1213 Št. — 4. lctO« - Poštnina pavSalirana. Današnja Številka velja 2*— K V Ljubljani, ' -trtek 8. septembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS H Mesečno 40 K. Letno 480 K. i. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi e enostolpna mm vrsta za takrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAVi. M £ Uredništvo: \Volfova ulica 1/1. Telefon 300 ■ ■ Uprava: ‘«?n trg 8.____ Telefon 44. se ne vračajo, -iložiti znamko v, c/ Minister dr, Spaho o ljubil, velesejmu. > , LASKAVO PRIZNANJE MINISTRA DR. MEHMED SPAHE. Zagreb", 7. sept. (Izv.) Minister Ifrgovine in industrije dr. Spaho se je izjavil o ljubljanskem velesejmu nabrani uredniku »Jutranjega lista« sledeče: »Iz ljubljanskega velesejma »em onesel najlepše utlse. .Vidim, da n tamoinja industrija zelo napredoval* In ugodno sem bil inzenaden, ko fem Odnesel najlepše utise. Vidim da metov, o katerih nisem niti vedel, da se pri nas izdelujejo. Nadejam se, da bo uspeh tega velesejma velik, kakor sem že sedaj izprevldel iz razgovora z nekaterimi razstavljalci. »Nadalje je g. minister tudi omenil, da atentat, o kojem se je pisalo, da Je bil pri^ pravljen, sigurno ni bil namenjen njegovi osebi. Položaj v Zapadni Madiarikl. NOTA1 ENTENTE. - SE VEDNO BOJU 'J' Budimpešta, 6„ sept. Madžarski korespondenčni urad poroča iz Subo-W(: Pri Rabahusesu ujetih' 15 avstrijskih orožnikov so danes odvedli 'JT Innersdorf, da bi jih izmenjali za Sapnika v Konigsdorfu Horvata. — rrillo je tudi okoli 200 vstašev, ki so [inhtevali, da se za avstrijske orožnike 'izmenjajo tudi v Veliki ujeti vstaši. Ker so Avstrijci to odklonili in ker tudi intervencija enientniE čast-jpflcov ostala brezuspešna, vstaši izmenjave niso potrdili, nakar so odvedli orožnike v St. Gotthard. — Priba Dunajskega korespondenčnega da: Vsebina tega madžarskega po-ila dokazuje zadostno, da res ob-ptoji razmerje med oficijelno madžar-politiko in našimi vstaši.) Mattersdorf, 7. sept. Nocoj opol-j« okoli 70 z ročnimi granatami I« puškami oboroženih madžarskih pstaSev napadlo obmejno orožniško postajo r Zagersdorfu južno od Za-Iccnega. V boju so imeli Avstrijci Itnega mrtvega, enega težko ranje-bega in tri lahko ranjene. Vstaši so Ujeli 26 orožnikov, Jim zavezali oči in Jih odpeljali proti Sopronju, jim vzeli m on ture, orožje in denar ter jih odvedli zopet proti Zagersdorfu. Praga, 6. sept. »Prager Presse* jbpozarja na dvolično vlogo madžarske vlade glede Zapadne Ogrske, ki »benem operira s tolpami in diplomat-ikimi akcijami, »Narodni Politika« Opozarja javnost na dogodke na Mad-larskem in na karlistično akcijo. Delo madžarske vlade pomen ja kršitev trianonske pogodbe. Budimpešta, 6. sept. Madžarski 1tor. urad poroča: Budimpeštanski zastopniki ententnih držav so po naročilu pariške poslaniške konference iz-tročili danes ministru zunanjih postov grofu Banffyju noto, v kateri stoji ■ned dr.: Dasi je madžarska vlada po-Bovno izjavila, da hoče izpolniti obveznosti, katere ji nalaga trianonska mirovna pogodba, se vendar po dosedanjem postopanju Madžarske v Mpadno-madžarskem vprašanju ne da dvomiti, da bi se Madžarska rada odtegnila izročitvi omenjenega ozem- Ž. Navzlic svarilom entente so mad-rske oblasti trpele, da je stopil Friedrich na tla Zapadno Madžarsko fal •« postavil na čelo gibanju, ki je naperjeno zoper izvedbo mirovne po godbe. Trpele so, da so se on, in voditelji različnih iredentskih društev, Ststniki in civilisti, ki so vsi tuji na astmi ju, ki se mora izročiti in o katerih povratnih namerah ni dvoma, ■spotili na to ozemlje. Z ozirom na ta tttjatvs pripisujejo zastopniki združe-aih velesil po pravici odgovornost madžarski vladi za dogodke, ki se afode pred ali po izročitvi Zapadne Madžarske. Nota dalje opozarja na to, ds se je Izpraznitev Basanje ne g'cde us težkoče v glavnem izvedla. Posla-■iiks konferenca se zaveda, da je še mnogo vprašanj, ki se bodo morala rešiti po izvedbi teritorijalnih odločb mirovne pogodbe. Toda dokler se te določbe popolnoma ne izvedejo, je JtOtlSD&ks konferenca prisiljena, od- klanjati proučevanje Želja, ki jili je predložila madžarska vlada. Zavezniki upajo, da bo madžarska vlada z ozirom na težke okoliščine dovolj močna, da prisili vsakega k natančnemu izvajanju mirovne pogodbe, ker so prepričani, da je obstoj madžarskega naroda odvisen od izpolnje( anja dolžnosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. Dunaj, 7, sept. Uradno se objav, lja: V odseku Bruck-Wiener Neu- atadt razen že omenjenega vpada na orožniško postajo v Zaggersdorfu nič novega. V odseku V Kirchschlag položaj n^zpremenjen. Prostovoljci stoje v splošnem ob meji in sicer deloma na eni, deloma na drugi strani nižje-avstrijske meje. V okolici Bernsteina se klatijo močne tolpe, ki se zgoščujejo na črti Pilgersdorf-Stein-bruch-Malten-Bernstein. V odseku pri Hartbergu se zbirajo tolpe južno od Obcrwarta. Dunaj, 7. sept. (Izv.") Nocoj ob polnoči je napadla okoli co mož bro-ječa, dobro oborožena madžarska tolpa, ki se je pod vodstvom lastnikov pripeljala na treh tovornih avtomobilih, orožniško postajo Sagersord. Napadalci, ki so bili v posesti ročnih granat in strojnic, so otvorili najprvo ogenj z ročnimi granatami. Avstrijska orožniška posadka se je obupno branila, vendar je podlegla več kot trikratni premoči, postbno ker so Madžari dobivali neprestano ojačen ja, Po večyrnem boju se je moralo Strohecker-jevim« aktom, podpisanim od nemškega trg. Izvedenca, v katerem je predvideno nemško gospodarsko vrinjenje v Italijo. Vsi listi so začeli po svoje obdelovati to zadevo. Ncm-Ski poslanik je poslal »Agenciji Stefani« odločen dementi. Vse kaže, da so tndi listi sami vpleteni v to zadevo. ako je na njej kaj resnice, časni-I karji so zahtevali »'d pristojnih oblasti ■ razjašnjenjev tej s^devi. odklanjajo * tozadevno vso odgovornost. DELO RAZOR OŽIT VENE KOMISIJE. Ženeva, 6. sept. Na poslednji seji razorbžilvene komisije zveze narodov, je britanski delegat, kateremu je bila poverjena sestava splošnih razmotrivanj, ki naj bi tvorila uvod za poročilo Nčblemaira, predložil be-preilo veliko število j sedilo tega uvoda, kjer se zlasti zatrjuje, da je razorožitev Nemčije izvršena povoljno. Nadalje se skicira program washingionske konference, uri čemer se označuje kot glavna r.n-!oga konference omejitev vojnih priprav na morju in naglasa, da se razorožitev tiče zlasti Zedinjenih držav, Velike Britanije in Japonske. Trditve in namere britanskega delegata v tem ekspozeju šo imele za posledico mnogo pridržkov zlasti s strani delegatov Vivianija, Brantinga, Schanzerjn, Oudegesta, iansena. NoMemaira in Jouveauksa. Sestavilo se je novo besedilo, ki uvaiuje te pridržke zlasti pridržke francoskega delegata. BOUŠEV1ŠKE METODE. , r Nauen. 6. sept. Po vesteh iz Rusije se nahaja med onimi 72 ustreljenimi osebami, ki so bile usmrčene te dni v Petrogradu radi pwtlhol;ševiškc ?u- rote, tudi več znanih učenjakov In po litlkov, med njimi znani geograf Tagan zev, znani jurist Lazarcčki} in senator Manušin, bivši pravosodni minister še nekaj drugih znanih osebnosti. I« - 1 BORZNA POROČILA. Zagreb, 7. sept. Dunaj 15.85 do' 16.05, Berlin 209—210. Budimpešta 210—220, Italija (izplačilo) 840—850, ček 840—842, London izplačilo 723, Ne\vyork kabel 191. Newyork če a 194—195, Pari)! izplačilo 1490—1500. Praga 240 247, Švica 3300. Valute^ Dolarji 192—193, avstrijske krone 1» do 18, rublji 20— 22, angleški funti 715—720, napolcondori 650—608, nemške tnarko 208—209.50, Ital. lire 830—835. Dunaj, 7. sept. Devize. Amsterdam 38.150—38.250, Zagreb 628 do 632, Beograd 2507-2525, Berlin 1312 do 1318, Budimpešta 296.50—299 50. BukarcSta 1310—1320. London 44h0 do 4180. Milan 5180—5200, Newyork 1300—1304, Pariz 9130-9170. Prag. 1492—1498, Soiija 922.50 — 932.50 Varšava 28.58—3050, Curih 20 77-do 20.825. Valute. Ameriški dolarji 1187—1191, nemške marke 1303 du 1309, angleški funti 4430- 4450, francoski franki 9080—9120, holandski goldinarji 37.750—37.850, italijanske lire 5160—5190, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 2497—2517, romunski leji 1309—1319, švicarski franki 20.550—20.600, češkoslovaške krone 14S7—1493, madžarske krone 350 do 353 Curih, 7. septembra. Berlin 6.27, Holandija 185.50, Newyork 587, London 21.79, Pariz 44.80, Milan 25.40, Bruselj 44, Kodanj 101.25, Stockholm 125.50. Kristijanija 76.50, Madrid 76.10, Buenos Aires 175, Praga 7.05, Varšava 0.17, Zagreb 3. Budinipeita 6.42, Dunaj 0.62. Ljubljanski velesejm. M noj in taijrai. Na ljubljanskem semnju vidimo le Imena podjetnikov oziroma lastnikov podjetij, ne pa imen onih sto in tisočerih delavcev, ki so napravili vse te mnogoštevilne stvari. Poučen opazovalec bi presojal tudi uspeh našega semnja temu primemo in sklepal, da pride uspeh le v korit' lastniku, ne pa delavcu. Opozorilo se je 2e dovolj, kako zmotno je tako naziranje. Dasi je gotovo, da ga bo vsak prevdaren človek odklanjal, naj vendar opozorimo na nekatere stvari, ki nam o priliki semnja posebno silijo v razgovor. Mislimo namreč naše izseljeniško vprašanje, ono rak-rano našega narodnega obstoja, ki nam je pred vojno povzročala največ skrbi, ki je bila dejansko od vseh nadlog, ki so nas trle, najhujša. Danes je sicer radi vzrokov, ki leže izven nas, izseljevanje za enkrat bistveno omejeno, toda vprašanje s tem ni rešeno. In kakor stoje stvari danes, moramo biti pripravljeni, da stopi ob priliki spremembe gotovih vnanjih člnl-teljev, z vso težo zopet do nas. Izseljevanje se vrši Iz dežel, ki nudijo premalo zaslužka, premalo možnosti gmotnega obstanka, v dežele, ki bnajo teh gospodarskih predpogojev v preobilni množini na razpolago. Slovenija — in večina hrvaških pokrajin — je bila pred vojno takorekoč kolonija nemške Industrije; kupovali smo nemško oz. avstrijsko-nemške izdelke in ne le da so imele proizvajalne nemške dežele pri tem dobiček v proizvajanju, namreč so one zaposlovale obilo delavstva na domačih tleh, dočlm je moralo naše za zaslužkom z rodnih tal. Kar pa je bilo industrijskih podjetij na naši zemlji, so bila po večini v rokah nemških podjetnikov, ki so dosledno zaposlovali tujerodni živelj, osoblto za tehnično važnejša dela. Ne le torej, da so Nemci »vole delavne moči ohranili doma. po-liljali so jih celo na dobičkanosnejša in udobnejša mesta k nam, dočlm so morali naši ljudje na tuje In borneje živeti bodisi doma ko v tujini. Danes stojimo pred prevažnim vprašanjem: Ali bomo mogli svojo gospodarsko vlogo v Jugoslaviji tako uravnati, da bomo zaposlili vse one ljudi, katerim rodna gruda ne daje zaslužka doma. Tudi ako vpelje naša agrikultura, naša živinoreja najracijonalnejše metode proizvajanja, ne bo mogla prercditi onega previška, ki ga izkazuje razmerje med porajanjem in odnimanjem pri nas. Treba mu je dati posla in možnosti na drug način, ako ga ne mislimo fatalistično pustiti v tujino. Te življenske pogoje pa mu more dati le obrt oz. industrija in sicer bodisi ona, ki si ustanovi na slovenskih tleh, ali pa ona po ostali Jugoslaviji. Ako se obnese v polni meri letošnji semenj, ako se povečajo naročila in vsled porabe proizvodnja, bomo lahko zaposlili čim več delavnih moči in jih d)varovali pred izseljevanjem. Tako se tedaj na tej gospodarski prireditvi in na sličnih, ki Ji bodo sledile v bodoče, rešuje naš najaktualnejši problem, ki nam je v preteklosti odvzel premnoge tisoče najboljših moči. Da bi se rešil ugodno! Zaščita Industrijske Svojloe ea Velesejmu. Kakor že objavljeno |e ministrstvo trgovine iu Industrije priznalo Ljubljanskemu Velikemu Semnju značaj razstave v smislu tl60 Uredbe o Zaščiti Industrijske Svojine, sled tega uživajo predmeti Industrijske svojine, razstavljeni na Velesejmu, pravico prvenstva po §9 90. 107 ln 113 Uredbe o Zaščiti Industrijske Svojino in to od tre-notka, ko se razstavijo, pod pogojom, da se najpozneje v treh mesecih po zatvorltvl Velesejma pravilno prijavilo Upravi za Zaščito Industrijske Svollne v Beogradu. Vsaki taki prijavi za Zaščito Industrijske Svojine le treba poleg splošno predpisanih prilog priložiti tudi potrdilo, ki ga Izda Uprava (Urad) Ljubljanskega Velikega Semnja o tem: 1. da Je predmet, kolega zaščita se zahteva, istoveten z razstavljenim predmetom. pri vzorcu, modelu in žigu, pa tudi o tem za kojo vrsto blaga Je bil predmet razstavljen. 3. kojega dne jn v kojem trenutku da Je bil predmet razstavljen. 