PoStnlna platana v gotovini.
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 20. januarja 1925.	VII. leto.
P.n.VseuČiliška knjižnica TBeužilišče	Ljubljana
Glasilo Osrednje Zveze javnih nane>čencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne Slev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina........20’—
četrtletna naročnina......101—
Za inozemstvo je dodati poštnino. =-	Oglasi po ceniku. - ■
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno 'rankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Dr. Drag. Jovanovič:
Profesijonalna morala.
(la »Cinovničkega Glasnika« z dne 1. januarja 1925.)
I.
Ako soglašamo v tem, da je društveno življenje najbolj verno ogledalo naših osebnih vrlin, tedaj se lehko vprašamo, katera oblika društvenega življenja nudi človeku največ prilike, udejstvovati svoje moralno bitje. Ali se to zgodi v odnošajih napram družini, ali v domačem življenju, ali v naših zvezah z državno zajednico ali v manifestacijah naše ljudske simpatije? Ali pa dobimo morda oceno, kakor se to navadno postavlja v učnih knjigah etike, iz vseh oblasti svoje življenjske prakse in označuje vsota teh ocen kvaliteto naše moralne osebnosti?
Izgleda, da je vprašanje napačno postavljeno, ali da se to vprašanje postavi lehko za sorazmerno majhno število ljudi, samo za one, ki imajo razvito osebno in društveno življenje. V vsakem primeru se pa lehko z gotovostjo reče, da niti eden izmed zgoraj navedenih kriterijev (rodbinski, državljansko-društveni in splošno človeški odnošaji) ni dovolj precizen in da ne objema dovolj čvrsto človeka, katerega hoče oceniti. Ali z drugimi besedami: niti eno izmed gornjih meril ne daje dovolj stvarnosti in točnosti.
Ideal bi bil, da bi vsak poedinec ustv za svoj račun vse oblike ljudskega življe
nviin ?rešel vse prilike in mere, da bi ogledal v vseh ogledalih. A ne more biti i
s°dcjr^
kor daje v Leibmtzoveni svetu vsaka d sliko univerzuma, toda na svoj način.
,.	Ja to’ na žalost, za ogromno
črno ljudi nemogoče. Razen malega šte privilegirancev je za ostale življenje t borno, da jim nedostajajo vse prilike za polno življenje. Ali ni največje število s< živečih ljudi obsojenih na ničnostno ose in na nedovoljeno društveno življenje? p °.le Kovor o notranjem življenju, koliki Jo .,lso v staniu, da vodijo račune o s
iinravu odnošajih napram višjim silam, upravljajo svet?
Gotovo je da ni dovolj, da se ima ž in otroke m da bi se s tem že mogel pohv;
z rodbinskim življenjem in s posebno rodi ska morala. Ni pretirano, ako se trdi, da velika masa moških in ženskih ne odlil z bog zna kako razvitim roditeljskim čust vanjem, kakor je to v živalstvu kjer s instinkt.
Še manje je govora o državljanskem živ- , ljenju kot merilu za moralne kvalitete navad- i nih smrtnikov. V resnici je težko govoriti o i »državljanskih vrlinah« ljudi, ki odhajajo vsako četrto leto — v mnogih državah kakor pri nas šele od včeraj! — na volišče, da izrazijo »svojo voljo« v nekem posebnem stanju telesa in duha. Ostale državljanske dolžnosti (plačevanje davkov, služba v armadi itd.) se še vedno pojavljajo le kot pokoritev vsiljenemu nasilju.
Kako šele, da bi govorili o internacijo-nalnem in človečanskem razpoloženju naših poluciviliziranih sredin? To razpoloženje se mora znižati na najmanjšo mero, ali ga pa sploh ni.
Zato je jasno, da s stališča psihološke morale ne smemo takoj preiti v eterične sfere konternplativnega obračunavanja s svojini jaz-om, niti se ne moremo oslanjati na nerazvito čustvovanje rodbinske, državljanske in človečanske solidarnosti. Preti nevarnost, da ali skoz svoje gosto sito v splošnem ne spustimo nikogar, ali da nam je onemogočena kontrola vsled nedovršenosti ljudi, ker so vsi našteti moralni vidiki rezervirani le malemu številu osebnosti in ker so tudi sami po sebi premalo precizni. V njih se ne morejo ogledati vsi, in slika, ki jo dajejo, je meglena in nepopolna, ako ni celo skoz in skoz lažniva.
