Poštnina plačana v gotovini jLeto VI. V Ljubljani, sreda, 11. junija 1941-XIX Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo tn oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1 Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di rrovenienza italiana izvora: Unione Pubblieita Italiana S. Milano. | Redazione, Amminlstrazionet Kopitarjeva 6, Lnbiana. § ed estera: Unione Pubblieita Italiana S. A., Milano. Prva obletnica vstopa Italije v vojno Duce o letu uspelih bojev in o odločilnih zmagah v bodočnosti Mussolini je na včerajšnji seji Zbornice podal vojni obračun Italije po prvem letu, podatke o vojni ht zmagi nad Grčijo, o razvoju dogodkov v Afriki, o italijanskem deležu pri premagovanju Anglije in napovedal nezadržno in brezpogojno zmago Osi. Zbornica je tudi potrdila priključitev Dalmacije in ustanovitev avtonomne Ljubljanske pokrajine Rim, 11. junija, s. Italija in ves svet sta včeraj z ogromno pozornostjo prisluhnila besedam Du-ceja, spregovorjenim ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, v fašistovski in korporacijski zbornici. Poslušanje govora je bito po vsej državi višek spominskih slovesnosti. Vsepovsod so se ob zvočnikih zbrale neštete množice z organizacijami stranke na čelu ter ob poslušanju Ducejeve besede in njegovih jasnih ter nedvoumnih sklepov še enkrat potrdile svojo odločnost, da gredo z železno vztrajnostjo dalje v boju za končno zmago. Ob 17 se je začela plenarna seja zbornice. Udeležili so se je vsi ministri, člani vodstva stranke, vsi narodni svetniki, najvišji zastopniki vseh panog Oboroženih Sil: Vojske, Letalstva, Mornarice m Milice, zastopniki fašistovske mladine, zastopniki rodbin padlih vojakov. Iz Vladarjeve lože so seji pripostvovali številni vojni ranjenci. V začetku slovesne seje so odobrili zapisnik prejšnje seje. Ko je stopil v dvorano Duce, so ga pozdravile viharne manifestacije, ld so jih zvočniki raznesli in razširili na zbrano ljudstvo po Rimu in po vsej državi. Manifestacija vdanosti in zvestobe se je nadaljevala nekaj minut. Mussolini je na pozdrave odzdravljal z dvignjeno desnico. Za tem sta bila z vzklikom odobrena zakonska predloga o priključitvi dalmatinskih pokrajin Italiji in o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, kakor je to predlagal predsednik zbornice Ekscelenca Grandi. Duce je spregovoril Potem je med viharnim pozdravljanjem povzel besedo Duce. Ko je dal znamenje, da M začel govoriti, se je zbornica pogreznila v pobožno tišino. Govoril je takole: Tovariši! Današnji dan je znamenit in slovesen. Dopolnjuje se leto od dneva, ko smo stopili v vojno. Leto polno dogodkov, polno vrtoglavih zgodovinskih razvojev, leto, v katerem so se italijanski vo-iaki na kopnem, na morju in na nebu junaško borili proti angleškemu cesarstvu. Bili so se na številnih gorskih in puščavskih bojiščih v Evropi in Afriki. — (Dolgo vihairoo odobravanje.) V svojem govoru voditeljem X. Legije sem že omenil vedno odločilnejši značaj in vedno večji obseg, ki bi ga sedanja vojna lahko usodno zavzela. Spominjajte se govora 18. novembra in 23. februarja. Klicati v spomin vse dogodke teh prvih dvanajstih vojnih mesecev se zdi morda odveč: vsakdo od nas jih je osebno in skupno preživel. Želim vam pa od blizu prikazati posamezna razdobja vojne, kakor so se razvijala od fcbriinrja dalje na albanskem bojišču in na alnsKiin frontah. Obračun z Grčijo je bil neizogiben Nihče več ne dvomi spričo nepobitnih objavljenih dokazov, da je med Italijo in Grčijo moralo priti do obračunavanja. Atenski listi začenjajo konec koncev razodevati zločinska ozadja grške politike. Od avgusta 1940 sem imel dokaze, da Grčija ne ohranja več niti videza nevtralnosti. Prav ta mesec je prišlo do razdobja napetosti, za katerim je prišlo potem nekaj tednov sorazmerne spokojnosti. V oktobru se je položaj znova zaostril. Prepričal sem se, da tvori Grčija za Anglijo v Sredozemlju vodilno postojanko in da je tudi vedenje Jugoslavije precej dvolično. Ta jugoslovansko-grški položaj je bil tak, da ga je bilo treba »precediti«, če naj govorim v jeziku kemikov, da bi se izognil neljubim presenečenjem. Dejstva, pravi odločilni element za presojanje zgodovinskih razvojev, dejstva so v celoti potrdila, da je moje stalisče bilo pravilno. Tako je bilo 15. oktobra enodušno sklenjeno, da končamo z obotavljanjem in da stopimo na bojišče proti koncu meseca. Težave in prednosti vojne pozimi no, o kateri lahko rečemo, da je bila stoična, prenašali italijanski oddelki v novembru, decembru, januarju, februarju, so bile zares izredne. Brez ozira na ta negativna dejstva je začetek operacij na pragu zime vendar nndil dve prednosti: dolge noči, ki so olajšavale plovbo spremljav ter pomnoževale varnostne okoliščine, in pa varnost pred malarijo. Načrt za pohod v Epir Tej pravi in resnični šibi božji albanske obale ne bi bili ušli, če bi morali začeti voino v pozni pomladi. Vrhovni poveljnik vojske v Albaniji, general Visconti Frasca, ki je poveljstvo prevzel 5. junija, je menil, da bi se pohod na Epir ugodno m naglo razvijal. Njegov načrt, ki so ga odobrili generalni štabi v Rimu in pa jaz, je bil dosleden m prepričljiv: kleščni manever na vzhodu z divizijo »julia«, ki naj bi dosegla prelaz Mezovo za Janino, na zahodu pa z rednimi pehotnimi divizijami, ki bi prekoračile Kalamas, prodrle proti Arti in obkolile Janino ter jo s tem pripravile do padca. Srednja kolona bi bila operirala proti Kalibakiju, da bi tam dala posla sovražniku in onesposobila silovito močne utrdbe Metaxasove črte. Italijanske sile ob začetku vojne Vrhovno poveljstvo v Albaniji, ki je avgusta meseca imelo na razpolago samo pet divizij, je 28. oktobra razpolagalo z naslednjimi enotami: planinska divizija »Julia«, oklepna divizija »Cen-tauro«, divizije »Ferrara*, »Siena«, »Piemonte«, »Venezia«, »Arezzo«, »Parma«, polk grenadirjev in trije konjeniški polki. Divizije so bile podvojene nekatere med njimi so imele po dva albanska bataljona. Pohod »Julie« to planinci iz »Cismona« in »Bolzana«, planinci iz »Cervina« in bersaglieri II. polka. Potek nadaljnjih operacij 13. februarja je nasprotnik začel c ofenzivo proti Tepeleniju in napadel naše postojanke na Šcindeliju. Napadalec je bila posebna divizija »Kretska«, ki so jo pešci divizije »Sforzescac in pa črne srajce skupine »Galbiati« skoraj dobesedno uničile. (Živo odobravanje.} Poskus za vstop v dolino Vojuše s Golice so onemogočili pešci divizij »Legnano« in »Ferrara« ter planinci. V dolini Desnice je grški napad s ciljem Berata dosegel Klisuro 12. januarja in dospel do Spadarita, tu pa je bil v prvih desetih dneh februarja končno ustavljen po planincih divizije »Julia«, po pešcih divizije »Pinerolo« ter po Črnih srajcah iz divizije »Leonessa«. V dolini Devoli je Tomori bil sklenpni spoj med IX. in XI. armado. Da bi ta kočljivi spoj ■ I i»isi . mn il I.......... ■ ri ■HramSiii .___________________ po pobočjih Pinda je bil izredno težaven. Osrednjo motorizirano kolono je oviral dež in zaradi blata ni mogla udariti na Kalibaki. Polna struga Kalamasa je pet dni zadržavala divizijo »Sieno«. Dne 6. novembra je poveljstvo dalo zapoved, naj se »Julia« 'umakne proti Konici. »Julia« je bila za dan pohoda od Mezova, a se je vrnila in si je večkrat morala odpreti pot z nad vse divjimi in krvavimi boji. Grški protinapad, grški poraz Z umikom »Julie« se začenja protiofenzivna akcija Grkov, ki so novembra dosegli Korico, decembra pa Argirokastro. Razdobje grške pobude je treba smatrati za zaključeno z osvojitvijo Kli-sure in z osvojitvijo tako imenovane »Črte zla«, ki gre od Chiarista do Spadarita. Neosvojljivi zid Od tega trenutka je bil zaradi zagrizenega odpora naših čet zlomljen sleherni grški napor, da bi dosegli prave vojne cilje: Elbasan, Berat, Vnlono, zlasti Valono, kakor so hoteli Angleži. (Navdušeno odobravanje.) Stvoril se je »zid« in zid je zaradi poguma in odločnosti naših vojakov zdaj bil neosvojljiv. In zares je v predelu Val Sušica, ki pomeni neposreden dostop do Valoue, imel ustavitvem boj svoj epilog konec decembra s sijajnimi protinapadi II. planinskega polka v predelu pri Bo-leni in VII. pehotnega polka v predelu pri Vra-ništi. Da bi olajšale pritisk na fronti pri Beratu so oddelki 25. armadnega zbora na predelu pri Vojnši napadli proti Klisuri ter pomagali, da se je razbila grška ofenziva proti Beratu. Bili so ojačili, je bil v tretji desetini januarja izveden napadalni sko po Tomoreški dolini. Zavzete so bile postojanke pri bregu Saliut in pri Dobreiu in sicer s planinci divizije »Intra in »Susa«, s pešci divizije »Parma« ter s finančnimi stražniki I. in II. bataljona. V dolini Skumbi je po tretji desetini novembra, — ko je bila opuščena Koriea — sovražnik skušal doseči