2§7. lis«. Izhaja *ax®» R©«5®Si ia praznSkcv v s a k e a a ek to. isrS «Ssspol«Snss. Uredništvo is v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirat* in podpisati, sicer se jih r.e pri* »boi. Rokopise £e ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. Poifnlna platana v gotovini. V Uufellanl, v sred® 14= septembra 1S21. Posamezna štev. K 160. Leto M. ..‘i-7 j; • r :.>'V (k'■-* ifi /?.'IV.?. -ijf 'Ij- f' : " ' i- ■■■■ - .K •>; ■ ■; : -■ . A ' /iS i.. Sf&tfj '--A .-vS;--.-5' lilfp V* ~ *, ■ * m m ■ Glasilo iusostev. sociialno - demokretilR« stranke. Tesefonslsa št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi so poštnine prceSo. Opravnišivo e v L ubijanj, Frančiškanska ulica St. 6 i , Učite' ska tiskarna. Kdo beži pred Peskovo afero? Zadeva, ki razburja »Jutrovce« En Nesesesarje že dalje časa. je prišla v akuten stadij. Nsmogjče jo je dalje zavlačevati, ker skrivanja za plotom in streljanja v zrak mora biti pa vendar enkrat konec. Vsaj pri vsej stvari ne sre za kaj drugega kakor za ljubljanski županski stoliček. Vsa. afera ,ie. če jo vzamemo stvarno, malenkostna, zakaj medicinska znanost pozna neštete take defekte, in le insceniranje vse zadeve v politične namene je napravila iz nje nekako vseslovensko politično zadevo. Na vsa izvajanja zadnje tri dni v našem listu pa je priobčilo »Jutro« naslednjo notico: »Afera Pesek. Stekel pes je ušel po cesti. Vse beži, samo nekaj pogumnih gledalcev ga naskoči in pobije. Drugi pa stoje po oknih in zvija io oči. češ. kako se jim ta borba gnjusi. Ravno taka je podoba v naši javnosti z afero g. Peska. »Naprej« je prvi zakričal, katera bolezen se je konštatirala. potem pa je začel bežati in vpiti, da se mu studi. »Novi Cas« deli lekcije in napada demokrate, ki so mnenja, da g. Pesek ne more biti župan. Klerikalci po Alfonzu Ligoriju pač branijo vsakega, ki jim koristi. »Slovenski Narod“ je optimist in misli, da treba občinski svet razpustiti, pa bo Peskov e afere konec. Po našem mnenju se občinski svet more razpustiti le, ako so za to dani zakoniti predpogoji ali če je njegova delanezmožnost dokazana v praksi. Afera Pesek je pač znak izprijenosti NSS, izvolitev g. Peska obenem dokaz delanezmožno • sti obč. sveta. Afere Pesek bo konec šele, ko bo vsa poštena javnost obračunala z grešnikom In njegovimi branitelji.4* Odgovarjati hočemo glede te notice na dve stvari čim krajše. »Jutro«* pravi, da mi bežimo pred Peskovo afero, čeprav smo prvi zakričali o bistvu bolezni. To pa ni resnično. „Jutro“ in „Pondeljek“ gonita po predalih lista že dva meseca to stvar, kričita kakor jesihar, a nista še do danes prišla z dokazi pred javnost ali pa pred obdolženca. Obdolženec je pozival in drugi listi so pozivali, naj se afera zaključi, toda gospoda lepo molči in očita nam, da bežimo. Ves razvoj cele polemike kaže, da tisti beže in se umikajo, ki so afero vprizorili. Tako postopanje ni možato, ne etično, to postopanje je beg pred »steklim psom«*. Boj, ki ga nasprotniki Peskovi vodijo proti njemu je neodkrit, zavraten. Za nas kot stranko je vprašanje spora med Peskom in, ,Jutrom“ irelevantno: v političnem pogledu pa nikakor ne moremo odobravati načina boja, kakor smo že povedali, ker ima silno zle posledice. Mi ne zagovarjamo Peska, ki je med vojno dobro zaslužil, kakor priznava sam, pač pa smo proti gnusnemu boju. V notici omenja „Jutro“ tudi eventualni razpust celega občinskega sveta ter pravi, da je to le po obstoječih zakonih mogoče. Mi smo povedali o tem svoje stališče, in to je, da je edino razpust občinskega sveta podan in na mestu. Drugega izhoda ni brez kršitve pravic volil-cev. Mi s tem zaključujemo razpravljanje o Peskovi aferi, če nas ne bo kdo izzival. Pripominjamo pa, da je afera znak malenkostnih razmer. v škodo vse države, čeprav jim je vlada tako lepo vse zaupala. (Ban-kokracija!) To je pač priznanje o tkzv. narodni in državotvorni zavednosti bank in kapitalistov, ki jim je le za kapital, do katerega najlažje pridejo potom draginje, kak višji interes, blagebit »tega ljubljenega naroda.