Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velj&: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali Veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta i gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se Bprejemajo in velja tristopnp petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Letnilt XIII.
Štev. 196.	V Ljubljani, v soboto 29. avgusta 1885.
O slovenskem gledališči.
Potovanje Slovencev v zlato Prago, kjer so priliko imeli občudovati krasen Talijin hram, kterega je velike umetalne vrednosti postavila požrtovalnost češkega naroda, daje nam povod spregovoriti o našem slovenskem gledališči nekoliko besed.
Ne zahtevamo sicer od malega našega naroda, da si tudi on zgradi novo, krasno gledališče, našim zahtevam popolnem ustreza dosedanjo deželno poslopje. Pravimo poslopje, vprašamo pa, ali nas more zadovoljiti vse, kar se je v najnovejšem času za predstavljanje določevalo, osobito pa to, kako se je predstavljalo? To vprašanje moramo, žal — zanikati. A nikakor nam ne pride na misel, kterega koli tem neprilikam krivega dolžiti. Odnošaji vzajemno delujočih faktorjev edino so krivi, da slovenske predstave niso zamogle tako blagodejno vplivati na našo občinstvo, da bi se zanimalo v oni meri za nje, kakor bi bilo želeti.
Kako toraj tem neprilikam v okom priti? Težko, zarad razmer, a z druge strani lahko. Dramatičnega društva odbor ima z notranjimi zadevami pesla dovolj, nepristojno bi bilo toraj zahtevanje: da išče, malo da ne od hiše do hiše igralnega osobja, da nadzoruje vaje, da vežba posamične igralce, odbira našim razmeram prikladne igre itd. Dramatičnega društva odbor naj je postavodajalen, a izvrševanje vzame naj mož v roke, kteremu so razuoterne gle-dališčne stvari dobro znane. Podučen mora biti v vsem, kaj in kako in kdo ima predstavljati. Kar ta v predstavljanje odboru nasvetuje, naj je skrbno izbrano, naj je narodnostnim običajem prikladno; dotične igre uloge morajo pa igralnemu osobju isto prikladne biti. Treba je toraj strokovno igralno osobje razdeliti; kajti teorija in praksa (znanje in djanje) nas uči, da le na tak način je možno dobro skupno igranje doseči. Res težko in trudapolno je vse to, a ker dobro vemo, da imamo v našem stolnem mestu moža, kterega dičijo zahtevane sposobnosti in ker je skušen požrtovalen narodnjak, in bi stvar iz nesebičnosti, iz zgolj ljubezni do Talije slovenske pre-
vzel, treba samo porazumljenja z odborom dramatičnega društva in naše slovensko gledališče bo osnovano na tak način na trdni podlagi. Vpliva ima gospod, ki nam je na mislih dovolj, da si „staro" igralno osobje ohrani, gotovo se mu pa tudi posreči, pridobiti si nove sile, da popolni nedostatke v raznih strokah. To bi bil toraj naš intendant, naš visi gle-dališčni nadzornik.
Nismo pa tako priprosti, da bi mislili, da je možno vzdrževati gledališče brez novcev, pač smo pa uverjeni, da se bota, kadar se gledališka uprava preustroji, naša narodna zastopa deželni in mestni za neobhodno našemu, kakor vsakemu drugemu narodu potrebni ta zavod toliko zanimala, da mu naklonita podpore v toliki meri, v kolikoršni je potrebno, da se zamore skrbeti deloma za nagrade in plače igralnemu osobju, deloma pa za izvirne ali vsaj spretno preložene igre. In ko se bode prepričalo naše občinstvo, da je petje in igranje na taki stopinji, da se sme zadovoljiti, upamo, da se število članov dramatičnega društva ne bode krčilo, temveč množilo.
Že v začetku smo omenili, da imajo priliko Slovenci v zlati Pragi občudovati Talijin hram, priliko pa tudi videti sposobnosti tamošnjih igralcev, s kterimi vnemajo občinstvo za gledališče, in to utegne marsikoga vspodbujati in navduševati za naš slovenski oder. Toraj naj spolni vsakdo po svojih močeh dolžnost, bodi si kot podpornik, bodi si kot igralec, in tudi naš mali narod slovenski bode v kratkem zavzemal častno mesto med sobratskimi narodi svojimi glede gledališča. Poprimimo se toraj stvari z močno čilavo roko in Bog bo dal srečo, da se nam vresničijo naše vroče želje že prihodnji dobi veseliti se dobrega igranja in polnih prostorov gle-dališčnih!
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. avgusta.
Notranje dežele.
O napadenih nemških „tumarjih" v Kraljevem dvoru na severnem Češkem pisali
smo že včeraj na tem mestu ter povdarjali, da so ga najbrž nemški „turnarji" tako rekoč provzročili. Danes zdi se nam potrebno navesti podrobnosti, ktere bodo to potrdile. Nemški „turnarji" pridrvili so se od vseh krajev iz bližnje in daljše okolice z veliko-nemškimi trakovi na prsih, s čemur so mirne Čehe izzivati hoteli, kar se jim pa ni posrečilo, kajti Čehi so ostali mirne krvi vkljub tolikošnemu izzivanju na avstrijskih tleh. Več nemških „turnarjev" je poleg svojega zabavl.jivega postopanja napadlo malega češkega učenčka Sindlerja in so ga pretepati jeli, ne da bi se bil kaj pregrešil. Prej ko ne je vsa njegova pregreha tičala morda v kaki popevki kakor je „Hej Slovane" ali „Kde diimov moj?" Nabijali so ga tako, da bi bil znabiti obležal, če bi ga jim ne bila neka branjevka iz rok spulila. Pri tem jo je pa branjevka Mali sama dobro skupila, kajti nemški „turnarji" so vsi h krati na-njo planili in bi Jo bili grdo zdelali, ko bi ji ne bili okoli stoječi Čehi na pomoč prišli. Ko so pa „turnarji" češke pesti na svojem hrbtišči čutili, jeli so kričati po policiji, da naj jih varuje pred „češko pakažo". Čeških društev se pretepa nobeno ni vdeležilo, pač pa so bili tovarniški delavci, ki so „turnarjem" srbečico na koži strojili. Žaljeni narod je bil tako razburjen, da bi se bili grozni poboji lahko zgodili, naj bi se ne imeli zahvaliti nekterim jako vplivnim Čehom in pa okrajnemu glavarju. Prvi so jeli mir delati, drugi je pa „turnarje" iz mesta pognal.
