Lelo IV Celje, dne 1. decembra 1933 Štev. 24 Glasilo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2*— O Uredništvo in Celie, Vodnikova ul. 2, telefon Dajte mu, kar mu grel Bogu, kar je božjega, kralju, kar je kraljevega, pa tudi hmelju je treba dati, kar mu gre. Letošnji pridelek smo sedaj večinoma že prodali, prodali po dolgem času zopet enkrat po taki ceni, da res pošteno povrne delo, trud in skrb. Zato pa je prav in v interesu vsakega posameznega hmeljarja, da spravi hmeljišče v red ter nudi hmelju vse potrebno v zadostni meri. Gotovo je eden glavnih vzrokov, da je naš letošnji pridelek bil nekoliko pičel, vprav ta, da so mnoga hmeljišča bila že preveč sestradana in tudi sicer nekoliko zanemarjena. Splošno se računa, da tudi v bodočem letu še ne bo poln koš hmelja za počen groš in se zato pač izplača, da se zopet enkrat pošteno pobrigamo za naša hmeljišča. O vseh potrebnih delih v hmeljskih nasadih je bilo v našem listu že ponovno in izčrpno pisano in res ne kaže vse obširno zopet ponavljati. Škodovalo pa gotovo ne bo, če tozadevno nekoliko obudimo spomin. Prvo in najvažnejše je, da vse trte odstranimo iz hmeljišča ter sežgemo, hmeljišče preorjemo in postavimo hmeljevke v piramide. Nobeno hmeljišče naj ne ostane nepreorano čez zimo, temveč naj se na vsak način sedaj še preorje, da se zemlja razmrzne in da bo spomladi sipka, hranilne snovi pa razkrojene in lahko dostopne rastlini. Obširneje o važnosti in načinu jesenskega oranja smo pisali že v 14. številki lista z dne 7. novembra 1930 na strani 106. Drugo zelo važno jesensko delo hmeljarjevo pa je apnanje hmeljišča. Vsak, kdor že dolgo ali pa celo še nikoli ni apnal svojega hmeljišča, naj to vsekakor stori letos. Na 1000 sadežev naj raztrosi in potem zaorje najmanj 300 kg apnenega prahu. Nekoliko snega tega dela prav nič ne ovira. Hmelj rabi zelo mnogo apna, naša savinjska hmeljišča pa so že zelo izčrpana in jim apna vsevprek primanjkuje. Preveč apna ni hmelju nikoli, pač pa ga težko pogreša. Podrobneje o apnu in apnanju hmeljskih nasadov smo pisali v 13. številki lista z dne 24. oktobra 1930 na strani 97. Tretje pa je gnojenje. Brez nič ni nič in le v dobro zagnojenem hmeljišču moremo računati na obilne in prvovrstne pridelke. Kdor je lani ali pred par leti nasad apnal, naj letos raztrosi na 1000 sadežev vsaj 13 voz domačega hlevskega gnoja in potem zaorje. Kdor ima dober kompost, ga tudi lahko porabi namesto gnoja. Kdor pa bo apnal, naj sedaj jeseni ne gnoji, temveč bo šele spomladi. Ako pa je kdo že lani res izdatno gnojil s hlevskim gnojem, lahko trosi letos tudi le umetna gnojila, in sicer Tomaževo žlindro ali superfosfat, 40% kalijevo sol in apneni dušik ali pa mešano gnojilo Nitrofoskal, Kas ali Herkules. Sicer pa bo čas za gnojenje z umetnimi gnojili tudi še spomladi. Gnojiti pa moramo seveda pravilno, ker nepravilno gnojenje ne da uspeha, preobilno, zlasti z dušikom, pa celo škoduje in je tudi nepotrebna potrata. Izčrpno o gnojenju hmelja je pisano v 4..