3. kojega dne, da Je bila razstava zaključena. Podrobnejša določila so razvidna Iz Naredbe o Izvršitvi Uredbe za Zaščito Industrijske Svojine, prijavljene v Uradnem listu it 1. od 5. januarja 1921, §5 94 do 99. Modo za gospode, ki jo vidimo na ljubljanskem velesejmu, nam pokaže v svojih najrazličnejših panogah v izbranem okusu gotovo specialna trgovina moške mode L Kette, Ljubljana. Izpopolnjuje Jo umestna i reklama >Kako se naj oblečem«, ki nam podaja vsa potrebna praktična navodila za najokusnejšo opremo gospodov. Oori omenjena tvrdka Je to s svojo razstavo na ljubljanskem velesejmu tudi pokazala in s tem iznenadija vse obiskovalce. — Puškama v Kranju. Po Izpraznitvi Koroške Je bila prisiljena tudi cvetoča Industrie v Borovljah Izseliti se Iz dotedanjega bivališča. Svoje novo zavetišče Je našla v Kranju na Oorenjskem, kjer se Je organizirala v začetku letošnjega leta v obliki zadruge z. oz. Tovarniško podietje je opremljeno v popotnem obsegu za izdelovanje vsakovrstnih lovskih pušk In razpolaga s najmodernejšimi stroji na električni pogon. Popravila se Izvršujejo strokovnjaško ter se računajo po zamudi časa nainižje. — Ljubljanskega sejma se udeleži Puškama s svojimi prvovrstnimi izdelki pušk raznih sistemov, munldle. revolverjev, pištol In raznih lovskih potrebščin. Priporočamo lo kot prvovrstno tvornlco te stroke v Jugoslaviji, cenjenim Interesentom. Paviljon F št 105. Cenike pošilja na zahtevo, i ZBIRKA INFORMACIJSKEGA MATERIJ AL A. »Balkan«, del družba za mednarodne transporte se je pod vtisom uspelosti ljubljanskega velesejma odločila, zbrati naslove ln opise podjetij razstavtjalcev, zlasti njihovih specijalnlh strok, s namenom, obdržati ta podjetja v trajni evidenci. Iz vsega zunanjega trgovskega sveta prihalajo namreč dnevno poizvedbe po naslovih tuzemskih interesentov za različno blago. Razen tega se pa že od nekdaj obračajo razni trgovci južnejših krajev naše države na »Balkan« s prošnjami za naslove dobaviteljev blaga, katero rabijo. Taki seznami tvrdk, katere bo »Balkan« sestavil, bodo na vpogled interesentom pri vseh njegovih poslovnicah, kakor v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Rakeku, Trstu in na Dunaju, kar bo z ozirom na trgovske stike važnega pomena. Vsled tega se vljudno naprošajo vsi razstavljale! ljubljanskega velesejma, da podajo v paviljonu »Balkan« na sejmskem prostoru v pisani ali tiskani obliki opise svojih podjetij in proizvodov. Izdelovanje šolskih zvezkov Je bilo nedavno še v rokah nemške Industrije. Po preobratu se Je lotila izdelovanja Učiteljska tiskarna v Ljubljani, katera Je svoj obrat v kratkem času tako povzdignila, da preskrbuje s svojimi Irdetkt ljudske'ln srednje šole cele Jugoslavije. Nični proizvodi so solidno izdelani, vsebujejo dober papir in ovitek in so vsled izbornosti povsod priljubljeni. Priporočamo to tvrdko vsem Interesentom In to tembolj ker so cene Izdelkov lako ugodne. Kolinska tovarna kavlnlh primesi trgovsko delniško podjetie Je Iztožilo na Llubljan-skem velesejmu v paviljonu Q štev. 190 svoje Izdelke v veliko impozantno piramido. — Kolinska cikorija se kof tzvrstna kavna primes vsem gospodinlam najbolj priporoča. — Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Kolinske kavne primesi. Pronočovanje tujcev. Oni najemniki v katerih stanovanjih ostanelp Jujcl deU časa kot Je na stanovanjskih listih označeno se naprošajo, da eventualno podaljšanje takoj Javijo stanovanjskemu uradu velesejma. Le na ta način bo mogoče preprečiti, da se tujcem ne bo nakazovalo prenočišč, ki so te naprej zasedena. ’+ Taksa na čehoslovaško steklo. Po izjavi našega praškega generalnega konzulata, bo na uvoženo steklo Iz Cehoslovnške treba plačati takso, ki bo dosegala štiri odstotke fakturne vrednosti blaga. To pa samo na luksuzno blago, dočlm le drugo steklo (šipe In ogledala) prosto vsake uvozno oziroma Izvozne prlstolblne. + Italijanski kapital v Galiciji. Italijanski kapital se Je začel usiljevatl tudi v Oa-llcljo. UdruŽenJe »Petroll d’Italija«, ki Je prevrtalo že celo Albanlio, Je začelo Izkoriščati petrolejski teritorij Galicije. + Tvorniiko podjetje Ivan Seunlg. Tacen pod šmarnogoro, le pričelo z zgradbo še ene nove tvornice lesenih žebljev, ki bode največja te stroke v Jugoslaviji. + Olertalna licitacija za nakup 60 vagonov krušne pšenične moke 80 odstotkov ali 75 vagonov pšenice po 10 ton se bo vršila dne 10. septembra 1921 ob 11. uri dopoldne v Intendanturl Dravske dlvlzllske oblasti v Liubliani. Sprejemajo se tudi ponudbe manjše količine. Kavcijo 10 odstotkov Je položiti pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani ali pri riajbllžji komandi, ki Ima blagajno. Pogoji so na vpogled pri imenovani divizijski oblasti Več na magistrata! uradni deski. DR. OTOKAR RYBAR: Dl. Žerjav odi ustavi V članka, objavljenem pod naslovom: »Ne kršite ustave!« najprej v »Slov. Narodu« in potem v »Jugoslaviji«, sem dokazoval, da je »začasni zakon o dvanajstinah«, ki Je bil. brez pristanka parlamenta sklenjen v min. svetu in objavljen žele po proelaSenju vidovdanske ustave, protiustaven ln zato neveljaven. Grajal sem tako postopanje tem bolj, ker je vlada s tem »Začasnim zakonom« samovoljno in samolastno odpravila plačilne naloge v davčnem postopanju, uredila obveščanje davkoplačevalcev na ta način, da bpdp isti morali tekom 15 dni romati v davčne urade in tam prositi, da se jim naznani visokost odmerjenega davka in naposled tudi pritožbeni rok skrajšala od 30 n* 15 dni. Stvarnega odgovora na tiiojo kritiko ni bilo, pač pa je »Jutro« kar v dveh člankih mene obsipalo z osebnimi napadi ter prišlo do zaključka, da govori iz mene — histerija. Ta nedostojni način polemike dokazuje le, da so bili gospodje pri »Jutru« v največji zadregi za stvarne argumente. Kako pa so bile moje opazke opravičene, se vidi iz tega, da so se ravno te dni na poziv trgovske in obrtne zbornice, katere predstaviteljem menda »Jutro« vendar ne bo hotelo očitati histerijo ali pa politično »malkontcntstvo«, zbrali številni zastopniki trgovskega in obrtnega stanu ljubljanskega in da so sklenili storiti najenergičnejše korake proti temu najnovejšemu atentatu na potrpežljivost naših davčnih obvezancev. To pa je bilo že zelo neprijetno; to se ni več dalo odpraviti s plitvimi osebnimi napadi. Tu se je moralo že nekaj bolj tehtnega povedati. Sam podpredsednik »zakonodajnega odbora« (prava SHS špecijallteta, ki je sicer ne pozna nobena moderna ustava!), g. dr. Žerjav, je zagrabil svoj težki buzdovan ln je prijahal na junaški mejdan. In prav po primeru starih junakov, ki so pred začetkom krvavega dvoboja skušali nasprotnika še z osebnimi žalitvami ponižati, je tudi g. dr. 2erjav skušal takoj na začetku svojega avtoritativnega pojasnila v »Jutru« od 1.1. m. mojo kritiko v očeh svojih somišljenikov spraviti ob vsako veljavo s tem, da jo je označil kot »okrožnico predsednika NSS, g, dr. Ry-bara«. Ta opazka je značilna tm vse mišljenje ln čustvovanje g. dr. 2erjava. On s! ne more predstavljati, da more človek z javnim nastopom zasledovati kaj druze-ga nego zgolj strankarski Interes. V tem pa — naj mi bo dovoljeno to tukaj po-vdarjati — tiči ravno velikanska razlika med javnim delovanjem g. dr. Žerjava In mojem: on postavlja strankarski Interes nad vse druge ln se v dosego strankarskih interesov poslužuje vsakega sredstva; jaz pa podrejam vse druge interese narodnemu in aem zato v Trstu vztrajno pobijal 'n odbijal vsaka strankarstvo in se tudi v Jugoslaviji nisem hotel, na očlto svojo osebno škodo ln vkljub opetovanim vabilom pridružiti veliki demokratski stranki (v kateri sem sicer Imel mnogo starih in dragih osebnih prijateljev), ker sem bil ln sem prepričanja, da je njeno delovanje v očito škodo našega naroda v Jugoslaviji ln tudi v nesrečni moji primorski domovini. In o tem so danes prepričani tudi vsi razsodnejši pristaši vaše lastne stranke, ki jo le radi tega nočejo zapustiti, ker jih vežejo na njo dragi spomini na tiste čase, ko jo je vodil tako Idealno misleč in tako kristalno čist značaj, kakor le dr. Ivan Tavčar. Da je g. dr. Žerjav” vsako sredstvo dobro, ie pokazal tndl s svojo zbadljivko o »okrožnici predsednika NSS«. Pred vsem namreč sem Jaz dotlčni Članek po- »Slov. Narodu« in drugič ve g. dr. Žerjav jako dobro, da nisem jaz predsednik NSS, temveč da je to g. Ivan Deržič. S tem nikakor nočem prikrivati svojih simpatij za NSS, odklanjam pa častne naslove, ki mi ne pripadajo. Sicer pa se je g. dr. Žerjav iz poteka goriomenjenega zborovanja trgovskih in obrtnih davčnih obvezancev lahko uveril, da mu tudi ta lahkota, s katero on resnico — korigira, nič ne pomaga. V svojem članku podaja potem g. podpredsednik zakonodajnega odbora avtentično interpretacijo ČL 130 vidovdanske ustave, ki naj dokazuje, da spadajo tudi nazajdatiranl začasni zakoni pod to določbo, ki ohranja veljavnost vsem do 28. junija t. L, izdanim začasnim zakonom in uredbam. G. dr. 2erjav nam pripoveduje tu o nekem kuloar-skem barantanju med vladnimi strankami in vlado, ki si je hotela tudi za bodočnost zavarovati možnost izdajanja začasnih zakonov brez parlamenta; pripoveduje kako so namreč nekateri bolj pošteno in ustavno misleči poslanci imeli tehtne pomisleke proti tej zahtevi, kako je pa potem vlada z bistroumnim razlikovanjem med »izdanimi« in »obna-rodovanlmi« zakoni znala potolažiti tudi te tankočutne zakonodajalce in srečno dosegla, kar je hoteia, da nas sme namreč tudi v naprej osrečevati s »koristnimi« začasnimi zakoni, ako je le tako previdna, da jih nazaj datira na 27. junija t. 1. Predno se lotim formeine strani tega vprašanja, naj mi bo dovoljeno vprašati, ali se zdi g. dr. 2erjavu iz demokratskega (prosim ne: demokratsko-strankar-skega!) in ustavnega stališča prav, da ministri brez parlamenta izdajajo zakone. Za me Je to absolutizem, oziroma še huje nego absolutizem, kajti tudi absolutni vladar je bil prisiljen kolftor toliko vpoštevatl javno mnenje ln sičer Javno mnenje vseh slojev, dočim se strankam ski minister ozira le na želje svoje stranke, ki so mnogokrat v očitem protislovju s splošnimi narodnimi interesi. Sicer pa sem danes v srečnem položaju, da se lahko sklicujem na sodbo o tem ministerijalnem zakonodavstvu, kateri menda tudi g. dr. Žerjav ne bo očital histerično malkontent.-tvo. O neki nameravani ministerjalni taki absolutistični uredbi čitam ravno danes to-le kritiko: »Smo sedaj v ustavni državi in ne gre, da bi kdorkoli (ali ste slišali g. podpredsednik zakonodajnega odbora?) izdajal me-, ni nič, tebi nič zakone, ki bi najtežje prizadeli vinogradništvo, industrijo. številen trgovski in obrtni stan, ves tujski promet, pa tudi konsumenta ne bi ravno ustregel. Vršila so se protestna zborovanja v n e -katerih krajih naše države. Pri nas se Je tudi že protestiralo proti enostranski n a r e d b L« AH znate, kdo je ta ostri protest napisal? To berete v »Slov. Narodu« od 6. t. m., v tistem »Narodu«, kateremu se menda ne more očitati, da je premalo vnet za vse to, kar nam Iz Beograda prihaja. In zakaj naenkrat ta huda opozicija, ta ogorčeni protest? Vse to le zato, ker je ministor zdravja mnenja, da bi bilo za jugoslovanske državljane bolje, ako ob sobotah in nedeljah ne bi popivali po zakajenih krčmah in zapravljali svo»e zdravje, ter Je zato prišel na groteskno idejo, da kar brez parlamenta, kakor ruski car Peter Veliki, jednostavno na ta dva dni zapre vse gostilne. Vidite, g. dr. žerjav, dokler Vi našim slovenskim lojakom 1c teoretično razkladate in hvalite dobrote naše ustave in oentralizma, do tedaj so naši Slovenci, ki se ne bavijo radi z državno-pravnlml vprašanji, navdušeni za to našo »najmodernejšo, najnaprednejšo« ustavo. ko se pa g. ministri neženirano poslužujejo pravic, ki jih po Vaši razlagi na podlngi te ustave baje Imajo (po mo# ne!) in brez parlamenta uvajajo alban- ske metode v naše davčno postopanje ali pa priljubljene gostilne ob sobotah in nedeljah zapirajo, potem se neha »die Oe-mlitlichkeit«, potem se neha navdušenje za tako razlago ustave, potem zakličejo z menoj: Ne kršite ustave! In prav imajo, kajti ministerijalno zakonodajstvo je nedemokratsko, je protiustavno. No g. dr. Žerjav se sklicuje na zakulisna paktiranja med vlado ln dvema največjima kluboma, iz katerih bi po njegovem mnenju izhajalo, da se ima pod izrazom »izdani« zakoni razumeti take zakone, ki so sicer vže podpisani a niso še objavljenL »Izdani« zakoni so torej tisti, ki niso še izianL Moram odkritosrčno priznati, da ta pravniške finese ne razumem. Pa to tudi ni nikaka finesa; to je nedostojna igra z najsvetejšimi narodnimi pravicami, igra, s katero se hoče narod isti dan, ko a« mu daje ustava, spraviti ob najvažnejša ustavne pravice. Zastonj iščem v vsaj pravni vedi po tej razliki mod »Izdanimi« in »obnarodovanimi « zakoni. Pb vseh ustavah postane zakonska osnova veljaven zakon šele z razglasitvijo v za to po ustavi določenem zakonskem listu. Razglasitev je torej konstituiven element veljavnega zakona: pred razglasitvijo se sploh o zakonu ne more govoriti. šele z razglasitvijo j« zakon Izdan in od dneva razglasitve začenja njegova veljavnost. Zato je bilo n. pr. na avstrijskih državnih zakonskih listih vedno natisnjeno, katerega dne Je Mia dotična številka »izdano«. Da mi pa g. dr. 2erjav ne bi očital avstrijskega »mentaliteta«, naj navedem iz STbske ustave od 1. 1903 čl. 116, ki pravi: »Nikakov zakon niti nlkakva na-redba države, okrožne, Hi opštinske vlasti n e m a j u obaveznu šilu, ako nisu obnarodovant načinom, kojl je zakon odredio«. Vidovdanska ustava pa določuje: »Zakon dobiva obaveznu snagu 15 dan po obnarodovanju u »Službenim Novinama«, ako sam zakon drukčije ne odredi«. Tudi z na-redbo od 13. novembra 1919 Je bilo določeno, da dobi zakon obvezno mo8 šele z objavo v »Službenih Novinah«. Ker pa zakon, ki nima obvezne mofi, sploh niti zakon ni, potem ni dvoma, da se pod izrazom »Izdajanje« kakega zakona razumeva kompleks tistih dejanj, ki iz zakonske osnove napravljajo veljaven zakon, torej sklepanje v parlamentu, podpisovanje ministrov, sankcija s strani vladarja in naposled »ob-narodovanjc«, ki Je na ta način le zadnh a neobhodno potrebni čin »izdajanja« zakonov. V tem zmislu pravi tudi vže navedeni čl. 116 ustave od 1. 