Ko so se v Kromeriži carja in drugi z lovom razveseljevali, podala sta se friers in Kafnok;r v župnijsko hišo, kjer sta svoje politične razgovore imela. Trajali so cele štiri ure. Predrznost bi bila in domišljija že danes natanko določiti, kaj sta se menila. Kaj tacega navadno le toliko pride med svet, kolikor se dotičnim krogom potrebno zdi, da zadostuje za pokritje važnejših razprav. V krogih, ki so na glasu dobro-podučenih, trdijo, da pismeno nista državnika ničesa sklenila. Razgovarjala sta se o splošnem političnem položaji, in pa o vprašanji, po kaj se je Drummond Wolf v Carigrad peljal, kar je- namreč javna tajnost, da misli Turčijo proti Rusiji Angležem pridobiti. Največ časa porabila sta menda za razgovor, kaj bi bilo vkreniti, če bi se Turčija res Angležem na limanice vsedla in pa kdaj da se bo Bosna s Hercegovino proglasila za avstrijsko pokrajino. Ker se je Rusija že lansko leto v Skiernievicah izjavila, da nima prav nič proti priklopu Nosne in Hercegovine, pač pa Gladstone s tistim ni bil nič kaj zadovoljen, sklenila sta letos ministra, da se bo vprašanje takoj v javnost spra-
LISTEK.
Misijonske postojanke po Horvegiji.
Sedaj, ko dobro opravljene ladije po letu redno vozijo ob norveškem pobrežji notri do severnega rta, pride vsako leto meseca julija tje in tudi v Hammer-fest več potovalcev. Posebno jih vabi tje polunočno solnco, t. j. mesec dni se vidi solnce tudi po noči na nebu, ki s čarobno svitlobo obseva skalnate in mnogo razdrto otoke, ledenike in morske zatone. Tujec se sicer nekaj časa veseli teh naravnih lepotij poletu, a vse to domačina nekako slabo odškoduje za ledeno polarno obnebje, in za dolge noči, ki po zimi kar nočejo minuti. Tedaj ne pridejo več potniki zarad zabave, ti se sicer navadno veliko ne brigajo za misijonska dela katoliške cerkve. A vendar so tukaj gori katoliški misijonarji in sestre sv. Elizabete iz Nemškega iz Neisse, tukaj na najskrajnem severu, daleč nad severnim polarnim tečajem, imajo pol leta zimo, o kakoršni se pri nas nikomur niti ne sanja, žive pa med samimi protestanti, poleti pride pa k njim tudi več razkolniških Rusov in laponskih
paganov. Mnogo novega se iz tega kraja ne more poročati. Protestantje jih gledajo bolj ali manj za-vidno in sumljivo; dele le malemu številu blagre sv. vere in podučujejo neznatno število otrok, strežejo bolnim in zapuščenim v bolnišnici, in skušajo z deli krščanskega usmiljenja odpraviti predsodke, ki zadržujejo razširjanje katoliške cerkve.
Da ne delajo nikakor bre'u vspeha, kaže nam naslednje pisanje, ktero je priobčil nedavno protestant o njih delavnosti, glasi se tako-le: „Katoliki so prodali svoje prejšnjo posestvo in so kupili dvoje skupaj stoječih hiš in jedno posamezno v sredi mesta. Obe hiši so tako predelali, da je le jedna skupna. Tam je stanovanje za dva duhovna, za jedno učiteljico in pet usmiljenih sester, isto tako sobe za bolnike, kterih je sedaj 14. V zvezi z bolnišnico je sedaj kopališče z najnovejšimi pripravami za razne vrste kopel, dalje soba ranocelniška, kjer je mnogo novega in času primernega ranocelniškega orodja.
Tretje posestvo je uprav pred pristauiščem, in spomladi hočejo tam cerkev staviti. Poleg tega zidajo veliko šolo z učiteljskim stanovanjem. Vidi se iz tega, da katoliški misijon tukaj mnogo deluje, kar je malemu revnemu mestu v neprecenljivi blagor.
Usmiljene sestre, ako jih kdo prosi, pomagajo z besedo in z dejanjem in ljudi obiskujejo po hišah. Kakor se zna, imajo mnogo posla v svoji bolnišnici. Navadno je tii vse polno, ker tukaj sprejmejo ljudi, ki imajo najbolj nevarne bolezni, ker tam jih oskrbujejo umne sestre natanko po ukazu zdravnika s pomočjo najboljših priprav. Okrajni zdravnik v mestu ima stalno opravilo v njih bolnišnici. Mnogo bromovih in drugih neozdravljivih betežnikov tukaj oskrbujejo, imamo tedaj dovolj vzroka, da spoštujemo zveste postrežuice ter se veselimo, da si je misijon odbral mesto po naravi tako skromno obdarovano iu ležeče na skrajni točki zemlje. Tudi ne moremo dolžiti sestre, da bi pri svoji požrtvovalni delavnosti iskale prestopov k njih veri, ker namen jim je edino ta, da dopadejo Bogu in skazujejo dobrote bližnjemu ne glede na versko izpovedanje."
Tako protestant. — Zadnje besede nam dosti jasno kažejo, koliko previdnosti in ljubezni je sestram potreba, ko ljudem dobrote skazujejo; a njim se najsvetejše in najbolj opravičene željo ne spolnujejo. Gotovo bode prišla ura, ko bode to tiho opomino-vanje, ki se oznanuje z lepim zgledom in prisrčno dobrotljivostjo doneslo obilnega sadii.
vilo in rešilo, kakor hitro bodo ua Angleškem volitve dognaue in Salisbury na krmilu ostane, kteremu je vsaj navidezno vse jedno, ali ima Avstrija Bosno in Hercegovino z dejanski posesti ali ne. Oe bi se pa na Angleškem zopet kak Gladstone pri novemberskih volitvah izvalil in na krmilo spravil, potem bode pa Kalnoky še nekoliko potrpel in boljšega ter vgodnejega vremena počakal.
