i 50] U LETNICO (l f| obhaja leto« I H "Amerikanikf M H Slovenec" M amerikanski _ PRVI SLOVENSKI UST E Wc.'i ta Mrdd — m irofin ia nu^a Slovenec STEV. (NO.) 181. SMKRIK1 ___«i 60/« lie ffM0'2 GEASI1^ ▼ JOUETD; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA X CMICAGIj ZAFADNE SLOV. ZVEZE E DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LOffieial Organ of four Slovenian Organization*) ((i najstabsjSi (C vi IN NAJBOLJ ' I 01 PRILJUBLJEN 7 JJ fLO VENSKI p LIST V | ZDRUŽENIH r M DRŽAVAH ' / M ^MltlUlgTTt- |\ CHICAGO, ILL., PETEK, 19. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 19, 1941 LETNIK (VOL.) L. Ruski odpor izjalovil prvotni program , u Nemci iščejo načine, da udarijo na Ruse na novi fronti. — Pripravljajo se za zimsko vojevanje. — Bržkone bodo pobrali vse zmožno vojaštvo sirom Evrope. _ KAJ JE ODGOVORIL PAPEŽ? Govorice trdijo, da ni ugodil predsedniku Rooseveltu. Ankara, Turčija. — Po informacijah, ki prihajajo od raznih tujezemskih opazovalcev, so nazijj zadnje dni iz redno aktivni na Balkanu, iz česar se daje sklepati,-da so zasnovali kak novi načrt za poizkus, da pridejo Rusom do živega. Zelo verjetno je, da nameravajo, kakor je bilo že pred par dnevi poroČano, izvršiti napad preko Črnega morja na ruski polotok Krim ter morebiti tudi proti Kavkazu. Iz teh priprav se vidi, da morajo .biti nazijski voditelji razočarani nad uspehi, ki jih je dosegla njih armada v Rusiji; in sami priznavajo, da je zavzela vojna vse drugačen značaj, kakor so ga pričakovali, ter da "se razvija v operaci- ti krogi, je predsednik napi je največjega obsegaj kot se sit papeža, narprogttsTvoj je nemško vrhovno poveljstvo izrazilo v svojem poročilu to s"edo. Ob izbruhu vojne v juniju je poveljstvo pričakovalo, da bo zmaga dosežena do 1. oktobra, pred nastopom deževne dobe. Nemci pa bi potrebovali za dosego zastavljenega cilja prej dve leti kakor pa dva kratka tedna, ki jim še preostajata. Ker se jim je torej prvotni program izjalovil,, so se naziji pričeli pripravljati za vojno preko zime. Kakor se razni opazovalci izražajo, ne bo nujno potrebno, da bi se vojskovanje preko zime ukinilo; edino jesensko deževje bo operacije oviralo, ko bodo pa tla zamrznila, bo vojna maši-nerija opravljala na njih lažje svoje delo kakor na suhih tleh, in je torej pričakovati, da se bo divjanje z malim jesenskim odmorom kar nadaljevalo. Negotovo je še, ali se bodo Nemci odločili za svoj napad preko Cmega morja. Ako pa ga bodo podvzeli, morajo že v naprej pričakovati, da jih bo drago stal. Rusija ima namreč na Ornem morju močno mornarico, ki jo je znala doslej tako spretno skrivati, da ni ta utrpela še nobenih izgub; obenem bo obrežna zračna sila mogla sodelovati s to mornarico in ji pomagati vse drugače, kakor pa je» mogla na pr. angleška zračna sila pomagati svoji mornarici pri bojih za Kreto. Ako pa bodo naziji razširih svoje vojne operacije, bodo potrebovali ogromno množino nadaljnjega .vojaštva, kajti njih dosedanje izgube so bile velikanske. Pričakuje se zato, da bodo pobrali vse zmožne moške moči širom Evrope ter jih poslali na bojišče. Za stražo v zasedenih deželah pa bi uporabili tako vojaštvo, ki bi mu na bojišču ne mogli popolnoma zaupati. Bolgari na pr. bi prišli pri tem v pošte v. Nemcem je znano, da je bolgareko Rim, Italija. — Odposlanec predsednika Roosevelta v Vatikanu M. C. Taylor se bo po kratkem bivanju tukaj povrnil prihodnji ponedeljek s svojo ženo domov v Ameriko, da poroča predsedniku odgovor, ki mu ga je dal papež na njegovo poslanico. Kak je ta odgovor, se ne ve,vendar razni glasovi trdijo, da je zelo nepovo-ljen, češ, da je Roosevelt zahteval preveč. Kakor pravijo ti krogi, je predsednik napro- Tii, proti Nemčiji za "pravično vojno;" da bi se s tem bolj podžgalo svetovno javno mnenje proti nazijem. Papež pa je baje to vljudno odklonil, češ, ca po naukih cerkve se mora vsaka vojna obsojati, in torej je sploh ni vojne, ki bi se mogla imenovati "pravična vojna." KANSAS CITY IMELO ZATEMNITEV Kansas City, Mo. — Tukajšnje mesto je bil* v noči na sredo v podobnem stanju ka-kor so mesta v Evropi, namreč v popolni temi in povrhu skoraj brez vode. Tega pojava k sreči še ni povzročila vojna, marveč je bila vzrok zanj stavka, v katero so opolnoči stopili uslužbenci družbe, ki zalaga mesto z električno silo. Luči so seveda na mah vse ugasnile, cestne kare so se ustavile in v bolnicah ter v raznih nočnih lokalih so si morali svetiti s svečami. Ker so vodne sesalke na električni pogon, so tudi te prenehale delovati, iz-vzemši neke male, ki ima lastni generator, in tako se je ukinila zaloga vode. Do stavke je prišlo, ko družba ni pristala na zahtevo unije električar-jev, da dobi pod svoj delokrog neko neodvisno unijo, o kateri se trdi, da je kompanij« ska unija. -o- OBLASTI IMAJO DOBER NOS Zasedba Irana se nadaljuje Anglefke in ruske čite v Teheranu Iranska vlada ni ippolnUa pogojev sporazuma z Anglijo in Rusijo, zato «0 njune čete zasedle prestolico. — Bržkone pride do l^ppohte preureditve vlade v Iranu. ~ ._' m ~ Iz Jugmslmvijm Splošno preganjanje Slovencev v krajih, katere so zasedli Nemci, čijih namen je, slovenski narod izbrisati iz obličja zemlje. — Brutalen način postopanja s slovenskimi župani in izobraženci. I London, Anglija. — Prob- KRA TkF V ts prednjeazijsko državo 1111/11 fUOll rrannm /Ppr*Hft, 5o Cbicagcvin. — Iz Gatt«* .delo v _ _____ N. M., je prispelo v torek po- poslanih Rusiji na pomoč več ročilo, da so tamkaj oblasti je število aeroplanov, o katerih aretirale nekega F. R. Carlina, se trdi, da bodo s seboj vzeli — New York, Ni Y. — Sedanji župan La Guirdia je pri primarnih volitvah v torek ponovno dosegel dominacijo za kandidata za svoj - tretji termin, in sicer na republikanski listi. Glavne volitore bodo v novembru. — Berlin.. Nemčija. — Potom lokalnih voditeljev je na-zijska stranka naslovila v torek na tukajšnje meščane apel, naj tekom čj prihodnjih štirih dni oddajo stare škornje, kakoršne koli vrste/jif se bodo oddali delavski a — London, AngJ zanesljivih krogov res jim je težko razložiti Des Moines, Ia. — Neki misijonar, ki se je vrnil iz Afrike, kjer je bil od leta 1925, pripoveduje, kako težavo imajo tamkajšnji krščanski misijonarji, da razložijo divjakom klanje, ki se točasno vrši med civiliziranimi krščanskimi narodi. Misijonarji so pridigali že dolga leta tem divjakom, kako je to grdo, če njih plemena med seboj vodijo vojne, ter jih učili, da se morajo ljubiti med seboj. Ni čudno, da divjaki ne morejo r azumeti, kako pride do tega, da se pobijajo zdaj isti narodi, katerih zastopniki njim samim pridigajo o ljubezni. — Kakor kaže, beli narodi bolj potrebujejo misijonov kot črnci. KRALJA PETRA POČASTILI IbrŽ Predsednik sam pridržal London, Anglija. — Vse ev- pravico odločati> k^ere novice ropske vladarske glave, ki so do*odklh na In°rju *aj pri- ki ga je chicaška policija iskala že od maja. Mož je namreč pobegnil, ko je bil obdolžen, da je kot nadzornik nekega zavarovalninskega društva po-neveril pri tem oj^rog $130, 000. Kot se je zdaj izvedelo, se je umaknil v Gallup, kjer pa se ni skrival, marveč je pod izmišljenim imenom o tvoril prodajalno za električne napise, pri čemer je bil tako uspešen, da je pozneje otvoril še eno prodajalno. Iz