« kakor pravijo, pa jim je kakor lanski sneg. Ponovni padec naše valute ima svoje velike vzroke tudi v politični strani. Mnogo je predvsem kriv na tem način reševanja hrvaškega vprašanja ter sedajiji politični teroristično - reakcijonarni režim, ki vzbuja v inozemstvu gotovo le dvome. ne pa kakega zaupanja in priznanja, kakor so to mislili in še danes mislijo vladni radikalsko-demokratski gospodje s svojim zakonom o »zaščiti« države. Gotovo da je gospodarskih vzrokov za padec naše valute tudi zelo mnogo in ki tiče v vprašanju izvoza m uvoza, pospešitvi domače produkcije ter v svobodni trgovini v obče; tudi promet in davčna politika ne dviga vrednosti našega denarja, temveč podpira draginjo. Kje in kakšna so sredstva, s katerimi bi se dalo odpomoči draginji v naši državi, smo že večkrat povedali. Seveda meščanske vlade taka sredstva odklanjajo, ker se ne strinjajo s kapitalističnimi interesi. In kaj vidimo pravzaprav v teh sedanjih nesiguirnih atmosferah, gospodarskih in političnih poskušnjah sedanje vlade? Drugo nič, kot to, da se sedanja vladna bankokratska smer in ves sedanji režim ni obnesel in se tudi ne more. in da mora zaveti v državi ves drug veter: politični in gospodarski demokratizem! Opazke k draginji in valuti. Jugoslovanska valuta je na borzi v Curihu, ki je najmerodajnejša v denarnem prometu srednjeevropskih držav, zopet znatno padla. S tem stalnim padanjem vrednosti našega denarja se draginja na domačem tr-du seveda tudi stalno veča. Nedavno so imeli vladni možje konferenco, kjer so proučavali vzroke padanja naše valute in iskali pota kako temu odpomoči. Prva misel meščanskih gospodov je seveda bila. Izboljšati našo valuto z izvozom, ker se pri tem da tudi dobro zaslužiti. In res so se začele izvažati iz države velikanske množine blaga, predvsem živine. Toda kakega izboljšanja valute le ni. kakor so to vsi meščanski listi v L jubljani lahkovernim ljudem trobili na ušesa. Dra-jrinia se ie povečala do danes že za 30—40 odstotkov! Za delavčeve plače se seveda kapitalist ne zmeni, pač demokratsko »Jutro« zopet pritiska na to. da se forsira izvoz najbolj, češ to bo ubilo draginjo, dasi navaja dejstvo, da je kljub izvozu naša valuta vseeno padla in išče novih vzrokov za to. Najde ga v svobodni trgovini z valutami in čeki. Kako je nedosledno kapitalistično časopisje, si »Jutro« s tem samo pove. ker obsoja svobodno trgovino, v tem primeru torej svobodno trgovino z valutami in čeki kot prezgodnjo, ter zahteva zopet sistem nadzorstva, dasi na drugi strani vedno dokazujejo ž njim vred vsi meščanski listi, češ da nas iz draginje reši navsezadnje vendarle samo svobodna trgovina, »Jutro« beleži dejstvo, da banke zlorabljajo svobodno valutno in čekovno trgovino Vprašanje vpokojenk tobačne tovarne. Na svoječasno vprašanje glede [ ne še nadalje začasno urnirovljena, revizije upokojenk v ljubljanski tobačni tovarni je dobil poslanec so-drug dr. Korun od ministrstva financ sledeči odgovor: V tobačni tovarni v Ljubljani imamo dve vrsti provizijonistov, začasno