prometni vozel Elbasan. Ti poskusi so bili končno onemogočeni po obrambi, ki je bila zakopana na hribu Kalase. Obrambo so tvorile divizije »Arezzo«, »Piemonte« In IV. polk bersaglierijev. V predelu pri Podgradcu (Ohrid) je bil v decembru končno ustavljen vsak nasprotnikov poskus po diviziji »Arezzo« in po I. bersaglier-skem polku. Predigra zmage Ko sem se v začetku marca podal v Albanijo, sem v zraku čutil predigro zmage. Po neutrudljivem delu generala Cavallera, ki je 3. decembra prevzel poveljstvo Oboroženih Sil, se je vojska v Albaniji organizirala, utrdila, pripravila za napad. (Dolgo navdušeno odobravanje.) Morala čet je bila sijajna. Red v zaledju popolen. Poveljstvi obeh armad IX. in XI. sta bili v rokah dveh generalov z veliko skušnjo in železno voljo, Gelosa in Pirzija Birolija. Poveljstvo armadnih zborov je bilo v prehrabrih rokah generalov Meseja, Rossija, Gambare, Mer-callija, Nascija, Arisia. Vsi divizionarji so bili kos svoji nalogi: od Piazzonija do Gloria, do Gi-rotta, do Santovita, do Zanninija, do Pizzolata, do Berardija, Oleara, Maglija, Ferrera, De Ste-fanisa. Hotel bi navajati vse, zakaj vsi bi t» zaslužili. (Navdušeno odobravanje,' Sile za zmago Vojsko v Albaniji so aprila tvorile sledeče divizije: »Julia«, »Pusteria«, »Tridentina«, »Cu« neense« (Planinska), »Centauro« (motorizirana), »Arezzo«, »Cagliari«, »Modena«, »Pinerolo«, »Piemonte«, »Siena«, »Bari«, »Taro«, »Ferrara«, »Fi-renze«, »Casale«, »Messina«, »Legnano«, »Sfor-zesca«, »Cuneo«, »Forli«, »Toskanski volkovi«, »Planinski lovci«, »Puglie«, »Brenner«, »Acqui«. Tem silam je treba dodati tri konjeniške^ polke »Milano«, »Aosta«, »Guide«, štiri bersaglierske, enega grenadirskega, skupino bataljonov Črnih srajc. Zares mogočno število. Če je moj obisk predstavljal za čete v Albaniji nagrado, so jo te v obilni meri zaslužile. Moja srečanja z vojaki so dala povod za manifestacije zvestobe, ki jih ne bom nikdar pozabil, prav tako pa to velja za 30.00 delavcev, ki so delali po cestah in pogosto pod sovražnikovim ognjem. Poslednji grški obupni poskus za ofenzivo na Vojnši je bil v kali zatrt po bataljonih divizije »Julia«. Naslednij teden se je začela akcija VIII. armadnega zbora, ki je imel štiri divizije: »Pinerolo«, »Cagliari«, »Puglie«, »Bari«. V prvem razdobju bitke niso bile strte sovražnikove ovire, toda izgube, ki mu jih je prizadelo naše topništvo (okoli 400 topov) in naše letalstvo (okoli 400 strojev), so bile po lastnih grških izjavah strašne. Konec grške armade — kljub angleški pomoči V tednu od 9. do 16. marca, ki pomeni začetek italijanske j>obude, je grška vojska dejansko nehala obstajati kot sila, ki bi se bila še sposobna bojevati. To je potem priznala sama grška vlada. Z računi je brezpogojno dokaza-no* da bi v aprilu, tudi če bi se ne bilo nič zgodilo za spremembo položaja na Balkanu, bila italijanska vojska strla in uničila grško vojsko. (Zbornic« vstane in vzklika Duce, Duce!). Treba je jjošteno ugotoviti, da so se mnogi grški odelki hrabro borili. Treba je še enkrat pristaviti, da jih je k temu zelo navajalo globoko in splošno sovraštvo, ki so ga neprenehoma podžigali častniki in ki je bilo popotnica vsem vojakom. Grški primer kaže, da vrednotenje vojska ni nespremenljivo in da so presenečenja, čeprav niso pogosta, vendarle možna. Dovoljeno je dalje trditi, da bi grška vojska ne bila držala šest mesecev brez pomoči Anglije. Grško vojsko so hranili, oskrbovali in obo rože vali Angleži. Letalstvo je bilo vse angleško, protiletalsko topništvo tudi. Angležev v raznih službah in strokovnjakov ob boku grške vojske ni bilo manj kakor 60.000. Skromna je bila tvarna pomoč, ki jo je dajala Turčija. Njena vrednost ne dosega dveh milijonov turških lir. Številke o zmagi In zdaj nekaj številk, ki povzemajo, kaj je Italija storila v tej čezmorski vojni, ki so pozorno premišljene in po katerih je iijeba generalnim štabom in ministrom Oboroženih Sil dati pohvalo. V naslednjem so dokazi za delo, ki ga je opravila Kraljevska Mornarica, da je organizirala in zavarovala promet med pristanišči Bari in Brindisi ter Valono, Dračem in sv. Ivanom Meduan-skim. Parniki so peljali čez morje 1360krat. Spremljav, ki so jih izvedle naše ladje, je bilo 1070. Prepeljanih je bilo 560.603 častnikov in vojakov, 15 tisoč 951 motornih vozil, 83.072 živali, 704.140 ton blaga. Da so čete v Albaniji mogle živeti in se vojskovati, smo morali na dan izkrcati povprečno 4300 ton, brez orožja in streliva. Admiral Spor* tiello po eni in general Scuero po drugi strani sta sijajno izvedla to težavno nalogo. (Zbornica vstane in vzklika proti tribuni Vojske.) Da smo zdaleč bili skoraj nesjx>rni gospodarji Jadrana, dokazujejo skromne številke naših izgub. Sovražnik je potopil 17 parnikov s skupno 17.000 tonami. Potopljene so bile tri torpedovke z 2400 tonami, poškodovanih pet parnikov s skupno 20 tisoč tonami, torpedovk poškodovanih šest s skupno 5000 tonami. Mrtvih in pogrešanih je bilo med četami in posadko 295, kar predstavlja 0.05% prepeljanih čet. Tudi za to, kar je storila na spodnjem Jadranu in zaradi svojega bistvenega prispevka pri zmagi, zasluži Mornarica globoko občudovanje italijanskega ljudstva. (Splošno vzklikanje Mornarici. Zbornica dolgo ploska proti mornariški tribuni.) Nič manj vredno občudovanja je Kraljevsko Letalstvo zaradi delavnosti v vojni proti Grčiji, delavnost pri prevozih in v bojih. Italijanska letala so prepeljala v Albanijo v 7102 urah let« 30.851 oseb ter 3016 ton blaga. Nemška prevozni letala so v 13.312 urah leta prepeljala v Albanija 39.816 oseb ter 2023 ton blaga. Med vsemi temi leti se je primerila samo ena nesreča pri odhodu z nekega letališča v Puglijah, pri čemer je bilo izgubljenih 20 mol. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. »SLOVENSKI DOMc, dne ,11. junija 1941-XIX- Štev. 132. Nadaljevanje Ducejevega govora (Nadaljevanje s 1. strani) V Tojnih operacijah je IV. oddelek letalskih sil, raiporejenih v Albaniji, letel 35.079 ur, vrgel 4829 ton bomb, oddal 700.000 strelov, ibil 1261 so-vražnikovih letal in jih poškodoval 118. Naše izgubo so 97 sestreljenih letal, 71 poškodovanih, 283 letalcev ubitih in pogrešanih, 128 ranjenih. (Novo vzklikanje letalstvu.. Zbornica vstane in ploska proti letalski tribuni.) Čast padlim za domovino Od 26. okobra do 31. maja je na kopnem bojišču v vojni zoper Grčijo padlo 13.502. (Predsednik, Ministri, narodni svetniki in občinstvo na tribunah vstajajo in ostanejo nekaj trenutkov v spoštljivi zbranosti.) Imena teh slavnih bojevnikov, ki so dali iiv-Ijenje za domovino, so bila vsak mesec objavljena, kakor je naša navada. Tega števila ni mogoče smatrati za končnega, dokler ne bo znana usoda tistih, ki so navedeni kol pogrešani ali kot ujetniki. Ranjencev je bilo 38.768, kakor kaže sedem seznamov objavljenih dozdaj. To število se utegne spremeniti zaradi zapoznelih sporočil. Odpuščeni prve stopnje, to se pravi docela ozdraveli po kratkem zdravljenju, teh je bilo 4564. Odpuščenih druge stopnje, tudi ti docela ozdravljeni, je bilo 8592. Odpuščenih tretje stopnje je bilo 4391, po večini rešenih. V skupnem številu padlih je 1528 Črnih srajc, ranjenih Črnih srajc pa je vsega 3296. Izgube albanskih ret znašajo 59 mrtvih in 68 ranjenih. Grških izgub ne poznamo natančno, toda vse kaže, da so bile zdaleč večje od naših. Državni udar v Jugoslaviji, vojna in zlom Ko so se italijanske žete pripravljale, da obračunajo z grško vojsko, je Jugoslavija po državnem udaru razodela, kakšna so njena resnična čustva. Vojna Osi zoper Jugoslavijo je torej bila neizogibna. Vojske Osi so nastopile z bliskovito naglico. Ko je II. alpska armada korakala vzdolž dalmatinske obale v podaljšanih pohodih, k] so preskušali odpornost naših vojakov, so se Grki umikali med boji zadnjih straž ter so nazadnje z zvijačo v pristnem odisejskem slogu skušali ustaviti nas na mejah Albanije, ko so ponudili premirje Nemcem in ne nam. Jaz sem jih odločno pripravil k pameti in nazadnje so se vdali brez pogojev. (Zbornica plane pokoncu med viharnim vzklikanjem Duceju in med dolgim odobravanjem.) Kar se tiče Jugoslavije, je skoraj takoj razodela nestanovitnost, to se pravi zlaganost svoje državne ureditve. Ta tretja mozaikasta država, ustvarjena umetno v Versaillesu, izključno zoper Italijo, je pri prvem spopadu razpadla ▼ drobce. Jugoslovanska vojska, kateri so pariški in tnalozvezni krogi ustvarili sloves nepremagljivosti, ki naj bi po sodbi nekega švicarskega lista osupnila svet, se je razpršila v prvih spopadih. Angleži so se nekajkrat prikazali na bojiščih, potem pa so lih strli planinski oddelki in oklepni oddelki von Lista. Zdelo se jim je, da so tudi grška tla vroča pod nogami in so pobegnili kakor ponavadi »via