1903: *NL kakav zakon ne može se izdati, ukiniti, (zmeniti Ul protumačiti bez pristanka Narodne skupštine«. Jasno |e, da s« tu le misli na polnoveljavno izdajanje a ne na tako, ki nima še obvezne moči. Saj to poslednje je za državljane brez vsakega pravnega pomena. Da Ima tudi čl. 130 vidovdanske ustave s izrazom »do proglaienja ustave izdani začasni zakoni« le take sae kone v mislih, ki so bili vže v veljavi te so torej morali biti objavljeni, sledi le iz določbe, da ostanejo tl zakoni tudi zanapre) v veljavi. Kar sploh ni bito le v veljavi o tem se ne more reči, de ostane ie naprej v veljavL Ako so pa gospodje vladni možje res hoteli raztegniti določbo ČL 130 tudi n« tiste začasne zakone, ki so jih bnell šele In peetone, potem so to moral! pred vsem Javno v skupščini povedati ta M samo v svojih konventiklih in drugtd so to morali tako povedati, da bi se to tudi jasno razumelo. Morali bi bili reči, da spadajo pod & 130 tudi vse tiste začasne zakonske osnove, U so v nd> nlsterstvih vže izdelane ln do 28. junija L L tudi podpisane. Seveda bi bili morah v tem slučaju vse te osnove tndl skupščini priobčiti, kajti sicer bi priŠB do gorostasnosti, da bi bile skupščina priznala kot veljaven zakon neka), la kar ni niti znala, da sploh obstoH Dne-| gl začasni zakoni so MM namreč št MichčI Zevaco: »NOSTRADAMUS." Tisti hip pa so malone okameneli od začudenja. Vrata so se dvigala! Čudež so Je godil! Nekdo Je bil vzdignil vrata od spodaj, da so zazijala ln pokazala široke kamenite stopnice, ki so se vgrezale v podzemlje. Plapolajoča luč je svetila po teh stopnicah in se oddaljevala kakor zvezda rešitve. Ko so se sklonili naprej, so videli njo, ki je nosila luč; ozirala se je nazaj, plašno in smelo hkrati, In jih vabila z znamenji, naj gredo za njo. »Marija Devica sama in nobena druga!« je zamrmral Trinquema!le, dočlm so Sirapafar, Bouracan ln Corpodlbale trepetali v praznovernem stremenju. Royal de Beaurevers je čutil, kako ga prcšlnja čudna sladkost do dna duše; tiho je šepnil njeno ime: »Floriza!« Trepetal je, sam ne vedoč zakaj. Niegova glava ni bila zmožna Jasne S. In preziral Je samega sebe. ker se je čutil tako šibkega — on. ki je bil vedno ponosen na to, da se ne boji ničesar na svetu, niti zunaj niti znotraj sebe. Srdito je zmajal z glavo in zaškripal: »Tako ml rogov hudičevih, to je hči velikega profosa!.,. Dajte, spravite »e doli!« Pehnll je Corpodlbala po stopnicah, dregnil Tr!nquemailla pod re-bresa ter potegnil Bouracana in Strapafarja za uhlje s seboj. Ko so bili vsi na poti v klet, je mahnil z jezno, Izzivajočo kretnjo proti vratom, od koder se je slišalo tuljenje preganjalcev In rohnenje požara, ter kreni! nazadnje sam po stopnicah, za-pršl vrata nad svojo glavo in zapeh-nlvšl Jih z notranjim zapahom. Spodaj Je bila pustila Floriza svečo v prostorni okrogli kleti, četvorlca Je že čakala tam, prekllnjaje, grohotaje se in kažoč vse znake norega veselja, ki popade človeka, ako ga čudež otme neizbežne smrti. Royal pa je planil za Florlzo, ki je zavila v neki transki hodnik, ln Jo je baš došel, ko je odklepala vrata. Ozrla $ft it. Njen obraz ie bil zelo miren, samo nekoliko bled. Royalu je zastajal dih. Nazadnje Je vprašal z osornim glasom: »Zakaj nas rešujete?- AH veste, kdo smo? Kako ne bi vedeli! Rokovnjači smo in obešenjakl; ako ne danes, nas obesi vaš ljubeznivi očka jutri ali kak drugi dan — Če namreč ml prej ne obesimo njega 1 Uorje meščanu, ki nam pade v pesti, kadar sije mesec na nebu! Mošnjiček je še najmanjše, kar mora pustiti v naših rokah. Kadar se hoče kak visok In hraber gospod Iznebiti tekmeca, ugrabiti gospodično ali naklestiti Hudi, ki flm poveljuje velemožni Oaetan de Roncherolles. pokliče nas. In ml dobre duše mu prihitimo na pomoč. Zaseda stane deset llver za vsakega posameznega moža, nabitega do polumrtvega, da obleži na cesti. Rop deklice le dražji: deset tolarjev s podobo našega predobrega kralja. Za sunek z bodalom pa vzamemo najmanj deset zlatnikov. Vsa naročila se Izvrše bSCpb fo temeljito. Plačaj, ln lahko noč. VI pa ste hči ve* likegr protosa ln vsako obešeni«, razkolešenje ali oevrtje kakes* teh pridlprava je takorekoč vaša rodbinska zadeva. Naša sovražnica ate. Zakaj nas hočete oteti?« Z divjim posmehom in zamolklim srdom Je govoril te besede. Mislil Je, da mu je srce res polno sovraštva... A v tem, ko je govoril, je sklanjal svojo žlahtno oblikovano glavo na prsi. Ko Je nehal, jo je nagloma vzdignil in pomeril Florizo z zlobnim pogledom, ln tedaj je zagledal solze, ki so poča*i kapljale devojki s trepalnic. Odskočil Je, tako osupel in tako prepaden, da se mu je zdelo, kakor bi se odpirala zemlja pod njegovimi nogami. Ona pa Je dejala s krotkim glasom: »Izkušam vas rešiti, ker ste vi reiili mene...« Royal je zarenčal: »Tudi vaš oče Je vedel, da sem vas Iztrgal Iz Salnt-Andrejevlh rok. Vedel je, da so moji štirje tovariši spremljali vašo kočijo ln bi se bili dali ubiti na mestu, vsi do zadnjega, samo da vas oddado čilo ln zdravo v RoocfaeroUskem dvorcu, in vendar bas Je hotel veliki protos zakaditi in sežgati. AM slišite, kako tnU ogenj. Ul ga je zakuril sa nas? »Tedaj sovražite mojega očeta?« je vprašala ona, ln glas JI je drhte! tako tesnobno, da je vztrepetat tndl oo. »Na smrt.« Floriza je prebledela Še bolj, Vsa kri je izginila lž njenih ustnic. »Da ste nas vldeU, kako smo se cvrli!« je povzel, bruhaje besede kakor psovke. »Nu, prej ah slej sl pridete itak pogledat obraze, Id Jih bomo delali na vešalih, na dravskem trgu!« Floriza je vzdihnila kakor M se poslavljala od snežnih sanj svoje ljubke mladosti. »Razbojnik ali ne,« je odgovorila s še tesnobnejšim glasom, »groza me Je misliti na to, da mori človek človeka, pa naj bo mečem, ognjem vrvjo ali sekiro. Posel mojega očeta je strašan, toda vaš je grozen.« . Royal je škrtnll z zobmi. Devol-ka je iztegnila nežno roko in se do-teknila njegove desnice. Vztrepeta* le' (»alt« »Službenih Novinah« ohnarodovani in torej znani; ti projektirani zakoni pa so bili samo ministrom znani. Ali ve g. dr. Žerjav, kaj imputira s svojo razlago naši skupSčini? Nič manj innič več nego, da je priznala ni. Kaj taccga se gotovo ni še v nobenem parlamentu tega sveta zgodilo. Jaz res ne vem, kaj škoduje več ugledu naše države, ali da vlada prizna, da z neustavnim trikom, namreč z nazajdatira-njem izdaja neveljavne začasne zakone, ali pa da prizna, da je skupščina odobrila in vzakonila mnogoštevilne in obzirne določbe, ki jih nikdar videla ni in tudi videti ni mogla, ker ji niso bile nikdar in nikjer priobčene. Rad bi vedel, kako more zakon, ki Je na tak način nastal, pomenjati »za na-le razmere velik korak k ozdravljenju«. O koristnosti tega zakona pa so poklicani in prizadeti krogi že izrekli ffPičujo&o sodbo. O. dr. Žerjav sam ni prav prepričan o dobroti od njega pohvaljenega gakona in zato pozivlje, naj se mu priobčilo eventuelnl stvarni pomisleki, jd* lahko stavi spreminjevalne predloge. EAfi n« razume on, da je s tem izrekel 'jBaJhujSo obsodbo o celem zakonodav-jnem postopanju naših vladnih strank? V tem tiči ravno tista grozna lahkomiselnost In tisto lahkomiselno diietant-jrtvo, da razglaSajo ministerstva brez .vsakega posvetovanja s parlamentom St Interesenti važne in dalekosežne sakone« in da jih potem, ko so vže Objavljeni in ko se proti njim pojavlja ApioSen odgovor, z isto lahkomiselnostjo zopet preklicujejo in spreminjajo, jmesto da bi jih, kakor to predpisuje ffstava in kakor se to dela v vseh civi-Brlranlb državah, predložili parlamentu, iventuelno po anketah dali preštudirati po Interesentih in strokovnjakih in Em Sele po vsestranskem pretreso-u in po pravilnih sklepih parla-ta predložila vladarju v sankcijo. Kdor v resnici ljubi to našo državo, (tnora to počenjanje gledati le z najtežjo skrbjo in žalostjo, ker rodi isto v tranjosti največje nezadovoljstvo, v zemstvu pa nezaupanje in zgražanje. bi gospodje vendar študirali kurze še valute na curiški borzi in naj pojijo, kaka usoda Saka zažeijeno pojilo. Sapient) sat! S tem, da označujejo vsako, Se tako arno kritiko kot izliv političnega ankarstva, In mislijo, da so s tem to Itiko ubili, in dosezajo več zaželjenih f.*pohov. Ljudstvo se ne daja več ob-inamljati s rodoljubnimi frazami in tira-IBami; ljudstvo vidi s strahom grozne posledice »državotvornega« (čitaj: državo razdirajočega) delovanja vladnih »trank in spoznava prave krivce naših nesrečnih razmer. Kar se posebno meni očitanega tfrankarstva tiče, ponavljam le, da meri g. dr. žerjav meter po sebi in svo-; jih pristaSlb. Jaz ne živim od stranke; ravno naopak: meni je bila politika vedno le v Skodlo. V vrste svojth prlstaSev na) pogleda g. dr. žerjav; tam Jih bo videl na stotine, H so prišli do časti In lepih »položajev« le zato, ker so znali ob pravem času biti pravi »demokrati«. P* na| se ne vara: demokratska korita In jasi! so že preveč zasedena; »demokratsko« prepričanje ne nese več; že M najbolj žlahtne cvetlice obračalo k novemu solncu, ki v obliki radikalne itranke od vzhodu Izhaja in s svojimi blagodejnimi žarki oploja časti In »položajev« žejne slovenske poljane. Poleni morda spozna tudi g. dr. žerjav, da 90 btli demokratom boljši prijatelji Usti, Id so njihovo delovanje ojstro a pravično kritizirali, nego tisti, ki sedaj v*« hvalijo In m pred njimi po trebuhu plazilo, ki Jih zapuste, čim bo »radikali-Mm« več nesel stri činovnici« in da je njihova služba državna. Razlika se pojavlja šele, kadar odstopijo. Ministri namreč, ki so vže bili državni uradniki, »dolaze na staro svoje mesto sa koga su uzeti«; ministri pa, ki niso bili prej v državni službi, dobijo službo in penzijo, ako so bili vsaj 10 let ministri, sicer pa se ima ž njimi postopati kakor s začasnimi uradniki, t. j„ da nimajo pravice do penzije. Kakor znano, so si gospodje ministri v temu oziru že lani zboljšali svoj položaj s tem, da dobi celo plačo še eno leto po odstopu, četudi je bil samo par mescev minister, a različne vrste penzije, če je več ali manj mesecev osrečeval državo s svojim ministrovanjem. Po tej novi regulaciji je torej minister v vsakem slučaju bolje postavljen nego navaden začasen državni uradnik; torej je še bolj izražen značaj njegove službe kot državne. Pričakujemo, da bodo gg. pri »Jutru« nato opozorili ministra-odvetnl-ka, g. dr. Kukovca. Razmerje med Madžarsko in strijo zavzema nepričakovane oblike. Namesto da bi Avstrijci zasedli za-padno Ogrsko, ali kakor smo zadnje dni prvikrat brali: Bursko, nenavadno poslovenjeno ime za avstrijski Bur-genland, pa začenjajo Madžari sprehode na avstrijsko ozemlje samo. V VViener Neustadtu vlada razburjenje in strah pred madžarsko vojsko!,.. Nenavaden pojav. Mi kot sosed obeh držav gledamo na dogodke s primerno pazljivostjo. Pred vsem nas zanima seveda načelna stran zadeve, Ali bodo Madžari v kratkem spoznali, da se s pogajanjem, zavlačevanjem in glihanjem ne da ničesar doseči od en« tente. Moramo si predstavljati , da bodo morali absolutno sprejeti ukrepe ententnih velesil in striktno izvesti izpraznitev Avstriji prisojenih predelov. Kajti ravno naša diplomacija je morala neštetokrat preslišati očitek, da se v odločbah entente hitro in pre-poslušno vda. Ako bi Madžari s svojo trmo izsilili kake spremembe ali kako mejno korekturo, bi se s tem izkazalo, da so bile kritike naše vnanje politike upravičene. Mnenja smo, da se to ne bo zgodilo, marveč da bo imela budimpeštanska vlada ▼ kratkem priliko, uvideti, da tudi njej ni dovoljeno briti norcev iz diplomatskih aktov. Ako bi seveda imeli Madžari 8 svojo današnjo akcijo količkaj uspeha, bi ne le našo diplomacijo postavili v smešno luč, marveč nam dali tudi moralno pravico iskati na lastno pest korektur v Baranji in Baji, prav tako pa tudi na Koroškem in še marsikje. Kajti navsezadnje so — vsaj teoretično dovoljeni popravki povsod, kjer se je ivršil izrek razsodišča v našo škodo. Mi seveda nismo tako naivni, da bi pod to teoretično možnostjo predstavljali tudi že praktičen uspeh; navajamo te primere le, da osvetimo, kako dalekosežnih moralnih' posledi«! je razvozljanje sedanje situacije na madžarsko-avstrijski meji. Vrh tega ne pozabimo, 'da je bila sklenjena mala ententa v svrho izvršitve mirovnih določb trijanonske pogodbe, Ravno s tega ozira pa* je važno, da se zavedamo s kakim trdovratnim, nadutim in domišljavim nasprotnikom imamo opraviti. Sicer šteje Madžarska le dobro polovico toliko prebivalstva nego samo naša država, in se nam je tedaj ni bati, toda razmerje med njo in nami še dolgo ne bo moglo biti normalno. Kajti za trde in trmaste madžarske buče bo še dolgo dolgo najzanetljivejši in menda tudi edini argument — groba sila v zadostnem številu bajonetov« Miji, posili III. ipa iiplov. Mm Ma! Danes se otvori v prestolici Slovenije, v beli Ljubljani zdravniško zborovanje, ki bo vsebovalo podučna in zanimiva predavanja raznih zdrav-nikov-specijalistov. Razume se, da velikopotezno in toli važno prireditev vsi ltar najiskreneje pozdravljamo in se gg. predavateljem, ki se niso strašili nikakih težkoč in neprilik, prisrčno zahvaljujemo za vzvišene ideje, ki so jih dovedle do tega koraka. Zato. Še enkrat: »Pozdravljenil« III. skup jugoslav. lek. društva. Znanstveni del zdravniškega zborovanja, ki se danes otvori v Ljubljani, na kojem so zbrani zdravniki iz cele kraljevine, bo obsegal sledeča predavanja? SPORED PREDAVANJ? $. septembra dopoldne. . *■' I. Splošna predavanja. Dr. I. Jenko (Ljubljana): UvoHnl govor, Jugoslovensko društvo proti tuberkulozi. *. Dr. L. Stojanovič (Beograd), Dr. M. Ivkovič (Beograd). Dr. C. Gjurgjevič (Beograd): Rad protiv tuberkuloze u Engleskoj. Dr. ž. Ruvidič (Sarajevo)Tuberkuloza u vojsei. Dr. F. Živanovič (Sarajevo); Vjera, rasa i tuberkuloza. Dr. Veselko (Cma gora), Dr. Štajner (Cma gora). Dr. I. Stoje (Ljubljana): Strež- ništvo, zlasti redovno in odprta tuberkuloza. Dr. Ž. Lapajne (Ljubljana): Tu- berkuloza in klimat. Dr. VI. Cepulič (Zagreb): Tuberkuloza u Hrvatskoj i Slavoniji. Dr. L. Thaller (Zagreb): Apicitis. Dr. V. Scholler (Leysin): Tera- pija tuberkuloze arteficijelnim pneu-motorakson. Dr. V. Scholler (Leysin): O institucijama za pobijanje tuberkuloze. 