Zato je treba poiskati kot temelj društvene morale neko drugo merilo, takšno, ki bi najbolj točno izražalo moralne vrednosti sedaj živečih ljudi. To moralno merilo mora biti pristopno vsem in mora biti dovelj karakteristično, da odkrije ali vsaj naznači glavne in odločujoče vrline vsakega poedin-ca. To moralno merilo je, ali bi vsaj moglo biti profesija, poklic, delo. Profesijonalno delo je v naših očeh merilo, ki daje najbolj verno sfiko naše notranje vsebine in popolen moralni sistem bi moral imeti za svoj temelj moralo dela.	i
Zakaj jemljemo delo za temelj društvene morale? Več razlogov govori za to. Poglejmo jih. Profesijonalno delo je predvsem kot prilika moralnega delovanja praksa, ki je svojska vsem ljudem, ali vsaj vsem civiliziranim ljudem. Izjema so le oni, ki ne žive od svojega dela, in te, kakor bomo videli pozneje, je treba izločiti sploh iz moralnega življenja. Ker primanjkuje onih drugih načinov, je delo za vsakega človeka najbolj zgodna možnost, da se moralno odlikuje. Tudi oni, ki iz katerihkoli razlogov nimajo rodbine, nimajo domovine ali žive izven nje, ali ki še niso prišli do zavesti o univerzalni solidarnosti človečanstva, najbolj skromni člani družbe, katerih psihologija nosi še vidne lehko vsled profesijonalnega dela moralne znake naše živalske nature, tudi ti ljudje so osebnosti.
Bolj kakor v vseh drugih odnošajih, delajo v profesijonalnem delu ljudje drug z drugim. Pri poslu so v stalnih odnosih, in kar je najbolj važno, ti odnosi niso neprijateljski, odvisni, temveč funkcijonalni, organični. Tukaj imajo ljudje priliko, da pokažejo strpljivost in vzajemno spoštovanje. Vsi čutijo povsem naravno, da ob času dela ne sme biti nasprotstev, žaljenj, sovraštva. Neka višja sila zapoveduje vsem pokretom. V vojski vlada načelo: mora se; na delu se ustvarja imperativ: treba je. To zadnje je seveda bolj moralno kakor prvo. Zato je večje junaštvo biti dober delavec, kakor biti dober vojak. In če tudi je posel svobodno izvrševanje dolžnosti, tovariši si v delavnici vzajemno mnogo bolj pomagajo, kakor v vojašnici.
Profesijonalno delo je najbolj ekstenzivna oblika sožitja in je pogoj za najbolj intenzivno obliko. Ako ni vedno tako, pa bi bilo lehko. Dobro izbrana profesija je središče naše delavnosti, predmet vse naše pažnje, cilj vseh najboljših naporov našega uma in telesa. Ona traja od rane mladosti do pozne starosti, medtem ko se vse druge vrste afek-cij, junaštva in požrtvovalnosti omejujejo na gotovo dobo starosti, na gotovo perijodo življenja. na šolanje ali na ljubezen, na vojno ali na nesrečen slučaj.
Delo v izbranem poklicu je junaštvo, zmernost in resnost, ki se manifestirajo vsak dan. Ali ste že gledali ljudi pri delu? In kdaj je vsakdo najbolj zbran in najbolj skoncentriran, najbolj pazljiv in ponosen? Takrat, ko izvršuje svojo življenjsko funkcijo. Delo je naša vsakodnevna, večurna molitev in je mnogokrat vsled svoje umerjenosti, svojega poleta in samoodrekanja več kakor občevanje z bogom.
Poslednji razlog za to, da se vzame profesijonalno življenje za temelj društvene morale, je tudi ta, da se na ta način izključujejo iz moralnega življenja vsi, ki ne delajo. Ako ne moremo proglasiti za nemoralnega onega, ki ne osnuje rodbine, ki noče iti v vojno, ali ki ne ljubi ljudi druge narodnosti, ali ako kdo uspeva, da simulira poštenje z različnimi fil-antropičnimi kretnjami, s katerimi se sklepa njegftvo malo častno življenje, tedaj se skoraj ne moremo prevariti v oceni Človeka, ki je popolnoma neoporečen pri svojem poslu. Ne moremo pa priznati moralne vrline Človeku, ki ne živi od svojega osebnega dela, in če je še tako dober oče, lojalen državljan, prijatelj velikih človečanskih idealov.
Profesija je ogledalo, v katerem se zr-calijo vse naše vrline: po tem, kako kdo izvršuje svoj posel, po tem najlažje odredimo moralno vrednost njegove osebnosti. Svetost dela je najvišji zakon civilizirane družbe.
Ali si že poravnal naročnino 1
ECodsčžin •
Zadnjič skupščinske volitve in uredništva
0 tem se je napisalo v zadnjih številkah našega glasila precej besed. Cula so se mnenja za samostojen nastop uradništva in nasprotna mnenja. Ako premotrimo vse te članke, moramo konstatirati, da vsaj en del njih ni pisan »sine ira et studio«. Pisec članka »Skupščinske volitve in uradništvo« je sprožil to za nas važno zadevo z namenom, da se o tem mirno razpravlja. Sam je ugotovil, Četudi je članek priobčen v »Našem Glasu« že 30. novembra 1924, da je za splošno izvedbo akcije v tej volilni kampanji itak premalo časa, in menil, da se cv. p o s k us i z njo le v naših uradniških centrih: v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu.