Jut rova razkoliia cerkev bode madjarski vladi šo silno veliko dela dala, preden bode oua zopet v pravem tiru, kakor si jo narod, in ne kakor si jo vlada želi. Narod si želi cerkveno samoupravo, kakor jo je imel do najnovejšega časa Angjeličevega, kterega ni narod temveč madjarski minister na pa-trijarhov sedež spravil. Zato bode narod skrbel, da si zopet pribori prejšnje pravice. V tem smislu pravijo, se vlada ne sme več v tolikošni brezmernosti v srbske cerkvene zadeve vtikati, kakor se je to do sedaj godilo, sicer se še dolgo dolgo ni nadjati pravega napredka ne na cerkvenem in ne na šolskem polji. Razkolne cerkve so si pa tega same krive, koj s tem, da od Rima odpadejo, postanejo svetne vlade, tako rekoč njihovi papeži. Prva naloga bodočega cerkvenega zbora bo toraj skrbeti, da se cerkvi zopet pridobi samostojnost, kakor jo je imela poprej, da bo patrijarh najvišji svečenik (?) narodov, ne pa madjarski sluga. Cerkvena občina hoče imeti v svojih rokah ustavo, določilno in izvrševalno pravico, sicer se cerkvena samouprava niti misliti ne da. Najboljši porok te pravice je postava, kakoršne pa ni še v zakoniku ogerske krone. Srbi hočejo pred vsem imeti pravico, da si smejo po svojem prepričanji voliti patrijarha. Ta volitev, pravijo Srbi, je temelj, na kterem stoji srbska narodna (?) cerkev in je ravno tako stara, kakor ona sama, ki si mora tudi škofe sama voliti, če hoče taiste imeti take, ki bodo eno telo in ena duša z narodom. Brez narodne hierarhije pa narodna cerkev tako ali tako ni možna.*) Kakor je pa dandanes narodna srbska cerkev na Ogrskem, prvi skoraj več podobna ni, ker je vsa njena oblast v državnih rokah. To se mora odpraviti in pritožba pri svitli kroni vložiti, pravijo. Narodna in radikalna stranka bodete vse svoje sile zastavili, da s tem programom proderete in srbsko cerkev iz državnih rok izpulite, ter jo na stališče postavite, na kterem je ona v prejšnjih časih stala. Opirati se misiite pri tem na ogersko postavo, ktera vsem veram pod ogersko krono popolno prostost zagotavlja.
Vnanje države.
Ko je Bismark tiste znane besede izrekel, da se mora Avstrija odslej nadalje proti iztoku razprostirati, mislil je pri tem tudi na Nemčijo, ktera je ta njegov uk mnogo prej izvrševati začela, kakor pa Avstrija. Nemčija se je že več let pred zasedanjem Bosne in Hercegovine od naše strani začela na zapadnih pokrajinah ruskih, ki njej ob iztoku leže, razprostirati. Na sto in sto nemških rodovin naselilo se je na rusko-poljski zemlji, ktere so si ondi takoj sveta nakupile, na kterem so se vgnjez-dile. Leta 1880 se je 1600 takih družin oglasilo za rusko podaništvo, ktero so tudi sprejele. To na-
*) Ali ni izraz „narodna cerkev" v tem pomenu nekaka nezraisel? Recimo, da je na Ogerskem jutrovo razkolne vere tudi nekaj Madjarov, nekaj Saksov itd., ali bode tudi ta kopa ljudi imela svojo lastno „narodno cerkev" V In ali se ne godi t srbskem kraljestvu tako imenovani srbsko-narodni cerkvi enako, kakor na Ogerskem ? Tudi tam je vlada z neko stranko v prepiru zastran njihovega patrijarha. Zato je gola resnica o tej „narodni cerkvi", kar je precej potem rečeno: „vsa njena oblast je v državnih rokah "
Pri tej priliki naj prav prisrčno priporočamo svojim čitateljem tudi druge postojanke po Norvegiji. Kraljevo mesto Kristijanija, stara častitljiva metropola Drontheim, živahno trgovsko mesto Bergen, manjša mesta Frediksstad in Fredikshald na jugu, Trömsö, Altengaard in Hammerfest, na severu imajo dobro osnovane male krščanske občine. V Dront-heimu je pri misijonski župniji tudi malo misijonsko seminišče, kjer se izobražuje nekaj mladih ljudi, večidel Francozov, za apostoljsko delovanje v Norvegiji. Pa vse te občine so še male, katoliki so večidel reveži in misijonarji pričakujejo dobrotljivih rok iz inozemstva, uprav tako potrebna je prisrčna in goreča molitev. V nedeljsko službo božjo na mnogih postajankah hodi mnogo protestantov. Vesele se nad lepoto in veličastvom službe Božje. Močno so ginjeni pri cerkvenih govorih, ker vidijo kako pobožen in k-iko dosleden je nauk, ki se tam oznanuje. Svečenik jim ni več zver, niti namestnik Antikrista, kakor so ga razkričali prvi oznanovalci krive vere.
Sedaj ko je opešalo nekdanje sovraštvo do cerkve pa v verskih rečeh niso več tako resnobni in zgublja se prepričanje, da je Kristus vtemeljil le jedno cerkev, a ti mora pripadati, kdor hoče biti izveličan. Po mestih se razširja nejevera, na selili so luteranski duhovniki, ki imajo navadno veliko otrok, v sorodstvu z drugimi družinami in ž njimi tako tesno zvezani, da ostanejo protcstantje pri svojih predsodkih,
selovanje se je pa s čudovito aaočjo množilo-.. Tri leta pozneje, let» 1883, stopila je že 5000 inoetran-cev pod rusko podaništvo, med temi je bilo 4000 Nemcev in med poslednjimi 3000 Prusov. Pa premoženji razvrsteni imeli so med seboj 120 veliko-posestuikov in kapitalistov, 320 rokodelcev, 1430 navadnih kmetij in več kakor 2000 zakupnikov. Leta 1884 se je število priseljenih tujcev iz inostranstva na rusko-poljski svet podvojilo, da skoraj potrojilo, kajti bilo jih je že 11.000, med temi zopet več kakor 8000 Prusov. Po stanovih razvrstenih bilo je 200 velikoposestnikov, 1500 železničarjev, 3000 rokodelcev in 3000 kmetov. Kaj bo, če bo Rusija pričeto izganjanje Prusov v tem smislu nadaljevala, kakor se ga je Prusija podstopila? Kar smo že omenili, zguba premoženja, toraj beraštvo in nezadovoljnost. S tem se pa nikdo bolj ne podpira, kakor anarhizem in v resnici se tega tudi nikdo bolj ne veselivkakor anarhisti.
Švicarji so postavili v Ziirichu razkolniku in krivovercu Zvvingliju stalen spominek, kterega so s cerkveno kalvinsko slovesnostjo odkrili. Hiše in la*-dije so bile vse v zastavah. Govorniki so zatrjevali, da je ta spominek možu na čast, ki je Švici versko in politično prostost ohranil, pač da: versko pre-šernost!