marec ter pustili Grčijo v smrtnem boju. 31* i Politične in vojaške posledice angleškega umika z Balkana Politične in vojaške posledice zaradi izklju- čitve Anglije iz poslednje njene evropske postojanke, so imele izreden vojaški in politični pomen. Povzročile so globoko spremembo na zemljevidu te pokrajine. Spremembo na boljše, zlasti če bodo vsi imeli čut za mero, to je čut za bolj logično in pametno ureditev po pravičnosti ob upoštevanju vseh elementov, ki tvorijo in pogosto zapletajo Vprašanja. Tudi tu ni bik) mogoče doseči ureditve, ki bi bila na vsak način popolna, toda zdaj se je treba pri tej stvari odreči brezpogojni popolnosti. Duce o usodi Slovenije Bolgarija si je priključila Macedonijo, ki je pretežno bolgarska, m zahodno Tracijo, neznatni in nesmiselni hodnik, ki je Bolgariji oviral dostop na Egejsko morje. Albanija se bo povečala za Kosovsko pokrajino proti severu in za Čamurijo proti jugu. Črna gora je spet dobila svojo neodvisnost ter stopa v italijansko območje. Madžarska, ki njene politične pogodbe z Italijo izvirajo iz leta 1926, je razširila svoje meje in Nemčija je svoje postavila na levi breg Save. Ostala Slovenija je postala italijanska pokrajina s posebno ureditvijo. Italija in nova Hrvaška Toda najvažnejše dejstvo je vstajanje hrvaške države po desetih stoletjih. Stvaritelj tega vstajenja je poglavnik Ante Pavelič, ki je dvanajst let živel kot izgnanec ▼ Italiji z mnogimi pionirji svojega gibanja. (Živo odobravanje.) _ Poglavnik ve, da lahko računa na dejansko vzajemnost fašistovske Italije. Pogodbe, sklenjene s Hrvaško so tako politične kakor ozemeljske že znane. Reka ima zdaj zaledje in z zasedbo skoraj vseh kvarnerskih otokov ima stvarni pomen, ki ji je manjkal. Reško Srlstanišče ima zdaj zanesljive izglcde, ker je oločeno, da bo služilo hrvaškemu in madžarskemu zaledju. H priključitvijo skoraj vsega dalmatinskega otočja, i ustvaritvijo dveh novih pa-krajin Splitske In Kotorske ter z razširitvijo starega, prezvestega Zadra (dolgo navdušeno odobravanje), se moro dalmatinsko vprašanje smatrati za rešeno, zlasti če upoštevamo, da ga je treba postaviti v rešitev vprašanja o varnosti na Jadranu, ki jo smatram za končno in ki spada v vprašanje odnošajev, urejenih med Italijo in Ilr-vatsko, katere krona jo bila ponudena članu 8a-vojsko-Aostskega doma. (Zbornica vstaue med navdušenim splošnim odobravanjem.) Pomen skladnosti državnih In narodnih meja Če bi bili hoteli, bi bili lahko razširili svoje meje od Velebita do albanskih planin, toda po mojem bi bili storili napako: brez vsega drugega bi bil| za naše meje dobili nekaj stotisoč tuje-rodcev, seveda sovražnih. Toda stara, zlasti pa nova zgodovina kaie, da si morajo države prizadevati, da dosežejo svojo čim višjo narodnostno ln duhovno enotnost, s tem, da spravijo do določene točke v skladnosti tri elemente: pleme, narod, državo. (Živo odobravanje.) Države, ki se obremenjujejo 8 preveč tuje-ezičnimi elementi, imnjo težavno življenje, 'časih je nemogoče izogniti se, da jih ne bi tiel zaradi višjih razlogov vojaške varnosti. Treba je torej proti njim uporabljati poseben postopek, seveda, če je zagotovljena njihova brezpogojna državljanska lojalnost do države. Kadar pa se narodnost ne ujema z zemljepisom, se mora spremeniti ona. Glede tega je najmodrejši izhod izmenjava prebivalstva ter izselitev njegovih delov, zakaj te spet zenotijo politične meje s plemenskimi. Po sporazumih z nemškim poveljstvom bo skoraj vsa Grčija z Atenami vred zasedena po italijanskih četah. To nas postavlja pred zelo resna vprašanja, zlasti glede prehrane, toda lotili se jih bomo ter skušali olajšati, kolikor nam bo mogoče stisko, ki so jo grškemu ljudstvu prizadeli njegovi gospodarji, prodani Londonu, ter z ozirom na dejstvo, da se Grčija vrača v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica plane na noge, viharno splošno in dolgo odobravanje.) Vzhodna Afrika Angleži so že večkrat po Kerenu naznanili, da je vojna v Italijanski Afriki tako reko« bolj ali manj dejansko končana. Toda po Kerenu so morali butati proti Amba Alagiju, kjer je ita* lijanski odpor že vdrugič dosegel višine epo-peje. (Zbornica vstane med frenetičnim ploskanjem.) Vojvoda d’Aosia (novo viharno odobravanje) je bil v tej bitki, ki se je razvijala na tisočih kilometrov med puščavami in gorami, velik vojskovodja, vreden vzvišenega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Alagija so Angleži spet razglašali, da je vse končano,pa boji še vseeno teko. Trije so predeli, kjer še naše uklenjene čete prizadevajo hude ure Angležem: Dankalija, Džima, Gondar. Kako dolgo to lahko traja, ni mogoče reči, toda gotovo je, da bo odpor podaljšan do meja človeških možnosti. Angležem je pomagala premoč njihovih sredstev, dejansko neomejena možnost za oskrbo in pa to, da so skoraj na splošno odpovedali naši kolonialni oddelki ki jih nismo utegnili močno izuriti in ki so skoraj bili nepripravljeni za vojno z mehaničnimi, zlasti letalskim} sredstvi. »Vrnili se bomo v Afriko in se maščevali!« Za vojne cilje tudi popolna zasedba Imperija po Angležih nima nobenega odločilnega pomena: gre za maščevanje strogo osebnega značaja (smeh), ki ne more vplivati na izid vojne in ki je izkopalo še globlji jarek med Italijo in Veliko Britanijo. (Zbornica stoje dolgo ploska Duceju.) Ne morem danes reči, kdaj in kako, toda najodločneje zatrdim, da se bomo vrnili (splošno vzklikanje »da, da!<) v te pokrajine, oškropljene z našo krvjo (goreče ovacije, ponovno vzklikanje Duceju), pokrajine, ki smo jih v malo letih spremenili, ko smo postavljali bolnišnice, šole, vodovode, tovarne in one velike ceste, čudo vse afriške celine, po katerih so mogle hitro korakati sovražnikove mehanizirane sile. Naši mrtvi ne bodo ostali nemašče-vani! (Splošno klicanje >ne, ne«, viharno dolgo in entuziastično odobravanje.) Ko sem govoril februarja, sem razložil, kaj se je zgodilo v Cirenajkl ln nisem ničesar skrival. Od tedaj se je položaj spremenil. Cire-najka se je vrnila Italiji. Akcijo so izvedle nemške oklepne sile, ki so se naporno borile z italijanskimi (zbornica še enkrat stoje dolgo ploska). Osvojitev Krete daje letalskim in pomor-skim silam Osi oporišča kar najbolj primerna za skupinske napade na egiptovske «bale. Za angleške pomorske sile, razmeščene v egipt-skih in palestinskih oporiščih bo življenje vedno težavnejše. Cilj, da se izžene Velika Britanija iz vzhodnega Sredozemlja bo dosežen in s tem bo dopolnjen velikanski korak k zmagovitemu epilogu vojne. Sodelovanje med silami trojne zveze Je živo, zlasti pa je dejansko sodelovanje med Nemčijo in Italijo (splošno navdušeno in dolgo ploskanje nemškemu diplomatskemu zastopstvu). Vse je povedano, če vam rečem, da delamo skupaj, korakamo skupaj, ge borimo skupaj in bomo skupaj zmagali. Tovarištvo med Oboroženimi Silami posta** med dvema narodoma. »Z Nemčijo skupaj korakamo, se borimo in bomo skupaj zmagali« V svojih govorih je Fiihrer (zbornica plane na noge v dolgem odobravanju), razločno priznal, kakšne in kolike krvave žrtve je Italija prestala za stvar Osi. že se začrtava tista preureditev celine, ki je cilj vojne OsL Preureditev, ki jo navdihujejo idealne zahteve in preživljene skušnje obeh revolucij. Smešni glasovi, ki so špekulirali na morebitna trenja ali nesporazume, nezaunljivci, ki so šli še dalje, kakor angleški ministrski predsednik (hrušč) v tvojem nepotrebnem božičnem govoru, so prisiljeni k molku. Dva naroda, ena vojnal To {e kremenito g««lo, v katerem je izraženi akcija Osi, akcija, ki se bo nadaljevala tudi po zmagi. (Živo dolgo odobravanje.) Japonska trdno s Trojno zvezo Japonsko stališče (navdušeno dolgo ploskanje japonskemu zastopstvu) je, kakor je zunanji minister Macuoka povedal v Rimu in pred kratkim v Tokiu, v polnem soglasju s trojno zvezo. Japonski narod je ponosen in zvest in ne bi ostal brezbrižen spričo ameriškega napada na Sile Osi. —-(Splošno dolgo in živo odobravanje.) Japonska tudi ve, da gre za njeno bodočnost. Navzlic ogromnim razdaljam se tudi odnošaji z Japonsko poglabljajo. Ni droma, da bo številno in izbrano japonsko vojaško odposlanstvo, ki je ta trenutek ljub gost Italije, moglo ugotoviti ,da je simpatija (ašistoske Italije za Japonsko enodušna in globoka. Z drugimi državami, članicami trojne zveze (živo, splošno in dolgo odobravanje), to je z Madžarsko, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo so odnošaji več kakor prisrčni tudi tam, kjer ni posebnih političnih sporazumov. Beseda Španiji In Turčiji Med državami, ki so Se Izven spopadu, zasluži posebno pozornost ena, to je Španija. Navzlic ponavljanemu laskanju je jasno, da se Španija ne more odreči temu, da bi izkoristila edinstvene prilike, ki se ji nudi, da