nekega vzroka pa je tamkajšnji šeril postal pozoren na novega trgovca ter ga končno vzel na zasliševanje, pri čemer je prišla vsa preteklost na dan. -O- NADALJNJI INCIDENTI SE UTEGNEJO ZAMOLČATI „ Washington, D. C. — Na vprašanje, ali bo vlada objavila še v nadalje incidente med ameriškimi in nemškimi ladjami in poročila o morebitnih spopadih, je predsednik Roosevelt pri konferenci s časnikarji v torek odgovoril, da ne ve. Iz tega negotovega odgovora se sklepa, da si bo naj- bombe, katere bodo vrgli med poletom na Berlin in druga nemška mesta. ". — Haag, Nizozemska. — Nemške'oiilasti'so zadnji torek Iranom (Perzijo) še nikakor ni rešen, dasi se je pred nekaj dnevi objavilo, da se je dosegel sporazum med vlado te države in Anglijo ter Rusijo. Vlada očividgo ni bila zmožna, ali pa voljna, da izpolni zahteve sporazuma,zlasti glede izročitve nemških državljanov, in tako ste se obe velesili odločili, da nadaljujete s svojim zapoČetim zasedanjem te dežele. V sredo so njune čete vkorakale v prestolico Teheran. Kakor je bilo že včeraj po-ročano, je perzijski šah (vladar) odstopil ter imenoval naslednikom svojega 21 letnega sina. IVJalo pa je verjetno, .da Ldovoliiln AiwW> uiVTuijttu AUg ldlH, n Ruse, in t>odo najbrž zahteva li popolno preureditev vodstva države. Na novega šaha se namreč ne zanesejo, kajti prvič ni pri ljudeh priljubljen in drugič bi utegnil tako držati z Nemci, kakor je njegov oče. odredile, da se zapleni vsaj , - , ~ ,. . lastnina nizozemske - kraliev °dstoPh sah Pahlevi se je lastnina nizozemske kraljev- e, do vladaratva 1926 ske hiše, ki se nahaja na Nizo-': . , , . _ .- „ zemskem, -kakor palače m ® S,Cer f 12 zemljiSča. JKraljica Viljemina ^f? Je bl1 k™et'. nato *roja' , ■ - ..; J . ški vajenec. Zdaj ima, kakor je, kakor znano, v izgnanstvu1 / • ° se računa, na raznih amen- v Angliji. ških in evropskih bankah naloženih okrog 150 milijonov do- Katoličani .so tako-; močni, larjev na svoje ime. kakor je zrvocno njihovo kato-Uflco časopisje. 'Širite amer. slovenca' BOLNIŠKA LADJA 2A MORNARJE zdaj v Londonu, in zastopniki številnih držav so bili navzoči, ko se je v torek vršilo v ka-tedrali sv. Pavla versko slavje v čast jugosl. kralju Petru ob njega polnoletnosti, ko je dosegel 18. leto. Zunanja proslava je bila na rojstni dan sam, 6. septembra, dočim je zdaj sledila cerkvena. dej o pred javnost, in katere se naj zamolče. o- ANGLEŽI UTEGNEJO BOMBARDIRATI RIM London, Anglija. — Kot odgovor na bombni napad, ki so ga izvršili v torek osiščni aero-plani na egiptovsko prestolico Kairo, se je v sredo v nekem tukajšnjem listu izrazila trditev, da bo britanska zračna sila pričela najbrž v par dneh bombardirati Rim,- kar se bo nadaljevalo do konca vojne ljudstvo s srcem na strani Rusije, dasi se njega voditelji vežejo z njimi, in bi torej njega vojaštva ne mogli uporabiti j Kairo je za mohamedance "ne-za vojno proti Rusiji. Pač pa!kako tako sveto mesto, kakor bi utegnili biti ti vojaki dobri je Rim za katoličane, in zato za sta-ažo kje v Belgiji. Za po- so Angleži že meseca aprila dobno delo bodo uporabili naj- objavili, da bodo vrnili Rimu, brž tudi italijanske vojake. | kar bo osišče napravilo Kairu. Tragedija slovenskega naroda (njegovega življenja takrat, ko bo Gauleiter mogel stopiti pred Fuhrerja in mu javiti: "Moj vodja! Nekoč ste mi n*. ročili naj spodnjo Štajersko napravim nemško. Spodnja Štajerska je nemška." 3. "Štajerski gospodar",glasilo nemške propagande med slovenskim kmetskim ljudstvom, Maribor dne 3. maja, 1941, št. 1, str. 4, kolona 3 piše: "Pričakujemo, da . . . bodo vsi brez pridržka vstopili v "Steirischer H e i m a tbund". Kdor ostane izven "Heimat-bunda", . . . izven narodne skupnosti, ne bo imel več obstanka na spodnjem Štajer- (-Prejeli smo naslednje zaupno poročilo. Original vsebuje imena prizadetih, katere pa smo iz previdnosti izpustili, ker bi znale nekatere osebnosti doma ponovno trpeti preganjanja. Dovolj je, da so navedeni kraji in slučaji. Poročilo je tragično, ki nazorno kaže, kako brutalno, kako kruto je naš slovenski narod preganjan na lastni zemlji). Tragedija slovenskega naroda Na cvetno nedeljo, dne 6. aprila, 1941 so nemške sile prekoračile Jugoslovansko mejo in bombardirale Beograd. Za -slovensko ozemlje je bila vojna kot taka v petih dneh končana, ker je jugoslovanska vojska dobila od svojega vrhovnega poveljstva ukaz, naj se umakne na jug. Zato slovensko ozemlje in slovensko prebivalstvo od neposrednih vojnih operacij ni skem.' 4. Gauleiter za spodnjo Štajersko dr. Siegfried Uiberreit-er je izdal dne 2. maja, 1941 "odredbo o okrepitvi nemške Idea:. "V dopolnitev moje odredbe z dne 22. aprila, 1941 o okrepitvi nemške narodnosti na utrpelo občutno škodo.. Prava spodnjem Štajerskem odrejam Mornarica Z«d. držav je dobila novo ladjo, ki bo uporabljena za bolniinico n ranjene mornarje.Gornja slika kale način, kako se bodo poškodovani mor narji potegnili z vrvmi na krov ladje. katastrofa in pravi pekel se je za slovenski narod začel po zaključenih vojnih operacijah, ko so N* IWMd dally, except Sunday. Mon- jatfttft 1» towt W KMtfdk daj and the day alter holiday*. Zadaja tt tiskal Published by' ■DINOST PUBLISHING pO. EDINOST PUBLISHING £0. Naslov nudaiilia la vpnvil itfdreae of publication offica: 184| W. Carmak Rd., Chicago 184g W. Cermak RcL, Chicago ■nHmiCMUi tm Ehoaa; CANAL fitt Za celo- letd f*™ For oae year_,_$5.00 Za pol lata_ISO For half a year_2.50 Za četrt leta , L5Q For three months _JJO la Chicago Karale |a Mmogoi Chicago, Canada and Xoropa: Za eelo lato_$6.00 For one rear_$600 Za pol tata_3.00 For half a year_ 3.00 Za četrt Iga - 175 For three months - US Poaamraaa itseflfca 8c Singlt oopy__3c DopW whim pnmeoa aa hitro objavo morajo hiti poslani na arednUtro eaai dan la pol prod dnavosq, ho talde Hat. — Za zadajo itrrilko t tedna Je čas do četrtka dopoldne, Ha dnpiae haae radplee se ne oaira. m gnfropleor pred-■iitro ne vraflpu Baftered a* seeoad alasa matter, November Id 192S at Sfce ppat pffice at Chicago ITliaila nadar tka j**oi March 3,18?»._ Pogledi v bodočnost doba je, da Anglija, nekaj kuha za svojimi kulisami Kaj? Iz zgodovine je znano, da so bili doslej, odkar so Angleži iztrgali Španiji nadvlado nad morji in svetom v svetovni politiki nedosegljivi mojstri. Okrog političnega ognja so imeli pristavljene vedno številne lonce. S temi lonci so se igrali, kakor je kazalo. Zdaj so pristavili bolj k žerjavici tega, zdaj onega. Znali so in zmagovali so. Ta angleška politika ima že blizu zadnjih 200 let močno protislo« vansko ost. Včasih jo pokaže manj, včasih bolj. Kakor je kazalo in kakor kaže. Za eno je Anglija vedno skrbela, da je bila velika slovanska država potisnjena proč od ugodnih morskih cest. Le kako malo okno so ji dovolili tam gori v Baltiku, v Črnem morju, pa gori v ledenem morju na severi^, ko je plovba mogoča komaj dobre tri mesece v letu. V Sibiriji je prišla do malo boljših vrat v Port Arturju, pa je Angleže bolelo, dokler niso našuntali Japoncev leta 1905, da so se zaprla tudi ta vrata. Slovanom so zapirali na vseh koncih in krajih ugodna morska pota. To je znano in je dobro, da se to ne pozabi. (Konec prih.) Gledati v bodočnost se pravi računati z bodočnostjo. Nekateri so mnenja, da