provizijonirane in stalno provizijonirane delavske osebe. Pregled začasno provizijoniranih delavskih oseb vrši se vsako leto. Ako ie delavska oseba pri zdravniškem pregledu spoznana za sposobno za delo. pozove se ista^ ponovno v službo, y protivnem slučaju osta- alj se pa trajno umirovi. Trajno umirovljene delavske osebe se pa vobče ne pozivajo na pregled. Trajno umirovljene delavske osebe ne izgube tedaj penzijo nika-ko. — Začasno umirovljene jo seveda izgube, toda samo. ako se ponovno pozovejo na redovni zaslužek. Delavska prava v tem pogledu so v § 20.—28. štatuta o preskrb-ninskem sistemu za delavce tobačne režije in njihove ostale precizno in izčrpno osigurana. Državni svetinadministrativna sodišča. Načrt zakona o državnem svetu in administrativnih sodiščih ima 30 članov. Državni svet rešuje posle v oddelkih po pet članov. Stalen oddelek se sme sestaviti za administrativne spore finančne narave. Razpored svetnikov v oddelkih se viši s kockanjem za vsako leto naprej. Po členu 102. ustave se ustanavljajo administrativna sodišča s sedežem v istem kraju, kier so ape-lacijska sodišča, lahko pa se us.ta-novijo tudi v drugih krajih. Upravna sodišča rešujejo posle v pododdelkih s tremi sodniki. Ako ima to sodišče več kakor dva oddelka, mora biti en oddelek stalno za razpravljanje v upravnih sporih iinančng narave. Državni svetniki in upravni sodniki imajo glede stalnosti poklica in nepremičnosti vse pravice rednih sodnikov. Po činu in plači so enaki apelacijskim sodnikom. Upravna sodišča sodijo o administrativnih sporih, ki lahko obstaja- jo med posamezniki ali pravnimi osebami na eni strani in upravnimi oblastmi na dirugi strani. Pod upravnimi oblastmi se razumevajo tudi samoupravna oblastva. Državni svet rešuje pritožbe proti razsodbam upravnih sodišč, o pritožbah proti ukazom in motiviranim sklepom, in sicer v prvi in zadnji stopnji,. Posa-meznik. kateremu se js kršilo Dravo. temelječe na zakonu, s kakim neutemeljenim aktom upjavnih oblasti. ima pravico priožbe na višjo upravno oblast. Proti aktom onili upravnih oblasti, ki stojijo neposredno pod ministrom, posameznik nima pravice pritožbe na ministra, temveč samo pritožbe na upravno sodišče. Pritožba na upravno sodišče, oziroma na državni svet. ni dovo-.!»ena: 1. V stvareh, ki spajajo nod •2^na sodišča. 2. V stvareh, v ka* terih so iu kolikor so upiavna o'i* lastva pooblaščena, da sklepajo na podlagi svobodne ocene. 3. V disci-. plinamih st varih v kolikor ni z zakonom določeno drugače. 4. Proti upravnim poslom rednih sodišč. Proti razsodbam upravnih sodišč ja dopuščena pritožba na državni svet, in sicer v roku 15 rini v"' : ‘* razsodbe upravnega sodišča ' i Izvršilnim razsodbam npravm. J« dišč in državnega sveta se pri istih sodiščih lahko zahteva . obnesva administrativnih sporov s pogoji, ki so pisani v civilnem pravdnem redu za obnovo sporov. Obnovo spora smo zahtevati pršvatna oseba, kakor tu« di upravno oblastvo. katerega akt je dal povod administrativnemu raz« sojanju. V prehodno naredbo se je spre-« jelo tudi tole: Upravna sodišča bodo začela svoje delo 4 mesece potem, ko ta zakon stopi v veljavo. To ve-« Jja tudi za državni svet. Administra« tivni spori, ki se bodo nahajali pri državnem svetu v času. ko bo ta za* kon stopil v veljavo, se bodo reše-t vali po dosedanji zakoniti uredbi dr« žavnega sveta in dosedanjem njego« vem poslovnem redu. in sicea- v nje-* govih odsekih sestavljenih po tem zakonu. Finančno upravno sodišče V! Zagrebu se ukine in se bodo njegovi nedognani spori