ozdravi krivice, katere je pretrpela v drugih časih. Mi nikakor ne zahtevamo od Španije, naj se odloči, odločitre, ki jo morajo sprejeti odgovorni činllel v popolni svobodi premisleka. Omejujemo se na misel in vero, da Španija ve. na kateri strani so nični preskušeni prijatelji in na kateri nič manj pre-skušeni sovražniki. (Živo ploskanje.) Revolucija falange, nosilke nove zgodovinske usode za Španijo, se ne more postaviti ob bok silam bogataštva, judovstva in masonerije, vseh sil, ki so s pomočjo rdečih skušale in skušajo Caudillu preprečiti, da bi končal svoj napor za narodno in socialno obnovitev. (Ploskanje.) Kar se tiče Turčije jo dozdaj odklanjala vse angleško snubitve. Predsednik Incni je videl, da čaka žalostna usoda vse države, ki se kakorkoli vdinjajo Veliki Britaniji. (Smeh.) Jaz pa hočem porabiti to priliko, da povem predsedniku Ineniju. da misli Italija do Turčije nadaljevati tisto politiko razumevanja in sodelovanja, ki se je začela 1928 in ki je za nas še in vedno aktualna. Vstop Amerike v vojno ne bo prinesel zmage Agležem Če sta Španija in Turčija izven spopada, je pa neka čezmorska država, ki obljublja stopiti vanj, čeprav vsi vedo, da nas ameriško posredovanje nič kaj posebno ne vznemirja. Izrečna napoved vojne ne bi spremenila sedanjega položaja, ki je vojna v dejanskem, čeprav ne v pravnem pogledu. Ameriško posredovanje tudi kadar bi se v celoti razvilo, bi bilo prepozno. Pa tudi če bi ne bilo prepozno, ne bi spremenilo ciljev vprašanja. a) Ameriško posredovanje ne bo dalo zmage Veliki Britaniji, temveč bo podaljšalo vojno, b) ne bo omejilo vojne v prostoru temveč jo bo razširilo na druge oceane, c) spremenilo bo vlado Združenih držav vOavtoritarn" in totalitarno vlado v primeru s katero se bosta njeni prednici v Evropi, fašistovska in narodnosocialistična vlada čutili za veliko preseženi in dopolnjeni. (Smeh, odobravanje.) Kadar hočejo omenjati diktatorja ▼ čistem in klasičnem smislu besede navajajo Sullo. Toda Sul-la se zdi skromen dilentant v primeri z Rooseveltom. (Veselje, ploskanje.) Notranji položaj Tovariši! V teh dvanajstih mes^tn ni* ti en m pa vedno trdih dogodkov je italijanski narod dal neprimerljiv zgled discipline. Ni se dal potreti, ko so poročila bila slaba in dnevi mračni. Ni planil od navdušenja, ko so poročila bila dobra in dnevi svetli. Navzlic soncu je italijanski narod narod s hladno krvjo, stvaren, občutljiv in premišljen hkratu, obdarjen s strahovitim spominom, preskušeu in posvečen v tridesetih letih zgodovine. Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si mora ustvariti o njem drugačno podobo. Vojna je samo posvetila te vrline, ki izvirajo iz kmetskih globin plemena in iz mnogih tisočletnih skušenj. S trajanjem vojne raste duhovna in tvarna napetost. Stiska se veča. Ljudski sloji imajo vedno težje življenje. Zadnje kritične točke v našem prehranitvenem položaju so v zvezi z izčrpavanjem zalog in s pomnožitvijo prebivalstva, ki so z novim iozemlji dosegla morda milijon. Gospodarska vprašanja, ki izvirajo iz teh naključij, bodo rešena s primernimi ukrepi pozitivnega in negativnega značaja. Vojni dobičkarji bodo vedno trše kaznovani. A navzlic temu ni v ljudskih vrstah omahljivcev in dvomljivcev (ploskanje). Ljudstvo čuti to vojno kot potrebno in kruto razdobje v veliki revoluciji, ki naj odpravi nesmiselne prednostne položaje, ki jih drže velike demokracije, priklonjene pred zlatim teletom in pred Judom (ploskanje). To kaže, kako dnevi italijanskega ljudstva teko v delu, v spokojnosti, v redu, ki nikdar ni bil niti najmanj moten. Mladina iz šol je v množicah pritekla v vojašnice zaradi potrebne priprave na boj. 126 vseučiliščnikov je že v svojo krvjo posvetilo vdanost domovini, ki je vedno vnemala srca noše vseučiliške mladine (navdušeno splošno odobravanje zastopnikom GUF-a). Tisti, ki pričakujejo zlomov v naši notranji fronti, pričakujejo nečesa, kar ne bo nikdar prišlo (ploskanje). Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je nalog te igre zares veličasten, toda mi smo vztrajnejši od njega. Udarci, ki mu jih je zadala Os, so ga ponižali tako daleč, da obupno kliče za pomoč od onstran morja. Zmagala bo Os! Tudi če bi vojna trajala dalje, kakor pa j« mogoče videti naprej, tudi če bi vstali novi za-pletljali, Anglija ne more zmagati, ker so vse njene evropske postojanke in možnosti uničene, Amerika pa jih ne more nadomestiti, naj stori kar hoče (viharno odobravanje). Ob prvi obletnici vojne je v nas gotovost o zmagi, ponosna in dogmatična gotovost, ki jo znova potrjujemo. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki živi v dušah mladih narodov, v tej ogromni vojni med krvjo in zlatom, že odločil! Konec Ducejevega govora je bil pozdravljen z brezprimernim navdušenjem in odobravanjem. Vsa zbornica se je hotela zgrniti okoli njega, ko je odhajal ter mu izražala svojo zvestobo in vdanost. Seja zbornice se je končala ob 18. Na Kongresnem trgu je Ducejev govor poslušala velika množica . Ljubljana, 10. junija. _ Znovt je slovensko ljudstvo, ki se je v množici zbralo, da bo poslušalo zgodovinski govor Duceja, dokazalo svojo zvestobo in vdanost, kakršno je v kratkem času od zasedbe že večkrat dokazalo na vsem ozemlju nove Pokrajine. Ljubljana je bila za to priliko praznično okrašena in vsa v zastavah. Na Kongresnem trgu je bil prostor, kjer so so zbrali ljudje, da bi poslušali Du-cejev govor. Okrog in okrog so bile hiše bogato okrašene z zastavami, sredi trga pa je bilo postavljenih več stebričev, s katerih so vihrale narodne tribarvnice. Pred 17 so začele na trg korakati tudi čete Italijanske Vojske pod poveljstvom poveljnika Armadnega zbora Eksc. generala Robottija. Ko so se čete razvrstile vzdolž trga, so se na balkonu poveljstva 11. Armade zbrali tudi vsi odličniki. Zbrani so bili poveljnik Armadnega zbora Eksc. general Roboti!, poveljnik mestne posadke general Orlando, ljubljanski škof dr. Rožman, ljubljanski župan dr. Adlešič in številni drugi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Ko so se v radiu zaslišali navdušeni vzkliki množice, ki se je v Rimu zbrala pred Beneško palačo in katera je z bučnim odobravanjem sprem-ljaja izvajanja Duceja, so se tudi po Kongresnem trgu razlegli glasovi navdušenja in izrazi odobravanja zgodovinskega govora prvega italijanskega bojevnika. Po končanem govoru so čete izrazile dolžno čast Kralju in Cesarju, Duceju in popolni italijanski zmagi, ki bo okronala vse velike napore italijanskega Imperija za boljše mesto pod soncem. Prebivalstvo nove pokrajine je prvikrat javno poslušalo govor Duceja in po radijskem prenosu prvikrat slišalo tudi glasove navdušenja, ki ga je italijansko ljudstvo pokazalo za svojega Duceja in za zmago svojega orožja. Odmev govora po Evropi Govor samih »dejstev, pravijo v Berlinu Berlin, 11. junija, s. Ducejev govor so v Ber-lino in y vsej Nemčiii poslušali z velikanskim zanimanjem, pa ne le tisti, ki znajo italijanščino, temveč tudi množice poslušalcev, ki občudujejo govorniško spretnost Duceja in značilnost njegovih poudarkov ter so znale razbrati smisel govora navzlic temu, da niso razumele vsake izgovorjene besede. S posebnim zanimanjem pa so g[ovor poslušali člani italijanske kolonije v raznih' nemških krajih. Ti so se zbirali v sedežih italijanskih diplomatskih predstavni-števin v fašističnih domovih. S posebno pozornostjo so Ducejevemu govoru sledili politični krogi, ki štejejo ta govor med najbolj pomembne, lcar jih je Duce kdaj imel. saj je govoril ponovno Italiji in svetu in »onim drugim«, kakor tudi predstavnikom vojaških sil demopluto-kratov. Politični krogi pravijo, da je bil govor učinkovit že zavoljo tega, ker v njem ni bilo nobene besede in nobenega stavka, ki bi ne bil podprt z golimi dejstvi. Posebno globok vtis so naredili deli govora, ki so se nanašali na junaštvo italijanskega vojaka v Grčiji, ki se je dolge mesece trdo boril proti zimi, goram, terenskim nevšečnostim in proti trdovratnemu sovražniku in končno zmagal. Z velikitn zadoščenjem pa so v Berlinu sprejeli pozdravne besede, ki jih je Duce naslovil na Hitlerja, nemško vojsko in zavezniški nemški narod. Govor prijatelja hrvaškega naroda Zagreb, 11. junija, s. Zgodovinski govor Duceja ie naletel v Zagrebu tako v vladnih krogih, _ kakor tudi med ljudstvom na navdušen sprejem. Vsi razlagalci so si edini v tem, da je hrvatski narod sprejel govor kot besede svojega pravega prijatelja. Zagrebška radijska postaja je prenašala ves govor. Posebno fjloboko je Hrvate dimila sledeča Ducejeva izjava: »Poglavnik lahko računa na dejansko solidarnost Fašistične Italije.