številki lista z dne 13. februarja 1931 na strani 25 in v številki 5 z dne 27. februarja 1931 na strani 34. Hmeljarji! Sedaj je še čas in kdor še ni uredil svojega hmeljišča, naj nikar ne odlaša do spomladi, ker je tedaj že prepozno. Hmelj vam je dal letos več, kakor ste pričakovali pred sezono, pa mu zato dajte tudi vi zopet enkrat, kar mu gre. Saj bo itak le v vašo korist! Zato pa poiščite in še enkrat pazljivo prečitajte vse navedene članke o jesenskem preoravanju hmeljskih nasadov ter o apnanju in gnojenju hmelja. J. Barth & S.: O hmelju 1932/33 (Dalje.) Za povpraševanje in mednarodno gibanje cen v bodoči sezoni je zelo važna tudi količina obstoječih zalog hmelja v pivovarnah; ker pa pivovarne že par let niso mnogo kupovale, te zaloge najbrž ne bodo prevelike. V Nemčiji pač leži v pivovarnah še 70.670 stotov starejšega in 51.750 stotov letošnjega domačega ter 20.470 stotov inozemskega hmelja, torej skupno 142.890 stotov hmelja. Vendar pa večina starega hmelja ne bo več uporabna in zato ne pride v poštev; sicer pa imajo zaloge le velike pivovarne, dočim bodo manjše morale kmalu po začetku sezone pričeti z nakupovanjem. Razvoj hmeljske rastline in pregled hmeljarskega položaja v posameznih okoliših leta 1932. Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so se zaradi dolgotrajne zime zelo zakasnila in bila šele pričetkom maja končana. V Nemčiji je rastlina dobro prezimila. V maju so se pojavili bolhači, ki pa niso povzročili znatnejše škode, ker je rastlina zelo hitro napredovala v rasti. V juniju in juliju je bilo pretežno deževo vreme, ki je oviralo rast hmeljske rastline in zelo pospeševalo razvoj peronospore v vseh okoliših; k peronospori so se pridružile še uši in začetkom julija semtertja tudi rdeči pajek. Ker pa so hmeljarji pridno škropili in je v avgustu nastopilo toplo ter suho vreme, so si nasadi hitro zopet opomogli. Zadnji čas pred obiranjem je bilo stanje nasadov v Hallertau-u, Spaltu in Tettnangu v splošnem prav dobro, četudi precej neenakomerno; pač pa se je tik pred obiranjem radi jake rose, ki jo je povzročila izredno velika razlika med dnevno in nočno temperaturo, pojavila peronospora v kobulah, ki so zato pričele hitro rjaveti. Obiranje se je pričelo normalno in je bilo pri ugodnem vremenu kmalu končano. Neobranega je ostalo le kakih 600 stotov hmelja, ki je bil preslab v barvi. Ni dvoma, da je bila kakovost hallertau-skega, spaltskega in tettnangskega hmelja lani na mednarodnem tržišču najboljša in je tudi v inozemstvu žela splošno priznanje. V Hallertau-u se je najbolje odrezal okoliš Wolnzach in Au, v Spaltu pa okolica mesta Spalt. V Badenu so trpeli nasadi radi peronospore in rdečega pajka, v Württem-bergu radi uši, peronospore, preobilne vlage in toče, dočim je bil Tettnang vseskozi najboljši. Zelo zanimiva je statistična ugotovitev, po kateri je bilo dne 1.7.1932 na Bavarskem skupno 14.400 hmeljarjev, hmeljskih rastlin pa 29,643.633 na 6210 ha; le 1256 hmeljarjev goji nad 5000 rastlin, ostali pa manj, 10.187 celo pod 2000. Pri povprečnem pridelku 75 stotov na 1 ha znašajo pridelovalni stroški 120 RM (2112 Din), nadaljnji stroški (davki, obresti itd.) znašajo še 5% in primeren dobiček hmeljarjev 10%, tako da znaša režijska cena . 150 RM (2640 Din). Stroški za postavitev žičnega ogrodja na 1 ha znašajo 5000 RM (88.000 Din). Izguba nemškega hmeljarstva v letih 1924/31 se ceni na 40,000.000 RM (704,000.000 Din) in je posledica pičlih pridelkov radi peronospore ter radi mednarodnega padca cen in gospodarske krize opuščenih 7500 ha nemških hmeljišč. Splošna hmeljarska stiska je dovedla v zadnjih letih do raznih zaščitnih ukrepov: hmeljski prove-nienčni zakon z dne 9. 