Ali je izvršitev take akcije sploh mogoča in ali bi pomenila za nas odrešitev iz sedanjih naznosnih in za nas sramotnih razmer, o tem se ne bom prerekal v časopisju, ker bi se dalo o tej stvari točno pogovriti le na skup-uem sestanku uradniških organizacij in ci-novnikov sploh. Pribijem pa to-le: Samostojen nastop uradništva pri skupščinskih volitvah bi mogel roditi dobre sadove le, ako bi nastopili uradniki res solidarno. S tem pa zopet ni rečeno, da bi se uradniški pos anci — njih številnost ni glavna stvar — Pridru-žili protidržavnim strankam v skupščini, ker bi morali biti že po bistvu svojega zastopstva tam, kjer se poudarja državna misel. Ali ipak bi mogli taki poslanci čuvati samostojno in neomajno nad našimi stanovskimi interesi in doseči mnogo vsled večnega drezanje. Od stranke izvoljeni poslanci po so pred vsem vezani na njen program. Kljub temu nisem trdil v svojem članku, da bi poslanec Reisner ne bil za nas veliko storil in dosegel. Nasprotno, priznavam mu velike zasluge. Vendar je bil pa on tudi član ene stranke, ki je pa sicer uradništvu bila m je naklonjena.	,	.
Ne gre tedaj za nobeno nasedanje na limanice gotovih strank po geslu: divide In impera, in tudi klic: cui prodest? sc mi zdi neumesten. Uradništvo bo vendar smelo v svojem glasilu razpravljati o zanj tako važni zadevi, kakor so skupščinske volitve. Ravno zaradi tega pa tudi misel na samostojno zastopstvo ne more biti »norost«.
Bog daj, da bi nam ne bilo treba več misliti na to, v kar pomozi i naša krogljica pri teh volitvah in naše sieršnje smotreno delo!
Splošna uradniška kredit, zadruga.
Cl. 56. Dolžnost upravnega odbora je, da utrdi letni račun po predhodnem pregledu, da ga primerja s knjigami in popisom (inventarja) in da se prepriča o njegovi pravilnosti. Na ta način utrjen letni račun preda upravni odbor nadzorstvu najdlje do konca aprila. Dolžnost nadzorstva je istotako, da v teku 15 dni po prejemu račun primerja s knjigami in inventarjem in da ga potem potrdi s svojim podpisom. Ako smatra nadzorstvo, da letni račun ni povsem pravilen, mora pozvati upravni odbor, da ga popravi. Ako ugotovi nadzorstvo večje nepravilnosti, mora vse te nepravilnosti zabeležiti in poročati o njfli skupščini.
C! 57. Na ta način pregledan in potrjen letni račun se mora objaviti najmanj 15 dni pred sestankom skupščine v »Službenih No-vinah« in po izvod te številke »Sl. N.« se mora poslati vsakemu članu.
Nadzorovanje.
Cl. 58. Glasom zakona o zadrugah ima pravico nadzorovanja te zadruge po zakonu pristojni minister.
Objave sklepov zadruge.
Čl. 59. Vsi važnejši sklepi zadruge se bodo objavljali v glasilu »Saveza Nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev«, a po potreb? v drugih listih.
Pričetek, trajanje in prestanek zadruge.
Čl. 60. Pravno obstoji zadruga od dneva, ko je vpisana v zadružni register prvostopnega sodišča R Beogradu, a z delom prestane in 1'kvidira na podlagi odredb zakona o zadrugah.
Čl. 61. Ta pravila je odobrila ustanovna skupščina, ki je bila v Beogradu Zapisnikar: (sledi podpis)
Predsednik: (sledi podpis) Overovatelji zapisnika: (slede podpisi)
(Konec.)
VESTNIK.
Nahavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani poziva svoje člane, da oddajo svoje nabavne knjižice, na podlagi katerih se bo izračunala višina vrednosti nakupov v svrho poznejše odmere event. dividende. Obenem naznanja, da ima v zalogi prvovrstne brikete, ki so članom na razpolago v manjših množicah po ugodnih cenah. Člane, ki so z vplačilom svojega deleža v zaostanku preko enega leta se je v mesecu decembru 1924 opozorilo pismeno na njihovo dolžnost, katero jim nalaga čl. 7., točka 3. zadružnih pravil ir: povabilo, da zaostanke poravnajo. — Opozarjajo se ponovno tem potom vsi oni, ki se doslej omenjenemu vabilu niso odzvali, da bodo po
1.	februarju t. 1. vsi črtani kot zadružniki in da pripadajo njihovi vplačani obroki deleža zadružnemu rezervnemu fondu. To zahtevajo zadružna pravda, katera moramo vsi upoštevati, zahteva pa to tudi potreba pravilno 'in točno urejenega članskega imenika. Toliko v obvestilo vsem prizadetim, da ne bo pozneje zamere, ako ne bo pripuščem kdo izmed njih na letni občni zbor.
Redni občni zbor društva državnih računskih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 1. svečana 1925. ob 5. uri popoldne v salonu restavracije »Leon« v Kolodvorski ulici. — Načelstvo.