« Po prvih komentarjih, ki so prišli v uredništva listov in v kabinete ministrstev se vidi. da so vsi prepričani, da so dogodki v vojni z Grčijo, delovanje Italijanske mornarice ter delovanje čet in Črnih srajc dali snov za nove strani junaštva in neodjenljive vztrajnosti italijanskega naroda Končni stavek Du-ccja, v katerem je poudaril svoje neomajno prepričanje v končno zmago, je v vseh poslušalcih vzbudil samo eno misel, namreč prepričanje v zmago orožja Osi. Bolgarija je Duceju hvaležna Sofija, 11. junija, s. Udarni stavki, s katerimi je Duce ob obletnici vstopa Italije v sedanjo vojno označil svetovni položaj z vseh stališč, so v Bolgariji sprejeli z velikim navdušenjem in razumevanjem. Celoten Ducejev eovor je prenašala sofijska radijska postaja. Obširen prikaz naporov, ki jih je Italija storila v vojni z Grčijo od konca lanskega oktobra pa do zmage, je ugotovil zgodovinsko resnico o dogodkih v balkanski vojski. Politične in zemljepisne posledice oboroženega posega Italije skupaj z Nemčijo v jugovzhodno Evropo so predmet dnevnih razgovorov v Bolgariji. Poseben odmev pa so imele v Bolgariji Ducejeve izjfave o bolgarskem značaju Macedonije in Zahodne Trači je, kajti v Bolgariji so trdno uverjeni v pravičnost Osi in v pravičnost novega reda, ki se pripravlja v. Evropi Pozdravljajo tudi napoved Mussolinija, da bo Italijanska Vojska v kratkem zasedla vso Grčijo skupaj z Atenami, kajti to je logična posledica vseh zgodovinskih dogodkov od lanskega 28. oktobra. Z živim zanimanjem so spremljali tudi Ducejeva izvajanja glede odnošajev Italije do Turčije kakor tudi izraze prijateljstva, ki prevevajo italijanski narod v razmerju do Španije. Ducejeve napovedi o razvoju dogodkov in izjave o Ameriki in Angliji pa so po mnenju sofijskih krogov ponoven dokaz stvarnosti politike Osi, ki skupaj z Japonsko mirno čaka na razvoj bodočih dogodkov. Sirijsko bojišče Beyrut, 11. junija, s. Zadnje poročilo, ki ga je izdalo poveljstvo francoskih Set v Siriji pravi: Sovražnik je nadaljeval s svojo ofenzivo na suhem in na morju, čeprav so ga na nekaterih točkah a protina/padi zadrževali naši oddelki in ga je bombardiralo naše letalstvo. Štiri angleška letala so bila zbita Dve naši letali se nista vrnili. Severno od Tira sta bili dve angleški bojni ladji resno poškodovani zaradi sijajnega delovanja dveh naših rušilcev. Bejrut, 11. junija, s. Drugi dan sovražnosti med Anglijo in Sirijo označuje trdovraten odpor, ki ga dajejo francoske čete. Izjalovili so se vsi upi, ki so jih Angleži polagali v presenetljivost svojega udara. Čuječnost generala Dentza in njegovih čet je preprečila tudi poekus Angležev, da bi se izkrcali južno od Beyruta. Kaže, da so s® vojaki generala De Gaulleja upirali vojskovati se proti svojim bratom, kajti v začetku so lini rekli, da se bodo bojevali le v Iraku. Ves položaj je še v začetku svojega razvoja, vendar pa 1® treba upoštevati, da ima sovražnik na razpolago večjo množino bojnih sredstev. Ugled Anglije z*" hteva da se akcija izvede do konca. Vsi Angleži, ki so bivali v Beyrutu, so bili v začetku sovražnosti takoj aretirani, obenem pa je bilo razglašeno nadzorstvo nad vsemi tujci, ki bivajo na sirijskem ozemlju. Italijanske naselbine so nedotaknjene. V gospodarskem življenju in v prometu n prišlo še do nobenih zastojev. . , . Beyrut, 11. junija, s. Več francoskih jetal 1 včeraj priletelo iz Severne Francoske Afrike ce Sredozemsko morje v Sirila ^SLOVENSKI DOM«, dne 3.1. junija 1941-XIX. Ljubljanski frg je bil poln zelenjave Pojavil se je tudi fižol z Goriške in tudi nov krompir Današnji tre ie bil v znamenju zelenjave. Na mnogih cizah so okoliške branjevke pripeljale obilo zelenjave, največ pa glavnate solate. Tu so se kot vedno najbolj odrezale Trnovčan-ke in Krakovčanke, ki so pripeljale naprodaj res lepo blago. Precej si je solata opomogla tudi zaradi deževja zadnjih dni. Ta mokrota je prav dobro dela vsej zelenjavi. Iz Goriškega so pripeljali precej domače bele in rdeče čebule, po kateri so gospodinje pridno segale. Prva je bila po 14, druga po 16 din kilogram. Na trgu je bilo tudi precej zgodnjega goriškega visokega fižola, ki je pa še zelo drag, saj zahtevajo zanj 32 dinarjev. Dalmatinski maslenec je bil cenejši in si ga mogel dobiti že za dva kovača, pa tudi po 16 dinarjev. Novi krompirček je obdržal kar staro ceno in stane kilogram 10 din, nekateri pa so ga prodajali že po 8 din. Seveda je šel, posebno cenejši, hitro v denar. Veliko je bilo zanimanje tudi za stari krompir, ki so ga prodajali na mestnih stojnicah. Kupcev so bile dolge vrste. Vsi so dobili, kar so želeli. Na trg so pripeljali tudi obilo domače, zelo lepe cvetače, ki so jo prodajali po velikosti. Nekatere glavice so bile tudi po 2 dinarja, najlepše pa po 10 dinarjev. Šparglji so bili od 24 do 28 dinarjev. Pesa 12 do 14, grah pa se je že precej pocenil. Prodajali so ga že po kovaču, čeprav je bil pred nekaj dnevi še po 2 kovača. Bo pa še cenejši, osebno ko bo na trgu dovolj domačega blaga, pinačo so prodajali po 8 din, naprodaj je bilo tudi precej berivke, hrena, peteršilja, korenja in druge zelenjave. Sadja pa danes ni bilo toliko naprodaj kakor običajno. Posebno z jabolki je bil trg bolj pičlo založen. Češnje so prodajali po 20 do 28 din kilogram. Češnje se najbrž ne bodo nič pocenile, kajti domačega blaga letos ne bo na trg. Nekaj prodajalcev je imelo naprodaj lepe vrtne jagode po 40 din, manjše rdeče gozdne jagode pa so bile po enaki ceni. Ker jih je bilo le malo, so šle oboje hitro v denar. Pomaranče so drage in gredo le bolj slabo v denar. Na perutninskem trgu je bilo pusto. Prodajalke bi lahko naštel na prste. Slabe, suhe piščance je neka kmetica prodajala po 4 kovače enega, pa jih je prodala. Neka druga prodajalka je dejala, da ima piščanca, da pa je že mrtev, ker so ji ga v vlaku zadušili. »Samo kje ga imate, saj grem rada z vami, da mi ga boste dali,« je silila v kmetico elegantna dama, ki se ji je zahotelo kurjega mesa. Neka druga kmetica ie spet zahtevala kar 100 dinarjev za slabotnega petelina. Spravila bi ga v denar mimogrede, pa je bil k sreči tržni stražnik blizu in dejal: »2e, že sto dinarjev, toda najprej boste šli z menoj na tržni urad, da bomo videli, koliko tehta ta vaša žival. Če bo teža ustrezala ceni, je prav za vas, če pa ne, bo pa prav za nas.« In odšla sta proti tržnemu uradu, kjer pa bo najbrž kmetica potegnila krajši konec. Tržni organi povsod pazljivo pazijo, počim prodajajo kmetice pridelke in sploh vse, kar pride na trg. Če le kje zapazijo, da zahtevajo prodajalke za blago višje cene, kakor je dovoljeno, so že zraven in posežejo vmes. Tako je tudi prav. Boj mešetarjem z drvmi Človeštvo so v zgodovinskih dobah doslej še zmeraj šibale velike nezgode: v starem, svetopisemskem času je svet doživel vesoljni potop, v srednjem veku je razsajala kuga, danes pa se plazijo okrog naših jetičnih žepov — navijalci cen. Da vojni čas na gospodarstvo nepovoljno vpliva, je kaj naravno. Nenaravno in nenravno pa je, da neki ljudje skušajo stisko drugih izrabljati, in kako izrabljati! Navijajo po vseh kotih in ulicah, na tihem, molče, z listki in pomežikanjem. Navijalcem so v Kraljevini Italiji napovedali neusmiljen boj in ta sveti boj je hvala Bogu že zajel tudi našo pokrajino. Če se hočeš prepričati o nečednih trgovinskih poslih, pojdi kdaj v bližino gostilne Češinovar na Dolenjski cesti, kjer se kmečki vozovi z drvmi kaj radii ustavijo. Tu boš kmalu opazil, da drv sploh kupiti ne moreš, ker so jih kmetje sicer pripeljali v mesto naprodaj, a so bila zvečine že poprej prodana. _ Stojiš kakor pred zagonetko: kmetje pri-važajo drva, ti jih pa po človeški ceni kupiti ne moreš. Zakaj? Zato, ker je že prišlo do kupčije med kmetom in nekimi tajinstvenimi barantači, ki se s kolesi vozijo kmetom nasproti po vsej dolgi Dolenjski cesti, včasih prav do Lavrice, in kar je kaj vrednega, takoj pokupijo ali vsaj kmetom zagotavljajo, da bodo drva lahko za to in to lepo vsotico prodali na tej in oni ulici, pri tei ali oni bogati stranki. Pri zdravniku: Petdeset dinarjev računate, gospod doktor, če mi izderete zob! To vendar opravite v dveh minutah „.. Zdravnik: Če ždite, ga lahko izdiram tudi deset minut! Med filatelisti veliko zanimanje za znamke Ljubljana, 11. junija. Povsod med filatelisti vlada veliko zanimanje za nekdanje jugoslovanske poštne znamke, „ ki so bile od Civilnega Komisariata pretiskane. Veliko je povpraševanje po njih in logično, da so cene posameznim znamkam in kompletnim serijam silovito visoko poskočile. Premeteni zbiratelji so takoj pokupili večje število pretipkanih znamk ter jih lepo uvrstili med svoje velike in male zbirke. Prihajali so v Ljubljano tudi iz raznih krajev interesenti in nakupovalci, ki so pokupovali večje množine znamk. Tam v veliki avli na glavni pošti je človek lahko mirno opazoval določene ure, posebno