je to nepotrebno in kadar kdo stopi in se razgleduje ter ugiba o tem in onem, se mu mnogi celo muzajo. Ceš, to so prazne sanje. Nekoč so se muzali in norčevali celo iz vremenoslovcev, ko so napoveda-vali vreme. Ko so^pa pozneje izboljšali razne aparate in danes skoro z gotovostjo napovedujejo po dva tri dni in več vreme v naprej, vremenoslovce vse drugače upošteva jo, kakor so jih nekoč. Napovedavati politične bodočnosti seveda ni tako sigurno, kakor je napovedavati vreme, vendar po raznih predznamenjih in po raznih političnih razlogih se da tudi precej točno napovedavati bodočo politiko po raznih deželah in po svetu. Svetovna politika je zvita. Mnogokrat je zakrinkana in nosi na zunaj vse drugačnejši obraz, kakoršnega ima v resnici. To potrjuje zgodovina v premnogih slučajih. Baš te zadnja leta so se dogajali pred obrazom svetovne javnosti taki politični dogodki, ki so se pozneje razvili čisto drugače, kakor je svet pričakoval. In tudi to kar se godi točasno pred očmi svetovne javnosti, zna imeti kaj kmalu čisto drugi obraz, kakor ga ima danes. Pred dvema letoma je svet razočaran stal in gledal znani pakt med Hitlerjem in Stalinom. Pa je prav pifcd kratkim bil svet zopet razočaran, ko sta se ista petelina sprla, ko sta pred še manj kot dvema letoma svečano pod-pisavala nenapadalni pakt med seboj. Danes se koljeta na življenje in smrt.. In kdo bi si mislil pred dvema letoma, da bo v letu 1941 popreje tako demokratična Francija, delala s polno paro in proizvajala orožje in municijo za svojo tradicionalno sovražnico Nemčijo, kar sedaj mora in celo še svoje sinove mobilizira za boj proti Rusiji. Ali se ni svet straš no spremenil? In zanimivo bo, kake spremembe bomo še vse doživeli, če bomo živeli dovolj dolgo, predno bo te sedanje vojske konec. Hitler in njegov nazizem sta v vsem demokratičnem svetu osovražena. Se več, nazizem in Hitlerja sovraži mnogo ljudi tudi tam, kjer nazizem vlada, celo tudi v Nemčiji. Toda političen organizem nazizma je tako učinkovito organiziran, da točasno absolutno dominira in je sposoben kontrolirati v vseh podrobnosti nemško javnost doma. Pri uveljavljanju svojih načel ni izbirčen. Sila govori in nobene alternative ni. Z nami, ali padeš, je geslo nazizma. Stalin in njpgov komunizem sta enako osovražena v demokratičnem svetu. Pri zatiranju svobode sta Hitler in Stalin precej podobna. Gre le za to, kdo je točasno Bolj nevaren in katerega je treba najprvo uničiti. Tudi bi človek pričakoval, da bo prišlo v Rusiji pod Stalinom do zmernejše politike in bolj demokratičnega načina vladanja, kakor pa pod Hitlerjem. Prvič, Rusi kot Slovani niso nikdar bili v zgodovini in nikdar ne bodo tako brutalni kot so Germani. Rusi se ne domišljujejo, da so superior-ni narod, kakor nosi to zavest in ošabnost v svoji krvi germanstvo, ki sledi načelom Nietschejeve filozofije, o nadčloveku. Drugič, Rusi kot Slovani s svojo mehko slovansko dušo, ne morejo biti nikdar tako nevarni, kakor so Nemci, ki imajo v svojem programu, da Nemci morajo postati v svetu gospodje, vsi drugi narodi pa hlapci in služiti iiemštvu. Zato, če danes dogodki postavljajo pred svet Hitlerja in njegov nazizem ter Stalina in njegov komunizem, ni nobenega dvoma, da svet ostrejše obsoja Hitlerja in njegov nazizem, kakor Stalina in njegov komunizem. Vsak, ki točno ogleda in prouči oba, bo rekel: Ne enega ne drugega ne maram, oba sta, kakor dva nevarna gada, ampak Če moram izbirati in če je od mene odvisno komu naj točasno pomagam, moram pomagati Stalinu, da se Hitlerja premaga, ker ta je za enkrat nevarnejši in tega je treba najpreje ugonobiti. * Takšno je danes približno mnenje vseh zmernih ljudi v- svetu. Ampak svetovna politika, ki se kuha v raznih loncih ima vse mogoče načrte. Med tem, ko se v Rusiji bije boj na življenje in smrt, je verjetno, da se delajo v teh momentih, ali pa so že narejeni načrti tudi glede Rusije. Po- DOMAČA ZABAVA V MILWAUKEE IN MEDENA NEDELJA V LEMONTU Milwaukee, Wis. Haznanim vsem faranom, da priredi društvo Krščanskih žena in mater fare »v. Janeza a Evangelista, lepo in prijetno domačo zabavo v znani Tivoli Hali na So. 5th Street. Vstopnina je samo 35c za osebo. Prigrizek je zastonj, ker naše matere so pridne in bodo prav gotovo prinesle vsega s seboj, da bo dovolj za vse; soda-vode si boste pa že sami privoščili, da ne boste trpeli žeje. Tudi muzikanta ne bo manjkalo, da vam ne bo prav nič dolgočasno. Ta prireditev bo v nedeljo 5. oktobra, prvo nedeljo v oktobru. Ste torej vabljeni v imenu omenjenega društva prav vsi farani in faranke, da se v velikem številu udeležite. Začetek bo ob peti uri popoldne. Tudi West Allijčane po- KAJ NOVEGA MED NAŠIM* FARMARJI V SEVERNEM WISC ON SINU Willard, WiaT Ni ravno lahka stvar pripraviti se k pisanju s trudnimi in okornimi rokami, kajti nujnega dela je v tem letnem času, ko se pospravljajo razni poljski pridelki, za ljudi in živino, več kot preveč. To je sicer moj resnični in upravičeni izgovor. Kako ga pa čitatelji vzamejo na znanje, je njihova stvar. Moje opravičilo je pa v zvezi s tem, ker bi rad povedal tudi nekoliko zastarelih vesti. V nedeljo dne 24. avgusta smo izvedeli nepričakovano novico pri sv. maši, ko so se od nas poslovili naš dotedanji župnik Rev. p. Marcel, OFM. Na njihovo mesto smo dobili novega g. župnika Rev. p. Rafaela, OFMv— Farani so biv šemu g. župniku isto netteljo vabimo, da se pridejo z nami zvečer priredili v dvorani' v veseliti. Ves dobiček pojde v korist naše cerkve. Obenem naznanjam vsem tistim, kateri nameravajo v Le-mont, III., na medeni piknik, ki bo tudi prvo nedeljo v oktobru. Tisti, ki nameravate iti tja z bu-som v Lemont na medeni piknik, bo bus čakal na So. 4th St in National ave. Vsakemu je znano prejšnje mesto Greenbush Str. in National Ave. Bus bo čakal tam že ob šesti uri zjutraj. Prosim, da ne boste prepozni, da boste torej o pravem času tam, kajti bus bo odhajal točno ob šesti uri. Mr. Frank Lukšič in njegova soproga ter sin so se dne 27. julija podali na obisk k svojim sorodnikom v Ohio in v Detroit, k njih hčeri Mary, ki živi tam z družino. Na nesrečo je Mr. Lukšič (Luksicn) hudo zbolel in so ga zdravniki slovo lepo odhodnico. Oglasilo se je lepo število govornikov in zastopnikov raznih društev. Med njimi tudi č. g. Rev. J. Novak, župnik iz Greenwooda in č. g. Rev. Begler, župnik ia Neilesville. Vsi so se v lepih besedah poslovili od našega bivšega dušnega pastirja. Istotako se je naslednjo nedeljo zvečer zbralo lepo število faranov v farni dvorani, ko so priredili v počast novemu žlipniku prisrčno dobrodošlico, vsi želeč mu lepega uspeha pri vodstvu naše fare. V nedeljo 28. septembra bomo imeli v naši fari veliko prireditev za cerkev, na katero se že nekaj časa prav pridno pripravljamo. Začetek bo točno opoldne istega dne v dvorani, kjer se bo tudi serviral skupni obed za vse farane ter domače in tuje goste, ki jim nuuu iuuici m su ga zaravniKijuuuittce in tuje gume, ki jim komaj še ohranili pri življenju! že naprej kličemo dobrodošli! ter je moral ostati tam šest tednov v postelji ter se pe šele pred enim tednom povrnil do-' mov k svoji družini. To je bilo hudo tudi za Mrs. Luksich, ker je morala večkrat tja. Zdravje se mu sedaj polagoma obrača na bolje. Prijateljski obiski mu bodo prav gotovo dobrodošli. Rose Dežel&n Naša cerkev stoji lepo prenovljena sredi med nami. Istotako se je več stvari prenovilo pri župnišču. Vse to pa stane v sedanji draginj i mnoffo žrtev, a je upati, da se bodo farani vsled tega zavedali te dni svojih dolžnosti do svoje cerkve ter z veseljem pomagali do še lepšega uspeha v vseh ozirih. Sredi meseca avgusta sem po več letih zopet imel priliko obiskati moje stare znance in prijatelje v So. Chieagi. 