Vabilo k rednemu občnemu zboru krajevne organizacije državnih nameščencev in upokojencev v Kamniku, ki se vrši v nedeljo, dne 25. januarja 1925 ob 10. dopoldne v šolskih prostorih v Kamniku. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega izrednega olbčnega zbora, 2.) ‘Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva, 3.) Volitev novoga predsednika in odbora, 4.) Slučajnosti.
Upokojenci naše države pred Društvom Narodov v Ženevi. Iz Beograda poroačajo: Že več kakor tri leta zahtevajo upokojenci iz prekosavskih krajev, da se jim izpremene njihove pokojnine iz kronske veljave v dinarsko. Svojo zahtevo so vedno utemeljevali z naraščajočo draginjo in z izredno težkimi živlcjnskimi razmerami. Poudarjali so, da je očitna krivica, ako se enemu delu upokojencev izplačujejo pokojnine v dinarjih, a drugim v kronah, ker krone v vsi državi niso več v službeni vrednosti. Na vse te zahteve ni vlada ničesar odgovorila. Samo o priliki povišanja doklad upokojencem, so dobili upokojenci neznatno povišanje, ali zopet le v kronah. Da sc nazorno ilustrira položaj upokojencev v kronali, je dovolj, da se spominjamo na dogodek v Splitu, kjer je višji železniški uradnik v pokoju umrl na sam božič od gladu. Toda ne smemo misliti, da je splitski dogodek edini te vrste v naši državi. Upoštevajoč vse te okoliščine, so upokojenci še enkrat, zadnjikrat apelirali na vlado, in sporočili predsedniku vlade in finančnemu ministru, da se bodo obrnili za pomoč Društvu Narodov, ako vlada ne ugodi njihovi upravičeni zahtevi. Ker se vladi ni zdelo vredno, da odgovori na obupni, poslednji kHc upokojencev, so se ti obrnili s prošnjo na Društvo Narodov za pomoč.
Državni svet sc je konstituairal na svoji plenarni seji sledeče:
I. oddelek: predsednik dr. Mihajlo Poliče v ič: člani dr. Aleksa Stanišič, dr. Jovan Bogdanov in Ivan Škarja; namestniki članov Dimitrije Popovič in Ilija Tucakovič. Sekretarji: Gojko Dogancič dr. Stevan popovič. Pisar: Ljub. D. Markov'ć. Delokrog 1. oddelka obsega: predmete ministrstev agrarne reforme, izenačenje zakonov, vere, trgo-
vine in industrije, narodnega zdravja, poljedelstva, socijalne politike in prosvete.
II.	oddelek: -predsednik dr. Tu go mir Alaupo-vič; člani Ilija Gjukanovič, Ibrahim Đcfterdarević, dr. Štefan Sagadin; namestniki članov Mihajlo Cerović in Mihajlo Radivojević. Sekretarji: Albin Grbavči-č in dr. Janže Novak. Pisar: Ljub. Maksimovič. Delokrog II. oddelka obsega: predmete ministrstev za vojno, za -šume in rude, predmete po zakonu o poroti, sklepe upravnih sodišč v Beogradu in SkopUu.
III.	oddelek: predsednik Miloš Paunovič; člani Dimitrije Popovič, dr. Dominik Maci, Mihajlo Radivojević, Zivojin Arandjelović; namestniki članov dr. Nikola DjurdjcVić in dr. Štefan Sagadin. Sekretar: Božidar Protič. Pisar: M. Rrokopijevič. Delokrog IH. oddelka obsega: predmete ministrstva za železnice, gradbenega ministrstva, ministrstva za pošte, sklepe upravnih sodišč v Zagrebu in Celju.
IV.	oddelek: predsednik Pera Petrovič; člani dr. Sava Vukanovič, dr. Rudolf Sardelič, Lazar Jankulovič; namestniki članov dr. Dominik Maci, Zivojin Arandjelović. Sekretar: Jurij Popovič. Pisar: B. Majstoravič. Delokrog IV. oddelka obsega: carinske in trašarinske predmete, predmete po zakonu o taksah, monopolske zadeve, predmete o devizah im valutah.
V.	oddelek: predsednik Velislav N. Vidovič; člani dr. Mita Mušički, dr. Radojc Jovanotrič; namestniki članov Sava Vukanovič in dr. Rudolf Sardelič. Sekretar: Peter Manojlovič. Pisar: Aleksander Davinič. Delokrog V. oddelka obsega: -predmete predsedništva ministrskega sveta, predmete ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za notranje zadeve, vse samoupravne stvari po zakonu o občinah, -po zakonih o ureditvi okrožij in srezov ter po zakonu o oblastnih samoupravah, predmete po zakonih o občinskih, srezkih in okrožnih proračunih, disciplinske prestopke, sklepe upravnega soišča v Sarajevu in predmete o pristojnosti oblasti.
VI.	oddelek: predsednik Miiisav Rajčcvič; čla-
ni Nikola Ojurdjcvič, Mihajlo Cerovič, dr. Maksim Rošič; namestniki članov Ibrahim Dcfterda-revič in dr. Rado je Jovanovič. Sekretarja: dr. Danilo Danič in Pera Davidovič. Pisar B. Todorovič. Delokrog VI. oddelka obsega:	Administrativne
spore im ostale predmete ministrstva financ, ki niso dodeljeni IV. oddelku, predmete po zakonu o neposrednih davkih, sklepe upravnega sodišča v Dubrovniku.