12. 1929, povišanje carine na 1-50 RM (26 Din) za kg z istočasnim dovoljenjem uvoza 10.000 stotov hmelja iz ČSR po znižani carini 0-70 RM (1232 Din) za kg, prisilna uporaba domačega hmelja in ponovno reguliranje cen z javnimi sredstvi; kot zaključek zaščite nemškega hmeljarstva je bila izdana 24. februarja 1933 še uredba o ureditvi površine hmeljišč. (Dalje prih.) Razno Pivovarne v ČSR še dobro stoje in skoro ne poznajo krize, vsaj nekatere gotovo ne. To je najbolje razvidno iz letnih zaključkov. Tako izkazuje Smichov-ska pivovarna za preteklo pivovarsko leto 26,000.000 Din čistega dobička (delnica stane 69.485 Din), mestna v Pragi 6,570.000 Din in delniška v Pragi 855.532 Din. Poraba hmelja v Nemčiji je znašala v letošnjem pivovarskem letu (1.8. do 30.9.) 78.382 stotov, dočim lani 80.017 stotov, torej letos za 1635 stotov manj. Produkcija piva je znašala letos 33,353.873 hi, dočim lani 34,049.834 hi; torej letos za 695.961 hi ali 2-04% manj. Pridelek hmelja je znašal v Nemčiji lani 59.250 stotov in ga je torej 19.132 stotov primanjkovalo. Pet stopenj pijanosti razločuje policijski zdravnik dr. J. Totten v Londonu. Prva: pijanec je najboljše volje in prepričan, da ga imajo vsi radi ter bi tudi sam najrajši objemal ves svet. Druga: mož postane razburljiv, korajžen in prepirljiv. Tretja: pijanec postane potrt in obupen ter objokuje samega sebe in ves svet. Četrta: mož izgublja oblast nad seboj in ga tudi noge več prav ne drže. Peta: tih in miren leži mož pod mizo, pijan kot čep. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Zadnjih še neprodanih 10% letošnjega pridelka je v zelo čvrstih rokah in zato le težko pride do večjih zaključkov. Tekom zadnjih štirinajst dni so se cene nadalje dvignile in učvrstile ter se je plačevalo po 70—75 Din za kg, izjemoma z napitnino tudi že več. Tendenca je bila zelo čvrsta ter povpraševanje in zanimanje zelo živahno, prodanih pa je bilo vsled rezerviranosti producentov le nekaj manjših partij. Zadnje dni je postalo razpoložene zopet mirnejše. Vojvodina: Kupčija je postala nekoliko živahnejša in so se cene dvignile na 60—65 Din za kg. Češkoslovaška: Začetkom zadnjih štirinajst dni je bilo v Zatcu povpraševanje živahnejše in so se cene zopet učvrstile na 74 — 92 Din za kg. Zadnji čas je tendenca sicer zopet nekoliko mirnejša, vendar čvrsta in cene nespremenjene. Znamkovanih je dosedaj 12.329 bal letošnjega žateškega pridelka v skupni teži 15.387 stotov. Tudi v Ušteku in Roudnici je bilo pokupljenega ponovno nekaj blaga po čvrstih cenah 57—70 Din za kg in prav tako v Dubi po 40—45 Din za kg. Nemčija: Položaj na hmeljskem tržišču je ostal nespremenjeno miren in je le semtertja nekaj več prometa. Kupuje se večinoma za domače pivovarne in le malo tudi za izvoz. Prav tako nespremenjene so ostale cene in notira sedaj Hallertau 77—95 Din, gorski (Hers-bruck) 65—78 Din, boljši Tettnang 93—105 Din in Spalt 88—102 Din za kg. Kupčija iz prve roke v posameznih okoliših le počasi napreduje in se plačuje Hallertau po 70—80 Din, Spalt po 88 — 91 Din in Hersbruck po 65 do 75 Din za kilogram. Francija : Kupčija je zopet nekoliko živahnejša, ker so producenti postali popustljivejši in je pridelek iz prve roke večinoma že razprodan. Cene so se učvrstile na 75 — 80 Din za kilogram. Poljska: Dočim