Kolera je sama po sebi jako huda šiba božja in vendar so Španjolci za nekaj časa popolnoma pozabili na njo, če tudi jim dan na dan blizo 2000 duš iz tega na oni svet preseli. Kako-li bodo mislili na kolero, če Karolinški otoki vse njihove misli na-se obračajo, če vročekrvni Španjci še skoraj na jed in pijačo pozabijo pri zavesti, da so se jim Nemci Karolinov polastili. Časniki prinašajo dolge in strupene uvodne članke na Bismarka in nemško prijaznost, ktero Španjolci že na več krajih britko občutijo. Nemčija jih je pripravila ob nekaj svetil v Gvinejskem zalivu pri Femando Po, in sedaj se jim je pa še na Karolinih vgnjezdiia. Radikalni časniki vladi celo svetujejo, da bi politične razprave z Nemčijo takoj opustila in odločno zahtevala pri-poznanje dvestoletnih svojih pravic na Karolinih. Da stvar za jako resno smatrajo, je dokaz to, da so že trti parnike v tiho morje poslali, ki so skupino Yap zasedli. Angleži vso zadevo le bolj od strani opazujejo, ne da bi rekli ne bev ne mev, temveč so se pa Francozi za Španjce potegnili. Francozi po svojih listih Nemcem očitajo roparstvo, kterega so si s prilastitvijo Karolinov na dušo navlekli. Kako mučen da mora .sedaj položaj za Španjolce biti, sprevideli bomo takoj, če le nekoliko nazaj pomislimo, koliko si je še lansko leto španjska vlada prizadevala, da bi si Bismarka za prijatelja dobila, s kterim bi potem Francoze od nog do glavo merila. Kako hitro se je pač spreobrnilo! Nemci so že veliko prej Španjolcem zobe pokazali, kakor so se le-ti kaj tacega nadjali, Francozi so jim pa le dobri prijatelji ostali. Najhuje bo pa še to za Španijo, da bo na zgubi, kakor se obrne. Njene dozdevne lastniške pravice so jako piškave vrednosti, to mora vsakdo pripoznati, kdor jih je čital in tako bode razsodila prej ko ne tudi mednarodna komisija, kteri se bo Karolinška zadeva v pretres izročila. Do vojske si menda Španjolci s svojimi Kolombovimi ladijami pač ne bodo upali.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 28. avgusta. (Duhovske vaje.) Duhovske vaje pač niso, da bi se o njih javno raz-govarjali. Namenjene so „notranjemu človeku" —
ako tudi Lutrova vera peša. Ločin je čedalje več in še Mormoni dobivajo svojih privržencev iz Nor-vegije. Zoper nejevero in krivovero pomaga le milost božja in molitev vernih.
Da se pa povzdigne nekdaj tako cvetoča Norveška cerkev iz razvalin, je silno važno, da se cerkve in šole poštavljene s tolikim trudom podpirajo, da se ohranijo in nadalje razvijajo, da se lepota katoliškega bogočastja dostojno razodeva in se mora katoliška vera skazovati z deli krščanskega usmiljenja.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
Ambrus.
Ob levem bregu Krke drži cesta iz Žužemperka proti Krki in dalje v Ljubljano. Pri Zagradcu pa se zavije mala cesta iz okrajne v Suho krajno, Kočevje in Strugo skozi Ambrus, ki se razprostira po dolini, podobni kotlu. Tla so kamenita, krasu podobna. Vendar si marljivi prebivalci pridelajo skoraj dovolj živeža, ker zarad cvetoče živinorejo gnojii dobro polje. Po hribih prideljujejo najlepšo pšenico; po dolini pa se druzega žita mnogo pri-deljuje. Po Bovleku, Stražnem vrhu, Ambruški in
srcu in kar se ž njimi pridobi, ostane v srcu. In vendar so tudi za javno — se ve, da najprej du-hovsko — življenje pomenljive. Kakršno notranje, tako je tudi zunanje življenje, in naj je notranje življenje zdravo, krepko, naj ima pravi namen in naj mu je vir, ob kterem se življenje duhovsko vedno prenavlja, Bog, potem mora biti tudi zunanje življenje krepko, bogato in sadonosae. Sadovi blagega duhovskega delovanja se razsipajo med narod. Tedaj je prenovljenje duhovskega dahii po duhovnih vajah tudi narodu v prid. In to ni zadnji vzrok, zaradi kterega mora biti duhovsko življenje zdravo, krepko in bogato. Pomislimo, da dandanes je vse javno. Najmanji dogodek se razve v dveh dneh po celi Evropi in še dalje, Dandanes je duhovnik res na svečniku in sicer prav na visokem svečniku, na kterem ga celi svet vidi. Zato je treba, da ima duhovsko življenje obilo svitlobe, ker gorje svetu, ako bi bilo temno.
Duhovne vaje je vodil o. H. Noldin dr. Jez., vodja konvikta jezuitskega v Innsbrucku. Njegovi premišljeni govori so razsvitljevali um, razgrinjali tudi skrite gube človeškega srca in kazali, kako da pozml on človeško naravo. H krati je pa tudi voljo znal tako nepremagljivo nagibati, da se je moral vsakdo vdati njegovim besedam. Držal se je precej natanko navoda sv. Ignacija, zato je oblika njegovih premišljevanj bila videti malo lesena in okorna. Toda proti koncu se je moral prepričati vsakdo, da je ravno ta oblika popolnoma primerna enakim govorom.
Vdeleževalo se je duh. vaj blizo 70 gospodov. Vdeleževali so se tudi mil. knezo-škof in imeli sredo popoludne poldrugo uro trajajočo konsideracijo, o najvažnejših zadevah in prašanjih tikajočih se duhovščine naše škofije, ki je bila silno tehtna in bode gotovo kakor v kamen zasekana ostala v spominu vdeležencev. Nekaj posebnega je videti škofa v onem opravilu, ktero mu je naložil Zveličar, rekoč: Pasce oves meas — pasi moje ovce. — Tudi sklenili so škof duhovne vaje s primernim nagovorom.
Duhovsko pomanjkanje, ki je morebiti letos prišlo do vrhunca, notranje in zunanje stiske, ki se valijo od dne do dne na cerkev Gospodovo, ljubezen do izročene čede pač zahtevajo dandanes, da bi celo duhovsko življenje bilo duhovska vaja. To misel smo si vzeli kot sad letošnjih duhovskih vaj seboj v novo čvrsto delovanje.
Iz Ljubljane, 28. avgusta. (Ozir na duhovske vaje.) Ko smo se zadnji ponedeljek mnogi duhovni iz Gorenjskega po železnici v Ljubljano peljali, so se ljudje temu čudili in popraševali, kam da gremo in zakaj nas toliko gre? Možičku, ki je tudi tako popraševal, je prav dobro eden izmed nas odgovoril, rekoč: Očka mi gremo na „"VVaffen-iibungo" (vojaške vaje), in še drugi je šaljivo pristavil: Ali ne veste, da bodo zdaj veliki „manevr", v Ljubljani? Da, prav res so eksercicije, kakoršne so bile te dni v Ljubljani, za duhovnike to, kar so za vojake vaje v orožji ali manevri. Duhovni se namreč urijo v duhovnem orožji in se vadijo du-
Brezovški gori raste tudi vinska trta, če tudi ne rodi ravno izvrstne kapljice, je vendar le dobra pijača, mnogo boljša nego „brlavka".
