci pa po 1 žličko za dober tek. Vendar pomnite: dolgotrajno uživanje brina škoduje ledvicam, zato naj kura traja le določen čas — in prav je, da pove svojo besedo tudi zdravnik — zakaj pri ledvičnih bolnikih utegne priti celo do zastrupitve z brinom. Pravilo, ki velja za vse, in tako tudi za zdravilni brin, se glasi: preveč dobrega zmeraj škoduje!
ZDRAVILNA ZELIŠČA
Dišeči brin kot zdravilo
■
Madrid, 1575. leta. Njegova krščanska Visokost, kralj Filip JI., je zadržan. Nihče naj ga ne trapi s heretiki ne z gusarji ne z Angleži! Prost vseh vladarskih spon si hoče ogledati dvoboj stoletja med prečastitim don Ruy Lopezom in mladim Leonardom da Cutri, bolje poznanim kot II Puttino.
Prvi je v knjigi »Libro de la invencion libe-ral y arte del juego de Axedrez« utemeljil otvoritev, ki bo njemu na čast šla v zgodovino pod imenom »španska«. V njej je tudi postregel bralcu z nasveti takšnele vsebine: »Vselej poskrbi, da bo tvojega nasprotnika slepilo sonce, če igraš podnevi! Če pa igraš ponoči, postavi ga nasproti leščerbi!«
Drugi je bil pustolovec, ki se je s šahom preživljal. Baje si je bil kot ujetnik gusarjev v partiji z gusarskim kapetanom priigral življenje in svobodo.
400 let staro partijo objavljamo spodaj brez komentarja. Gledana s sodobnimi strokovnimi očmi je komaj kaj več kot začetniška. Poučna pa je vendarle, saj nam dokazuje, kako težko si v šahu i— nič manj kot drugod — utirajo pot ideje, preden postanejo last širšega občestva Vzbuja pa nam tudi spoštljivo hvaležnost do prednikov: brez njihovih tipajočih začetkov bi tudi poznejšega napredka ne bilo.
RUY LOPEZ - LEONARDO DA CUTRI Kraljev gambit
1. e4 e5, 2. f4 d6, 3. Lc4 c6,	4.	Sf3	Lg4?, 5.
Ee5: de5:, 6. Lf7:+ Kf7:, 7. Se5:+ Ke8, 8. Dg5; Sf6?, 9. De6+ De7, 10. Dc8+ Dd8, 11. Dd8:-*-Kd8:, 12. Sf7+. Črni se vda.
—o—
ZAHVALA
Deželni koordinacijski odbor Slovenske skupnosti je na svoji seji v Jamljah, ki je bila 19. maja, sklenil, da se javno zahvali okrog 2000 podpisnikom in kandidatom Slovenske skupnosti v deželi, ki so sprejeli kandidaturo ter množično podpisali listo Slovenske skupiosti.
—o—
Po vsei Jugoslaviji so se v zvezi s proslavami osvoboditve razvnele polemike z Bolgari in Sovjeti, ki napihujejo svojo vlogo pri nastopanju na jugoslavanskem ozemlju proti koncu vojne.
Dekle z zaprtimi LSI
Napisal Pierre UErmite
»Reči hočem, da življenje ni ustvarjeno le za delo... Reči hočem, da je mladost krat ka in da nameravam svojo uživatt, ker jo pač lohko!«
»Lahko, ker ti jaz daiem sredstva za to!...«
»A tudi jaz svoje delo...«.
»Tvoje delo!... Le govorimo o tvojem delu, odkar imaš tisto deklino z Montmartra, ki te imenitno vodi za nos — kot velikega purančka, kar tudi si!...«
In ko izgovarja ta stavek, oponaša oče poniževalno kretnjo.
Ta kretnja spravi sina iz tira...
»Ja, za nos!...« ponovi oče.