9. septembra popoldne« • II. Statistika. Dr. Bogič (Beograd): O stati- stki tuberkuloze u Sloveniji (ev. celoj kraljevini). O tuber* ,-«0 *nw f svojem odprtem pismu I* ministrskega predsednika g. Pašlča opozorili da Je po i« veljavnem odvetniškem redu kumuliranje odvetništva n ministrsko kot državno službo nedo-poatao la da Je torej očlto kršenje zakona In nedostojno, ako minister dr. Kukov« ob enem tudi vrši odvetniško prakso v Celju, odgovorili so nam kronski Juristi pri »Jutru«, da minlsterska sluiht tri državna temveč politična služba. Ml tmo gospodom Juristom pri »Jutru« takoj svetovali, naj vzamejo patent na to svojo originalno Iznajdbo, ln — Ljubljanski sotnenj I« strankarstvo. «*o r«dnve je. »Op^urjai Je gosp. ministra, da ra/Hkn med ministri, ki sn vže h'11 dr- . ]e vse kar le videl večinoma delo demokrat- » i tn rrwi titfbnl »Uoil pre i »kili elementov, ki bodo Sil naprej po za- bavni i:radn?ki. 'n med tistimi »uou r črtan, rotli ne ollraIe se na P*wan|e ln hul- tojf* n' u kakvol dr?/jvn«*1 sUk.iv. m.i »trank.. a reklamo tudi do‘'ro. n.lsn», Ift priliaia do zaključka, da »!?• , ampak s pristavkom *se oon e vero, e b«* «ve,B!« taijn moto 'nM|»*Mt*, da vit 1 Dr. I. Barač (Beograd): O tuberkulozi u Srbiji. Dr, Pl. Jožkič (Novi&ad) kulozi u Vojvodini. Dr. M. Crkvenac (Vat tuberkulozi u županiji varaždinskoj. Dr. I. U. Botteri (Šibenik): Statistika tuberkuloze u Dalmaciji. Dr. O. Krajec (Ljubljana): Statistika tuberkuloze ▼. Ljubljani v zadnjih io Jctih. ' v ( III. Kirurgija. Dr. M. Jovčič (Beograd)’: 0 lečc-tiju kirurških tuberkuloza. Dr. Fr. Derganc (Ljubljana)': Kon-'iitucija in terapija kirurgične tuber-Kuloze. Dr. M. Černič (Maribor) : O ki-rurgični trebušni tuberkulozi. XV, Interna. Dr. S. Smederevac '(Beograd)': Konstitualno i kontagiumističko shva-tenje tuberkuloze. Dr. I. U, Botteri (Šibenik): Tu-berkulin u diagnostičnom, progno-gnostičnom i terapevtičnom pogledu. Dr. Volavšek (Ljubljana): Ambu-latorična tuberkulin-terapija. Dr. Hau*: Nova »mer v boju proti tuberkulozi. ------ jo. septembra dopoldne. V. Dermatologija. .... > Dermatološka sekcija I. t. D.: Razprava o tuberkulozi kože in lu-pusu. Dr. Mašek (Zagreb): Tuberkuloza sluzokože. Dr. Gluck (Zagreb): Tuberkuloza kože. Dr. Farkaš (Zagreb):; Organizacija suzbijanja lupusa. Predavanja trajajo največ ig minut; diskusija v debati »amo 3 minute. Manuskript predavanj naj izroče predavatelji takoj po končanem predavanju zapisnikarju. Predavanja se vrše po potrebi istočasno v dveh sobah. Morebitne spremembe se objavijo ustmeno v tajništvu skupščine, , Dnevne vesti. — Veliki vzorinl semeni v Zagrebu. Upravni svet »Zagrebškega zbora* I* sklenil, da se priredi prihodnjo spomlad v Zagreb« veliki vzorčni semenj. S pripravljalnim delom se ročne Se ta mesec. — Vinarska zadruga •Ljutomerčan« se |e ustanovila za Uutomersko-ormoikl okraj s sedežem pr! Sv. Bolfenku na Kogu. Namen zadruge le gotenle umnega vinarstva ln kletarstva, ustanavljanje vzorčnih vinsklb kleti Id kletarstva, ustanavljanje vzornih vinskih kleti za zadrn7.no vino ln organizirano ras* pečavante pristnih domačih vin. _ ProSale za podal lian}« osemurnega delovnika. Ker se le vrinila v notico pod tem naslovom pomota, opozarja pokrajinska uprava, oddelek za soclahio skrbstvo, da se moralo proSnle sa podalllanle osemurnega delovnika kolekovati a kolekom za dva dinarja. priloge s kolekom po 50 par ta za reiitev prosnle le pr Ho II tl kolek *a pat dl- Mrl#I Kar »sak dan retlk« oseb povpra-(uj« pri rttalk dri«vato eblastvik ad |e *• •lufHt« v veliavn mtoovM *a«o4ke l «*•* džarsko In katerega dne začno teči roki, ki so predvideni v tej pogodbi, se obveščajo zainteresirani krogi, da le stopila trianonska pogodba v vcllavo in da se Je začel termin za roke, predvidene v pogodbi, dne 26. julija 1921. — Pristojnost za razsolevatije poselsklh zadev pripada v smislu določil §§ 24. In 28 naredbe celokupne vlade z dne 18. junlia 1921 (Uradni list St. 82) to je novega posel-skega reda mestnemu magistratu. Vsled toga nal se stranke od slej naprej glede sporov, ki nastanejo Iz službenega razmerja, obračajo na mestni magistrat (gospodarski urad in ne več na policijsko ravnateljstvo. — Izpremcmba v osobju. Dr. Aleksander Kusy, okra), glavar extra statum, Je Imenovan za vladnega svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Začasni vladni kon-clpist pri okra), glavarstvu v Slovenjgrad-cu Mirko Gorišek je izstopil Iz državne službe. Istotako se je odpovedal službi avs-kultant v Celju dr. Jos. Godnič; za avsku-lanta sta imenovana pravna praktikanta Iv. Mikluš in dr. Iv. Šlibar v Ljubljani. — Izpremenil ime. Dr. Slavko WelsseJ, odvetnik v Murski Soboti, je izpremenil svoje ime v Vesnik. — Nov odvetnik v Kamniku. Kot odvetnik se Je naselil v Kamniku dr. Konrad Janežič, popre) v Voloski. — Razstava ženskih ročnih deL Gospod trgovinski minister dr. Mehmed Spaho Je počastil v soboto, 3. t m. s svojim obiskom v spremstvu dr. Stankoviča, dr. 2i2eka, dr. Baltlča, dr. Marna in dr. Rataja razstavo ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, TurJaSkl trg. St 3. In Je priznal fineso ln solidnost o razstavljenih delih. Ko le več teh predmetov nakupil, se Je s spremstvom odpeljal na ljubljanski grad. Razstavo sl lahko ogleda vsakdo o času Velikega sejma brezplačno od 8. do 12. in 14. do 17. ure. — Jadranska železnica. Na zadnji seli ministrskega sveta se Je razpravljalo tudi o ponudbi ruskih bank za zgradbo Jadranske železnice. Ponudba Je bila izročena trem ministrom, da Jo prouče. « »Vsi v našo vojsko sprejeti rezervni otidrii suhozemne voiske in mornarice, ki bivajo na ozemljn Ljubljanskega vojnega okruga, se pozivajo, da se dne 18. t. m. ob 8 url javijo pri Komandi Ljubljanskega vojnega okruga v Ljubljani (v Vojvode Mišiča vojašnici) v svrho nastopa enodnevne vež-be, da polože ustmeno In pismeno prisego Kralju Aleksandru I. In otačbinl. Vsak naj prinese s seboj žig s svojim inoaogramom.« — Splošna organtzaclla vojnih invalidov, vdov ln sirot za Slovensko ozemlje v Ljubljani prične z Izdajanjem lastnega glasila »Vojni invalid« glavni urednik glasila Je tov. Meznarič Ivo, odgovorni urednik tov. Berglez Srečko. List bo izhaial 14 dnevno. Dopise Je pošiljati na uredništvo v Selcn-burgovi ulici Sl 6-2. nadstr. Naproša se vsa poverjeništva, podružnice kakor tudi poedi-ne Invalide, vdove, da točno pošiljajo dnevno dopise ln nabirajo naročnike. Moralna dolžnost le vsakega voj. Invalida In vdove da postane naročnik odnosno naročnica svojega glasila. List Izide 15. tm. — Okrožne volitve se ne bodo Se tako kmalu vršile, ker se rabi za priprave dalje časa. — LJublJansko-vrhnlška lokalna železnica ima Izredni občni zbor 21. t m., lokalna železnica Kranj-Tržlč pa 20. t m. — Za nedeljo II. septembra vabi pripravljalni odbor v Kranju k odkritju spominske plošče Podlimbarskcmu. Za Llub Ijančane je to prijeten celodnevni zlet na kmete v čist zrak. Ob 7.40 zjutraj pelje vlak iz Šiške ln pride v Domžale ob pol 9. url. Tu čakalo vozovi, ki peljejo zletnike v Krašnjo (13 km). Ob 11. url odkritje plošče. Popoldne ljudska veselica. K vlaku peljejo zopet vozovi Vožnja na eno stran 10 K. Za kosilo In gorka Jedila bo preskrbljeno v štirih gostilnah. Iz Krašnje na Limbarsko goro 1 In četrt ure. Iz LlubUane v Krašnjo vozi tndl avtomobil dvakrat na dan, ravnotako nazaj. Kolesarji Imajo lepo cecto. Počastite spomin Podlimbarskega s svojo udeležbol — Za pravoslavne bogoslovce Je ministrstvo ver odredilo, da se sprejemajo gojenci v pravoslavna semenišča v Sarajevu, Karlovcih ln Prizrenu in sicer v vsako semenišče po 50, v. cetinjsko pa 40 na državne stroške. — žalostno! Privatni docent Evtlml! Dediler v Belcradu je izdal »Kartu Jugoslov. zemalja« (merilo 1 : 1,000.000), ki je vse obsodbe vredna. V Sloveniji je tu vse polno nemških Imen. ki so vendar uradno odpravljena: Windischgrftz, Wlnd. Bilchet, VVlnd. Felstritz, Bacher-Geh., Lalbach, Laas. Gurk, CillU Assiing, Gurkleld. Veldes itd. poleg slnvenskllu Kraj »PrSvalU in reka »Stajnc« (pri Ljutomeru) sta pa celo brez slovensko označbe (Prevalje. Ščavnica). Krožka za Komen In Kaštel (pri Bulah) sta brez Imeni Narobe inanlka krožek pri Buzetu ln »Do-njem Dravogradu«. Velikansko Je število napačnih Imen. Brežic«, Šoštanj, Slovenski tlradec, Jaserlce, VISna Qora, Abazzia, Vo-loska. Sv. Veiti I), Monttakone, Petan, Amiiieia, Unter Drauberg, Blelberg blizu Prevali (prav: —burg), Neumarkt (prav: —ktl, to le Tržlčl) Itd. V novi Rumuniji le nekal nemSklh ln madžarskih Imen: Herku-lesbad. Gvula Pehdrvdr, Blasendorf. DlosC Szt Marton itd„ Se celo dvole francoskih: Petlt Kokel in Grand K.1 V Jul Benečiji naldeš Karirelt In Adelsbergl Na Madžarskem beremo Imena Iz habsburških časov: POnfklrchen, Stgedln, Donau (namesto P«es, Duna. Szcgčd) kar le vse naravnost bedasto. V Avstrll! navaja Dedijer tri »PII-berke«: !. zah. od Bellaka, 3. blizu Prevalj 1 Juž. od Celovca. Tl trije krali s* pa zdaj tmenulelo uradno: 1. Blelberg. 2- Blelburg, 3. V.-lnd. Blelberg. (slovenski: 1. NemSkl Plalherg, 2. Pliberk, 3. Slovenji Plajberg.) Pisava »Iznujcno Meghimurje...« le v šolah prepovedana! 1 Žalostno, da se tak zemljevid uradno priporočal — Ukradeno truplo. Bil-n Balovara Je bilo naideno moško truplo. Sodna oblast le določila, da se drugi dan po prUav vrši sodni pregled. Ko pa Je drugi dan prišla sodna komisija ni bilo o mrtvecu ne duha n« sluha. Kam Je Izginilo truplo, se doslej še ne ve ničesar. — 2oleznKkl most pogorel V Bosni, v bližini Zavidovlča le pretekle dni pogorel velik železniški most. Skoda le velikanska. Promet 1« seveda popolnoma nklnjen. Do-stel *« n* dognano kako le nastal požar. Ljubljana. = Se/a krajevne organizacije NSS ta Kolizejski okraj se bo vršila v petek 9. t. m. ob 7. uri zvečer v tajništvu NSS. (Narodni dom). Polnoitevilnost celokupnega odbora nujno potrebnal — Vabimo pa k seji tudi naše zaupnike tega okrala. => Pevski zbor ZJZ priredi 8. septem-bra od 19. do 24. ure pevski večer s Šaljivo pošto brez vstopnine v gostilni pri Keršiču v Spodnji Siškl Za obilno udeležbo vabi odbor. = Splošno slovensko iensko draitvo v Ljubljani priredi v proslavo dvajsetletnice svojega obstoja v nedeljo 11. t a ob 11. url v magistratnl dvorani slavnostno sejo. Članice, udeležite se polnoštevilno! = Vičani kraljevemu namestniku. V viški občini, na pragu Ljubljane, vladalo obupne sanitarne razmere. Griža razsaja in mori med mladino, kakor menda v nobeni drugi slovenski občini In temu se ni čuditi. Voda Je takšna, da se še živini upira, ako stoji čez noč natočena, ker plavajo po vrhu maščobne srage. Povsod nelztrebljenl larki, mlakuže ln gnojne Jame, od katerih dobivajo domači studenci pritok. NajslabSe le v tem oziru v veltkl naselbini Rožna dolina, ki je pravzaprav del mesta, ker prebivalci so uslužbeni skoraj vsi v Ljubljani (tobačna tovarna, poSta. železnica Itd.) In vsi ti uslužbenci prihajajo iz okuženih hiš v mesto. Vse posavske vasi že imajo vodovod z zdravo pitno vodo, neposredna predmestna občina pa mora piti gnojnica Ako se občinski zastop s svojim komunističnim županom ne zgane, treba bo pa(S prisiliti In sploh uvesti korake, da se vsaj davč. občina Glince s Rožno dolino priklopi k Ljubljani. =» Delegacija Saveza vseh dobrovolj-cev Iz Beograda, ki nabira darove sa pov-zdigo doma vseh dobrovoljcev Je dospela v Ljubljano. Delegacijo vodi ga. Natalila Munk, dožlvljenski častni podpredsednik Saveza dobrovoljcev, ki stoji v borbi za naSo domovino od 1. 1885 In le odlikovana z mnogoštevilnimi odlikovanji In gdč. Ljubica Re-novčevtč. Te so razdelile bloke za nabiranje darov sledečim korporaclJamL Kolu Ju-gostov, sester, ženskemu gosp. kulturnemu društvu, Splošnemu slov. ženskemu društvu, Krščanskemu ženskemu društvu, klubu Primork In Sokolskemu Savezu. Bloki se glase na 5 opek in stane posamezni listek 2 dlnara. Rodoljubnemu občinstvu, ki se zaveda velikih zaslug, ki so Jih doprtne«! naši dobrovolld za končno uledlnjenie naše velike domovine, toplo priporočamo I* bloke. =* Preselitev poštnega ravnateljstvi v, lastno poslopje na Sv. Jakoba trga Uev. X Poštno In brzojavno ravnateljstvo se le tl mesecu avgustu preselilo v svoje lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. 2. (V tako* zvano Virantovo hišo.) Ker pa ni še Izpraznjeno celo poslopje, ostanejo rodi se nadalje v svojih dosedanjih prostorih na« slednji oddelki ln uradi po5tnega ravnateljstva: v semenišču: I. b oddelek (osebne zadeve služabnlštva razrednih uradov) ra pa poštni strokovni računski urad: v poslopju glavne pošte: III. oddelek (upravne ter obratne zadeve glede brzojava ln telefona), YI. oddelek (tehn. gradba ln vzdrževanje brzojava ln telefona) ter telefonski ratanski oddelek; ▼ poslopju filharmonije na Kongresnem trgu: gospodarski urad s zalogo ta predajo poštnih vrednostnlc, tiskarna In knjigoveznica; ln slednjič v Celju: prtjavrf in shranlevalnl urad poštnega ravnateljstva. * Kr. III. dri. gimnazija r Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 7. Drž. realna gimnazija z nemškim učnim jezikom se vsled odloka ministrstva prosvete pretvori s šolskim letom 1921/22 v slovensko realno gimnazijo z nemškimi paralelkami, Id se pa postopoma opuščajo začenši s I razredom. Vpisovanje v I. razred bo 12. t m. od 8—9. od 0 naprej se pa vrSllo sprelemnl Izpiti. Takisto bodo ponavljalni In dodatni lxntt! 