Kakor sploh po teh krajih jo tudi tukaj največa nadloga, ker ni tekoče vodo in studencev, zlasti po dolini. Ko kapnice zmanjka po vodnjakih, treba je voziti ali nositi vodo iz Krke. Na obe strani po hribih pa se nahajajo studenci. Znan je „Ratenški studenec", kjer je znani pesnik Jožef Žemlja, zajemal pesniškega duha.
Župnija je iz novejše dobe. Bila je ustanovljena 1770. Do te dobe je pripadala h Krki. Krstna knjiga se pričenja z letom 1799. Sedanjo cerkev sv. Jerneja so sezidali 1. 1811. Za te dobe je bil župnik g. Lenart del Cot. Istega leta jo jo tudi blagoslovil dekan iz Ribnice, g. Bonaventura Humelj.
Od leta 1825—1835 se nahaja tii duhovni pastir g. Franc Mauser, ki je slovel kot umni vinorejec. Za njim pa je sledil znani slovenski pesnik J. Zemlja. V času njegovega pastirovanja je pokončal požar župnijsko hišo (farovž), ktero pa je na novo sezidal.
Šola jo bila ustanovljena 1. 1871. Prvi učitelj je bil g. Janez Lobe. Podučevalo se jo v stari cerkveni hiši. Leta 1884 pa so sezidali lepo šolsko poslopje. V to svrho se jo mnogo trudil sedanji g. župnik Jakop Tomelj. Z olepšavo župnijske cerkve in s tem činom si je postavil nepozabljiv spomenik. — Bog ga ohrani še mnogo let!
hovno vojsko za-se in za sebi izročene prav vspešno voditi, duhovne sovražnike na pravem kraji poprijeti, ali pa ob pravem času se jim umakniti, vmes tudi skrhano orožje zopet nabrusiti. — Ko bi bil jaz v tistem vozu, kjer je sedel radovedni možicelj, bi mu bil pa še rekel, da se peljemo v toplice; kajti eksercicije so res tudi nekake duhovne kopeli. Kakor v toplice ljudje zato hodijo, da se dobro skopljejo, da se opero in osnažijo, da si razrušeno, zgubljeno zdravje popravijo in pokrepčajo, tako je tudi tukaj, da se dotični čistijo dušnih madežev in da ozdravljeni in pokrepčani na duhu k svojim čedam nazaj vračajo. Kdor se v mrzli vodi koplje, mu je od začetka sitno in neprijetno, kadar v vodo skoči, ali toliko bolje se počuti, ko zopet iz vode pride. — Gotovo, eksercicije (duhovne vaje) so za duhovne velika dobrota iu vsak je vesel in srečen, če se jih le more vdeležiti.
Naj vam toraj nekoliko o letošnjih duhovnih vajah sporočim. — Bilo nas je vseh skupaj s premil. g. knezoškofom 67. Prejšnja leta jih je po več hodilo. Tudi to je nov in žalosten dokaz, da se število duhovnov od leta do leta krči. Kjer so bili popred trije duhovni, sta zdaj komaj dva; kjer sta bila popred dva, je zdaj eden ali pa še nobeden. Od tod pride, da tudi k vajam ne morejo hoditi, kjer nimajo včasih prav velike fare nikomu pustiti.
Letošnjih duhovnih vaj so se, kakor je bilo že rečeno, vdeležili tudi knezoškof, potem več korarjev, nekaj dekanov, drugi pa so bili župniki in kaplani. Pa pri vajah tega razločka ni bilo. Tu smo bili vsi enaki, spoznali smo se vsi za grešnike, za spokor-nike. Vse je prešinjal le en duh, vse je vodila le -ena želja: ponižati se pred Bogom in se z njim s pravo pokoro zopet spraviti, ali v njegovi prijaznosti še bolj potrditi. Častitljivi kanoniki, stari sivi župniki, so voljno potrpežljivo čakali pred sobo spo-vednikovo, da so na vrsto prišli. Na klic zvonca so bili precej vsi zbraui v kapeli, mladi in stari in to po 6- do 7 krat na dan, da so poslušali iz ust prid-garja nauke, ktere so sami, morebiti že mnogo, mnogokrat drugim oznanovali. O to je bila lepa prikazen in jaz bi bil le rad videl, da bi bil kteri tistih zraven, ki se nad duhovni repenči, in govori, da duhovni sami ne store, kar druge uče. Tu bi bil videl, da se jako moti, in da duhovni to, kar drugim priporočajo tudi sami delajo in včasih veliko bolj natanko.
Ko je č. g. eksercitator P. Hieronim Noldin iz Insbrucka, sicer bolj tiho pa pretresljivo govoril, to bi bili morali biti zraven, kako je bilo vse tiho, in se nobeden ni ganil in nobeden nečrhnil; nobeden zadremal; oh, take pazljivosti mi pri naših pridigah nismo vajeni. Pa tudi po pridigi nismo proč leteli, ampak v premišljevanji se mudili. Priprave in srčnih želja po božji besedi pred pridigo, pazljivost med pridigo in po pridigi pa premišljevanja manjka navadno pri prostem ljudstvu, zato tako malo vspeha in sadu pri tolikem pridigovanji.
Še naj opomnim lepe kapele v Alojzijevišči in častitljive božje službe, ker oboje veliko pripomore, duha pobožnosti buditi in podpirati. Kaj pa naj še le rečem o izvrstnem orgljanji in petji pod vodstvom
P. Angelika! To bi pač človek le poslušal. Mimo-gredoči ljudje in vojaki so ostajali pred Alojzije-viščem iu niso šli pred naprej, da je petje ponehalo. Ce vse to povzamemo, potem mi bo vsak verjel, da so nam duhovne vaje le prehitro minule in da nič bolj ne želimo, kot še kterikrat se jih vdeležiti. Gotovo pa vsem vdeležencem iz srca govorim, če se tudi očitno zahvaljujem premil. gosp. knezoškofu za to veliko dobroto, ki so nam jo preskrbeli, v. č. g. eksercitatorju za mile in prepri-čavne, v srce segajoče besede in opomine hišnemu vodstvu za vso ljubeznjivost in postrežbo! Bog daj, da te vaje veliko in najboljšega sadu obrode!
Iz Kočevskega okraja, 28. avgusta. (Izid dopolnilne volitve) namesto prerano umrlega poslanca Karola Rudeža v kmečkih občinah sodnijskih okrajev Kočevje, Bibnica in Velike Lašiče je bil v „Slovencu" že naznanjen. Potrebno se mi pa zdi, izid volitve nekoliko pojasniti. Mnogi volilci so imeli tehtne pomislike pri glasovanji za g. Hrena zarad njegove kandidature za državni zbor proti nasvetu centralnega volilnega odbora. Vendar, ker so nekteri volilci naglašali, da je g. Hren prosil za vpokojenje, naj bi toliko bolj mogel delati za blagor zastopanih okrajev, so naposled vendar glasovali za njega na-djaje se, da bo deloval z drugimi narodnimi poslanci po geslu: „Vse za vero, dom in cesarja". — Zaupanje svojih volilcev bo novi deželni poslanec le tedaj imel, ako se bo pridružil narodni večini poslancev.