Upokojitev na podlagi čl. 4. zakona o državnih uslužbencih. O priliki upokojitve vscučiltškc-ga profesorja Bazale v Zagrebu je razmotrival o upravičenosti upokojitve na podlagi čl. 4., točka 5., -al. 2. zakona o državnih uslužbencih nek pravnik v zagrebškem »Obzoru«. Ta člen se glasi: »Državni uslužbenec ne sme biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.« Sedaj nastane vprašanje, kdo ima po zakonu pravico in dolžnost, da presoja, ali ima kdo navedene lastnosti, ki ga izključujejo iz državne službe. Pri tem je treba razlikovati dvoje: 1.) Kadar gre za osebo, ki še ni v državni službi in 2.) kadar gre za osebo, ki je že v državni službi. Kadar gre za prvi primer, to je o aspirantu na državno službo, tedaj je jasno, da pripada po zakonu pravica in dolžnost za presojanje strokovne In moralne (politične) sposobnosti za državno službo ustavni, cksekutivni ■oblasti, torej kralju na predlog pristojnega ministra, pristojnim ministrom In njihovim podrejenim organom »jure derivati oni s i de-legationis« (čl. 52. zakona). Pri tem poslu delajo našteti cksekutivni organi državne oblasti, v kolikor niso vezani s posebnimi zakonitimi odredbami, po svojem svobodnem prepričanju (liberum arbitrium), noseč za čin svobodnega prepričanja polno politično odgovornost. Toda drugače je treba postopati pri osebi, ki je že v državni službi. Kakorkoli se pojmuje javnopravni odnos drža/nega uslužbenca napram državni oblasti (bolj liberalno ali bolj konzervativne) je za vsakogar jasno, da postane vsak državni uslužbenec, kadar stopi v državno službo, subjekt odrejenih pravic 'P dolžnosti. Vsak državni uslužbenec torej, ki stopi v državno službo, ima pravico, da ostane v službi, a njegova služba prestane po zakonu, razen po njegovi lastni volji, le v sledečih primerih: L) po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča: 2) po sili zakona (taksativno je naštetih H Pn* merov) in 3.) s smrtjo. Četrtega vzroka ni, P° toterem bi proti volji državnega uslužbenca mogla
po zakonu prestati njegova služba, niti za onega, ki »izraža načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izprcmembe državnega reda.« Takšno osebo se sme odpustiti iz službe, in sicer na podlagi zakona, le, ako mu pristojno red-«0 ali disciplinsko sodišče dokaže imputirano dejstvo (čl. 131. zakona o drž. uslužbencih), postopajoč po predpisanem kontradiktornem postopanju z uporabo zakonitih pravnih lekov. Pa to je povsem naravno, ker v naši državi ne more biti nihče obsojen, dokler ni zaslišan na pristojnem mestu ali dokler ga po zakonitem načinu ne pozovejo, da se brani (čl. 7. ustave), a upokojitev proti volji uslužbenca je težka disciplinska kazen (čl. 165. zakona), katero sme Izreči le disciplinsko sodišče na temelju disciplinskega postopanja (čl. 166. zakona). Z napetostjo pričakuje javnost, kakšno stališče 'bo zavzel državni svet: ali bo uničil dotično odredbo vlade ali bo dovolil gaženje zak. ki ima nalogo obrambe. Seveda vlada največje zanimanje za rešitev tega vprašanja pri državnih uslužbencih samih, ker gre za njihovo osebno svobodo in neodvisnost od režimov, ki se menjajo in se bodo vedpo, menjavali. (Po zagrebškem »Našem Glasu«),
Nekatere odločbe državnega sveta z ozirom na zakon o državnih uslužbencih:
1.) V primeru smrti državnega uslužbenca, ako je dobila njegova rodbina pravico do pokojnine pred pokiomočrmstjo zakona o državnih uslužbencih, se rodbinska pokojnina ne sme odrediti po novem zakonu, temveč se mora odrediti na podlagi čl. 240. tega zakona in na podlagi plače usluž-benčeve na dan njegove smrti. (Odločba z dne 15. nov. 1924, št. 27504).