popoldne, močne skupine mladih ljudi, ki so skrivaj šepetali in si kazali svoje knjižice, v katerih so imeli vzorno urejene in razvrščene najrazličnejše znamke. In sklepali so kupčije! Določene zbirke so postale zelo iskane in zato tudi zelo drage. Dostikrat je bila v avli taka gneča in je vladalo tako vrvenje, da ljudje, ki so imeli svoje poštne predale, skoraj niso mogli do njih, kajti filatelisti so jih oblegali in prosili za znamke. Poštna uprava je bila naposled primorana, da_ je strogo prepovedala shajanje skupin v avli, in morali so se kupovalci odnosno prodajalci poštnih znamk preseliti. Kam? Poiskali so si različne lokale, kjer se shajajo in trgujejo s poštnimi znamkami. Katere serije so najbolj zaželjene in iskane? Poznavalec poštnih znamk in velik strokovnjak v filateliji je zatrjeval, da so sedaj najbolj iskane in najdražje serije avionskih znamk, ki so pretiskane s »coci« (Čommissario civile). Za te serije ponujajo interesenti čedne vsote in je bil denar, investiran za znamke, najplodo-nosneje naložen, kajti nikjer se ni v tako kratkem času in tako visoko obrestoval. Serija avionskih znamk je n. pr. predstavljala nominalno vrednost 161 din. Njena cena je sedaj velikanska! Prodaja se serija po 8000 do 10.000 din in še višje. Med dijaki je posebno veliko filatelistov in ti so tudi pravi strokovnjaki v spoznavanju in ugotavljanju vrednosti posameznih poštnih znamk. Navadno ima vsak filatelist na sestankih, kjer se kupujejo in prodajajo znamke, s seboj pinceto. S to prav po strokovnjaško prhne znamko, jo ogleduje proti svetlobi, pregleda vse zobčke in robčke in nato šele poda svoje mnenje o vrednosti in originalnosti znamke. So izključene vsake nereelne manipulacije z znamkami. — Pravijo, da so si s trgovino poštnih znamk nekateri pridobili prav čedno premoženje in so prejeli leDe tisočake za razne serije poštnih znamk. ~d. Namizni teniški turnir SK Korotana Ljubljana, 11. junija. Ta turnir se ni vršil, ker je spet bila povod prepovedi umazana športna politika, ki ima še vedno korenine v našem športu. Skrajni čas je že, da bi se tudi gg. okrog zelenih miz spametovali in ne bi v mladih igralcih in požrtvovalnih klubih ubijali veselje do športnega delovanja, ampak, da bi nasprotno športni duh povsod podpirali in mu dajali trdne opore. SK Korotan nam je poslal dopis v katerem pojasnjuje zakaj se turnir ni vršil in ga doslovno podajamo našim čitateljem v razsodbo. Za 7. in 8. junij je razpisala table-tenis sekcija SK Korotana propagandni turnir. Zanimanje zanj je bilo veliko. Saj so napovedali udeležbo vsi najboljši slovenski namizni teniški Igralci z Marinkom na čelu. Celo dva Zagrebčana, ki sta se te dni mudila v Ljubljani, bi prišla. Verificiranih igralcev pa se je priglasilo nad 20. Turnir se kljub temu ni vršil. Kajti 7. junija ob 14.45 — torej na sam prvi dan turnirja komaj tri in tričetrt ure pred njegovim pričetkom — je Slovenska table-tenis zveza dostavila prireditelju sledeči dopis: >Slovenska table-tenis zveza vam tem potom s poroča, da sta do nadaljnega suspendirana SK Mladika in ZSK Hermes, zaradi neizpolnjevanja dolžnosti napram zvezi in vam sporočamo, da nimata ta dva kluba niti njuni igralci pravice nastopa na vašem turnirju. V primeru, da dovolite Stran 3. Donasalca-kolesarja za »Slovenca« in »Slovenski dom« sprejmemo za poštni okoliš Dobru-nje (Sostro, Sp. Hrušica, Zadvor). Zglasiti se je v upravi »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica Obvestila Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od srede od 20 do petka do 8 ure mestni viš. zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15 II., telefon št. 32-84. Narodne noše se vabijo, da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa v četrtek, 12. t. m, Posebno se vabijo moške, ki jih do sedaj nismo imeli prilike videti pri procesijah. Ga. in g. Ivanka in Viktor Kristan darujeta za socialno akcijo Rdečega križa 150 din namesto cvetja na grob dobrega prijatelja Joška Pogačnika. Iskrena hvala! Opozarjamo na današnjo produkcijo šole Glasbene Matice, ki bo ob K7 v mali Filharmonični dvorani Na produkciji bo nastopilo 27 gojencev Matične šole, ki bo zaključila letos 59. leto. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljansko bodeta izvajala s sodelovanjem solista pianista Antona Trosta dva Matična korpusa in sicer Pevski zbor in Orkestralno društvo. V prvem delu bo izvajal pevski zbor klasične a eapella zbore, v drugem« delu pa pomnoženi orkester Orkestral nega društva simfonično glasbo med drugim dvoje najnovejših izvirnih slovenskih del. Dirigenta sta ravnatelj Polič in skladatelj L. M. Škerjanc. Koncert bo v ponedeljek 16. t. m. ob K 21. uro v veliki Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Dekliški krožek Trnovo obvešča vse svoje članice in mladenke, da se udeleže skupno procesije na praznik Sv. R. Telesa. Zbirališče v Ka-runovi ulici do pol 7 zjutraj. Udeležba za vse obvezna. .. .Učiteljski odbor za socialno pomoč v Ljub-ijani.V&i učitelji, ki so se po 1. aprilu naseli« v Ljubljani, pa še niso izpolnili obeh prijav o bi-V?W. ,za policijo, naj se čimprej zglasijo pri učiteljskem odboru za socialno pomoč v Frančiškanski ulici 6, soba 12, da izpolnijo t» prijave, ki morajo biti do 15. t. m. na policiji. Učitelji, ki občinah ^i0 V naJ se iav*j° na svojih dne 24. junija 1941. Prošnje, kolkovane z 10 din! se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 20 21 m 23. junija od 8. do 12. dopoldne. Pro&nji je treba predložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali druga letna izpričevala ne veljajo!) — Ravnateljstvo. Slovenska kolesarska zveza — službeno. Seja upravnega odbora se vrši v sredo dne 11. t. m. ob 20 v prostorih kavarne Vospernik, Stari tr» si. 34. Dnevni red: organiziranje krožne dirke. Prosimo točno in vsi. Tajnik SKZ. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 11. junija: »Bog z vami, mlada leta!« Red Sreda. Četrtek, 12 junija: »Cigani«. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Izven. Opera: Sreda, 11. junija: »Carmenc. Gostovanje ZV Gjungjenac. MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Sobota, dne 14. junija ob 20. uri: »Sinovi Starega Rimljana«. — Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Reven abiturient i65e primerne zaposlitve čez počitnice, ker nima možnosti, da bi se vrnil domov. Naslov se dobi na upravi »Slovenskega doma« pod št 188. Nekaj nesreč Jenko Stanislav, tapetnik brez posla, ie kar na Igrama oimcioeva je imela tudi smolo ko je šla po domačih stopnicah navzdol. Naenkrat je padla in si nalomila nekaj reber. Simpatični igralki želimo skorajšnjega ozdravljenja. — Sin slroie-vodje Ekert Jožef se je doma igral še z drugimi otroki na travniku. Letati so po dvoriščih. Nekateri so bili bosi, med njimi tudi ložei. Ko je te-ke1 za tovarišem po travniku, je skočil z vso silo na ubito steklenico, črepinje so se mu zarile globoko v stopalo in ga tudi sicer precej porezale. zASu?n premo9u Žo'eZ ‘ , insko !"«nskols^° Vl svetu. Ualtl*nS . o*v® . smemo ^luminii. —" bodili e«'. ° boiii" kM JomeSiui. >»; " L O I J nastop suspendiranim igralcem zapade poleg drugih disciplinskih ukrepov tudi vaš klub pod su-spens.c Tako Mladika prijavljenih igralcev ni poslala, od Hermežanov pa je prišel pogledat le eden. Tudi zveza svojega zastopnika ni poslala. Zato se turnir ni vršil na veliko nevoljo vseh prijavljenih igralcev. — Javnost sama naj sodi, ali ni tako ravnanje zveze zlasti v sedanjih okolnostih vse obsodbe vredno dn škodljivo razvoju tega lepega športa. Pripomnimo, da eo sedaj, ko je Planina razpustila table-teniško sekcijo, včlanjeni v STTZ samo trije klubi: Hermes, Mladika in Korotan. In Korotanu, ki edini ima, po mnenju gospodov odbornikov STTZ, izpolnjene vse obveznosti do zveze, in ki je razpisal ta turnir edino zato, da se poveča zanimanje za ta šport, je zveza, namesto da bi ga v njegovi nameri podprla, zapretila z disciplinarnimi ukrepi ni s suspensom. Gospodje pri STTZ nam zelo ugodijo, ce nam sporeče, na podlagi katerega člena pravil STTZ bi mogli na ta način kaznovati omenjeni klub. Toliko v vednost javnosti. Več pa se bo govorilo o vsej zadevi na izrednem občnem zboru STTZ, ki upamo, da bo v kratkem. Charlie Chan v San Franciscu »Nasprotno, gospodična,* je resno odgovorila gdč. Morrovv. »Neizogibno je potrebno, da se pogovorimo ravno o tem, ker je stvar zelo, zelo resna«. Dekle je omahovaje začelo: »No dobro... jaz... nisem jokala zato, ker je bil tam sir Frederik, temveč zato, ker nekoga drugega ni bilo.« »Nekoga drugega? Prosim vas, govorite jasneje.« »Bom. vse vam bom povedala,« in nagonsko se je obrnila proti gdč. Morrovv, kakor bi se kot ženska hotela zaupati ženski: »Prepričana sem, da m« boste razumeli. Tajnik gospoda Kirka, Kinsey, in ]dična Morrovv. »Saj se to vidi iz njenih let, to je še dekletce.