Pri volitvi so razun vsih narodnih volilcev glasovali za g. Hrena tudi nekteri Kočevarji; toda večina njihova je imela svojega kandidata posestnika na Kočevski Reki, g. Matija Verderberja.
Volilec.
Za šolo godnih otrok je 150. Razne krajne okoliščine vendar redno obiskovanje jako ovirajo.
Občina šteje 1775 prebivalcev, ki žive v 15 vaseh in 809 hišah.
Razun župnijske cerkve sv. Jerneja so še podružnice sv. Lucije na Kalu, sv. Petra na Kamnom vrhu in sv. Jakopa v Višnjem.
Ajdovica.
Proti severni strani od Soteske se razprostira po kamenitih tleh župnija Ajdovca (439 m.). Svet je večinoma gorat.
Župnija je bila ustanovljena 1. 1789. Do one dobe je pripadala k Dobrniški župniji. Politično pripada sedaj k Zužemperškem okr. sodišči.
Občina ima 678 prebivalcev, ki živo v 129 hišah. Po vaseh so pa tako-le razdeljeni: Boršt (16 preb.), Ajdovica gor. in dol. (143), Laze (11), Lipovec veliki in mali (216), Lipovec srednji (130), Morava <17) in Podlipa (125).
Župnija ima tudi lastno šolo. Sedaj oskrbuje poduk g. župnik Mihael Bogolin.
Razun župnijske cerkve presv. Trojice je le še podružnica sv. Nikolaja na Selih poleg Lipoveca velikega s pokopališčem.
(Dalje prih.)
Naše slovstvo.
„Stavbinski slogi"
imenovala se bode knjiga, ki bo v kratkem izšla v „Katoliški tiskarni". Epokalno bo to delo, kteremu med našo literaturo do sedaj zastonj primere iščemo. Nevtrudljivi pisatelj, ki jo je z veliko požrtovalnostjo in še večjo marljivostjo ter neprimernim trudom sostavil, ji je konzistorijalni sovetnik č. g. J. Flis, spiritual v tukajšnjem duhovnem semenišči. Knjiga obsega v veliki četvorki 23 pol teksta s 144 podobami raznih stavbarskih slogov, poleg tega pa še 40 tabel samih podob največjih umotvorov iz stavbarstva. Podob na tablah je čez 300. Knjiga je pisana s posebnim ozirom na cerkveno stavbarstvo, ktero razpravlja od njegove prve še predkrščanske dobe, pa do današnjega časa. Poleg tega našle so pa tudi vse druge necerkvene stavbe, ako so taiste le količkaj priča silovitosti človeškega duhd, dostojen in zaslužen prostor v nji. Tu se vidijo uzori iz raznih slogov, kakor so: egiptovski, asirski, perzijski, indijski, kitajski, feniški, izraelski, helensko-pelazgij-ski. Dalje se spušča knjiga v natančnejšo obravnavo klasičnih slogov stare grške in rimske države. Za temi pridejo na vrsto krščanski slogi, kterih doba sega v starokrščanstvo, kjer se je cerkev božja morala še po katakombah skrivati, preden se je vspela do starorimske bazilike, ktera se je na jutrovem kmalo v vsi svoji krasoti pokazala v bizatinskem obočnem slogu. Gosp. pisatelj razpravlja vsak slog posebej, kterega s potrebnimi, jako jasnimi in krasnimi obrazci pojasnuje. Temeljito razpravljeni ti slede romanski, gotski iu renesanski slog. Oceno tega zlata vrednega dela prepuščamo veščemu peresu kakega strokovnjaka; kolikor nam je pa kot lajikom soditi mogoče, lahko rečemo, da je to knjiga, ki bo vsaki knjižnici na kras, pisatelju na čast, našemu narodu pa na ponos. Cena ji bo primerna vsebini,
vendar nam ni še znana.
-k.
Domače novice.
(V bogoslovje) oglaša se pri nas od leta do leta manj osmošolcev. Letos prosilo je za sprejem trinajst kandidatov, od kterih jih le pet Ljubljanski veliki gimnaziji pripada. Več veselja do duhovskega stanu imajo mladenči na Češkem, kjer jih je za sprejem v Budejoviško semenišče več nego sto prosilo. Ker nimajo za tolikanj kandidatov niti prostora niti sredstev, jih mnogo niso sprejeli. Nekteri tistih so se obrnili do našega knezoškofa za sprejem v Ljubljansko bogoslovje.
(Prihodnji torek), 1. septembra, ima „Katoliška družba" zadnjikrat za letos na Rožniku sv. mašo za družbenike zjutraj ob pol ušes tih, po sv. maši pa navadno darovanje za uboge, podpirane od Vin-cencijevega društva.
(Grozen je bil današnji dan) že takoj zjutraj, ko se je komaj dobro porodil. Okoli 7. ure stemni se h krati po celem mestu, kakor bi bilo solnce mrknilo in takoj na to vsuje se gosta ploha, kar jo je le doli moglo. Bila je tako gosta, da se iz naj-bližnje soseščine ni videlo, kje da grad stoji. Vmes se je pa hudo bliskalo in gromelo. Proti osmi uri je nekoliko odleglo, da se je nevihta tem laglje proti deveti, deseti in jednajsti uri zopet z novo močjo znosila. To vam je bil lijak, hujši kakor iz škafa! in gost kakor jesenska Ljubljanska megla. Grad se je zavil popoludne v gosto meglo. Še hujše nego v Ljubljani, divjal je vihar okoli Iga, kakor so nam pripovedovali kmetje, če so resnico govorili. Ondi je pribučal neki tako hud vrtinec, da je ljudem vozove preobračal. Družina obstoječa iz štirih udov je menda do smrti poškodovana, ravno tako dvoje napreženih konj. Nekega otroka je vihra odnesla in nihče ne ve kam. Kakor smo že rekli, da zraven nismo bili, pač pa so tako ljudje iz Iga v Ljubljano dospevši pripovedovali.
(Ubogi vojaki,) kako jih je pralo! Tako čuješ danes po Ljubljani pomilovati uboge fante naše, ki so zjutraj proti Celovcu odrinili. Odšel je ob zjutraj Ljubljanski pešpolk baron Kuhn št. 17, ob V27 pa Tržaški, kralj Milan št. 97. Poslednje je ploha v Šentvidu vjela, kar je bilo še dobro, da so se vsaj nekoliko pred nalivom obvarovali.