2al, da se število teh dobrih pionirjev in soustanoviteljev tamoš-nje cerkve in fare sv. Jurija, tako hitro krči in jih je že mnogo odšlo v večnost. Ostali so pa vsi zelo prijazni in vedo marsikaj zanimivega povedati o svojih doživljajih, da bi človek kar najraje ostal med njimi, jih obiskoval in poslušal njih lepe spomine. S south-čikaškim Novinarjem sva že imela pogovor, da se bova skupaj pečlala, toda do resne pogodbe med* nama ni prišlo in je ostalo začasno še vse po starem. — Southčikažani pa imajo tudi zelo prijaznega g. župnika v osebi č. g. p. Alojzija Medic in z njim pravi blagoslov fare, na katerega so tamkajšnji farani vidno ponosni. O tem sem se sam tudi prepričal. Bilo mi je potreba izreči le besedo in so mi bili č. g. na razpolago s tem, da so mi za dan 15. avgusta dali prosto vožnjo v Lemont, kjer sem bil priča ganljivim obredom na gričku Assisi, pri preobleki novih sester. Zato izrekam na tem mestu č. g. Alojziju prav. lepa hvala za to prijaznost! — Hvala pa tudi čč. sestram, ki so tako lepo skrbele in nam isti dan postregle z okusnim obedom. Kdor je priča, ta ve, da se naše čč. slovenske sestre ne dajo prekositi v postrežbi in prijaznosti. Kakor marljive čebelice delajo ob taki priliki, da kar najbolj postrežejo obiskovalcem grička Assisi. Vsa čast in priznanje jim za to. — Takoj naslednjo nedeljo 17. avgusta smo pa zopet poromali v Lemont k Mariji Pomagaj. Ker je bila ta nedelja za Southčikažane, sem se jim se jaz pridružil. Slovesna služba božja zunaj pri groti Lurške Matere božje, ganljivi in globoko zamišljen govor domačega gi iupaitet, lepo ubrano petje pevskega dbora Zai> ja, vse to gre do srca in ostane človeku v lepem spominu na romanje k Mariji Pomaga}, k naši nebeški Materi, kateri smo se v njenem novem svetišču še posebej priporočili, zlasti še njenemu varstvu. — Preostali čas.tistega popoldneva smo se odpeljali v Joliet, na kratek obisk nekaterih znancev in prijateljev. Obiskali smo med drugimi tudi mojega sošolca Mr. Martina Goršt-ča, znanega trgovca v Jolietu, s katerim se nisva videla že let. Lepa hvala tudi njemu za postrežbo in prijaznost! Zahvaljujem se tudi moji hčeri in njenemu možu John Zalokar, Jr., ki sta mi bila na razpolago, da sem imel priliko ogledati si razne velemestne zanimivosti. Pozdrav vsem znancem in prijateljem in na svidenje ob priliki. Frank Perovsek — Ko sedamo k zaju tresku, kosilu ali večerji, naj. nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, !zbirajmo za nje prispevke! Dogodki i med Slovenci po Ameriki SSPZ in SNPJ sta se združili Pittsburgh, Pa. — Zadnji teden sta se končno združili dve slovenski podporni organizaciji v eno. Ze precej Časa so delali na to, da bi se SSPZ priključila k SNPJ in končno se je zgodilo na dvanajsti redni konvenciji SNPJ v Pittsburg-hu. Od 80 zborovalev SSPZ je 72 glasovalo za združitev, le osem jih je bilo proti, pa so tudi ti spremenili svoje mnenje in se pridružili ostalim. Smrt kosi Cleveland, O. — Preteklo nedeljo 14. septembra je umrl v St. Luke's bolnišnici Sam Klarič, v starosti 49 let, ki je živel na Rosewood Ave. Doma je bil iz otoka Brač v Dalma-oiji odkoder je prišel v Ameriko. Bil je samski, zapušča pa dva brata in sestro. Pokopan je bil iz cerkve sv. Pavla na Calvary pokopališče, zadnjo sredo.- »--'Ifciil' Vest iz domovine Euclid, O. — Frances Per-me iz Tyrone Ave. je te dni MOLITEV ZA MIR V Evropi rad bi zdaj ne bival, ko krogle frčajo vse povsod in bombe padajo kot toča, zmaguje smrt vse naokrog. Mal' boljše morda v laški je Lubiani, polento peko noč i dan, ko v Zagrebu kakor tudi u Beogradu ~ na vrbe obešajo Srbe, pode Slovence-Sokce iz rodnih hramov ven na plan. Pa že skor* prikima starka, kruta zima, ki Hitlerja prepodi tja do Alp nazaj in Mušota preklesti z gorjačo krivo, da tulil bo: "O, Dio, mizerere mio!" in zvijal se, da kaj. Potem še le prispe je blagor, sreča, mir po svetu celem krog in krog. Da skoro se to bi zgodilo, molimo vsi: Pomagaj Bog! Naročnik iz Jolieta -o- ANEKDOTA Pisatelj Jean Paul je bil v stalnih denarnih zadregah in vsakokratni njegovi hišni gospodarji so to seveda tudi vedno občutili. Nekoč so pisatelju spet odpovedali stanovanje. Razjezil se jd, češ: "Mene hočete postaviti pred vrata? Ali veste, da bodo na vrata te hiše nekoč postavili spominsko, ploščo?" — "Gospod", je odgovoril gospodar, "plošča je že postavljena." — "Kakšna?" "Z napisom: "Opremljena soba se odda v najem." prejela iz starega kraja žalost« no vest, da ji je v Globeli pri Sodražici v Ribniški dolini umrla ljubljena mati Ana Janež. To ji piše sestra in omenja, da ljudem ni ravno hudega pod Italijanom. (Seveda, pismo je šlo skozi roke italijanskega cenzorja). — Pismo je bilo na potu ravno en me* sec. Še en grob Sheboygan, Wis. — Tukaj je pred kratkim preminula po daljšem bolehanju rojakinja Angeline Turk, ki je živela na 1322 New York Ave. Bila je Članica društva št. 10, JPZ Sloga. Odkod je bila doma, poročilo ne pove. 0 Nov grob Cleveland, O. — Po enoletni bolezni je zadnjo sredo 10. septembra tukaj umrla Mag* dalena Pekol, rojena Mirtič iz Arcade Ave., stara 59 let. Doma je bila iz vasi Šela, po domače Crčkova, fara Hinje, nje soprog je pa doma iz vasi Breza, fara Trebnje, po domače Petercov. Zapušča poleg soproga tri sinove, dve hčeri, dve sestri in dva brata, od katerih se brata in ena sestra nahajajo v Barbertonu, O. V starem kraju pa zapušča dve sestri. Pokopana je bila iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary, pokopališče. Smrt rojaka Cleveland, O. — Fo dolgi bolezni je na svojem domu na Hacker Avfe. izdihnil svojo dušo rojak Frank Bradač, v starosti 55 let. Pokojni je bil doma iz Loške vasi pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zadnjih 30 let je bil zaposlen pri Republic Construction Co. Zapušča žalujočo soprogo Katarino, dva sina in šest- hčera ter dva brata in sestro Mary poročeno Mikec. V starem kraju pa zapui&a mater, tri brate iir dve sestri. Bil je član društva sv. Vida št. 25, KSKJ. Pokopan je bil iz cerkve sv. Frančiška zadnji teden v sredo. Vesel dogodek Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Peter Grabowski, na Rudyard Road so se ustavile prijazne vile rojenice in jim prinesle v dar krepko, devet funtov težko punčko prvoro-jenko. Srečna mati je hčerka tukaj mnogim poznane družine Štefan Stefančič. — Prijatelji častitajo! Milwaukee na prvem m^Ttu Milwaukee, Wis. — Kakor je razvidno iz poročila v Glasilu K. S. K. Jednote, so mil-wauška in westalliska društva, spadajoča h KSKJ še največ darovala za pomoč od vojne prizadetim v stari domovini. V zadnjem izkazu ki je bil prl-občen stoji, da se je nabralo med članstvom vsega skupaj $912.20. K tej svoti so samo milwauška in westalliska društva prispevala nad polovični znesek, to je $515.95. To je vsekako častno za Milwaukee in West Allis. —O" Katoličani ao tako močni, kakor j* močno njihovo liako časopisj«. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs HUGE BEAST ROARED, THE ROAR PLAINLY SAID: Qt MY WAY.'" Mladiči so se junaško .zoperstavili, da branijo svojega prijatelja Tommy ja pred napadom velikega leva. Velika zverina je rjovela, kot tla je s tem rjovenjem (hotela reči: "Spota se mi spravita 1" ]HE CUBS GROWLED SACK. THE 6HG BEAST IGNORED THEIR THIN SMALL VOICES, BUT THE CUSS MEANT BUSINESS. " Mladiči so pa rjoveče odgovarjali. Velika zver je njihovo rjovenje prezirala, toda mladiča sta menila resno. Nasilno sta se v skoku pognala na svojega nasprotnika. Neumnost! Veliki lev bi z enim mahom oba zdrobiL ItSMwf POGUMNI BRANITELJI (289) AMfeJUJCANSKJ SLOVENEC ZAPISNIK seje Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, Slovenska sekcija. shod in smo ustanovili podružnico, za skupno pomoč. Začetek je bil težak, kot običajno, sedaj pa složno deluje enajst (11) društev raznih organizacij za stvar. V pomožno akcijo bomo skušali kar v večji meri pritegniti tudi ameriški sloj. Sedaj razpečujemo nekake listke potom katerih, upam, bo naselbina Sheboygan, Wisconsin, zbrala in darovala za od pomoč nesrečnim v Sloveniji in Jugdtelaviji temu odboru vsaj vsoto od $500.00. S. tem so poročila zastopnikov podpornih organizacij, ki tvorijo to sekcijo, končana in_ preide se na razne zadeve. Br. Janko Rogelj, član publi-cijskega odseka opozori na članek, ki je bil .priobčen v Prole-tarcu. Njega urednik napada kot zasebno osebo, čeravno deluje kot član publicijskega odseka tega odbora. Zeli znati od te seje, ako je v pravem, ko je skušal braniti smernice te ustanove. Tajnik br. Jos. Zalar pravi, da so bili vsi Rogljevi članki njemu predloženi in po njegovi odobritvi šele priobčeni v listih. Osebno je mnenja, da so bili vsi dosedanji članki br. Roglja pr-' vovrstni, zakar mu gre čast in priznanje za trud, ki ga je posvetil ti akciji. Upa, da bo deloval naprej tako neumorno kot doslej, po začrtanih smernicah. O predmetni zadevi govore tudi drugi, nakar je soglasno sprejeta naslednja izjava: Tu zbrani odborniki J. P. O., slovenske sekcije, obsojamo pisanje urednika Proletarca in vsakega drugega lista ali posameznika, ki bi skušal zanesti prepir, ali utegnil delovati za razkol te pomožne ustanove. Zavedamo se, da nismo zastopniki nikake verske in politične stranke temveč zastopniki slovenskih bratskih podpornih ustanov, ki so se zavzele z združeno močjo delovati za pomoč nesrečnim rojakom v Sloveniji in Jugoslaviji v obče, neglede kakemu sloju, političnemu ali verskemu prepričanju kateri pripada, ker v tugi, lakoti in trpljenju so si vsi enaki. Br. Zalar nato izroči ček za vsoto $391.00 . blagajniku slor venske sekcije, dar društev in posameznih članov KSKJ. Br. Rogelj predloži osnutek pravil J. P. O., slovenske sekcije, katere na željo predsednika čita. Razpravlja se točko za točko in nekatere se z malimi popravki sprejme. Sklenjeno, da se sprejeta in odobrena pravila te sekcije da natisniti v raznih listih, ne pa v knjižicah, da se prihrani nekaj denarja v prid nesrečnih rojakov v domovini. Br. predsednik izreče v imenu odbora zahvalo br. Roglju, za sestavo pravil, ker ve, kako zamudno in težavno je tako delo. « (Konec prihodnjič) Družba sv. Družine * (THE HOLT FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. p ftrthi|«iil PUmbM r m lakorp. * dri. IUiaoU tiTiini ft—ihi vence*. vUHCl} ML 14, maja 1915. Mam (ealo; **Van za vero, dom ia narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predtednik: George Stoafefc 429 M. Chicago St, Joliet, 10. L podpredsednik: Praak Tuahek, 716 Raub SU Joliet, I1L & podpredsednik: Ktthrine Baynk, 528 Lafayette St. Ottawa. I1L Tajnik: Frank J. Wadfc, 301 Lajne Street, Joliet HI. Tajili lIn : John Nemankh. 650 N. Hickory St.. Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 90S Woodruf Rd„ Joliet, 111. Dvltond vo&a: Mathew Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago 9t„ Joliet. III. htdnm (Havaeh, 1744 W. 21st St.. Chicago, 111. Jfcaept L. Drasler, 131« Adams Street, North Chicago. Illinois. j0M§h Jerman, 20 W. Jackson St. Joliet IU. POHOTNI ODBOR: Joseph pavlakovkh. 39 Winchell St. Sharpsburg, Pa. V Mkry Kotackh. 2294 Bine Island Ave.. Chicago, IU. \ John Denis, 2739 Arthlngton Ave.. Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: Prank Likovich. * 602 North Bluff Street. Joliet, Illinois. 'I. . URADNO GLASILO: * S "Amerflcanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. DL x . Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poskodnin. bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Draitvo a* DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne tpanj kot t člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $25*90. $500.00 ali $1,060.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nori denarno vrednost katera se vsako leto vila. Poteg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz stoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikpdnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 111.99% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se BSD. priporoča, da pristopijo v njeno I sreuel Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-8 meno na gL tajnika: FRAME J. WBDIC, 301 Lime St. JoHet PL Predsednikova mati Sara Delano Roosevelt ki jo kaže slika z njenim sinom, je preminula pred dobrim tednom na svojem posestvu v Hyde Park. N. Y. Ženska bi obhajala svoj 87. rojstni dan 21. septembra. SVETILA PRIPOVEDUJEJO Sonce: Jaz sem luč sveta. Miljone in miljone let že svetim, ogrevam, razsipavam svoj blesk in niti ne vidim, da požiram večni plamen, ki je moje bistvo. Lahko razsipavam. Toda manjša nebesna telesa — zvezdice drugega in tretjega reda — sr pošepetavajo za mojim hrbtom, da nisem več kakor v nekdanjih- dneh, da se polagoma in vidno ohlajam in da so moja milijonletja že šteta. Tako čivkajb in pozabljajo, da imam celo v umirajočem stanju več prvotne sile, več ognja v sebi, nego so ga imele te zvezdice same kdaj v svoji mladosti. Dajalo sem jim svojo svetlobo na posodo in brez c'bresti. V tej svetlobi so spoznale bornost, zato me sovražijo in so mi nevoščljive. To je jasno kakor sonce. Luna: Zakaj trdijo, da lažem? Sonce laže, ker pokriva škodljivo življenje z minljivim bleskom. Jaz pa govorim resnico, da je vse ničevo in minljivo. Jaz sem staro, zapuščeno pokopališče na trdini neba. V" PRIŠEL TUDI V MEHIKO je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, [JA^ stane samo________________________O UC Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikan-skega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- C^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Petek, lft. 1»W>ra 1941 Stran 3 PREDSEDNIK IZGUBIL MATER 1 Frank Lustick ....................................................................15.00 1 Margaret Horvat ............................................................................................30.00 ' 1 Philip Živec .............................................................35.00 ' 3 Frances Trdin ....................................................................................27.00 6 Mary Barle ..........................