« Gdč. Morrovv je izbruhnila v smeh. »Sreča je pri vsem, da je ženska prevzela to stvar. Moški so nenavadno slepi, kadar gre za plavolasko.« »Kaj bi radi s tem povedali?« »Da moški nasedajo nekaterim trikom, ženske pa ne. Gospodična Baarova ima prav gotovo svojih trideset tet.« Kirk je zasikal: »Drugič moram boljše odpreti oči. dvajset let ji ne bi pripisal.« Obrnil se je in opazM Paradyja, ki je stal zraven njega. Sluga je bil neslišno vstopil v sobo in ponudil svojemu gospodarju srebrni pladenj, kakor da mu ponuja vse zemeljske zaklade, j »Kaj naj storim s tem, gosjx>d?* je vprašal sluga. »S čim?« Dalje. Sfrtftf 4, »SLOVENSKI DOM«, dne 11. junija 1941-XIX. rwwei Izvoz italijanskega cvetja v tujino obeta kljub težavam, ki jih je rodila vojna, najboljše *Agenzia Economica Finanziaria« razpravlja te dni med drugim tudi o izvozu italijanskega cvetja, ter pravi, da je ta izvoz v sezonj 1940-41, ki se je začela tedaj, ko je bil razvoj sovražnosti na višku, zelo padel in je bilo upanje na kakšno zboljšanje malenkostno, zdaj pa da se je izkazalo, da so bile vse takšne domneve neupravičene, kajti sedanji izvoz italijanskega cvetja v tujino je presegel vsa pričakovanja. To se je zgodilo kljub temu, da italijansko cvetje ne gre več na trge Italiji sovražnih držav in da so zaprti tudi drugi trgi, kot na primer Belgija in Holandija, ter kljub težavam, ki so nastale za mednarodne prevoze. Na podlagi podatkov, ki so bili dozdaj zbrani, se lahko sklepa, da izvozna sezona cvetja, ki še ni končana, obeta biti med najboljšimi. Končno pa je treba tudi poudariti, da je velik del našega izvoza cveti a usmerjen v zavezniško Nemčijo. Paganinijeva igra na eno samo struno Prvič je tako zaigral Napoleonu za god eiši italijanski violinist devetnajstega stoletja," Nicolo Paganini, se je rodil 1806. leta. Zaradi neverjetno razburljive narave, ki jo je kazal zlasti pri kockanju, je tako obubožal, da je bil prisiljen sprejeti mesto ravnatelja dvornega orkestra kneginje Elize Baccioehiieve, sestre Napoleona Bonaparteja. Bila je vladarica gornje-ltalskih pokrajin Lucea, Garfagnana, Masso dd Carrara in Piotnbino. Paganini je po6tal tudi osebni virtuoz Nj. Vojvodske Visokosti. Njegova dolžnost je bila, da je moral trikrat na teden igrati arije iz raznih oper, ki jih je gledala in poslušala vsa vojvodska rodbina. Vsakih štirinajst dni enkrat pa je moral prirediti velik koncert za dvor in njegove goste. Tega koncerta pa se kneginja ni nikdar udeležila, ker so ji šli na živce visoki flagioletni glasovi Paganinijevih gosli. Nasprotno pa ni nobenega koncerta zamudila prikazna dvorna lepotica, ki jo je Paganini neizmerno vzljubil, saj mu pri njegovih 22 letih tega pač ne bi mogel nihče zameriti Struni »G« in »E« * mož in žena Svojo idealno ljubezen pa sta morala oba skrivati pred dvorom. Paganini je dvorni lepotici na prav pagaminijeveki način priznal, da jo ima rad. Pri prvem koncertu je zaigral ljubezenski spev na violino, na kateri sta bili napeti le dve struni, »G« in »E«, ki naj bi predstavljali moža in ženo. Na teh borih dveh strunah je izlil vsa globoka čustva hrepeneče dvojice, čustva, ki so jih razumeli vsi poslušalci. Po naključju je bila med njimi tokrat tudi vojvodinja, kar se drugače ni nikdar zgodilo. Vladarica je sicer na vso moč ploskala in hvalila dvornega umetnika, na pa se mogla zdržati, da ga ne bi tudi po svoje ošvrknila: »No, moj6ter, če ste lahko samo na dveh strunah nudili svojim poslušalcem tako krasen užitek, bi bilo morda mogoče nadejati se od Vas, da bi zaigrali kaj podobnega na eni sami struni?« Sonata Napoleonu Vojvodinjina misel je Paganinija kar malo spodbudila. Sklenil je pokazati, da zna tudi to. Obljubil je, da bo za Napoleonov god napisal skladbo, ki jo bo odigral na eni sami struni. In re6 je Paganini na Napoleonov god priredil v Lucci koncert. Na oder je stopil z violino, na kateri je bila navita samo struna »G«. Na njej je zaigral sonato, posvečeno Napoleonu. Z vsebino te sonate je vse poslušalce tako razvnel, da so naravnost besneli od navdušenja. Cimarosovo slavno kantato, ki so jo predvajali isti večer, so poslušali navzočni samo še iz vljudnosti. Pravijo, da so odslej hoteli na dvoru večkrat slišati Paganinijevo godbo na eno struno. Umetnik pa je na ta način tako izpolnil sv«'ie znanje in se izuril, da je postal neprekosljiv. Nepismenost v Egiptu Po podatkih, ki jih navaja »La Corrispon-denza« je v Egiptu 80 odstotkov moških in 96 odstotkov žensk nepismenih. Od 2,685.000 otro med sedmim in dvanajstim letom jih hodi v šolo le 887.778 ali 33 odstotkov. V Egiptu je zdaj 16.000 učiteljev brez posla. V Kairu zna pisati in brati 43 odstotkov moških in 20 odstotkov žensk, v Girgi pa samo 11 odstotkov moŠKih in en sam odstotek žensk. TeniSki troboj Italija—Nemčija—Japonska Iz Berlina je dobila Italijanska teniška zveza končnoveljavno zagotovilo, da se bodo odigrale od 1.—20. julija letos v Berlinu teniške tekme med italijanskimi, nemškimi in japonskimi teniškimi igralci. Kdaj bo potem v Italiji povračilna tekma, še ni točno določeno, vendar bo po vsej verjetnosti meseca avgusta. »A»ii Vžigalic naredimo več ko dovolj »L’Informazione Economica Italiana« poroča, da italijanska proizvodnja vžigalic daleč presega domače potrebe. Vsako leto narede 25 milijard škatlic vžigalic. Pakiranje se izvaja z vso skrlv nostjo. Doseženi so bili zadovoljivi uspehi bodisi pri izdelovanju, kakor tudi pri pakiranju vžigalic v tem oziru, da pri tem uporabljajo popolnoma do; mač material. Uspehi avtarkije so torej odlični tudi pri izdelovanju vžigalic. Pred začetkom sedanje vojne je Italija izvažala velike množine vžigalic, zlasti v južnoameriške države. Napovedujejo film »Afriška strast« Na pobudo skupine italijanskih in nemških publicistov in umetnikov bodo v kratkem izdelali nov film, ki bo nosil naslov »Afriška strast«. Ta film bo ilustriral dela dveh velikih raziskovalcev pokrajine okoli Džube, in sicer Italijana Bottega in Nemca von der Dockena. Dobri prijateljici. — Kako sem srečna! Dejal mi je, da je moja lepota naravnost pravljična. Ali me razumeš? — Da, razumem. To je res kakor pravljica: »Bilo je nekoč...« Beyruth, najvažnejše pristaniško mesto v Siriji Obrazi s Sardinije: Starček in dekle v narodni noši A- mm Najstarejši umetnik, ki danes še živi Dočakal je starost 104 let, skrivnost njegovega dolgega življenja pa sta red in disciplina Te dni je dopolnil 104. leta svojega življenja italijanski umetnik, glasbeni mojster in dirigent Domizio Laurini, katerega z vso pravico lahko smatramo za najstarejšega umetnika, ki je danes še pri življenju, in za moža, ki je od vseh glasbenih mojstrov najdalje užival zasluženi pokoj. Mojster Laurini je lepo vrsto desetletij veljal za prvega v najodličnejših orkestrih kot nedosegljiv godbenik-Irobentač in kot glasbeni učitelj, ki jo do svojega devetdesetega leta poučeval na Glasbenem liceju v Pesaru. Občudovali so ga kot glasbenika in godbe^ nika tudi že sloviti Verdi, Franco Faccio in vsi pomembnejši mojstri zadnjih dveh stoletij. V glasbeniških analih si je zagotovil odlično mesto. Prvič je javno nastopil že leta 1855. Od tedaj dalje je žel slavo v vseh večjih italijanskih mestih, pa tudi drugod po Evropi. Ko je kazalo, da ne bo mogel več nadaljevati s poučevanjem glasbe, si je ravnateljstvo liceja v Pesaru štelo v čast, da sme tega slovitega in zaslužnega moža še dalje pridržati med svojimi častnimi gosti. Zdaj je Domizio Laurini postal pravi Rimljan. Rimski zrak mu ugaja. Vidi se mu po obrazu, da še davno ne spada med resnične starce, čeprav ga na drugi strani tudi ni mogoče prištevati med mladeniče, kakor kažejo njegova visoka leta. Še vedno je od sile zabaven in hudomušen, njegov glas pa je tudi še zdaj nenavadno močan, glas, kakršnega ima človek, ki uživa veljavo in zna tudi ukazovati. Večkrat se ljudje spominjajo tudi njegovega deda Pasquala, ki je bil rojen leta 1700 in je tudi dosegel izredno visoko starost, dalje njegovih sinov, vnukov in drugih sorodnikov. Še dosti pogosteje pa ugibajo, kakšna je tista tajna sila v tem človeku, ki mu je dala dočakati tako visoko starost. Da kdo doseže starost 104 let, res ni kar taka Le ozrite se malo naokrog, pa boste videli, da takšnih veteranov ne boste mogli poiskati kaj prida, tudi če ne boste stikali za njimi samo doma. Skrivnost, pravijo da je v tem, da je bil ta mož vse svoje življenje nenavadno »discipliniran«. Tej disciplini pa se je podvrgel sam, ne morda kdo drugi. Ura je bila tista, ki je uravnavala tok njegovega življenja. Vedno je gledal nanjo in strogo pazil, da ne bi prekršil svojega urnika, dnevnega