(„Kmetom v pomoč"), imenovala se bo knjižica, ki se je sostavila iz vzornih člankov ravno tega naslova, ktere je v Slovenci" spisoval čast. g. Janez Belec. Cena ji bo tako nizka, da si jo bo lahko vsaka hiša omislila; naj bi posebno kmetiško raz-umništvo pridno po njej segalo.
(Sedanji naš podlistek): „Opis Novomeškega okrajnega glavarstva" ponatisnil se bode tudi posebej v lični knjižici, na kar posebno Dolenjce opozorujemo. Sicer bi pa knjižica tudi Gorenjcem in Notranjcem ne škodovala. Saj svoje domovine človek nikdar predobro ne pozna.
(Kontrolni shod) brambovcev bo v Ljubljani letos 24. septembra zjutraj ob 9. uri v brambovski kosarni na Poljanskem trgu. Taistega se vdeleže vsi brambovci, ki v Ljubljani stanujejo in niso bili pri vajah, ter vsi tisti, ki poslednje leto služijo.
(Zgubila) je neka učiteljica iz Celja včeraj moš-njiček s 25 gold. denarja.
(Dve slovenski ulogi) zavrnila je c. kr. okrajna sodnija v Arvežu na Štajarskem; in se je dotična pritožba pri c. kr. deželni višji sodniji v Gradci zavrgla. Ulogi ste se menda zarad tega zavrnili, ker ste bili spisani v novoslovenščiui (!), ktere pa cesarski gospodje na Štajarskem še ne razumejo. Kaj nam toraj pomagajo vsi ministrovi ukazi, ktere je v ti zadevi izdal.
(Kaj bo z dijaško kuhinjo?) Financministru je začelo hudo „za nohte iti". Zakaj? . . . Večina lanskih še nadalje prosi pomoči; ponujajo se pa skoraj dan na dan tudi novi, ktere priporočajo taki gospodje, ki vedo, kaj delajo. Kaj je tedaj storiti? Za odgovor naj postavimo tu nektere resnice. 1. Podpora naše šolske mladine je naš notranji misij on, tedaj čisto domača, domorodna zadeva in potreba. 2. Nam je najpred skrbeti za sedanji čas; za prihodnji zarod naj skrbe zanamci, če bodo kaj vredni. 3. Seboj ne bomo nesli nobenega solda. Poiščimo si toraj ktere, ki za nami prineso kak „Requiescat in pace", in to kakor vrli duhovni ali pa kakor poštenjaki v druzih stanovih. Taki naši usmiljeni bratje bodo gojenci iz dijaške kuhinje. Praša morebiti kdo, če ima kaj sadu dijaška kuhinja? .. . Odgovor: Večina je še v brstu in cvetju, kajti stvar je mlada; vendar pa tudi brez sadu ni. Vsaj par bivših podpiranih je bogoslovcev; nekaj njih po novicijatih; več orgljavcev (letos so dovršili zopet 3 podpiranih); tudi nekteri ljudski učitelji (upamo, da nobeden Iš-Karjot ne bode); kacih 6 do 7 naših je vzetih v Alojžijevišče (tudi letos upamo, da bodo nekteri sprejeti); posebno veliko je gimnazijalcev že v višjih razredih. Leta 1881 je bil nekak teolj redni začetek naše stvari, iu bilo je čez 30 podpiranih; izmed teh jih 9 še zdaj pomoč dobiva in so v višjih razredih (v 5.—8. latinski šoli), nekteri pa že pri svojem kruhu: 1 teh (najprvih namreč) je šel v Ameriko, 1 je v semenišču, 4 so orgljavci, 1 ljudski učitelj na Štajar-
skem, 1 živinodravnik, 1 je letos dovršil mornarske nauke (prav moder mladeneč), nekteri si sedaj sami pomagajo ali so drugje pomoč dobili, nekaj jih je šolo popustilo, upamo pa, da „harambaša" ni nobeden ! Nekaj teh je tudi že umrlo, imenito letos 1 Alojzijanec in poprej 1 pripravnik. To tedaj je cvet in sad prvega začetka; o nadaljenih bi se moral še le pregled delati. Iz tega vidijo prijatelji in dobrotniki, da je naše početje kaj podobno — ali ne — notranjemu domačemu misijouu? . . . Ce pa kdo tudi ni te misli, naj le pošlje pri vsem tem par grošev; — minister da vsakemu nezmotljivo zagotovilo, da bo imel več od tega, kakor pa, da bi se po njegovi smrti sorodniki za-nje med seboj lasali, ali celo še njega v grobu kleli, „quod pro-batum est".	(„Dan.")
(S Hotedršice) se nam poroča od danes: Zjutraj ob 6. uri 55 m. nastala je strašanska nevihta. Vihar je strehe odkrival, vezane kozelce podiral, drevje ruval da je bilo vseh strah in groza. Škoda je velika: (Dopis prihodnjič.)
Razne reci.
Madrid, 28. avgusta. Včeraj zbolelo jo 4700 ljudi za kolero, pomrlo pa 1430.
Tuj c i.
27. avgusta.
Pri Maliču: Rosenwasser, Spitz, Gerstendorfer in Schwarz, trgovci, z Dunaja. — Krajnich, trg pot., s soprogo, iz Gradca. — Profesor V. Schiff, ravnatelj; Holzer, .zasebnik, iz Gorice.
Pri Slonu: Baron V. Accurti, zasebnik, s sinom, iz Pe-trograda. — Fortunata Kevera, zasebnica, z nečakinjo, iz Genove. — Dr. Gašpar Schwarz, zdravnik, s soprogo; Ad. Rosenbaum, trgovec, z Dunaja. — Gothart Schreiner in Josip Gortana, trgovca, iz AVelsa. — Emil Mandler, gostilničar, s hčerjo, iz Gorice.
Pri Tavčarji: Henrik Villars, zasebnik, iz Angersa.
—	Josip Hofmann, trgovec, iz Frankfurta n. M. — P. Roth, trgovec, z Dunaja. — Ivana Iser, kramarica, iz Karlovca. — Dr. J. Klemenčič, k. sodn. pristav, s soprogo; Josipina Kle-menčič, iz Varaždina. — Josip čanie, e. k. poročnik, iz Pulja.
—	Ogoreutz, zasebnik, iz Kranja.
Pri Južnem kolodvoru: Leop. Goldstern, fotograf, iz Trsta.
Dunajska borza.
(Telegraiično poročilo.) 29. avgusta.
kr.