12. t. m, 13. t m. pa le vpl-.ovanle u hercev II.—Vin. razreda. Začetek pouka le H , m. Natančnejša pojasnila v veli na Črn' deski. =» )t sodne službe. Za avzkultanta v Ljubljani sta Imenovana dosedania praktikanta dr. Ivan Šlibar ln Ivan MiVlus. mr Marta Oorska. ruska pevka, kt pole na letnem gledališču v Tivoli, le včeraj ponoči zgubila, ali )l je bil okraden kožuh ve- v ilke vrednosti. Pošten najdltell se prosi da prinese kožuh v hotel Tivoli na gornlo adreso, kjer prejn* visoko nagrado. — Izgubil se le ki luč od blagajne Wert-hehn. Pošten najditelj se naproša, da ga odda v tovarni Lajovic In drug & 4 Komenskega ulica St 20. Maribor, Pridobivajte nove mm le 1ep red. Veterinarski nadzornik mesta Maribor Hlnterlecliner, kateremu Je bilo poverjeno nadzorstvo nad transportom »vine preko Maribora, le HI suspendiran od službe ln Izročen državnemu pravdnlštvu, ker le bU x raznimi tukajšnjimi podjetniki v »vezi ln Jim le dajal proti nagradi Ivino. M »e med transportom poginila. „ Shodi dr. Kukovca. Kakor Htamo v »Jutru« bo Imel dr. Kukov« v Maribcru sestanek somišljenikov demokratske »franke pri zaprtih vratih. Svol čas Je obtluMI v^ Mariboru Jsveu shod. Zakaj ga »okt ne skliče? On Že ve zakaj. 4 V četrtek zvečer orirede knbanlsld ko-Bitki v »Narodnem domu« umctnlikl koncert s kozaSklml p«snlml in plesi Nezgode. 13 letnemu Vtlkot« Vezjaku Je medtem, ko se le larai s drugimi otrod n» Splavarski ulici padla opeka na glavo hi gr- . preče 1 močno poškodovala. Prro pomoC mi Je dala rešilna postala. — lavoMek Kraj' )• povodi predvd«rt!f.n|lm popolda« w roški ulici 10 letnega M Hoti KorJfovnIVa, k se Je Igra! na cesti in po neprevidnosti prR „ pod voz. Zadobfl le k snčl le manile i#i ia praske na telesu. Jugoslovanska razdelitvena delecael razpisuje dobavo 16 velfklh, okrog 1K sr* nllh ln okrog 1100 majnlh mejnikov sa no , jugoslovansko — avstrijsko mejo nn črti * Kokošnjaka preko Oornle, Peče do Ovšcv* Ponudbe se moralo vložiti do 3> borili od 16 mandatov 10 s tem seve tudi župana. Ta lavolltev na&lh somlMjanlkov pa gotovim veleposestnikom In g. župniku prav nič ni vleč. zato skušalo ljudstvo In oblasti uveritl. da se pod Imenom »skupina delavcev in mali kmetje« skrivalo sami — čisti komunisti. Prepričani smo, da H sl gotove osebe kaj rade prlvolčlle razvellavllenje kar desetih glasov, ker bi potem obstojala nada. da se lludstvo zateče Is strahu pred komunisti, pod okrilje SLS mogočne sa. ščitnice delavstva In malih kmetov. Da M boli držalo so najeli g. stražmojstra. ki nima druzega posla, da trobi po vasi, d* bo okrajni glavarstvo razveljavilo »Komunistične« mandate ta razpisalo nove volitve, do takrat bodo pa gospodarili v obč. svetu sami gospodje obČ. odborniki SLS! Povemo s tem vsem. ki *e trudijo dokazan nam. da smo »Komunisti«, da obstoja že precel časa pri nas »Kralevna org. nar, soc. stranke«, katere člani so vsi, ki so volili delavce In male kmete. Občinski odborniki sl pa ustanovijo v obč. svetu svol narodno socilallstlčnl klub. Da pa bo g. stražmolster dobil tudi drugi posel In ne samo političen, smo ie poskrbeli In upamo, da ga bo tudi dobil. Vsi pa. ki hočete Imeti svole stanovske Interese zaslgurane in ki hočete hoditi pot sodjallzma. pridite k nam, stopite v uale vrsta, v vrste narodnih sodlatlstov. T • Sokolstvo. Stareilnstvo Jugoslovenskega Sokol skega Saveza poživila ponovno vsa sokolska društva, da opuste do 25. septembra I L to |e za časa globoke žalosti po smrti N|. Vel kralja Petra vse prireditve. — Društva, ki so že napovedala lavne nastope, lih moralo tako! odpovedati. Sokolski kroJL Jugoslovanski Sokolski Savez Ima v zalogi na novo Izdane razglednice v barvah s predpisanimi sokolskimi kroll Poživljamo br. društva, da razglednice Urilo med Sokolstvom, Cena cele seru« ♦ i io razglednic 20 K. Sokolstvu. Marsikateri Izmed Sakolov ima shranjene različne sokolske atetne znake, rune sokolske napise, lotografll. ali slike od sokolskih nastopov, telovadnic Itd, katere stvari leže brez pomena v kakšnem predalu. Ker so vsi ti mena za arhiv ln zgodovino Sokolstva, prosimo vse one brate ln *e*tre, W razpolagajo s podobnimi predmeti, da Jih darujejo Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu. Vsa društva In župe pa rajo podobne predmete ter Jih pošljejo Isto- tako Savezu. Novi Sokolski dom v St. Unartu Slov. goricah. Glavna posojilnica v St. »«-nartu le svolečasno kupila bivšo WWrsl£ sko šolo ln nemški društveni dom, Zadnle poslopje sedal preurejalo ra Sokolski dom. id bo slovesno otvorjen prihodnji mesec. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. »Kral/ Matjaž* — Fran Kralj. Knjiga Je umetniški in tiskarski unikutu v slovenskem knjigotržtvu; od prve do zadnje strani Je vse kliširano. Vsebina knjige je znana narodna pesem o kraliu Matiqžu ln Alenčici. Cel tekst Je Fr. Krati spisal v posebni knll-graflčni pisavi, ki sl Jo Je sam zamislil kot dekorativno posebno učinkovite in lahko prilagodljivo stilizacijo naše pisave. Privzel pa Je k temu načinu še en element: vsebinski ritem pesnitve, z ozirom na katerega Je dal poteku pisave vsebini primeren, stalno se menjajoč ritem. Vzemite kot primer samo prvo kitico, kjer se prvi jitlrje verzi o ženitvi Matlaževl napisani v priletnem, lahko valujočem ritmu veselja, ozadje tvori ornament Iz lipovih listov In cvetov (slovensko ozadje). Po sredi preko Usta le potegnjena grozeča črna lisa slutnje nevarnosti. Naslednji verzi v svojem poteku nenadoma porušijo dosedanji mirni ritem In padajo proti desnemu kotu, kjer gre pisava preko črne Use že bela. kir daje zunanjemu lira uredbe poseben mik. Matjažev odpor v zadnjih dveh verzih te strani Je Izražen s tem, da se ritem teh dveh ostro postavi kot vstajajoč v svojem koncu proti padanju prejšnjih. Zanimivo Je, kako potem do boja postaja vsaka stran vedno bolj grozeče črna, dokler s odrinili vse, kar le tulega v naši državi. Cll|, ki «1 ga le začrtalo to prepotrebno društvo »Probuda«. le delo v*, iezasluinega moža prol. Orel*enca. kateri le deloval nato že kakih 20 let In sedal kot predsednik društva prav pridno delala. Ob-šlrnele poročamo poznele. Nova izdaja srbskih narodnih pesmi. Srbske narodne pesmi so zbirali le pred Vukom Karadžtčem (1814). čigar velika zbirka le živo zanimala na Ivečle tedanje genije, kalcor: V. Humboldta. Ooethela, Grimma. Herderla Itd. Veliki pesniški genij Ooethe Je delal o nllh. da bi se Nemci morali zaradi srbskih narodnih pesmi učiti srbskega Jezika. Nemci Imalo osem raznih prevodov. Zda| namerava docent slavistike na monakovskem vseu£JUIčn G. Oesemsnn Izdati vso zbirko srbskih narodnih pesmi. L. 1913. so našli v vseuClllškl knližnlc! v Frlangnu zvezek rokopisov, ki Ima več kot 1000 strani. Rokopis Is naiel znani germanist E. pl S»ejnmayer, ta P* "e črk, ne besed. Seie monakovsk! slavist prof. E. Bemecker le rešn vprašanle In dognal, da so to srbske narodne pesmi, napisano v cirilici In bržkone prepisane po kakem Nem-cn. V rokopisu le 217 pesmi, 1*» sicer: o Kraljeviču Marku, o earlu Lararju. o Uskokih In HaldtiklK Neka peaem opeva tudi princa Rvgena Savojskega. P° tol oesml bi se sodilo, da so bile pesmi v *a' padnl SlavonMI ali v vrhodnl Hrvaški, kler se apajati obe narečll. Ko knllfa taMe, Is-pregovorimo več o u|el. Vrh Razglednika. Itustrovan, Potfodno znanstven mesečnik, druga številka Je pravkar Izšla. V težkih časih se )e odločil pogumen pisatelj Izdelati Ust, ki le bM že dav,io potreben. Is vsebine dosedanjih dveh ItevUk smo spoznali listov« amer: vsestransko s poljudnimi Članki širiti znanost. Se boli od flaOkov prve številke n*m to dokazvle drugi .. snopič: Pomen remlle- pojasnjuje lepo panoramo Slovenske planine, ki je izšla v tem zvezku v dveh delih, ostala dva dela prideta v prihodnji številki. Glasbena prilosca: Premogarjeva hvali v šegavi obliki pomen premoga. List toplo priporočamo! __________________ Porota. Naval klerikalne obilne na šolo. Včeraj se Je vršila pred porotnim senatom zadnja porotna obravnava, ki Je bila ena najbolj zanimivih. Prenehale so tatvine, golju-lile, uboji In umori ln ta obravnava nas e peljala na politično polje. — Dejanje se Je vršilo v veliki občini Cerklje na Oorenjskem, kjer Je zmagala pri državnozborski volltvi klerikalna stranka z večstotlnsko večino proti 28 glasovi naprednega elementa. In ta občina prvačl sedal v boju proti šoli In proti naprednim učiteljskim močem. Imoll smo priliko In čtdl smo. da ae Je priredil v občini velik shod, k} Je protestiral proti ustanovitvi 6. razreda, čel, da ne potrebujejo Cerkljani te šole ln so ostali otroci 6. razreda drugi dan z malimi izjemami doma. To pa političnim hujskačem proti šoli ni zadostovalo. »Domoljub« je prinesel strasten članek, naperjen proti nadučitelju Josipu Lapajne, češ, da ta Izrablja šolo za politično agitacijo. — Ta članek Je posnel »Slovenec« ln ga priobčil pod naslovom: »Kulturni boj v Solit* »Cvetlice cerkljanske šestrazrednl-ce.« — »Škandal na ljudski šoli.« — Nadučitelj Lapajne Je tožil urednika »Domoljuba«, umaknil pa je tožbo radi Imunitete urednika poslanca Sušnika. Tožil je nato odgovornega urednika »Slovenca« Miha Mol-kerca. Inkriminirani članek vsebule težka očitanja, da |e izrabljal nadučltcll Lapajne šolo v agitacijske namene In sicer s tem, da le pripovedoval v šoli o volilnih kroglll-cah. o tretji (klerikalni) volilni Skrinjici, o klerikalcih, o volitvah, da Je ČItaJ v šoli politična predavanja In da Je tiral politiko v šolo. — Odgovorni urednik opozorlca od predsednika senata na uredniško dolžnost odgovori, da Je bil dopis tak. da bi mu moral verjeti. Predsednik: Ja, očita se Vam pa, da ste učitelju naprtili krive rečll Moikerc: Žaljivke ni. niti zelo ostra kritika ni! Predsednik: Pa če bi vi kot učitelj predavali o ustavi In bi se vam očitalo, da govorite v agitacijske namene. Moškerc: Nastopam dokaz resnice. — Obtožltelj nadučitelj Lapajne pa |e nastopil protidokaz. — Poleg navedenih obtožb v članku »Slovenca« se Je očitalo nadučltellu, da Je govoril povodom šolskega slavila na državni praznik v svojem patrllotlčnem govoru tudi takole-: Prel nam le bila Avstrija mačeha, sedal nam bo pa Jugoslavija mačeha, ker so ljudi# tako neumni In mečejo krogljlce v tretlo skrinjico. Dalje so mu tudi očitali, da le zlorabljal šolsko štampllljo za politične volilne letake. V svrho izvršitve dokaza ln protidokaza je bilo zasllžanlh preko 30 prič. Pred vsem je bila zaslišana skupina šolskih otrok In starišev. — V bistvu so potrdili otroci, da Je govoril nadučitelj o zjedlnjeni državi s Hrvati In Srbi v eno državo z eno ustavo. — Zanikali pa so vsi otroci, razun ene, hčere kronske priče Terana, o katerem Je znano, da le hud in strasten nasprotnik nadučitelja, ker Je bil že svolečasno ohsolen na 8 dni zapora radi obrekovanja, da Je govoril nadučitelj o klerikalcih, o kroglllcah, Skrinjicah, o »Slovenskem Narodu«, »Domovini« ter o »Domoljubu«. Zanikali so, da bi razdajal volilne listke in da W govoril o Jugoslovanski mačehi. — Pomagali jo sl otroci is zadrege s tem, da so govorili: Ne vem — se ne spomnim — sem slišal — rekU so celo: Izpraševali so me ln potrdil sem. — Glede Stamplllle se le dognalo, da je vpotrebljaj sin nadučitelja Lanalneta neko ataro nerabno domačo Itampllllo. Šolstvo se le Izpovedalo v kratkem sledeče: Nadučitelj Lapajne nam Je opetovano zahlčeval, da ne vodimo politike v lolo, osoblto, kar Imamo povsod sovražnike la se strogo tehta vsakn v loll zgovorjena beseda. O politiki v Soli ni govora. — Pri slavnostnih prilikah Je govoril nadučitelj tako lepe pa-trllotlčne govore, da mu le vse učiteljstvo čestitalo. O volilnih listkih ni nikomur znn-no. pisal jih ni nihče. Jako značilno le pa bilo, ko sta Izpovedali v tem smislu tudi obe stari učiteljici Krušlčeva In Bohinčeva, ki sta priznali, da spadata k nasprotni politični strull -— obe sta namreč Slomškarlcl — ln tudi ti dve ne Izpovestl niti trohice proti svojemu nadučitelju, marveč ga pošteno ln zaslugi primemo kot svojega nadučltella la tovariša pohvalita. Kar Je Izpovedal glavna priča Martin Teran, o katerem sem že zgoraj povedal, da le bil že kaznovan radi Obrekovanja nadučitelja, prizna sam. da Je slišal vse to od otrok: toda otroci mn večkrat kar v obraz povedo, da tega niso rekli, ali pa, da se n« spomnilo na te besede. — Prizna tudi. da le Ml pri nlemu pred razpravo zastopnik »Slovenca« ln le govoril v njegovem spremstvu s otroci, on pa Je hodil ž njim In pokazal mu |e hiše, kjer so »Naši otroci«. — V obče |e napravil ta napad na šolsko vodstvo, na nadučltella, lako neprijeten vtis na celo šolstva. To se le večkrat pokazalo pri zasliševanju, pokazalo pa |e tudi In obsojalo ta napad v dvorani zelo što-vllno zbrano občinstvo, ki Je obstojalo skoro tzkllučno Is vrst učiteljstva, osoblto Is gorenjskih okralev. Predsednik senata le prebral nato rolstne podatke obtoženega odgovornega urednika Mihe Moškerca In njegove že precej itevilne denarne kazni politične barve In žalitve potom tiska. Zastopnik tožnika le predlagal, da na| se zasllšllo v ncpobltno pojasnilo protidokaza vsi učm-d 6. razreda In ponavljalne šole. — Ta predlog je bil savmlen. — Po dallšlh govorih obeh zastopnikov, katerih ae moremo priobčiti zaradi pomanlkanla prostora. Je sledil resume predsednika senata, ki Je m* lako dolg. vsestransko polasnlllv. temelHt ln podučen. Med resumejem se Je dogodil slučaj, da le zastopnik »Slovenca« zaVllcal. da šlm nosom s 350 K (ta pes dobi še posebno nagrado dr. Lovrenčiča v znesku 250 K) In psa z največ toček z 250 K. Poleg polival* nih priznanj se razdeli še več špccljalnlh nagrad. Enaka tekma z enakimi nagradami se bo vršla 9. oktobra v lovišču Trnovo pri Ptuju. Prijave za prvo tekmo sprejema gospod Rado Hribar. Ljubljonn, Zaloška cesta 14. do 20. septembra s prfjavnlno vred (100 kron za psa In tekmo), za drugo do I. oktobra. Zbirališče lovcev In gostov Sa prvo tekmo Je na dvorišču tovarne Hribar, l )ub-IJana, Zaloška cesta št. 14. Začetek smotre ob 1. uri 20 minut sjutral. to ae spada v resume. Nato se Je oglasil klic Is galerije: »Kandelaberskl govornik.