»Ne govori o tej ženski, saj je niti ne poznaš!«
»Poznam jo boljše kot ti! Ko sem zvedel, da se pečaš z njo, sem dal poizvedovati o njej...«
»A, ti si vohunil za menoj!... Lepa vloga!«
»...In vem, odkod prihaja ta Lily, kateri ti mečeš moje tisočake... in da te ima za norca, kot je imela za norca že mnogo drugih...«
»Ne govori slabo o Lily!...«
»Ubogi uročenec, ki pozabljaš na sveto vlogo vseh tistih, ki so postli vodilni sloj... Mar res ne vidiš, s kakšnimi očmi te gledajo delavci?... Mar res ne čutiš zaničevanja, ki se dviguje v njihovih srcih, celo pri tistih, ki se ne obnšajo boljše od tebe!... Mar res ne uvidiš, da tvoje uničujoče neumnosti upravičujejo razpaljive članke njihovih časnikov...? Le-ti s težavo služijo iz meseca v mesec kruh za svoje družine, ti pa razmetavaš brez računa kar premoženje — vlačugi!«
»To so prazne besede!...«
»To je čast imena, ki ga vlačiš ti po blatu beznic...«
»Lepo vaju prosim!... Utihnita!...« obupno kliče gospa Hughe.
»Utihniti...? Predolgo sem bil tiho... Danes pa je konec... Ne bom dopustil svojemu sinu, da me uniči in umaže!... Zdaj izberi: ali se poboljšaj ali pa hodi!...«
V	skoku se požene sin pdoti vratom in hiti v svojo sobo.
VABIMO cenjene odjemalce naj obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj Podjetja CUMINI.
Prevedel Lovro Sušnik
Gospa Huhge se jokaje vrže možu okoli vratu.
»Saj sem vendar vse storila, da odvrnem ta vihar!...«
Tudi gospod Hughe se razjoče, toda njegove solze so drugačne in imajo drugačno ceno.
»Pusti me!...« vzklikne. »Kar se je zgodilo danes, je v veliki meri tvoja krivda!«
»Moja krivda!...« zatuli gospa Hughe.
»Ti si tako razvadila tvojega sinčka!... In si mi toliko stvri prikrila!...«
Oba zapustita sobo, dočim se le priprta vrata v jedilno shrambo neslišno zapro in Melanija zašepeta vsa razigrana Celestinu:
»No, to je pa pogrelo!... Zares, ta prizor je bil imeniten!... Odveč bi bilo iti v gledališče »des Gobelins«... Priznaj Celestin, da se, če izvzameš Marijo, v tej »škatli« nobeden ne dolgočasi!...«
DEVETO POGLAVJE
Razkošna obednica je sedaj prazna in tiha kakor bojišče po bitki.
Posladka se skoraj niso dotaknili.
Cvetice na mizi niso več lepe za nikogar, kajti nihče ne misli več na to, da bi jih gledal.
Vse je tu kakor pobito od besed, ki so se pravkar razlegale med dvema bitjema, ki sta ustvarjeni, da bi se ljubili.
Marija je ugasnila luči.
Pustila je samo eno in ta lije na namizni prt te velike sobe hladno, nepremično svetlobo kakor sveča, ki dogoreva ob mrtvaškem prtu.
Nato je šla Marija večerjat v kuhinjo, kar je zanjo najtežji križ.
Ah, ko bi mogel človek živeti brez jedi!...
Melanija ji obrača hrbet in se dela, kot da je sploh ne vidi.
Marija se polsuži sama. Tedaj jo blagovoli Melanija opaziti.
»Ne tistega krožnika..., ne tiste žlice...! Tista jed ni za kuhinjo...!«
A v Melanijinem in Celestinovem krožniku je ostala še polovica iste jedi.
Celestin kot manj hudoben ponudi vejico.
»Marija, ali nam nimate nocoj ničesar povedati...?«
»Kaj naj vam povem?«
»Ali ni bila pri mizi ravnokar nekakšna mala obravnava. Zdelo se mi je iz kuhinje, čeprav so bila vrata zaprta, da so govorili pač nekoliko glasno...«
Marija je skomignila z rameni:
»Ponavljam, kar sem vam že rekla: Ne izdajam nikogar, niti gospodarjev, ki me plačajo, niti kuhinje, celo ne, kadar me preganja.«
»Čuj, to je pa nekaj novega!... Kdo vas preganja tu!« zavpije Melanija s pestmi ob bokih.
»Prav vi..., se mi zdi!«
(Dalje)
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
pohištvo