2) Uredba o razvrstitvi državnih uslužbencev ni mogla razporediti vsa zvanja državnih uslužbencev v posebne položajne skupine; bila je primorana, da eno in isto zvanje (položaj) razporedi v dve skupini ali več’skupin in sicer procentualno (50, 30 in 20%). Ta procentualna razvrstitev državnih uslužbencev je izzvala opravičeno bojazen pri večini državnih uslužbencev, katerih položaj je predviden v večih položajnih skupinah, ker so upravičeno predpostavljali, da se je s tem hotelo dati neko diskrecijsko pravico ministrom, da razvrščajo, oziroma vrše napredovanja svojih uslužbencev, katerih položaji so predvideni v več skupinah. Na podlagi tega razsmatranja je državni svet odločil pod št. 32795 z diroe 28. oktobra 1924 sledeče:
Za ona zvanja, za katere je pri razvrstitvi po skupinah določen odstotek (uredba o razvrstitvi), se odrejuje število uslužbencev po odstotkih iz onega števila, iz katerega se vrši po drugem odstavku čl. 61. zakona o državnih uslužbencih odbiranje, vzemajoč za temelj z budžetom določeno število. Nesporno je, da je bilo treba ob priliki prevedbe uslužbencev na novi zakon upoštevati odredbe točke 2., čl. 62. zak. o izpopolnitvi izpraznjenih mest in čl. 117 o odreditvi čina uradniku iste kategorije. Izjeme od teh splošnih odredb so navedene v čl. 230 prehodnih določb zakona o državnih uslužbencih, ki odrejuje razvrstitev po "Pfložaji uradnikov, ki so imeli na dan pravomoćnosti zakona .najmanj osem let službe. Ako so po-ožaji enega in istega zvanja enaki, tedaj je bilo reba postopati po občih načelih, ki so izraženi v točki 2., čl. 62. zakona in razvrstiti polovico v višji a polovico, in sicer mlajših, v nižji položaj, s e tega ne more obveljati razlog v odgovoru da je njegova diskrecijska pravica, kier ip US užl,cnec v katerikoli hoče skupino,
,>rcvcđia
tincev po čl. 229. so je moralo izvršiti po stanju na dan razglasitve zakona. a ne po diskrecijski pravici. Minister ima diskrecijsko pravico izbere pn imenovanju in napredovanju v meiah ali kadar je državni uslužbenec že Imenovan tedaj nima minister pravice, da bi mu odrejal drugo Plačo kakor ono, ki mu pripada po zakonu.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali Nabavijalna zadruga drž. nameščencev v Brežicah Din 51.36; gg. iVan Ekar, sodni kanclist v Mo-Kronogu in Peter Pilitadč drž. živinozdravnik v S? P° 10 I)in- Gg. Adolf Arko, ravnatelj jctnisčmce i,n Martin Majcen orož. štražmojster v,, Pf, °",a v Ljubljani, Vekoslav JuršK, sod. oficijal v Gornjem gradu, Ludvik Pirnat, pis, asi-v Jamniku. Franc Adamič, vodja zemljiške fige v Novem mestu, Josip iDrevenšek in Josip Siemr), sod. kanclista v Šoštanju ter Drago Semit,
sod. oficijal v Trebnjem, vsak po 5 Din. Srčna hvala vsem! — Uprava.
Komisija za izdelavo zakona o stanovanjih.
Beograjska »Pravda« poroča, da je ministrstvo socijalne politike sestavilo komisijo strokovnjakov z nalogo, da izdela nov načrt za zakon o stanovanjih.
Pred zapletom stanovanjskega vprašanja. Na
plenarni seji okrožnega sodišča v Novem Sadu, ki je bila v početku januarja, je bilo rešeno, da sodišče ne priznava znano rešenje ministrskega sveta o veljavnosti zakona o stanovanjih tudi po 31. decembru 1924. Tega ministrskega rešenja ne priznava sodišče zato, ker je protivno zakonu o stanovanjih. Zakon je izgubil svojo veljavo 31. decembra in pravno ga ni mogoče več uveljaviti, zato je vladna odločba o nadaljm njegovi veljavi brezpredmetna. Primer novosadskega okrožnega sodišča je za najemnike stanovanj prav nevaren presedan. Sodišče je izdalo svojo rešitev komaj nekaj dni po 1. januarju in je ta rešitev izzvala med novosadskimi najemniki pravo paniko, kakor poročajo listi. Vse izgleda, da vlada ni pričakovala, da bo prišla pravna zavrnitev njene odločbe tako naglo, čeprav si je lahko mislila, da bodo sodišča nasprotovala njeni odločbi. Minister socijalne politikej je že preje napovedal, da pričakuje veliko število sporov. Pričakoval pa je, da bodo sodišča zavlačevala tožbe do 1. maja, ko bi bil v veljavi že novi zakon o stanovanjih. Primer novosadskega sodišča pa pokazuje, da bodo vršila sodišča mnogo krajše postopanje, ker za nje ministrska odločba ni merodajna. Hišni posestniki so tudi že vnaprej računali s tem, da za sodišča ni ministrska rešitev veljavna. Sedaj izjavljajo v ministrstvu socijalne politike, da bi bito mnogo boljše za najemnike, ako bi se bila zadeva uredila z začasno uredbo s kraljevim podpisom, ker bi takšno naredbo spoštovala in uvaževala tudi sodišča. Sicer bi bila tudi takšna uredba protiustavna in protizakonita, a ne bi imela tako težkih posledic. Uredba bi se potem lahko takoj predložila narodni skupščini v odobrenje in najbrže bi ne glasoval noben poslanec proti njej. .Proti sedanji vladini odločbi bo najbrže mnogo protestov v skupščini, ker se ž njo ni dosegel željen namen. In na to bi bila morala vlada najpreje misliti. Sedaj pa nihče ne vć, kaj da naj se dela v tej težki situaciji.