~..................-..............77.00 8 Anna '(Smajd) Mentzer ..............;........................................75.00 11 John Kurinski (Deceased) ................................................................35.00 11 John Balkovec (Deceased) ................................................................37.00 11 Matthew Balkovec ........................................................27.00 12 Frances Koncar ..........................................;..........15.00 12 Anna Terlep............................................................................................................75.00 I 13 John Kavas, Sr..................................................................................................40.75 13 Stephen Zerdin ...............................................................................11.50 14 Mary Barecevich ............................................29.00 16 Mary Miller, pol..............................................................................................21.00 17 Cecilia Blecich ...................................................................................25.00 Skupaj........................................... $738.00 Izplačali za operacije: 1 Amalia Racic, cert. 5486, Kidney Stones.......... $50.00 1 Anthony Težak, cert. 5284, Gall-Bladder ........ 75.00 1 Margaret Horwat, cert. 6020, Appendix.......... 75.00 Skupaj............................................................................................$200.00 Izplačali za posmrtnine: 3 Anton Kastigar, Sr., cert. 5371-A ...................$250.00 11 . John Kurinski, cert. 5714 .............................. 500.00 11 John Balkovec, cert. 5727-A.....................500.00 Skupaj............................................$1,250.00 FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. Oljna brljivka: V Babilonu, v Egiptu je bila doba mojega sijaja. Plapolala sem tudi na mičnih vrčih Rimljanov. Sijala sem v otroških letih človeštva. Čuvala sem ob sanjajočih novorojencih in sem stregla porodnicam ter bolnikom. Sedaj plavam osamljena v malem oljnem jezeru, nad gladino vode, čakam zvesto, a nihče mi ne privošči pogleda. Moja duša se solzi in neprestano joče. Sveča: V srednjem veku sem res žarela. Sveti Hieronim je priporočal duhovnikom, naj me prižgajo ob belem dnevu, ker govori moj mali ognjeni jezik vedno o veselih stvareh. Odtlej sem prišla precej iz mode. Ljudje so se odvrnili od mene. Mežikam le ob njihovih krstah, da se poslovim od njih, in simboliziram na pragu teme večno luč. Pravijo, da ima moja svetloba le moč ene same sveče. To je res. Toda koliko 'Ruski general Gromov, ki je i>il poveljnik ruske ekspedicije 47 tehnikov, kateri so nedavno prileteli v Zed. države na dveh aeropianih. Kak je bil pravzaprav namen obiaka, se ni objavilo. I Črko V so, kakor znano, proglasili Angleži za znak zmage (Victory) nad Nemčijo* Oprijeli so se je vsi nazijski nasprotniki sirom sveta in prodrla je celo v Mehiko. Gornja slika kaže, kako je nekdo ponoči "arisal to črko na nemiki konzulat v nekem mehiškem mestu. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" duševnm velikanom sem svetila na papir, ko so sedeli pono-j či sami v svojih sobah in pisa-' li! Roko na srce: Kaj se bolj blišči: Dantejeva sveča ali De-kobrojova električna žarnica? Petrolejka: Aii se še spominjaš mene, mojega podstavka, mojega stenja, mojega steklenega cilindra,mojega porcelanskega zaslona mojega z brončeno barvo prevlečenega ogronja, ki je nihalo tiho nad tabo, ko si se komaj zbudil k zavesti? Ali se spominjaš, kako sem ti zla-tila temo zimskih večernih mrakov? Ce si se preveč bal! pravljice o volku, je zadostovalo, da sem se ti nesmehnila s svojim zlatim smehljajem, ih takoj ti je odleglo. Plin: Tu in tam, v pustih skiadi-ščih velemest še svetim kot me- i ,tuljni plamen in razširjam smrtno žalost naokrog. Spominjam na 19. stoletje, na Mussetove pesmi, na Zolajeve romane in tudi na detektivske romane, na morilca, ki beži z rdečo ovratno ruto po ulicah pred biriči. Danes je moj glav-.ni poklic, da pomagam samomorilcem na poti iz enega življenja v drugo. Pretakam se v usta tistih, ki so trudni življenja in obupani, dokler ustnice ne pobledc in se obupanci zbudijo na neznanem bregu. Elektrika: Edison je bil moj oče. Jaz sem ogenj, ki ne gori več, blisk, ki je zašel v ujetništvo in je postal krotek ter neškodljiv, blisk,- ki je zaprt v stekleni ječi, za domačo rabo. Pro-metejevi potomci so prinesli na zemljo svetlobo. In to sem jaz. Boje se samo še xacunov za električno luč. Neon: Pred kinematografi, pred trgovinami diham v brezzrač-nem prostoru steklenih cevi, rdeče, ruqieoo, modro, zeleno in lilasto, neprestano vzplame-nevam in pobliskavam, nekaj tujega je v meni, kakor v futu-ristični kemični svetlobi. Kakor poje že moje ime, sem "najnovejše". Svetim na poti iz 20. stoletja v ena in dvajseto . . . o "NOVAKI" NA ČEŠKEM Nekatera imena so močne razširjena. Tako je Novak ne Češkem skoro najbolj pogost priimek. Že pred 25 leti so si tisti, ki se pišejo Novak, naCe-fckem ustanovili posebno društvo Novakov, katero je zdaj obhajalo svojo 25 letnico. Pri tej priliki so dognali, da je 5000 deklet, ki so se pisale Nor (vak, vzelo v zakon tudi Nava-ke. Podoben klub imajo tudi v Združenih državah severne Amerike vsi tisti, ki se pišejo Smith. To ime je tam najbolj razširjeno. Njihov klub ima nič manj kakor en milijon članov. — Zanimiva oi bila ugo-tpvitev, kateri priimek je med J Slovenci najbolj pogost. Ali morda tudi Novak ? V±/aijc j John Gornik: V Clevelandu sta z br. Rogljem sklicala naj-prvo sestanek gl. odbornikov vseh organizacij, zatem sestanek društvenih^ predsednikov in tajnikov. Vršil se je tudi javen shod, ki je moralno dobro uspel. Ustanovili so doslej eno podružnico in dali tiskati pobotne knjižice za nabiralce prispevkov Zastopniki Narodnih domov, ki so za stvar zainteresirani, mi sli j o ustanoviti vsaj pet podružnic v Clevelandu in deluje se za ustanovitev istih tudi v Girardu,' Lorainu in drugod. Lokalni časopisi jim gredo na roko; kar je , dober pojav. Priporoča, da naj vsaki navzoč piše voditeljem v raznih naselbinah pozive, da se organizirajo za pomoč nesrečnim v domovini. Leo Jurjovec: Kot blagajnik imam za poročati, da sem dosed a j prejel prispevkov v vsoti $102.45 od par strank, katera vsota je naložena v Reliance Federal S. & L. Ass'n. NaroČil je čekovno knjigo in prejel Surety bond za $5,000.00, ki stane $25.00. Želi v kratkem prejeti pobotnice, drugače mu je delo preveč otežkočeno. Od jugoslovanskega konzula v Chicagu je prejel vabilo na udeležbo banketa, ki se vrši v Chicagi dne 3. septembra, za vprid in dobro bit pomožne akcije; istega dne bo govoril iz Londona tudi kralj Peter, general Simovič in drugi. Konvencija ZSZ se vrši prihodnji teden. Na banket, ki se vrši v sredo večer je povabljen jugoslovanski poslanik g. Fotič in želi, da bi bil tudi ta odbor zastopan na istem vsaj potom predsednika in tajnika. Wm. Russ: Zadeva tega odbora je bila v razpravi na seji gl. odbora SSPZ zadnji teden. Ni bilo nikake opozicije proti ti , ustanovi, le proti gotovim zaključkom, a končno je bilo vse delo tega odbora soglasno odobreno in darovalo se je v blagajno slovenske sekcije JPO vsoto $100.00. Frank Wedic: Vse kar spada v moj urad sem v redu prejel. Organizacija Sv. Družine se v vsem strinja z započeto akcijo JPO, slovenske sekcije. Apeliral sem na podružnice in upam, da prispevki ne bodo izostali. Mary Pr island: Hvala tajniku za povabilo na sejo, ki mi je omogočilo, da sem danes v Vaši družbi. Z veseljem se bom odzvala tudi bodočim vabilom, v kolikor mi bo čas dopuščal. Kot ženska vem, da smo me v prvi vrsti poklicane vršiti delo sama-ritanstva, radi tega hočem dela-jti z vsemi močmi za dosego namena tega odbora. Kot predsed-jnica SŽZ imam korespondenco 7 društvi, kot tudi sem že apelirala za zbiranje prispevkov i ustanovitev podružnic. V domači naselbini smo imeli en javen Tri-mesečni račun o izplačanih podporah Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam v mesecu juniju 1941: Dr. tov.; Ime: Vsoto: 3 Joseph Brate, Sr..............................................................................................