« — pisja za zgodovin«, Baker, Električni vele-sllotvornlkl. Kratek> |ris1ed erkoračunstva so prispevki drv r e ca zvezka; poleg 1*h Je sonetni venec Svetovlastnlka! In polasnlla (nadaljevanje). Delavnica ta delovilče nam podala nekaj krstkft »avodtt, rubrika Slik« IV JCHlCrljV* wr\M »V'*— - | Porotniki so Imeli odgovoriti na 7 vprašanj, — Ta vprašanla namreč tičejo vsa zalllva lakta, ki lih vsebule Inkriminirani članek. M smo Jih že uvodoma navedli. — Porotniki so vsa vprašanja potrdili. Po govorih obeh sastopniicov le odšel senat v posvetovalnico — občinstvo pa le glasno ploskalo porotnikom ln tožniku Lapalnetu. ki le dosegel pred lavnim forumom — prad sodniki 12 na* roda — primerno zadoščenje. -- Miha Moškerc le bil obsojen na 1 mesec zapora, k! se spremeni na 1300 dlnarlev denarne kazni In v povračil«* stroškov. Spori In turistlka. Jesenska polžka tekma. »Kllub ljubiteljev ptičarjev« priredi v lovišču Devica M a-rlja v Pollu, dne 25. septembra t 1 ilršo poljsko tekmo, za katero prinaša senlc^n-berika številka .Lovca« nstnnfna dolnčiM. Nagrade so: 1. 750 K. II. 300 K. ln lil. ?<>0 kron. Vrhutega nigradl Slov. lovsko društvo najboljšega vodnika s 400 K, psa z nalboll- M t IM i \mm li m isla oioioa. O priliki posvetovanj o novem dr-žavnem posojilu je nai finančni minister navedel dolgove naše države v inozemstvu, ne da bi jih preračuni! na našo današnjo valuto, kar bi služilo v. večjo preglednost. Da si zamorejo naši čitatelji napraviti jasno sliko o stanj« teh dolgov navajamo v naslednjem visokost posameznih dolgov v valuti in svoti, na katero se glase H dolgovi la o sklepu o naši valuti po približnjem današnjem kurzu. Iz dobe 1881-1913 obstajajo sledeči srbski konsolidirani dolgovi: a odstotno posojilo na srečk« iz 1. ;88t v znesku od 33 milijonov -lasaufz. Slikar Ribera blo je surov, grub 1 neotesan, blo Je zver. hlo je običan kasapin, ati pri torne vrlo krunan čovek I vrlo snažna duša, blo je oaobltl majstor n formi, blo le osobltl crtač I kao tnkav znao je više puto norcd lepih umetniških dela stvoritl I sasvlm dlvija I pogrešna umetnlčka dela. No I pored tih pogrcšaka. cco svet se |oš I danas divi ogromno! sna^l lednog Ribera. Sakat! i bogaljasti pa tul jel jednog Ve-lusoueza bili su samo strannutlca sa pra-voga puta, što je vodio lepoti, i opet zato niko ne če danas posunmjati u veličinu lednog Velastntrr.n. I Ribera I Veiasauez bili su vebkl sli-Kajučl lepotu I rugobu. Rugoha lednog Ri-bera u Velasf/octra potresa Vam dtišu. Rugoba lednog Kralla sasvlm Vam je do-sadna I odvratna. Ribera I Vehisouez su veliki duhovi — a Krall sasvlm sitna I neznatna dušica. Kralj ne raspolaže osobltom umetničkom tehnikom. Krall pe poznale sasvlm tačno anatomija čovečlleg teia. Krallev ukus nlie oblagorodlen. Kralj nlie nlkakav kolorlsta. Kralj nlje kadar ».»mostnino posmatrutl svet I prlrodu. niti le kadar ono što je vldlo. prikazati bojom na platnu. Krall je običan Imitator nalnovije germanske umetnosti — I ulita više. Pavle Lazarlč. Z. N. Tolstoj: No morem molčati. I. »Sedem smrtnih obsodb: dve v Petrogradu, ena v Moskvi, dve v Pcnzi, dre v Rijji. Štiri kazni: dve v Hersonu, •n* ▼ Vilni, ena v Odesi.c To v vsalVsamem v roko današnji časopis. Danca, 9- maja, je nekaj groznega. lV Časopisu stoje kratke besede: »Da-■es je bilo v Hersonu na Strelbickem polju obešenih dvajset kmetov zaradi razbojniškega napada na pristavo posestnika v Jelisavegnatskem okro-ijtt.« *) • V časopisih so se potem pojavili 'dementi o kaznovanju dvajsetih kmetov. Ta napaka me lahko samo veseli: veseli me oboje — ravno tako to, da je bilo zadušenih osem judi manj, kot je bilo pisano v prvem poročilu, kakor tudi to, da me je ta grozna številka prisilila izraziti na teh straneh čustvo, ki me muči se davno. — In zaradi tega samo zamenjam besedo dvajset z besedo dvanajst in pustim brez preklica vse drugo, kar je tukaj povedano, se ne nanaša na onih dvanajst obešenih, temveč na vse one tisoče ljudi, ki »o bili ubiti in zadušeni «sd-ttja fa se. Dvanajst ljudi iz tistega sloja, od čigar deal živimo, ki smo ga z vsemi silami kvarili in ga kvarimo, počenil od sirupa vodke do tiste grozne laži vere, v katero ne verujemo, ki pa se jim jo na vse sile trudimo vcepiti — dvanajst takih ljudi so zadušili z vrvmi tisti ljudje, ki jih oni branijo Im oblačijo in rede, tisti ljudje, ki so one kvarili in jih še kvarijo. Dvanajst mož, očetov, sinov tistih ljudi, na katerih dobroti sploh sloni rusko življenje, so zgrabili, posadili v ječe, jih zakovali v nožne okove. Potem so jim zvezali na hrbtu roke, da bi ne mogil grabiti za vrv, za katero jih bodo obesili, in jih privedli pod vešala. Nekoliko prav takih kmetov, kot so tisti, ki bodo obešeni, samo da so oboroženi in oblečeni v imenitne škornje in čiste vojaške uniforme, spremlja obsojence s puškami v rokah. Poleg obsojenih gre dolgolas človek v brokatni sutani, v epitrahili in s križem v roki. Sprevod obstane. Vodja ekspedicije nekaj govori, tajnik bere papir, in ko je akt prebran, se okrene dolgolasi človek k k tistim ljudem, ki jih nameravajo zadušiti z vrvmi in govori nekaj o Bogu in Kristu. Takoj po teh besedah pripravijo rablji — več jih je, kajti en sam ni kos tako težkemu delu — milo in namilijo zanjke na vrveh, da bi se bolje zadrgnile, primejo uklenjene, jim nadenejo mrtvaške srajce, jih odvedejo na oder z vešali in jim denejo namiljene zanjke okrog vratu. In živi ljudje zdrse drug za drugim s klopi, ki so jim jih potegnili izpod nog in s svojo težo mahoma zadrgnejo zanjke na vratu in se mučno zaduše. Ludje, ki so bili pred minuto še živi, se premene v mrtva, viseča trupla, ki se v početku še polagoma zibljejo, potem pa zamro nepremično. Vse to so za svoje brate ljudi skrbno uredili in si izmislili ljudje višje kaste, učeni ljudje, prosvetljeni. Izmislili so si to, da delajo te stvari tajno, ob zori, tako da bi jih nihče ne videl, izmislili so si, da je odgovornost za te zločine tako razpredeljena med ljudi, ki jih izvršujejo, da si lahko vsak misli in reče: on da jih ni zakrivil. Izmislili so si to, da izbirajo najpokvar-jenejše in najnesrečnejše ljudi in da jih prisilijo delati tisto, kar smo si sami izmislili, zraven pa da se lahko obnašamo tako, češ, ljudje, ki vrše to delo, se nam studijo. Izmišljena je celo ta podrobnost, da obsojajo ena (vojna") sodišča, pri usmrčevanju pa da na vsak način prisostvujejo ne vojna, temveč civilna. Izvršujejo pa to delo nesrečni, prevarani, pokvarjeni, prezirani ljudje, ki jim preostaja samo eno: kolikor mogoče najbolje namiliti vrvi, da bi prav gotovo zadrgnile vratove, potem pa se kolikor mogoče napiti strupa, ki ga prodajajo isti prosvetljen? višji ljudje, da bi hitro in popolnoma pozabili na svojo dušo, na svoj človeški poklic. Zdravnik preišče trupla, jih otiplje in poroča načelstvu, da je stvar končana in v redu: vseh dvanajst ljudi te brez dvoma mrtvih in načelstvo odide po svojih navadnih opravilih z zavestjo da je vestno izpolnilo svojo, dnsi težko, toda neobhodno dolžnost. Otrpla trupla snamejo in pokopljejo. To je vendar grozno! In tega ne počno enkrat samkrat in ne samo s temi dvanajstimi nesrečnimi, prevaranimi ljudmi iz najboljšega razreda ruskega naroda, temveč to počno neprenehoma, leto za letom, s stotinami, tisočj prav tako prevaranih ljudi, ki so jih prevarali isti ljudi?, ki vrše nad njimi to grozno početje. In ne počno samo tega. temveč pod isto pretvezo in z isto hladnokrvno krutostjo se vrše še druga, naj-različnei.Ša mučenja in nasilja po ječah. trdnjavah in katorgnh. To je grozno, nnirroznejše pa je to, da se to ne vrši v afektu, v čustvu, ki prevpije razum, kot se to godi pri pretepih, na vojni, ali ce'o pri ropanju, temveč nasprotno, na zahtevo razuma, premisleka, ki prevpile čustvo. To je posebno grozno pri tem početju. Grozno pri tem početju 'e to, da je ni stvari, ki bi tako jarko, kot v»a ta dejanja, ki jih vrše od sodnika do rablja ljudie, ki jih nočejo vršiti, ki bi tako jarko in javno pokazovala vse pogubnosti despotizma za človeške duše, pogubnosti oblasti enih ljudi nad drugimi. Neznslišno je, da sme človek drugemu vzeti njegov trud, denar, kravo, konja, da mu celo lahko vzame sina. hčer — to je nezaslišano, toda še koliko bolj je nezaslišano to, da lahko en človek drugemu vzam? njegovo dušo, da ga lahko prisili delati tisto, kar pogublja njegov duševni »jaz«, kar mu Jemlje njegov duševni blagor. In to delajo tisti ljudje, ki počno »se to, in mirno, z* dobrobit ljudi silijo ljudi od sodnika do rablja s podkupovanjem, grožnjami, varanjem izvrševati te čine, jim gotovo jemljejo njihov duševni blagor. In istočasno z vsem tem. bar »e Že leta godi po vsej Rusiji, si izmišljajo in govore glavni krivci teh zločinov, tisti, na kojih ukaz se to vrši, tisti, ki bi lahko vse to početje ustnvili — glavni krivci teh zločinov s trdnim prepričanjem, da so vsi ti zločini koristni in celo neobhndni — o tem, kako je treba braniti Fincem živeti tako, kot Finci hočejo in jih na vsak način prisiliti tako, kot hoče par Rusov, ali pa talajajo povalja 9 tam, i« »m poni« v armadnih huzarskih polkih našivki na rokavih in ovratnikih dolomanov ravnati po barvi dolomanov, kratki huzarski jopiči pa, kjer so predpisani, da morajo biti brez obšivkov okrog rokavov nad kožuhovino«. Da, to je grozno! (Konec prih.) EMILE ZOLA: Naskok na mlin. I. Nekega lepega poletnega večera Je bilo zelo veselo v mlinu očeta Merlier. Na širokem dvorišču so bile pripravljene tri velike mize za povabljence. Vsa vas je vedela, da se ima vršiti svadba Francke Merlier z Domenikom, mladeničem lepe zunanjosti, občudovanim od Žensk, ki so zrle za njim z zavistnim očesom; pa bil Je kolikortoliko tudi nepridiprav. Bil je res priljubljen ta mlinski kot, ki je ležal sredi Rocreuse ob cestnem ovinku. Skozi vas je peljala edina pot, ob kateri so stale posamezne koče, toda na ovinku kjer se koče nehajo, se prilito široki zeleni travniki in gosto drevje, ki se vrsti ob reki Morelli in senči dolinsko ravnino. To je najlepši kraj Lotarinške. Povsod temni gozdovi, stoletna drevesa se dvigajo v ljubkih bregovih, oblikujejo zelo široko in zeleno pokrajino; proti jugu se razteza zelo rodovitna ravnina, razdeljena po gostih živih mejah v pisana polja. In ta hlad okolice vpliva najprijetneje na Rocrezdru nia enia eni lijskih in avgustovih dneh. Reka Morella teče skozi gozdove Gaguy par metrov široka komaj In moti s svojim tajnim žuborenjem globoko tišino teh krajev. Hladna senca in žuboreči studenci so čar teh gozdov. Na vsak korak izvirajo ob ozkih stezah, pod mahom, ob drevju, v razpokah pečin in žuborijo čisti studenci. Z žuborenjem studencev se pa meša neumorno petje slavcev, podobno očaru-jočemu gaju, obdanemu vsenaokrog od divnih vodopadov. V dolini so močvirnati. In obsenčeni travniki z velikanskimi ln košatimi kostanji; obdaja jih vrsta dateljnov. Dva reda velikanskih platan sekata polje v smer! proti graščini Gaguy, ki Je dandanes v razvalinah. Na tem kraju večnega močvirja raste velikanska trava. Opoldne, ko pada solnce navpično. Je senca slaba: trave venejo pod žgočim solnccm. toda pod drevjem dehti hladen vonl. Ta.k rasen zelen ga! je poživljal očefSfrMerliers svojbn tik-takaniem. Z lesom obita bajta Je bila stara in je stala polovico v vodi, oblikujoča tako nekak jez. v katerem je bila napravljena turbina. Voda Je padala z višine nekoliko metrov na staro mlinsko kolo. k! je počasi se obračajoče šklepetalo, kot zvest, nadušljiv star, hišni hlapec. Ako ie kdo svetova! očetu Merlier. da naj to kolo prenavlja, je ta zmakval z glavo, rekoč, da hi b!1o novo kolo gotovo slabše; in tako Je ponrnvlia! to staro, trohnjeno škatljo leto ra Mom. V kotu oh trdim? so MV luknl? In ogrnjeni ribniki, kjer so MU hranjeni velikanski raki. slovrb daleč naokrog. Pod vodopadom je bila struga čista kot ocJednlo in kadar je kolo stalo, so se videle vePVe ribe, ki so mirno plava*B s^rnlritla. Po-le ! pa ta stari prdnodrt m**n le bil zanimiv, in mestne gospodične, ki so z?'1" sem so «* ga shirale v «voi n’hum. Na cMno stran Je h*' mlin hoH navaden: velika vrata na dvo«!**?, na.levo In dpsno Stalinih* 'n hlevi V Mlfinl vodniška vehkan^ki Most, kJ le senčil on*o-v’co dvorišča. V vsem ip Imela b<ša r*‘rj okna, nad katerimi se je dvigal vo'tk golohipJnb Neivečie nroglavJce ie delalo očetu Merttnr to. da jp moral vsakih deset *et pobeliti to e+rao mlina. Ravno pred rekal dnevi jo ie nohelll, da se je kar svetila v opoldanskem SO*nmi. D”aiset let ie poteklo, odkar Je M! oče Merlier župan v Ponrpuse. In radi +ega so ga vsi sno?