—	Grof Taaffe menda že zdavuej ni bil tako dobre volje, kakor v Kromeriži na cesarskem shodu. Da je duhovit, to so mu tudi njegovi najbolj strastni sovražniki priznali; v Kromeriži mu pa te duhovitosti niti ploha ni mogla vničiti. Posebno hudo je lilo med sprevodom, kterega si je grof Taaffe pred grajskimi vrati stoječ ogledaval. Nek časnikar razpel je dežnik nad ministrom: „O hvala lepa, ugovarja le-ta, nisem navajen pod varstvom časnikarstva živeti." „Ekscelenca, poglejte vendar, kako cedi!" — „Kakor uvodni članki po listih proti meni, s čemur pa nikakor nečem reči, da bi bili vodeni!" odvrne ministerski predsednik. Vidoč kmetice, ki so dežnike zdaj zaprte in kmalo zopet odprte imele, je rekel grof Taaffe: „Kako so pač spretne te ženice s svojimi dežniki. Človek bi mislil, da to niso Hana-kinje, temveč iz Solnograda, kjer že vsak človek z marelo na svet pride in Solnograd sam ima 16.000 prebivalcev in 17.000 marel."
—	Otočje Karolinško, za ktero se sedaj prepirajo Španjoli z Nemci, obsega 24 skupinj in kakih 500 otokov, ki so dolgi 450 in široki 100 leguas (1 španjska milja = 6687 m.) z morjem, ki je obdajajo, obsega n. pr. 45.000 □ leguas. Prva naznanila o teh otokih imamo od portugiškega mornarja Diego de Roche od 1. 1525, ki je imenoval je: „Sequira-otočje". Leta 1686 je najde španjski mornar Francisco Lezcano velik otok, ki ga je imenoval kralju Karolu II. na čast „Karolina", otočje Mariansko, ki je od tod bolj na sever se je imenovalo „Mariansko otočje" po Mariji de Avstrija, soproga Filipa IV. Po otoku, kterega je najdel Lezcano dobilo je ime vse otočje. Jezuitje iz Manile so se namenili oznanovati tam sv. evangelj in leta 1710 podali so se tje na barki, ktero je vodil Frane de Padila. Ekspedicija ni bila srečna. Še dvakrat so poskusili brezvspešno. Leta 1733 se je tje podal O. Cantava, a bil je tam umorjen. Odsihdob se prištevajo Karoline k španjskemu posestvu. Kar se historiškega prava tiče, upira se le-to na slavno papeževo pismo Aleksandra VI., o tem časi, ko je cesar Karol Maluko prodal Portugizom. Karolinški otoki so bili tačas, ko so bili najdeni (po pismu papeža Aleksandra VI.) že španjska lastnina, in ker odsihmal ni nihče temu oporekal, tako je brez-dvomno, da so lastnina španjske krone. Meseca februvarja 1885 je obiskala španjska ladija „Velasco" to otočje, zasidrala se je v Yap-u, kamor sta sedaj šla vojna parnika „San Quintín" in „Manila", še preden se je začel diplomatiški prepir z Nemčijo. — Tako govore Španjoli. Nemci temu ugovarjajo ter pravijo, da zarad tega še ni dokazano, da bi bili otoci res španjska lastnina ter pravijo: papež Aleksander VI. je umrl 1. 1503, še preden so bili Karolini najdeni. Tisto pismo ne more imeti postavne veljave, ker sicer bi samo Portugizi in Španjoli imeli pravice do naselbin po drugih delih svetil.
Telegrami.
Praga, 29. avgusta. Kraljevodvorski izgredi provzročili so posebno v Liberci velikansko razdraženost med priprostim narodom. Nemška sodrga jola se je zbirati včeraj in predvčeranjem pred ondašnjo „Češko Besedo" (čitalnico), in je tri okna pobila. Pretepli so menda tudi jednega črkostavca. Zbirali so se skoraj sami rokodelski pomočniki. Redarji so se odločno postavili. Druzih nerodnosti do sedaj ni bilo, ker je redarstvo takoj v veliki meri za red poskrbelo.
Marseille, 28. avgusta. Včeraj 31 ljudi pomrlo.
Toulon, 28. avgusta. V poslednjih 24 urah pomrlo je 34 ljudi za kolero.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.	75
Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka)	83	„	40
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„	95
Papirna renta, davka prosta .	9y	„	80
Akcije avstr.-ogerske banke . .	870	„	—
Kreditne akcije............288	„	10
London.......124	„	50
Srebro . . • . . .	_	,,	_
Francoski napoleond......9	„	85
Ces. cekini.......5	„	89
Nemške marke......61	„	10
LJ
poprej
Matej Sclireiiier,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom corkve-nim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kelihe, lampe, križe za ban-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrehrene, tudi izdelujem rumene, 'ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje hode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati*.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo se vsakojake kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove.
Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni.
Ponikljevanjo se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
D^" Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(9)
Franc Christofov (2)
i tt za
M 10 som
brez dnini,
tudi ho takoj jKMuAi.
Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdor si lioce sam tla pološčiti (lakirati.) Soba je že v dveh urah za rabo. Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ali pa le samo leskeč brez vsake barve.
Uzornl n umu/. in poduk /.a rabo dobiva sc po zalogah.
■^■"f* ■■.«* CaI« B-i .Vi i <» C,
Berolin in Praga,
izumnik in edini izdctovatclj pravega leskečega laka za tlak po sobah.
Kdino pooblaščen» zaloga za Ljubljano in okolico pri Jan. Luckmaniiu.
t)00000C3000C30t3t30C3C)C
A. OREHEK,
krojač civilne in vojaške oprave v Ljubljani,
na kongresnem trgu hiš. štev. 14
(nasproti nunski cerkvi),	(1)
priporoča svojo dobro izbrano
zalogo blaga za gospode
po najnižjih cenah.
0n,. je, pripravljen p. n. gospodom naročnikom u zor o ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izbero. - 20 l„ ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov podpisani sprejemlje tudi sukno v izdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam yv Obenem se spoštljivo priporoča prečst duhovščini za izdelovanje duhovskih talarjev od navadnih do najboljših.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
MÄRIÄ=ZEÜ£R TRÖPfm
NUR ECHT BEI
APOTHEKER 7RNKQCZY LflIBACH t STÜCK zo.
v Ljubljani pri U. pl. jeden tueat.
kterim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper :mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urtik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, znba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Mn-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trukdezj-ju. Razpošiljava se le
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maiičev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maiičev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsein spoštovanjem vdani
Franc Jug, (10)	posestnik v Šmarji p. Celji.
W
)
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine: i stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Fomuliljevo (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<•. k. j>riv.,
no smele bi se v nijedncin gospodinjstvu pogrešati in so sc vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Jrtp Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, -tal
Naročila z dežele izvrši sc talcoj
v lekarni Trnk<ic«y-j»
zraven rotovža v Ljubljani.