odstopili tem so* d iščem. Ig. Mihevc: Kovinska industrija na ljubljanskem sejmu. (Dalje.) Plavž Štore je razstavil tudi precej svojih izdelkov, ponajveč litine in transmisijske najorave. ki prihajajo posebno sedaj ob razvoju novih tovaren številno v poštev. Zadnji čas bi bil. da bi se tudi to podjetje pričelo nDoštevati in da bi delavstvo prišlo pri njem na svoj račun, zakaj delavstvo tega podjetja je dolgo časa vegetiralo, to pa vsled tega. ker se je temu podjetju na vse mogoče in nemogoče načine ovirala obratovanje. V tem podjetju je do-« bro razvita železolivarna. ki ie pred vojno izdelovala za graške tovarne odlitke, kakor motorne trupe za Pu« chovo in Weitzerjevo tovarno. Plavž ima tudi svojo valjarno In svoj premogokop, ki ne ptrihaia toli« ko v kvantiteti, pač pa v kvaliteti v* poštev. Čeprav ie gospod Savič, tu-* di nad to podjetie obesil DamokljevS Dr. Demeter Bleiweis-Trstenlškl: 0 zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja. (Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki III. Jugoslov. lekarskega skupa v Ljubljani.) (Dalje.) Socialna medicina s svojim velikim pomenom sega globoko v zdravniški poklic in že vidimo, da se ločita dve skupini zdravnikov; na eni strani zdravniki-lečniki (fleil-firzte). kojih naloga bo tudi v bodoče zdravljenje posameznih bolnikov, torej individualna medicina, na drugi strani socialni zdravniki, ki se pečajo z opazovanjem in posvetovanjem zdravih.. z izvedeniškim delovanjem in kojih glavno torišče je treventivno delovanje v prid splošnega ljudskega zdravja. Ta delitev ie tako važna in tako zelo v smislu bodočih nalog medicine, da zastopajo odlični kliniki in zdravniki tudi X naši državi zahtevo, da naj se ta delitev izvrši že na imedicinskih fakultetah. tako da bodo te v bodoče odgajale dve vrsti zdravnikov, zdra-vnike-lečnike in socialne zdravnike. Bifurkacija bi se izvršila po prvem rigorozu, oziroma v šestem semestru. Obe skupini bi morali dobro obvladati klinično diagnostiko in to^ rej posečati predavanja iz vseli kliničnih disciplin. Med tem. ko pa je zdravnikom-lečnikom glavna naloga, da se izvrstno izvežbajo v terapiji, socialnim zdravnikom tega vežba-nja ni treba, posebno ne v specialnih strokah, pač pa se morajo temeljito poučiti na polni splošne in socialne higiene, sodne medicine, izvedeniškega delovanja, organizacije socialnega skrbstva in statistike. Iz prve skupine bi se v bodoče rekrutirali privatni in bolnišnični zdravniki ter zdravniki za ambulatorije bolniških blagajn, iz druge skupine pa uradni zdravniki, vodilni zdravniki socialnega ztvarovanja. šef-ždrav-niki železnic ler privatnih zavarovalnih družb za življenje in proti nezgodam. Po vsem razvoju medicine v zadnjem času in po obstoje- čih resničnih potrebah ne dvomim, da se bo ta delitev, ki se kaže že v praksi, izvršila tudi v medicinski šolski nastavi. Poznavalec socialno - zavarovalnih nalog, uradnik Zavarovalnice proti nezgodam v Sloveniji, dr. Joža Bohinjec, je v »Njivi« pred kratkim priobčil daljši članek o problemih -socialnega zavarovanja. V tem članku posv.eča zdravniškemu vprašanju le kratek odlomek, ki pa slove: »V celem sistemu socialnega zavarovanja tvori zdravniško vprašanje probjem z-ise. In ta problem je treba rešiti popolnoma. Treba je vsfvariti zdravnike specialiste, poklicno socialno zavarovalne zdravnike. ki bodo vse svoje moči posvečali izključno socialnemu )>rohibi-tivnemu delovanju in modernemu efektivnemu zdravljenju. Brez rešitve tega problema je ves socialno zavarovalni sistem postavljen na pesek.