*ovall, Govorili so, da sl je Ml po vinarjih nrMnk** okrog osemdece^tisoč frankov "Ko le bil naročil Magdaleno Gni,,ard, ki mu fp nrinpsla za doto mlin. on cam ni ime* dnizega kot nravne roke: to^a Magdaleno s? n? nikdar kecnla teza koraka, ker i e bil Merlier dober gospodar. No. gdaf le bila njegova žena mrtva. In tako Je Merlier ostal sam s svojo hčerko Francko. Postal ie že star In molčeč- n! se smela! več, tod« v snlošnem Je Ml zadnvollen. Niso mu rekli župan samo radi denarja, temveč* rad! n jezove va častivrednega mrieda. M se Je tembolj dvigal ob priliki svatbene gostile Francka Merlier le dopolni!« tedaj osemnajst let. VI M!« ravno lep«, tod« priletne zunanjosti: do petna 1«tega leta |e M*« »kom grd«, ln nerazumlllvo Je bilo, kako m J« mogla hči kmečkih staršev razvit! pomele v tako atasneg« deklet*. Imel* h Srno lase hi 0«. pol« Je Uli M m U| jamice, čelo majhno, a visoko. Njen pa- ! smeh je ugajal vsem; sicer pa jc bila povečini molčeča in resna. Vsa vas ji je dvorjanila, toda bolj radi njenega denarja kot pa zgolj iz ljubezni. Toda Francka je volila po svoje, s čimer je zmešala pamet vsej okolici. Na nasprotni strani Morella je živel mladenič Dominik Pauquer. Ni bil iz Rocreuse; pred desetimi leti je prišel iz Belgije kot dedič po stricu, ki je imel malo posestvo ob koncu gignajskih gozdov, za streljaj oddaljeno od mlina. Rekli so, da je prišel prodat svojo ded-ščino in potem da odide zopet domo^ Pa kot se zdi, mu je ta kraj ugajal, ker se ni več ganil nikamor. Videli so ga obdelovati svoje polje, par njiv, s katerimi se je preživljal; ob prostem času pa Je ribaril in streljal divjačino, in mnogokrat so ga zalotile poljske straže in ga postavile pred sodnijo, ln raditega je prišel na slab glas; nekateri so ga imeli za tihotapca, drugi so zopet govorili, da je lenuh, ker so ga videli spati v travi ob času ko bi moral delati. Bajta, v kateri je živel, Je stala med drevjem tik gozda in ni izgledala, da bi stanoval mladenič v njej. Pravili so, da so se okrog te bajte potikali celo volkovi iz gagnijskih razvalin, katerih pa niso nikdar videli. Vendar pa so se dekleta potegovale za Dominika, ker je bil čudovito zal dečko: visok in gibčen, zelo bele polti, zlatosvetlih las in brk. In zgodilo se Je nekega dne, da Je Francka razodela svojemu očetu, da ljubi Dominika in da ne mara poročiti nikogar drugega. Ta novica je zadela očeta tako, kot bi mu kdo porinil nož V srce. Ni rekel ničesar, kot ponavadi, le premišljevati je začel, v očeh se je brala njegova notranja nezadovoljnost. Bil je nevoljen ves teden, in tudi Francka se je držala resno. Ni mu šlo v glavo, kako je mogel ta malopridnež zmešati njegovo hčer. Dominik ni prišel več v mlin. toda mlinar ga je opazoval, kako je na nasprotnem bregu Morelle ležal v travi, kot da bi spal. Francka ga je pa opazovala iz svoje sobice; torej jasno, da se ljubita. Tako je minilo osem dni. Francka je postajala vedno bol! resna. Oče ni govoril ničesar, temveč pripeljal meni nič tebi mč Dominika v hišo. Francka !e ravno pripravljala na mizo, ln ko ga Je uzrla, se ni kazala prav nič presenečeno, le nasmeh ji je zaigral na ustnih. Tistega jutra jc še! namreč oče Mcr-Her k Dominiku, kjer sta se pri zaprtih oknih in vratih pogovarjala tri ure, in nikdo ni izvedel ničesar o tem pomenku. Le kohkor je znanega, da ko je stopil mlinar z Domenikom iz haite. da ga je smatral za svojega sina. Brezdvomno ie našel starec v njem dobrega mladeniča, v tistem lenuhu, ki je ležal v travi in mešal dekleta s svojo ljubeznijo. Vsa vas je zagnala krik. Zenske niso prenehale opravHatl nenmnosii mlinarjeve, ki je spravil v svoin hišo tega razuzdanca. A mlinar ie raiši molčal ln mislil na poroko. Saj tudi on sam ni Imel vinarja, ko je poročil Magdaleno, toda radi tega vendar ni bil slab gospodar. Dominik pa jim je zna! kmahi zavezati jez!ke, ker se Je vrzel z vso resnostjo na delo tako. da gn Je občudovala vsa vas. Mlinarjev hlapec fr* nr'mr-G* V vof^l^ntri fn Dominik ni pnsHJ IsVaM dnmega temveč je sam po z ra bil ja vreča, vlačil voz. popravlial mlinsko kolo, ako se Je ustavilo. ?n vse to teko vrlo in nab>h-č«n čn »n ro ret vsi z veseljem občudovali. Oče MorPer se le nafihem srn- Mvj, ponosen dr* je dobro pogodil tega mla-dcn’ča. 1 fidmzen da mladini pogum«. Frepeka in Dominik sta se oboževala. Molčala sta. je s sladkim! nogledi sta se pogovarjala. Do tedui š® o*e Merker ni ničesar omeni! o njiju poroki;" ln Mm sta zntmelu v Mavov molk, ker sta bila prepričana, da hoče videt! njiju vollp. Nekega dne sredi hilMa pa le ukaza! pripraviti tri mize na dvorišči) pod brestom, In je povaMI vse prUaMje svoje Iz Rocreuse, da oholo ž njim kozarec vina. Ko so MII že vsi zbrani, dvigne Merlier svoj kozarec, rekoč: »Povabi! sem vas. da vam naznanim, da bo naša Francka čez en mesec poročHa toga malomddneža, ravno na dan svetova T.udnvika.« Vsi so mu napila!!, a oče Meritor le na dahe val s povzdignjenim glasom: »Dominik, objemi svojo nevesto, v Imenu Božjom’« ln oba sta se ohM« med veselim ln splošnim smehom. Bilo Je re« ves-do razpoloženje ln len večer. Noč Je bil« jasna, zvezdnata. Zaročenca sta sedala skupaj, sl gledala v ob!’č!e ln'molčala. Star kmet je govoril o volskl. ki Jo I? cesar napovedal Priv’11. Vsi rezervisti da »o že odšli. Mnogo jih Je odšlo šele včeral In govori te, d« »e bodo v kratkem že udarili. »Nul se!« nravi mlinar samolfnbuo. »Dominik Je tulec in ne bo šel. ln Če h) dl pridejo Pni«!, p« bo lahko hranil ivojo ženo • Tako «• Je lafll mlinar. Naskok na mttn. »Sem Jih le videl, tem Jih ie videl!« la (MMvUal etati kmet Vsi so umolknili in znova pili. Zaročenca tega nista čula, ker sta uživala svojo srečo in se skrivaje stiskala drug k drugemu. Bila Je krasna, divna noč. Vsa vas Je spala v globokem snu, le zdaj in zdaj se je čul klic zgodnjih petelinov. Iz bližnjega loga se je Čulo tisoč glasov, ki so zveneli kot sladki zefirjl. Travniki so bili tajnostno-divni v senci velikih dreves in snivajočl ob tajnostnem žuborenju studencev, ki so dremotno pro-nikali v bajno noč. n. Mesec pozneje, na predvečer Sv Ludvika, je šel skozi Rocreuse strah ta trepet. Prusi so premagali cesarja ln »o nato prodirali proti Rocreuse. Ze ves teden so naznanjali potniki, ki so lU skozi vas, da se bližajo Prusi, in vaščani so jih že s strahom pričakovali. Toda, ker jih še ni bilo, se je ljudstvo še bolj vznemirjalo, češ, pridrveli bodo ponoči in vse poklali in razdejali. Naslednjo noč proti jutru Je planila pokonci vsa vas, ker začul se je na cesti hrup in ropot. Toda, ko so zapazili rdeče hlače, so padle ženske na kolen* in se pričele križati. Bila Je mala francoska četa. Kapetan je vprašal po županu, in ko ga je našel, je ostal v mlinu. Solnce je vzhajalo in naznanjalo vroč dan. Izza gozdov je vstajala krvava zarja, čez polja se je razprostiral* dušljiva soparlca in nad vso okolico Je padlo nestrpno pričakovanje, ki je leglo kot težka mora na srca vsega prebivalstva. Kapetan je hitel okrog mlina sem Iti tja, opazoval bližnje hiše, tekal ob nasprotnem bregu Morelle in proučeval * pomočjo daljnogleda vaško pozicijo; oče Merlier ga je spremljeval ln mu dajal razne nasvete. Nato Je kapetan razpostavil svoje vojake za zidovje, z* drevesa in po primernih luknjah In skrivališčih. Glavno obrambno moč p« J* pridržal na dvorišču mlina. Torej ae bodo udarili? Kjerkoli se je pojavil mlinar Merlier, so ga radovedno obsipali 1 vprašanji, toda ta je le zmajeval s glavo in molčal. Tedaj so bili pripravljeni na udar. Francka in Dominik st* n« dvorišču molče motrila očeta. Ta al J| Iztrkal pipo, rekoč; »Ah, otroka moja. Jutri n* bom* mogli praznovati poroke!« Dominik Je stisni! zobe In Jezno vrgel pogled profi gagnijskim gozdovom kot bi videl prihajati Pruse. Franck* )| bila zelo bleda in resna ln je šla ig stregla vojakom karkoli so potrebovali Ti so kuhali in čakali menaže. Kapetan je bil videti zadovoljen Pregledal je vse sobe, posebno p| glavne prostore v mlinu, ki so bili obf« njeni proti potoku; končno pa se Je vsedel k vodnjaku in se razgovarjaJ a očetom Merlier. »Ta hiša je res prav* trdnjava,« J* rekel. »Branil! se bomo do noči. Sovražnik se je zakasnil, kajti biti bi moral že tu.« Mlinar se je zamislil. V »voj! domlfc Ijiji je že videi mlin v plamenu. Toda ni tožil po nepotrebnem, temveč reke! J*i »Gospod kapetan, lahko skrijete en čoln, v strugi je dobro skrivališč«, Id bi nam zelo dobrodošlo.« Kapetan je vse tozadevno vredlf, ta se Je zgodilo bot Je ukazal. Bi! Je lep mož, štiridesetih let, visok in simpatičen. Rad je opazoval Dominika In Francko in se je zanimal za nju kot bi ne imel drugih skrbi. S pogledom je sledi* Francki in videlo se Je na njegovim izrazu, da io občuduje. Nato se Je obrnil k Dominiku in ga naglo vprašal; »Dečko, k; ko da niste vojak?« »Sem tujec,« Je odvrnil ta. Kapetanu odgovor očlvidno ni Ml všeč: namež;knil je z očmi in se nasmehnil. Pa Dominik je uganil la nasmeh in Je odgovoril: »Sem tujec, toda znam strellaM na razdaljo petsto metrov. Poglejte mojo lovsko puško tu za vami.« »Prišla vam bo prav,« Je prijazno odvrnil kapetan. Francka sc je približala vsa tresoča in Dominik jo je stisnil za roke, ne meneč se za druge, kot bi se hotel vreči v njeno varstvo. Kapetan se je smejal In mirno sedel kakor prej, držeč sabljo v naročju. Bila ie ura deset in pritisnila,je silna vročina. Vojaki,, ki so sedeli m dvorišču v senci dreves, so jedli menažo. Globoka tišina je zavladala v vasi, vaščani so zapahnili vežna vrata, zapirali okna. Le nekje Iz dal lave sc le čulo pasje tuljenje. Tam daleč izza gozdov se je razlegalo nekaj kot bi zadonelo tisoč trobent, potem krik, podoben sovi, nato pa je bilo zopet vse tiho in mirno. Naenkrat se začuje puškin strel Kapetan se je dvignil, vojaki so popustili svoje še skoro polne skodele — in v hipu so bili vsak n« svojem odkazanem mestu, ok-og jn okrog mlina. Toda kapetan je šel na cesto in ni videl prav 1 vse le bilo skrito. Začul sc Jc drugi strel, nato tišina, niti senca se ni ganila. Toda kmalu je zapazi! oblaček dim* med dvema drevesoma ob rngtiaj-tozdu. Oord pa je hil miren. (Datta prih.) ItaniK ’ »teouiijg Novo! Novo! Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Proda sc: ELEKTRIČEN MOTOR 3 In pol HP, 440 volt, enakomeren tok In 2 voza z dlro (1 peresna, 1 navadna), popolnoma nov voz zapravljenec s sedeži In ena transmisija se takoj proda. Ogleda se Slom-(kova ulica 19 na dvorišču. PRODA SE HIŠA’ f trju na Štajerskem t mesarijo In zalogo piva. Pii hISt je tud lep zelenjadni vrt Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«. 1824 PRODAM Vecfo množino sodov od 200 do 2000 1 starih In novih po ugodni ceni. Mohar Anton, sodar, VIC. 1833 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA u boliš« zbito ln Šivano delo, proti dobri plači In vsej oskrbi v hiši, za takojšnji nastop Išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster, Radeč« p. Zid. most. 1828 LEPA HIŠA (VILA) i 4 stanovanji, verando, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo, f vinsko trto zasajeno in eno njivo. Eno stanovanje a« lahko takoj sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva ulica, it 18 predm. Studenci. 1827 »TRIBUNA« tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva uifta 1. 1819 , PEKARNA IN TRGOVINA S deželnimi pridelki se da v najem v zalo prometnem kraju na Štajerskem. Nadaljna pojasnila upravnlitvo Jugoslavije. PRODAJO SE DVE HIŠI enonadstropni v Ljubljani z lepim vrtom, cene zmerne. Kupcu eno stanovanie na razpolago. Poizve se v upravi Usta. 1875 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme Alojzij Novak, Domžale. 2113 TERMALNA KOPELJ (Krcuztherinalbad) se proda za 6000 K. Kje, pove uprava »Jugoslavije«. 2142 KUHINJSKO OPRAVO ceno prodam. Poizve se: v Ljubljani, Resljeva c. 26, pritličje. POSESTVO z 20 orali zemlje, obstoječe Iz vinograda, sadonosnlka, njiv, gozdom in travnikom se takoj proda. Povprašati pri občinskem uradu v Gradiški spodnja Kungota pri Mariboru. TRGOVSKA HIŠA enonadstropna na prometnem mestu v Celju s trgovino z mešanim blagom, dobro idoča s celim inventarjem. Prostorno dvorišče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom In veliki njivi ob glavni cesti, krasno stavbišče za obrt ali malo industrijo, se proda po primerni cenL Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« pošt-noležeče Celje. VOLGA, VOLGA! Iz prodaje na Ljubljanskem velikem iemnju, Paviljon H 291 ruske krasne pesmi Volga, Volga, Saraian ln druge lepe ruske muzika- a c z originalno naslovno sliko po 10 K izdal lian Auman in drug, Krško, Slovenija. JERMENA gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30—250)mm prodaja po ceni, tako] z skladlšta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviju Frkovič 1 drug, Mes-nička 5. Telefon 4—45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7, telefon 422. 1870 IMAM V ZALOGI večjo množino prešitih odej (kovtre) od 450 kron do 600 K, VELIKA IZBIRA otročjih' vozičkov, dvokoles in šivalnih' strojev po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev, 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni atrojL Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4. 1819 HIŠA S POSESTVOM enonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju (ev. tudi a pohištvom), z vrtom, za vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki ln gozdi — polni do-rašenlm lesom — se proda Iz proste roke po ugodni cenL Več se poizve pri trgovcu Josip R&thel — Kočevje. 