je povsod že prej kupčija bila semtertja prav živahna, je na Poljskem šele zadnjih štirinajst dni nastala prva hausse. Pri živahnem zanimanju in povpraševanju zlasti za srednje blago so se cene dvignile s 33 na 50 Din in za boljše blago celo na 65 Din za kilogram. Belgija: Položaj na tržišču je nespremenjeno miren, toda čvrst in prav tako tudi cene. Anglija: Živahno zanimanje in povpraševanje za letošnii pridelek je trajalo tudi zadnjih štirinajst dni in je sedaj večina pridelka iz prve roke že prodana. Blago so tako rekoč dobesedno razgrabile domače pivovarne. Cene so ostale nespremenjene in se plačuje za redko še neprodano blago sedaj 60—85 Din za kg. Za starejše letnike ni dosti zanimania, cene pa so nominalno nespremenjene: sicer pa je pridelek 1932 in 1931 itak že razprodan in je dejansko na razpolago le še nekaj letnika 1930 in 1929. Amerika: Položaj je nadalje nespremenjeno miren, prometa je malo in so tudi cene za domače kot inozemsko blago ostale nespremenjene. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu. Najvišje cene, ki so v zadnjih štirinajstih dneh dejansko bile plačane za hmelj raznih provenienc posameznih državah, so bile naslednje: V Nemčiji (Tettnang) . . 105 Din za kg » Češkoslovaški (Žatec) . . 92 » » » » Angliji (Golding) . . . . 87 » » » » Franciji (Alzaški) . . . . 80 » » » » Jugoslaviji (Savinjski) . . . 75 » » » » Poljski . . 65 » » » » Belgiji (Poperinghe) . . 46 » » » » Ameriki . . 39 » » » Sedaj ali nikoli je čas, da vsak hmeljar stori svojo dolžnost. Letošnji pridelek je večinoma prodan, in to dobro prodan. Gotovo nihče ni prodal izpod šestdeset dinarjev za kilogram in tudi nihče ne bo trdil, da je to slaba cena. Pač bi vriskali in nosili glave pokonci, če bi dosegli vedno tako ceno! Toda sedaj, ko je denar v žepu, je končno treba poravnati tudi naročnino za strokovno glasilo. Mnogi jo dolgujejo za tri leta nazaj, pa kaj je to letos? Komaj 1 kg hmelja! Zato pa naj nikdo ne odlaša, temveč naj vsak nemudoma poravna zaostalo naročnino in najbolje takoj že tudi za prihodnje leto. Tako bo imel tudi »Slovenski hmeljar« vsaj nekaj koristi od dobre cene, za katero se je gotovo pošteno in nesebično trudil. Zamudniki se poslužite priloženih položnic ali pa se oglasite osebno pri upravi v Celju, Vodnikova ulica 2. Hmeljarske podružnice tudi prosimo, da se pobrigajo za to zadevo ter poberejo zaostalo naročnino in ob tej priliki že tudi za bodoče leto. Podpirajte svoje glasilo vsi brez razlike, ker le tedaj vam bo list mogel tudi dosti koristnega nuditi! — Uprava. Za razvedrilo Domača žival. Učitelj: »Otroci, našteli ste mi različne domače živali, toda ene se pa niste spomnili: je zanemarjena, umazana, se valja po blatu in se podi po sosedovem dvorišču — no, Ivanček, povej jo!« I v a n č e k sramežljivo: »To sem jaz!« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital HM ELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ ' k ♦ Za hranilne vloge jamči Vlagatelji pri Ljudski po- poleg rezerv in hiš nad /u j Jjl 1? W. \ -Iji ii&SjfrlB - : sojilnici ne plačajo rent- 5000 članov-posestnikov z jte f1 p e pr' nega davka — Stanje vlog vsem svojim premoženjem f? C |f; y nad 100,000.000 dinarjev ♦ • _ . j ♦ Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«) 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.