« Naglašal sem prej. da so se na očividni higiensko - preventivni po-j men socialnega zavarovanja ozirali tudi zakonodajalci. In tako se je tu- di v naši mladi probujajoči se drža-1 vi. koje prebivalstvo je v svetovni vojni utrpelo ogromno škodo na življenju. zdravju in blagostanju, ministrstvo za socialno politiko zavedalo. kako važne naloge ima to zavarovanje ne le. v socialnem, temveč tudi v zdravstvenem pogledu. Pod-Pjsana ie in v »Službenih novinah« že objavljena nova Uredba o osigu-ranju radnika. Ta uredba postavlja socialno zavarovanje na povsem novo podlago. Socialno zavarovanje se v vsej državi centralizira, bolniško zavarovanje združi z onim proti nezgodam. Vse bratovske skladnice. vse privatne bolniške blagajne prenehaj*) kot take poslovati in se sklopijo v eno enoto. Le državna železnica obdrži še svojo bolniško blagajno, privatne železniške družbe pa, ako imajo preko 1000 delavcev. V Ljubljani na pr. se velika bolniška blagajna tobačne tovarne in Trgovsko podporno in bolniško društvo združita s splošnim socialnim zavarovanjem. Ker imajo v Srbiii pač zakon o bolniškm zavarovanju iz leta 1912; ki se pa vsled neprestanih vojn doslej ni mo* gel uveljaviti, prevzame vodstvo centraliziranega socialnega zavaro-. vanja za enkrat Zemaljska blagajna za potporu bolesnih radnika i za osiguranje proti nezgodama v_ Za-« grehu, ki bo poslovala kot osrednji urad. Pozneje enkrat se bo ta osred* nii urad prenesel v Beograd. V. vsebi pokrajinah pa bodo obstajali okrož-« ni uradi, tako za Slovenijo v Ljub« ljani in če se Slovenija razdeli na dve oblasti morda tudi v Mariboru. Število zavarovancev se zelo po« množi, v večjili mestih skoraj po« dvoji. Razven dosedanjih zavaro« vancev predvideva nova uredba obvezno zavarovanje delavcev na domu (Heimarbeiter). mornarjev inf poslov. Dalje dovoljuje prostovoljni pristop vsem po novi uredbi zava« rovanlu nepodvrženih in tudi dru« gače za slučaj bolezni nezavarova« nim. Te udobnosti se bodo vsledi izpremenjenih pridobitnih razmeJl gotovo v velikem številu po slu že« vali uradniki. (Dalje prih.) jneč. bi želeli, da se mu vseeno da možnost do onega razvoja, ki ga je imel pred in med vojno. Glavna ovira obrata Dri tem podjetju je seveda kitajski zid naših carinam in pa pomanjkanje koksa. Tudi nekdan}! kamniški »pikola-ievei« (tako so imenovali v starih časih kamniške kovače, ki so izdelovali poljsko orodje) so prišli na liuuljanski sejem v novi moderni obleki, to je, z izdelki Bravarske tovarne na Perovem pri Kamniku. Ta tovarna je razstavila lepo zbirko onih del. ki srno bili navajeni prej dobavljati iz Gradca iz tovarne Bratov I.app, to je razne okevo za okna in vrata, več vrst ključavnice in druge v to stroko spadajoče predmete. ki jih rabijo naši mizarji pri stavbarskem mizarstvu. Aranžma razstavljenih predmetov te tovarne mora vsak strokovnjak le hvaliti. Tovarna bi imela velik eksport v Itaiijo. ki ga pa ovira carina, kakor ponavadi. Podjetje je opremljeno z modernimi stroji, da se v kapaciteti kakor v kvaliteti lahko kosa z drugimi podjetji enake vrste. »Cinal«. tvornica jedilnega orodja m drugih kovinskih predmetov v Celju. Predvsem je to popolnoma nova stroka v kovinski industriji na naši domači grudi. Podjetnik, kolikor nam je znano, se je zelo veliko trudil, da ie to podjetje osnoval. Znano nam je, da je tudi delavstvo mnogo žrtvovalo pri snovanju tega novega podjetja. Vsekakor ga, kakor iskreno pozdravljamo vsak podjetni duh v naši domovini, tako pozdravljamo tudi to podjetje. Če bo