reda, ki si ga je natančno določil. Vendar pa pri tem stalnem »opazovanju«, kako se z vso neizprosnostjo premikajo kazalci na njegovi uri, prav gotovo ni nikdar pomislil, da štejejo ure tudi njemu samemu... Drugače bi mu neprestana misel na smrt, najbrž vsaj za kakšno desetletje njegovo življenjsko pot skrajšala, kakor jo je že marsikomu. Naše sobne rastline Za ljubitelje sobnih rastlin je vprašanje pravilnega zalivanja rož velika in težka uganka. Marsikdo zaliva lončnice čisto mehanično dan za dnem, mesec za mesecem in nikdar ne pomisli, da morda ne potrebuje ta ali ona rastlina več vode in ali drugi ne gnijo že koreninice zaradi preobilne moče. Da bomo mogli pravilno zalivati, je potrebno spoznati potrebe posamezne rastline. Rože potrebujejo le tedaj vodo, ko je zemlja suha. Razliko delajo le rastline, ki žive stalno v vodi (ciperus) ali senčnate, na mokrih tleh rastoče (praproti). Ko zalivamo cvetlice, moramo tudi upoštevati velikost lonca, kajti večji lonci obdrže sorazmerno dalje vlago, kot majhni, posebno še, če so prepredene zemeljske grude s koreninicami. ............... Rastline pa tudi prav različno shlapevajo vodo. Lončnice z velikimi mesnatimi listi izgube veliko preje vodo, kot rastline s trdimi usnjatimi listi. Ozirati se moramo tudi na vreme in zračno vlago. Ob oblačnem vremenu brez sonca, porabi rastlina manj vode, ker jo dobiva iz zraka in ji lastna voda shlapeva. Včasih je vrhnja plast zemlje popolnoma suha in človek zaliva prav pridno misleč, da bo cvetica bolj rasla. A učinek je ravno nasproten. Vzrok temu je, da je vsled zalivanja vrhnja plast zemlje otrdela in ta hitro oddaja vodo. Notranjost pa je z vodo nasičena. V taki zemlji korenine rastlin ne .. ~ _ sLajcn dobe dovolj zraka, zemlja se skisa in koreninice prično gniti. Zato je nujno potrebno, da tedensko prerahljamo zemljo in tako pripravimo zraku prost dostop v notranjost. S prav preprostim sredstvom moramo dokazati, ali je v loncu mokra odnosno suha prst Ce potrkamo s členkom ali s kakim drugim trdim predmetom ob lonec, čujemo glas. Če je zvok poln kot bi tolkli na poln sod, vemo, da ima rastlina dovolj vlage. V nasprotnem primeru pa zaslišimo jasen in zveneč glas, ker se je suha zemlja odločila od lonca. Izsušene razstline postavimo v škaf vode, da se zemlja temeljito prejx>ji. Pri zalivanju pa moramo paziti, da se voda ne nabira v podstavek, ker se zemlja rada skisa. Navadno se bojimo, da premalo zalivamo, a največkrat morajo lončnice trpeti radi preobile moče. Take rastline dobe bolne izrastke — tvorbe, ki pozneje zgnijejo na listu pa ostane rjava lisa. To opažamo jx>sebno na rastlinah z mesnatimi, trdimi listi, kot rododendronu, kameliji, fikusu itd-Prevelika vlaga vpliva j>osebno neugodno na korenine. Lonec postane zelen od alg in mahu, izločuje je ogljikovo kislo apno, ki je radi železa rjavo, zemlja pa zaudarja po pislem. Radi tega in ker manjka zemlji zraka zgnijejo koreninice in rastlina se posuši. Ako opazimo to o pravem času, prerahljamo vrhnjo plast zemlje, odpremo odtočno luknjico na lončku m lončnice ne zalivamo nekaj dnu Maršal Italo Balboj Italijanski roji nad svetom Stormi d'ltalia tol mondo V računih o verjetnosti, ki sem jih prejšnje mesece tolikokrat ponavljal, se je kot največje tveganje vedno razodel nočni odlet z vsem tovorom. Ko so se posadke vkrcavale, koliko mož se je vprašalo: »Kdo bo na vrsti?« Morda jaz, sem si dejal sam pri sebi. In moja duša je bila kakor duše vseh tovarišev pripravljena za žrtev, ker smo bili prepričani, da bomo s svojo žrtvijo povečali slavo domovine. _ Zdaj plovemo v noči in ovijajo nas vedno gostejše teme. Zastonj iščemo nad glavami majhno, belo svetlikanje kake zvezde. Obraz neba je mračen, ves zaprt, grozeč. Ure dolgo teko. Naše oči se kar naprej upirajo v ure aparatov in v kompas, ki je v tej temi brez lune in brez zvezd naša edina opora. Toda kakor minevajo minute, četrtinke, pol ure, ure, druga za drugo, zaznamovane po pravilnem udarjanjn motorja, se stroj zlajsuje in z njim se zlajšnje naše srce, ki ve, da za nami v nevidnih brazdah ostaja najbolj okrutno morje. _ Kaj bi se bilo primerilo, če bi bili poleg navadnih skrbi, ki jih prinaša nočni let v teh okoliščinah, imeli še ploho? Koliko strojev bi ji bilo kljubovalo? Koliko bi se jih bilo moralo spu-stiti na ocean in tvegati, da se pogreznejo. Pred mano je pritrjena na steno majhna trojna slika osvetljena z drobno svetilko in draga mojemu srcu: tri fotografije. V sredi slika mojih dekletc Ciuliane in Valerije, na desni bela in smehljajoča se glava moje matere, na levi slika moje žene. Čutim, da se njihove duše družijo z mojo in da 6e z njo vred dvigajo proti nebn. . V teh nrah boja z nsodo ne gre samo za nase življenje. Mi mo vojaki, ki žive, odhajajo, umirajo. Prevzeli smo dolžnost eteti in letimo. Ne letiš brez tveganja. Brez obžalovanja bi dal življenje. Toda domovina je večna, preživi ljudi in njihovo usodo. Zmagati moramo z njo. Ko gre za naše življenje, gre za njeno čast. Naprej, naprej l Atlantska noč lega na nas. Minili sta dve uri, začenja se tretja. Kateri oddelek drvi prenaglo, drugi prepočasi. Brezžične brzojavke se vrste. Držati stroje v sklenjenem redu je v noči, kakor je nocojšnja, hudo delo. Nenadno luč na morjn. Skupina luči, ladja! Naša je. Prva oglednica »Da Recco« je. Naš let je krenil naravnost Letimo nad prvim koščkom Italije, plavajoče na oceanu, s slovesnim hrumenjem motorjev, z raztegnjenimi krili. In spet mračni Ocean pod mračnim nebom. Spet dve, spet tri ure. Zdaj vemo, da je še malo nočnih ur, čas teče nagleje. Ladje sporočajo, da lete stroji mimo. Enajst jiih je v skupini. Valle gre za nami sam. In trinajsti? Držimo se drug ob boku drugega. Napredujemo močno. Veter nam pomaga. Toda na nebu se kar naprej prcbegavajo in preskakujejo plasti In kope. Soj lune začenja včasih oživljati, potem ga pokoplje nova gneča oblakov. Spet pademo v gosto noč. Proti sedmim začenja na vzhodu prebadati prva luč zore, pepelnati žarki so na umazanem ozadju oblakov, potem pa drugi rožnati, potem vijolične proge in zelene. Ocean nam nazadnje pokaže malo svojega grbastega hrbta. V vodi odsevajo blede iskre somraka. Mogočna luč razcepi obzorje kakor ognjen meč. Druge se ji pridružijo in njihov bleščeči se odsev bega kakor puščice čez neskončno sivo prostranost morja. V predelih ob ravniku dan raste naglo. Ne mine dvanajst minut, ko že prežene nočne sence in si osvoji nebo. V stroju začenjamo ladje bolje videti. Pa ni to zarja, kakor smo jo pričakovali. Zrak je težak in naznanja bližnji dež. Oblaki ovirajo sonce, da bi razsvetlilo čemerno in grdo noč. Navzočnost sonca opažamo, ne da bi ga videli. Upali smo na kopel toplote in sončnega soja, pa nam ni dano ne prvo ne drugo. Treba se je odreči dvigu, zadovoljiti se moramo s kompasom, tako bo velik del dneva. Nebo sivo, morje sivo. Pokličem po radiu stroje. Kmalu mi pridejo odgovori. Lahko sporočim v Rim, kjer je že dan, da dvanajst strojev v redu in v popolnem sestavu plove proti Natalu in da so že premagali približno tretjino leta. Ne vem še natančno, zakaj se ni posrečil odlet hidroplanov, ki sta ostala v Bolami. Zdaj ko nam luč dneva, čeprav zastrta in negotova, pomeni konec more, mi telegrafist, poročnik Venturini prinese sporočilo komandanta Ilarija, ki me obvešča o prvem in drugem stroju. Recagno je srečno odletel, pa izgubil hitrost, kar se ob tako izrednem bremenu lahko zgodi in spet trčil ob vodo ter izgubil ves desni čoln, ki se je razbil in usmrtil strojnika Foisa. Motorni čolni za pomoč so brž prišli na mesto in rešili oba pilota ter radiotelegrafista, ki so bili nepoškodovani. Komandant Ilari mi sporoča tudi, da se je letalo Iboer nekaj minut po odletu vnelo in izginilo v kratkih sekundah iz neznanih razlogov, ki pa jih ni bilo mogoče pripisovati niti najbolj razumljivi napaki pri manevriranju spričo izredne spretnost pilotov. Ob tem sporočilu ostanem nekaj minut v pravi skrbi. Nočem verjeti, da je to končna resnica. V samem sebi se borim proti podobi smrti. Prva moja misel je bila, da nisem maral verjeti, da bi bili tako hrabri tovariši izgubljeni. Zapovem v Bolamu, naj ojačijo iskanje. Potem se zagrizem v premišljevanje, kakšni bi mogli biti vzroki nesreče. Ugotovili jih bodo natačno, ko bomo prišli v Natal, in sicer po pričevanju tistih, ki so videli nesrečo ali z višine svojih strojev, kakor so to mogli storiti številni piloti, ali pa z obrežja pri Bolami. Na kraju nesreče se je vzdignil ogromen plamen. Ena stvar mi postaja gotova: Iboer je bil žrtev kratkega stika. Stvar je kaj lahka spričo razsvetljevalnih naprav za potne luči, za pilotsko kabino in za radio, zaradi česar je treba no krovu imeti veliko akumulatorjev. (Nadaljevanje sledi.)