Kaj šele državni uslužbenci... Državni uslužbenci se trdno nadajo, da bodo dobili izplačilo razlike med starimi in novimi plačami, ki jim gre po zakonu, še dokler so živi. Svoje upanje grade na najrazličnejše obljube vlad in .ministrov, grade jih tudi na bivše proračune, v katerih je bilo črno na belem tiskano, da je dovoljen kredit 400 milijonov dinarjev za izvedbo zakona o državnih uslužbencev in grade jih celo na zakonite določbe! Toda vse kaže, da bo ostalo upanje le upanje in da preko tega ne bo šlo. Kajti vlada nima denarja niti za one, ki formalno cepajo od gladu in mraza. V podkrepitev te trditve in za omajanje upanja državnih uslužbencev — kajti boljša je še tako kruta resnica, kakor varljivo upanje — priobčujemo iz beograjske »Politike« z dne 14. januarja 1925 članek »Strašno stanje naših kolonistov«. Ta članek se glasi: »Gg. Drag. Cučkovič, predsednik in Ceda Jankovič, upravitelj Agrarnih Zajednic v Skoplju, sta obiskala včeraj predpoldne ministra za agrarno reformo in mu razložila tež-koče kolonizacije v Južni Srbiji. Na podlagi njihovih izvajanj se vidi, da v ministrstvu nihče resno ne pojmuje važnost tega vprašanja, niti da kdo razmišljuje o strahotnih posledicah zločinskega nehanja, ki težiko zadene one ibedne ljudi, ki sc odločijo, da gredo na jug, da si tam zgrade novo ognjišče’ V kolikor je doslej uspela kolonizacija v Južni Srbiji jc mnogo bolj rezultat potrpljenja na-seljenikov kakor materijelne pomoči, katera se jin. daje. Vse, kar se je v pravcu .pomoči doslej napravilo, je bilo vezano na našo birokratsko administracijo, ki je puščala toliko siromašnih družin leta in leta brez kruha in strehe in jih izpostavila propadanju na goli ledini. Oni, ki so imeli potrpljenje in so bili pogumnejši, so se dvignili, a drugi, 'bolj malodušni, so zapuščali zemljo in se vračali v stare kraje, da prosjačijo. V Južno Srbijo je bilo poslanih na tisoče moških, žen in otrok, a pomoč se je dajala samo za stotine. Kadar so odhajali, so jim govorili v ministrstvu, da naj se napotijo takoj, češ, da je zanje vse pripravljeno. Ko pa so prišli v Skoplje, da se javijo Agrarnim Zajednicam, so jih ‘tamkaj spreueli z največjim
začudenjem in sožaljem, ker niso bila sredstva v nikakšnem razmerju s številom došlih. Koncem 1. 1924. je napravil Savez Zajednic spisek vseli onih kolonistov, katerim je treba dati pomoč v prehrani in v semenju. Na podlagi teh spiskov je ugotovil Savez, da mu je potrebno preko 70 milijonov dinarjev, ako hoče zadovoljiti najnujnejšim potrebam. A ministrstvo mu je dalo dva milijona!! Življenje naših izseljenikov v Južni Srbiji je več kakor strašno. Oni umirajo od lakote, cepajo od različnih bolezni, ker dobivajo v zdravstvenem oziru še manjšo pomoč. Ta dejstva so dala povod, da se je .pričelo med izseljenci močno gibanje za preseljevanje. V Batanji, ki je ena izmed najbolj solidnih kolonij na jugu in ki je imela preko 150 družin, je ostalo sedaj samo še petdeset družin. Enako je tudi po drugih naselbinah. Predsednik in upravitelj Saveza Agrarnih Zajednic sta ministru drju. Krizmanu detajlno razložila stanje nase-Ijenikov in sta prosila, naj ministrstvo ne pošilja v Južno Srbijo ljudi, za katere ni ničesar pripravljenega. Naseljeniki postajajo bolj in bolj srditi in ni izključeno, da bi prišlo še do večjih incidentov kakor so bili oni, ki so se odigrali pred nedavnim časom v agrarnom uradu v Novem Sadu. Na vsa ta utemeljena in nujne odpomoči .potrebna dejstva je odgovoril minister dr. Krizman, da je treba počakati in potrpeti! Kakor da oni, ki umirajo od gladu, že niso dovelj dolgo čakali in dovelj potrpeli.« Tako članek iz »Politike« in tako v ravnanje državnim uslužbencem, ki še upajo na izplačilo razlike. Ako minister takoj ne ukrene ničesar, da bi rešil gotove smrti one, ki so že z eno nogo v grobu, kaj naj pričakujemo mi, ki smo v primeru z onimi vendar precej na boljšem. Ako pušča država, katere največje bogatstvo je v po-Ijedeljstvu, da propada ta največiji in stalni vir njenih dohodkov, kako stokrat lažje dopušča, da jej propada njeno uslužbemstvo, katero že od davno smatra le kot neko potrebno zlo in kot objekt izkoriščanja v vse mogoče namene.