Uspevalo, kar absolutno upamo, bo tudi delavstvo znalo poiskati pri njem svojo eksistenco. Tovarna »Cmal« ni to. kar bi marala biti. to se pravi, dajjes še ni na višlku, razstavljeni predmeti niso bili številni, pač oa se je videlo, da se je podjetnik oprijel produkcije najbolj potrebnih stvari, ki jih v domovini še liihčc ne izdelava. V tem tiči razumevanje potrebe. Seveda je bila tu Velika težkoča. ker nismo imeli kvalificiranih delavcev v tej stroki. Nismo jih imeli, pa tudi te si sčasoma gstvarimo. Razstavljeni predmeti: žlice, vilice, zajemalke in druge razstavljene stvari so šle. kakor pravi pristni Kranjc, »za med«, to je. raz-stavljalec je prodal vse in dobil naročila. ŠteM 1 Tu ječ sta imela razstavljene razne električne naprave. Ko Smo pa šli zadnji dan mimo razstavljenih stvari, smo čitall na vseh predmetih, ki so biU razstavljeni, »Prodano«. To je znak, kako nujno potrebna nam je bila eletrifikacija, glede katere smo Slovenci že veliko zamudili. Toliko vodnih sil. ki jih imamo, brezplodno šume in drve potoki in reke svojo pot proti jugu, dasl bi jih lahko izrabili v človeško korist, kar pomeni nekak konserva-tizem, ki ne vem, če je v tem času odpustljiv. Dostikrat so v tem oziru delale ovire tudi politične praske v občinskih in deželnih odborih in Zborih, Upajmo, da se to v doglednem času zamujeno popravi in da bomo tudi na tem polju začeli napredovati. Ta potreba se ie najbolj pokazala ravno na ljubljanskem sejmu. kjer ravno mala obrt ni prišla Vsled tega do svojega izraza. (Dalje prih.) NAPREJ Je edini dnevnik slovenskega delavstva. Zato mora v hišo slehernega proletarca I m&s KmIJkssjI vestnik. Dante Aligfaieri. Danes mine 600 let, odkar je umrl. Morda, če bi poiskali med že-niji vseh narodov, jih ne bi našli malo, ki ga presegajo kot umetnika, izrednih ljudi, ki so silneje vplivali na zgodovino lastnega naroda in človeštva, težko pa bi mogli imenovati človeka, ki bi globlje kot on vzrasel v šeslstoletno zgodovino duševnega življenja svojega plemena, prodrl preko njega v srca drugih narodov in postal njihova last, ker je malokdo kakor on pisal in deloval za vesoljnost. Če preštudiramo njegovo Divino Commedio, vidimo, da je eden njegovih glavnih namenov (le eden med mnogimi pravimo, ker v takem delu bi zaman iskali en sam namen) apoteoza pravice. Ker njim, ki človeštvo ugonabljajo s krivicami in lažmi, je v granit svojega umotvora izklesal neizbrisljivo besedilo večne kazni, a človeka, ki je trpel od njihovih krivic, pusti očiščenega gledati v obličje Najvišjega, ki je Pravica. Da nam tega obličja, ki ga ie sam gledal, ni razodel, leži morda v tem, ker je vedel, da bi ga človeštvo ne razumelo, ker je še vsa neočiščeno in tava na prvem križ-potju, odkoder gre pot do resnice. Takrat ko ne bo med nami več surovega materialnega egoizma; ko bo s preureditvijo socialnega reda zadoščeno materielnlm potrebam vseh in ne samo poedincevj ko nam postane duševno življenje res to, kar hoče biti — prvi namen vsega življenja sploh: takrat se Alighieri znova porodi in nam razodene zadnjo skrivnost. Rodil se ie Dante 30. ma|a 1365. v Pio-renči In sl je že zamlada ustvaril tisto široko modroslovno ta znanstveno podlago, ki mu ie pozneje omogočila, da ie v svojem največjem delu zbral vse, kar ie človeški dali dotlej »poznal na vseh pol liti svojega udejstvovanja. V svojem rodnem kraju je deloval na vodilnem mestu. Takrat Je bila Italija razcepljena v dva tabora »belih« ta »črnih«; ker se Je Dante zavzel za prvo stranko iz samega prepričanja, da Je njena stvar