1829 Kupi sc: 1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */* PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlitvo lista. 1613 Službe: SPREJMEM TAKOJ prodajalko za moko prodajati, katera bi bila zmožna tudi nekoliko knjigovodstva in korespodence. Plača po dogovoru. Ponudbe na Anton Poljane, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. 1823 ELEKTROVODJA za srednjo elektrarno, samostojni izvežbani delavcc se sprejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«, Celje pod »ELEKTROVODJA« z označbo, keefaj laliko vstopi in za katero plačo. 1831 NATAKARJI IN NATAKARICE se ščejo za velesemenj. Park hotel Tivoli. 1822 ^ ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE oziroma trgovskega tečaja vešč strojepisja sc sprejme takoj- pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci z prakso v knjigovodstvu lmiflo prednost. Ponudbe po '' »Knjigovodstvo« na upravo Jugoslavije. SPREJME SE Kontoristinja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, Izučen pomočnik mešane stroke, natančen In energičen. Nastop službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. ZANESLJIVEGA MLINARSKEGA POMOČNIKA z dobrimi spričevali iščem. Plača po dogovoru, nastop takoj; In enega učenca, ki Ima veselje do mlinarske obrti ne pod 16 let starega; sprejme Anton Lah, umetni valčnl DIJAK ki vstopi septembra v IV. razred I. drž. gimnazije, išče službe Inštruktorja. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »Inštruktor«. 2086 DVA KROJAŠKA POr.iOCNKA sprejme takoj Rudolf Rlblset, Bernlea, pošta Hrastnik ob Savi. GOSPODIČNA gre prat, likat in krpat na dom Izvršuje tudi novo perilo. Ponudbe pod: »Gre na dom.« 1876 Razno: IŠČEM SLUŽBE kot trgovski sotrudnik oz. pomočnik'. VeiČ sem slov. nem. in Ital. Jezika. Najraje grem v trgovino z mešanim blagom, kje v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na hotel Tivoli pod »Sotrudnik«. ZA URADNEGA SLUGO iščemo pridnega ln poštenega mladeniča v starosti od 16—20 let. Feniks, Cankarjevo nabrežje št. 1-1. 1867 ANTON JARC, KROJAČ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po najnttjlh konkurenčnih cenah. 1874 BOLJŠA GOSPODIČNA Zeli mesta kot odgojitcljica otrok pri kaki boljši rodbini. Plača po dogovoru. Ponud-•Šbe na uDravo lista št. 1995. K BOLJŠI RODBINI se sprejme dijak, nižje, srednje šole na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije«. KONTGu HOTINJA z izvrstnimi spričevali in prakso, 24 let stara išče nameščanja kot pomožna knjigovod-kinja. Vešča strojepisja in stenografije, govori in piše slovensko, hrvatsko in nemško. Nastop s prvim oktobrom. Cenjene dopise na upravništvo »Jugoslavije« pod šifro »Kontoristinja«. OMARO ZA OBLEKO iz trdega lesa in 5 kg žime v kitali se proda. Poizve se v trgovini Frisch, Marijin trg. _ STANOVANJE soba In kuhinja na Poljanski cesti zamenjam s primernim v okolici. Naslov pove nprav-nlštvo. 2133 SOLIDNEMU STAREJŠEMU GOSPODU ALI GOSPODIČNI se odda lepa mesečna soba. Ponudbe pod »Solidnost« na upravništvo. IŠČE SE V NAJEM mala klet najraje kjer je v hiši napeljan plin, ali pa prazna pralna kuhinja. Dopisi na delikatesno trgovino J. Janc, Ljubljana, Marijin trg. - MODISTKO sprejme takoj Ivanka Stegnar, Ljubljana, Rimska cesta 10. 2137 KUPIM MLADEGA PSA volčje pasme. Ponudbe na upravništvo pod »pes«. 1878 TRGOVSKI VAJENEC se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželo od dobrih in poštenih sta-rliev. Ponudbe na tvrdko Matko Pungarter, trgovec, Višnja gora. KORESPONDENTINJA za slovenski, hrvatski in nemški ježek se takoj sprejme. Reflektlra se le na prvovrstno moč. Istotam se sprejme kontorlstinjo eventuelno začetnico. Plača po dogovoru, ponudbe na upravo lista. GOSTILNA v okolici Maribora s koncesijo in z bogatim gostilniškim inventarjem, lep vrt za goste in zelenjavo približno 2 orala zemljišča. Cena 600.000 K. Pojasnila daje prometna pisarna K. Troha, Maribor, Slovenska ulica štev. 2. IŠČEM STANOVANJE Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo lista. 1764 20 PRIMA KLAVIRJEV in pianinov Forstcr BUsejidorfer, Ifeitzman etc. razstavljenih za čas sejma pri Alfonz Breznik, učit. Glasb. Matice, Kongresni trg 15. VEČ RABLJENIM DVOKOLES, švalnih strojev in otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška'cesta 4.*’ 1819! RAZLIČNE ANTIVITETE med temi tudi 300 let stare knjige. Celje, Miklošičeva ulica 5. 1718 Dr. VIKTOR BRESKVAR ordinira zopet. Hilšerjeva ul. 7. (Gradišče)* 1834 UGODNA KUPNA PRILIKA! Lepo posestvo na deželi z okoli 60 oralov zemlje, od te je skoraj 20 oralov gozda, la s prmernim pravom za pašo se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo na novo zidano hišo, prav dobre hleve In gospodar* ska poslopja ter se nahaja v Durnbachu, občina Mozelj. Vsa poslopja so krita z opeko; gozd ni izsekan. Pojasnila daje lastnik Ivan Meierle v Durnbachu št 9 ali Karel Kresse v Livoldu št. 4. »ORION« GASILNI APARATI, # PRAGA. Veliki semenj, paviljon H 260. — Danes o# 3. uri popoldne se vrši praktična izkušnja z aparati na vrtu Narodnega Doma. P. T* interesenti dobrodošli. 18S(j, NAZNANILO. Slavnemu občnstvu najuljudneje naznanjam, da sem dobil obrtno dovoljenj« za plakatiranje In da sem obenem prevzel službo postreščeka, katero bom Izvrševal , najvestneje in po zmernem zaslužku. Pri- f poročam se cenj. občinstvu za naročil^ bodisi na kolodvor ali s kolodvora, ker s«; bom potrudil, izvršiti vsa naročila nalhltre« j® >n, najvestneje. Z velespoštovan)«« Mihael Lužar, postrešček ln plakater, Kranj. PENZIONIRAN DRŽAVNI POD* u uradnik išče službo kot skladiščnik, sluga, vratatv oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene po* nudbe prosim pod št. 1808 na upravo list** PRIPOROČA SE atelje za črkosllkarstvo Filip Prlstotf it Bricelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1< (Hotel Malič). ' POZOR! ZIMA! POZOR* Žimo vsake vrste izdeluje ln prodaja tvrdka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci ust razpolago pcX;n!ne r:osto. 173TS POSESTVO SE PRODA oddaljeno 20 minut od Ptuja z žlahtnim vfcj nogradoni, sadonosiiikom z lepo zldanrt; hišo, viničarskim poslopjem In Inventarjem vrtnarske obrti. A. Tiršek, Ptuj. 183? SUHE GOBE, LANENO SEME In druge deželne pridelke plača naJbolM Sever in Kony), Ljubljana, Wolfova ulica 12. 1784 i Telefon štev. 260. Peter ICozina & Co. Glavna pisarna In zaloga na debelo in na drobno, Ljubljana, Breg 20. Izdeluje Čevlje za gospode, dame, dečke, deklice ln otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega materijala! — Najmodernejše oblike! — Konkurenčne cene! — Najsolidnejši izdelki! — Razstava: Paviljon. > mh vret CIRIL SITAR UUMJANA ^IPi* c«1 P G Belin za snaženle bel čevljev, Pogin za wWm\i Billi in požgan, Morin za pokončanje Mo?, Rapid za pokooHe stenic, 9. C. Kotar, Ljubljana Iberija, Woiisva šiita "tet 1 Trgovci primeren popust. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 8t. 15. Šivalni stroji in stroji za pletenje izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. Ustanovljena 1. 1807. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnico. Pisalni stroji „ddler". Kolesa iz prvih tov are n. Dtirkop, Styria, Waffenra;l. Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, ddikatese itd. Natančneje v upravi lista. Seno in slamo za konje in rogato živino prešano nudi veletrgovina IM BIH Hoi Kitata ulita 8.11 Največ naj novejših, najtinejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke Mestni trg 5 WL JANČIGAJ & GAG EL umumn, KOLODVORSKA UL. 8. Prodajami od dasss naprai dokler zaloga traja po tatairc m\ P3ZBHI moške čevlje, prima telečle usnje po K 4tX)-— moške čevlje, prlmu bot usnie po K 450-—. Restavracija Južni Kolodvor' Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stikler, restavrater. ZAHVALA. Za vse dokaže iskrenega sočutja, ki so ms’ bili izraženi ob nenadomestljivi izgub; moje nepozabne matere oziroma stare matere itd ASNEZE PETERCA se tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem prijateljem in znancem iz mesta kakor tudi iz okolice, ki so spremili nepozabno na zadnji poti in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. LJUBLJANA, 7. septembra 1821, V imenu vseh sorodnikov Franc Peterca. Čokolada ,ORION4 Z ! ni suro g at 2 ! ampak zajamčeno čist izdelek kot v predvojni dobi. Dobi sc ga povsod. Radi selitve se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju. Velika zaloga šivalnih in pisalnih „Adler“ strojev in koles t mamko „Styria“, „D0rkopp“ „Waftenrad“ (orožno kolo). IVAN JAX In sin Ljubljana. H. SELJAK zastspstvo u LJebijani Tona 11MM Ljubljana — Praha. Prva češka tvornica usnja za mobiHje in knjigoveze. Vrhno usnje vseh vrst HAKA GAAASE usnjeni izdelki. Velika zaloga Čevljev. Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52. m paviijM 288IH. Zavod za plakatiranje i reklame BogcSerc V@!enovi£ mm mm 13§ isslni avto Seat (Torino) 28 PH v naj« boljšem stanju se ceno proda P. ŠKAFAR, ; Ljubltana, Rim»k« c. 11; Preklic! Podpisani obžalujem izgovorjene žaljive besede na p ra m soc. demokratom dno 23. avgust« V električni centrali ob Savi, k«t nimam ita izražene besede ni» kakšnih dokazov ter se jim **-' h valj uje m, da so odstopili od »od*, nijskega postopanja. Trbovlje, 31. avgusta 1921. m MM, UltMir. ijiiii , M tul Trgovina s manufakturnim bla* gom in oblekami domačega Izdelka priporoča po saiSianlh cenah* 213. štev. .JUGOSLAVIJA “ 8 septem&a-1921. Stran T. Hilla« 9 rmbtnni Veletncviiis manuiaMare, saao oa ilaMi lili I iiil fiBi|a tesia 33 Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato Izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. crev Taško Djordjevič SKOPLJE, Ledi pediet 105 priporoča vsem prekajevaicem,'in prekupcem nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam i. t. d. Prodaja na debelo 'in drobno. Razpošilja se po čeli državi po poštnem povzdin. Jahtevalte C@n!h, s# priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kle parskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni iz vršlnd. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po nainižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor konse za Hrnei, olje, bencin, doze za barve, kandlte in konzerve. v škafom Najslovitejši klavirji^wWj^rrf in hnrrno-niji, Forster. Rdsend(V^rv,Kisil«man etc. na obroke tn posodo! Velikanska zaloga violin, sttun in vseh glasbil. | Predaja ta groš ia ilalail. HajvečiB in. naBsjiosahnejša pod- . . jeli« V JllUBM® j" .. iv ! tesnil Ib jv&ilaja daiia ii nlaii p aalagoinejlili kini tenah. karzai sddslsk. — Pravzema m tafire potil Telefon št. 3. IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon 370 LJUBLJANA Dunajska c. 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostre-šja za palače, hlSe, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Priznano najboljši, lastni izdelbi H MmSoega p® 1 iM ovifko? ia® nato mio Zvezna tiskarna Ljubljana Wolfova ulica štev. L taJaflOa centi Zahtevajte ceniki Točna postrežba! Ljubljanski veliki semeni, n ir- paviljon E, štev. 15. «==-■■ papirna trgovina in knjigoveznica, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. Ima vedno v zalogi vse vrste papiria, trgovske in poslovne kniige, pisarniške in Šolske potrebščine. : : Založništvo solskih zvezkov lastnega izdelka, : : i - Naročila po pošti z obratno pošto. Papirna industrija Anton Janežič LJUBLJANA, Florljanska ulica štev. 14. Zaloga vseh vrst šolskih zvezkov in poslovnih knjig. Prvovrstno blago! Najnižje cene! Parna pekarna Jean Schrey»a naslednik (pristan vinski destilat), prvovrstno slivovko la pristen doma« brinjevec prodaj. Mae na debele, Pum. nl«ipi\)inw Robert Dlehl, Celje ME LJUBLJANA GRADlICE 5 naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pečivom. Priporoča se za najobil. naročila. Prodaja se v naslednjih prodajalnah s PreSernova ul. 20. M. Strauss, SUofia ul. M. Bergant, Spodnja SiSka 61. ZanoSkhr, Poljanska c. Žabnikar, Kougr trg 5 Svetel, TržaSka c. Černak, fržBšlca c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c. FRAN RAVNIKAR mestni tesarski mojster uuu. UMm ®i im. 2i - Teitin im. us. oddam. Velikost 17 do.90 hi. Izven tega tudi razstavljalnl sod z 320 hi, skoraj nov. Ponudbe pod .SODOVl‘ na Anončno ekspedicijo GAISSfiR,- Maribor izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in mdtglM tar umetno tesarstvo. Parna žaga in strojne delavnice 'Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske Itavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, jrrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonlčna dela. 1Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, ta razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje paten-JŠpane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. ŠfiirfiT*11*"* V paviljonu stavbene stroke in lesne industrije. Radi razpustitve moje zaloge ur poSiljara tekom 20 dni vsakemu po* Siljatelju tega iz Časopisa izrezanega oglasa eno krasno remontolr-uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro Idočo 30 ur brez navijanja, ter s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 8S dinarjev. Denar se pošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se poilje takoj priporočeno. Povzetne poiiljatve le tedaj, de se pnilje 10 dinarjev naprej. Sila ui ADOLF MU. Zagreb. Siosiau® ulita M L ■I ‘ AUTOMOBiU Čehoslovaški paviljon št. 414 Liquer L. V. Griotie in Sailvsr od firmo Louis lfanfoch