$25.00 3 Frances Trdin ....................................................................................................28.00 11 Mary Zupancich .........................................................................11.00 11 John Balkovec .......-......................-................................28.00 11 John Klirinški.,.,**-«....................................................................................20.00 12 Barbara Zelko .................................................................30.00 12 Jennie Bambich, pol...................................:..........10.00 12 Genevieve Golobitch..........................................................................15.00 13 Cecelia Dillon .............................................................15.00 16 Mary Miller ............................................................................................................14.00 17 Stefania Blecich .......1................................................................................15.00 17 Cecilija Blecich ..............................................................25.00 Skupaj............................................ $236.00 Izplačali za posmrtnine: . 13 Martin Antolin, cert. 5528-A.......................... $500.00 13 John Spelich, cert. 5193-A.............................. 500.00 ________Skupaj......................................$1,000.00 Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam v mesecu juliju. 1941: Dr.itev.: Ime: Vsoto: 1 Anthony Težak ......................................................$40.00 1 Matthew Gasperich ..............................................................................20.00 1 Anton Nemanich •............................................................................................20.00 1 Martin Govednik .................................................................................10.00 1 - Anton Scinkovec ...................................a..................8.00 1 Agnes Kocjan ........*.................1............................................20.00 3 Prances Trdin ....................................................................................................34.00 6 Rose Kaucic .......................................... ....................20.75 12 Louise Nasenbeny .......................................................15.50 12 Amalia Brozovic ..........................1....................................10.00 12 Barbara Zelko .........,................................................................................25.00 12 Jennie Bambich, pol..................................................................................12.50 12 Mary Gregorich ......................................................................................15.00 12 Mary Plaukar ..................................,............................15.00 13 John Spilak (Deceased) J............................................................15.00 14 Anna B&rcic...........3,..............................................................................58.00 14 Barbara Wracker ............................................................................................15.75 16 Agnes Zunich .........................................................................................30.75 16 Mary Miller ............................................................................................................13.50 17 Cecilija Blecich ..............................................................................20.00 Skupaj.............................................. $418.75 Izplačali za operacije: 13 Theresa Glavach, cert. 7042-J, Appendix........ $100.00 13 John Kavas, Sr., cert. 5664, Rt Hernia.......... 75.00 Skupaj............................................. $175.00 Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam v mesecu avgustu 1941: Dr.itev.: Im«: > Vsoto: 1 Matthew Gasperich ...........................................$25.00 1 Jacob Putz, Jr.............................i.................... 10.00 1 Martin Govednik ............................................. 5.00 1 John Vershaj ..................................;................. 18.00 1 Anton Nemanich ............................................ 16.50 1 Agnes Kocjan................................................... 11.50 1 Frank Skedel ................................................. 48.75 1 Frank Lustick .................................................. 40.00 1 Julia A. Vershay ............................................. 15.00 X Nickolas Vranichar ....................................... 10.75 1 Luba Troha ..................................................... 12.25 1 Matthew Gasperich, pol........................ZIZ v10.00 Paul Keller 4 s * < V 1 C ^ "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Meni kar nič všeč ni, kar se godi z njo. To ni nič kaj samoraslega, zdravega pri tej njeni veselo^ti in zabaveželjnosti. Kakor smeh je iz bolne duše. Kar pa mi liga j a še manj, je to, da se mladi Cresnik vedno bolj suče okrog nje. Kaj pa name rava ta vihra z lepim dekletom? Pravi, da hodi za njo zaradi svčje umetnosti, da jo bo slikal. Ne zaupam malopridnežu; gotovo ni eden "tistih, ki svoje umetnosti se nikoli niso oskrunili, ki je še nikoli niso usužnjili svojim strastem; imam ga za\enega tistih umetnikov,' katerim je njihova umetnost le zvodnica. Takih ljudi je dosti med pesniki, slikarji, glasbeniki in gledališkimi igralci. Umetnik mora varovati svojo umetnost, da ostane čista, kakor duhovnik svojo cerkev, učitelj, svojo šolo, sicer se tudi pregreši v svoji službi. Temu Čresniku kar nič ne verjamem, rla-hoče slikati Liziko samo za to, ker vidi v njej lep model. Večkrat me je sram te nezaupnosti, ker nimam nobenih dokazov za njo. Tedaj si pravim: saj si postal tudi ti že tak žalosten filister, ki se briga za tuje stvari, katere mu prav nič niso mar. Če slika tale Cresnik manjvredne podobe in če ga slučajno hočeš presoje vati, tedaj mu povej to v obraz. Kar pa ta Cresnik počne kot zasebnik, ti ni prav nič mar, kajti nisi njegov prijatelj. Pusti čenče malenkostnim malomeščanom, katerih najljubše in skoraj edino opravilo so čenče, ki morajo imeti majhen