Obtoženi, da so za 32 milijonov ogoljufali državo. Pred kratkim je pričela pred beograjskim sodiščem razprava o znani aferi z vojnim plenom. Glavna kontrola je obtožila ravnatelja direkcije vojnega .plena Cedo Gačiča, polkovnika Kataniča in še nekatere druge, da so nepravično razdeljevali materijal, da niso pravilno vodili kontrolo nad razdelitvijo in nad ekspedicijo materijala. Razen teh so obtoženi tudi nekateri trgovci, da so neopravičeno odnašali vojni plen. Vrednost materijala cenijo na 32 milijonov dinarjev. Obtoženci priznavajo, da so odpremljali v o „ni matorijal z nekdanjih bojišč, a pravijo hkratu, da so imeli za to dovoljenja. Sodišče raziskuje sedaj, kakšna so bila ta dovoljenja in kdo jih je izdal.
Originalne (prave) potrebščine za
„Opalograph"
Barvne trakove, ogljen-, indigo, povoščeni papir, podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica.	Šelenburgova ulica.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji In materliaiu. Izredno nizke cene.
Oglejte sl jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Liub. kreditne banke.
Actiaadrova cesta 1., Preieraova ulica; Zagreb, Račkoga ulka l
Usnje
kupite najceneje pil tvrdki
Franc Pleterski
Kubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič B3$l. K. Se
1JUBLJANA, Mestni trg 19.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajnižje cene! Solidna in točna postrežba.
PopraoIIa, preobleke.
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
Ulili. Jiirrmligšt.1.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Majnlije solidne cene!
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Modno blago, perilo in potre aščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
č. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Najboljši
šivalni stroj je edino ic
Ma Petelina
7nAmka
Gritzrer in Adler
za lodhino, obrt in indusliijo
Lfublfana
tUm Prtiinimii spomniti
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnic» xa popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Pristna dolenjska in Štajerska ulna. Vsak čas gurka In mrzla jedila. — Mizke cene!
1. S E. Mene
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	NUbe cene.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, I Is.irniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Kongresni trg št 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneiicr 8 Verovšek
Cjubljana, Danajska cesta 16.
Ha obroke.
manufakturo fn konftkcijo perilo etc., obleke po mer za gospode fn dame iz lastne prvovrstne krojačnice, dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke edino «=-■-— le pri tvrdki ■■ ■■■
Davorin JQ|Jfl||| in drugovi
družba z o. z.
MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1
E,
Maribor, Glavni trg 9
Zaloga manufakturnega blaga, sukna In platna
Ivan Jelačin, Ijočlj
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
VOT Solidna in točna postrežba.

F. Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ul. 1.
Špecijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Ivan Gajšek
papirna trgovina
LIUBLIANA	Sv. Petre cesta 2
pisarniške potrebščine, papir, fini pismeni papir, notez'. umetniške razelednlce. Fmo blago — nizke cene. Edino zal» nlštvo ,,Jugoslovanskega poslovnega koledarja*4.
Razširjajte
Jaš Gias“!
J. Trpin
najcenejša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
ALBERT ViCEL
trgovina mešanega blaga (sl. klene, porcelanate, majo-lične m emajlove posode)
MARIBOR
Glavni trg 5.	Glavni Irg S.
Čevlje, nogavice, moSke klobuke kupile najceneie pri tvrdki
Anica Traun
Maribor
Grelski trg 1. Grajski Irg 1.
Za nakup obleke
in perila se priporoča trgovina
J H. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta itev. 13
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo In pleteninami.
rij
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) In dolenjska vina.
Mrzla tn gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
POZORI
V Vašem sopstvenem interesu opo-zarlamo Vas. da Va-'e potrebe nabavljale kod poznate tvrdke B. Veselinovič I Comp., Maribor, Gosposka ul. 26, jer je dokazano, da je tv.dka solidna tamo dobijete dobru lobu po zniženim cenama, uveden nov p(|nclp: „Mala sarada — veliki premet“, veliki izbor: Košulja za muške, kragna, šešira, čepica, kravata, čarape muške In ženske, šalove svilene I vunene, vunene bikotaže, rub-čica svilenih i lanenih, damske I muške fllzgamaše, sportsokne, štspove I. dr. — Francaske partumerije, Coty, Huublgant, Gibbs, 4711, Odul Damske kožne 1 svilene tasne.
*****
L3UBUANSKA KREDITNA BANKA

Delniška glavnica Din 50,000.000'— Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —	n	intrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CEST PODRUŽNICE: Bratke	Gorica	Metković	Split Celje	Kranj	Novi Sad	Trst Črnomelj	Maribor	Ptuj Sarajevo	Hjntiji: Lstitec	r	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502. 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Slabi Alojzija. — Tlaka Narodna dikama v Ljubljaal.