hrup, ker v svoji notranjosti ne doživljajo nič velikega. So namreč ljudje, ki postanejo kar otožni, da, ki "bi umrli duševne lakote, če bi ne bilo čenč; zato gredo čez dm in strn za tujimi strastmi, jih željno požirajo in jih, ko se jih nažro, iz&ruKajo zopet iz sebe. Zoprni, pomilovanja vredni ljudje, Hubert, saj ti vendar ne boš —? O, Hubert, če hočeš pošteno misliti sam o sebi, si boš rekel: ljubosumen si. Saj ti ni do Šipčeve Lizike, do Erike ti je, ki jo ta navihanec tudi hoče slikati. Obe deklici hoče imeti na eni podobi. Tako-le mi je orisal to z besedami: v ozadju stoji križ z rdečo lučko, Lizika gre s povešeno glavo in s kangljico za olje v roki proti križu; Erika pa kot moderna mestna gospodična začudena gleda za njo iz polmraka v drevoredu. Podobi pa se bo reklo: Srečanje v gozdu. Niti tajiti ne morem, da ta misel ni pesniška in da je nekaj globokosti v njej. Za slikarja "Vinjenosti" je nekaj tako resnega, da človeka kar osupne. Bila bi lahko dobra slika, ki bi gledalčevo domišljijo podžgala in mu segla v srce. Kaj torej hočeš, Hubert? Kadar se rodi nova, dobra umetnina, ves narod nekaj pridobi. Vendar — ne zaupam mu. Zaupam tudi njegovi umetniški resnobi ne. Če bi bila njegova duša polna ljubezni do novega dela, bi temu Čresniku vendar ne prišla v glavo neumna misel, da na vsak način hoče naslikati tudi Padovko. Tej tršasti metli se je res ponudil, da jo bo naslikal. Seveda je mislil pri tem na svojo zbirko. S svojim prijaznim, omamljivim glasom mi je rekel, da mu bo v veliko zabavo, če bo slikal dobro gospo Padovko v "njeni delavni obleki", da bo pa res veselo, bo že on poskrbel. Draga gospa Padov-ka gotovo tu in tam rada izpije kozarček žganja; no, tega ji bo že dal. Poleg tega pa ji bo še plačal za vsako uro. Padovka je naprej poslušala, da je povedal, nato pa je bruhnilo iz nje. Nenadoma se ji je od smeha tako zaletelo, da je bil slikar od glave do nog ves popljuvan in da je ozlovoljen odšel domov, ker se je hotel umiti in preobleči. Zaradi slabega vedenja sem Padovko moral ošteti; zvečer pa sem ji dal klobaso v dar. Pomlad je za krepostno vedenje in resnobno ponašanje nevaren čas. Le poglej si našega dobrega prijatelja Boltežarja. Po dolini hodi kakor utelešena samozavest; ie eden tistih ljudi, ki vse krote; svojo okolico, svojo usodo in samega sebe. Ce tak mož skoči čez plot, je to ravno-tako žalostno, kakor če se ti zveriži tisoč let stara knjiga, ki je vezana v svinjsko usnje. Boltežar je imel spočetka slikarja na sumu radi deklet pri "Grozdu"; ko pa je videl, da se zanima mladi Cresnik bolj za Šipčevo Liziko in učiteljico Eriko, se je veselo oddahnil in rekel: mladi Cresnik je vendarle brhek fant. Nato pa ga je zadela nesreča, lim — moj Tim — se je napotil snubit k "Grozdu". Tim je bil vedno predrzen pored-než, kaj takega pa le nisem pričakoval od njega. Tim ima večino dni v tednu po dve uri "prosto". Pri moji hiši ni nikoli toliko dela, da bi branil svojemu služabniku, naj ne bo za dve uri na dan svoj lastni gospod. Boltežar mi je to ljudomilost silno zameril. "Dobre.navade kvarite," me je pckaral "kam pa bomo prišli, če bo vsak, ki je tu v službi, imel dve uri na dan prostega Ča sa?" Rekel sem mu, da bi se potem ta naša stara zemlja še vseeno čisto zadovoljna vrtela okrog sonca; mi vsi skupaj se le nikar ne domišljujmo, da so naše zadeve za vesoljstvo tako važne. Boltežar je zarenčal: če se več ne razumeva, potem je najbolje, da greva zopet narazen. In res ga cel teden ni bilo več blizu. Medtem pa sem jaz poklical k sebi Tima in sem terjal odgovor od njega zaradi njegovih obiskov pri "Grozdu". Hekel sem mu, da v svojem prostem času gre kamor hoče, toda previden naj bo; da so mi povedali, da se vrti okrog ene obeh dvojčic pri "Grozdu", kar pa ver dar res nič ni zanj. "Kako to, milostljivi gospod, dovolite, da vas vprašam, kako, da to nič zame ni?" "Poslušaj me, Tim, saj veš, da ti dobro hočem: poglej, dekleti pri "Grozdu"' bosta vendar hoteli moža, ki bo imel nekaj premoženja —" KAKO ZORIJO JABOLKA lA^Mi-ymiiMiiais^Bi - * < Mf Mt l'1 - At ;..'.» >1 • M-Mi/ MS M* MJ A-\S)• S /mVJ>\S '.ASMS MSMSMS Ml.M, Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois . ' »'.-i »■ ■■ * ' 7 »Vi »v ' »V/ t\"f »v i H'V »v y zadnjih letih so izdelali nove postopke za hranitev sadja, hladilne prostore * primerno ventilacijo, zlaganje v umetno sestavljeni atmosferi, uporabo pripomočkov za uničevanje bakterij in celo zaledenitev. Tako so trpežnost marsikakšne domaČe vrste zelo podaljšali, da bi jo pa mogli še bolj, so morali proučevati vzroke, , ki vodijo do tega, da se sadje kvari. Tu so mnogo dela opravili posebno'angleški biologi in živilski kemiki. Najvažnejši razčlenjevalm proces mesnatega sadja je dihanje, ki ga moremo po novih raziskovanih deliti v dva dela. Prvi traja do dozoritve, ko dihanje stalno nazaduje. V drugi dobi narašča dihanje od neke najnižje točke do popolnega razkroja sadeža. Vprašanje je bilo, kje je iskati vzroke te dihalne krivulje. Pot do rešitve tega vprašanja sta pokazali dve znant dejstvi. Stara kmečka izkušnja je trdila vedno, da. dveh sadnih vrst, od katerih dozori ena dosti prej za jed nego druga, ne smeš hraniti drugo poleg ciruge v istem prostoru. Vrsta, ki prej dozori, poznejšo nekako okuži in jo pripravi istota-ko do hitrejše dozoritve. Angleški biologi so v zadnjem času opazovali, da se vzklitje krompirja zelo zadrži, če hranimo krompir in - jabolka v istem prostoru. Menili so, da bo vzrok v nekem plinu, ki ga proizvaja zrelo sadje in ima močan fiziološki učinek na drugo sadje. Z eksperimentom so dokazali da ima zrak, ki so ga napeljali preko zrelega sadja in potem s cevmi preko nedozorelega,' za posledico močno povečanje dihanja pri nezrelem sadju in pospešitev dofeoritve. Plin, ki to pospešuje, pa je etilčn, ki so ga že da- lje časa uporabljali za umetno dozoritev sadja. Ta plin lie pospešuje samo dihanja, temveč tudi spremembe okusa v ugodno smer, barve od zelenkaste proti rumenkasti in kon-zistenco od trde proti mehki in sočni. Ukrepi, ki so možni na podlagi teh spoznanj proti prehitremu razpadu sadja, so za sedaj še omejeni. Uspehi s pomočjo hlajenja in zaledenitve temeljijo na zadržavanju življenjskega procesa po nizki temperaturi. Važno je, da se nakopičeno sadje stalno zrači, ker to odpravlja etilen, ki pospešuje spet popolno dozoritev. Potrebno je nadalje, da se različne sadne vrste hranijo v različnih prostorih ki morajo biti dobro zavarovani zoper etilni plin, kajti že najmanjše količine etilena, ki ie v rijem, imajo velike biološke učinke. Nastajanja etilena v sadju samem danes ne moremo še neposredno zadrževati, ker še ne vemo, kako se tvori v mesnatem sadju. . Ko bodo* rešili ta problem, tedaj bomo lahko dosegli še vse večje uspehe v prizadevanju, da bi mogli sadne vrste hraniti čim del j časa. J. M. Trunk i — Nad 100,000 Slovencev, največ starčkov in stark so izgnali naziji iz Slovenije v Srbijo. Ti reveži so brez vsakih sredstev. Pomagajmo jim s prispevki ! Amerikanski Slovenec sprejema prispevke v ta namen m jih bo izročil odboru Jugoslovanske pomožne organizacije. Listen to * PHANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:50 to 2:30 P.M. STATION WHIP, 1480 kilocycles 4 (Vint Station