pravična, je moral leta 1302. iz Florenco bežati v brezdomo-vlnstvo. V Ravennt Je leta 1321. umrl. Takrat »e je katolicizem maščeval nad njegovim mrtvim telesom s tem, da so prepovedali, pokopati ga v posvečenem kraju. Dante, dasi zelo veren človek, Je namreč vse svoje življenje brezobzirno nastopal proti grešnemu početju cerkvene hierarhije gori do najvlšje glave. Danes ga ta cerkev v svoji nezmotljivosti seveda slavi kot enega največjih svojih sinovi Njegovo največ! e delo smo že omenili Je to silovita vizija v sto spevih, v kateri roma pesnik skozi »Peklo« ta »Vice« v »Nebesa« do očiščenja. Knjiga Je danes prevedena sko-ro v vse Jezike ta še nje celotni prevod v slovenščini dobimo v kratkem, potem ko se je Koseski že pred kakimi 60Uml leti mučil • spevi iz »Pekla«. Med ostalimi Dantejevimi deli Je posebno važna razprava o ljudskem Jeziku ta njegovih pravicah nasproti tedanji rimski razvadi lattaiziranja. S tem je postal oče tallanskega književnega Jezika. * Dr. Ivan Prijatelj: Predhodniki In Idejni utemeljitelji ruskega realizma. (Pota ta c 11 Jt 7—9 zvezek.) Izdala »Tiskovna zadruga«. Cena meh. vez. K 90.—, po pošti K 6.— več. — V tej knjigi, obsegajoči 26 tiskanih pol (414 strani), opisuje pisatelj prehod romantike k realizmu v mišljenju, v umetnosti ta socijalnem življenju ruskega naroda. Središče razprave tvorijo znamenita štirideseta leta, v katerih kna svoje korenine današnja Rusija. Delo Je zasnovano tako. dn Maj! na treh vogelnih k.imenih: na Gogolju, od katerega iavala svoj rodovnik modemi ruski umetnik, na BJe- Unsketn, očetu ruske kritiko in na flercenu, katerega smatra vsak Rus za idejnega roditelja novega ruskega človeka, zlasti z ozirom na njegova socljalna iskanja. Kdor hoče spoznati ruskega duha, vseobsežnega receptorja svetovnih idej ta mladostno-smedega graditelja novih duševnih ta so-cijalnih stavb za vse človeštvo, bo našel v tem delu zanesljivega1 vodnika, ki mu bo osvetlil marsiktero pot v ruskem duševnem labirintu. Knjiga, nastala na podlagi malone dvajsetletnega študija ruske literature ta na osnovi poldrugoletnega osebnega opazovanja ruskih razmer na licu mesta, Je edini pojav te vrste v naši znanstveni literaturi in Je napisano tako, da Jo bo iahko razumel vsak naš tateligent. »Tiskovna zadruga« se ni ustrašila velikih stroškov zvezanih z izdajo knjige, kteri Je dala tudi lično vnanjo opremo. Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti Glavne pošte. Odkrit Mozartov dopis. V »Bulletin de ia Societe francaise de musicologie« Je objavil Charles Bouvet dosedaj neznan dopis Mozarta iz leta 1873. z Dunaja. Naslovljen je na glasbeno založništvo Siebe-rovo v Parizu. Mozart mu pošilja v tisk tri koncerte za klavir in orkester ta šest kvartetov, ki so posvečeni Haydnu. Zanimivi so honorarji, katere zahteva 27 letni skladatelj. Za tri koncerte zahteva 30 lo-ulsdorov In za šest kvartetov 50 loutsd> rov, kar znaša danes 11.000 francoskih frankov. Brzojavi. Cehoslovaška nota proti nasilstvom v zapadni Madžarski. LDU. Praga, 12. sept. češkoslovaški minister za zunanje posle dir. Beneš ie danes poslaniški konferenci poslal noto. ki se nanaša na dogodke v Zapadni Ogrski.. Nota je bila zaeno poslana vladam zavezniških velesil ter romunski in jugoslovenskl vladi In se glasi: Njegovi ekscelenci gospodu Cambonu. predsedniku posianiške konference v Parizu. — Gospod piredsednikl V imenu vlade češkoslovaške republike se usojam obrniti na poslaniško konferenco in jo opozoriti na te dogodke. Že tri tedne se odigravajo resni pripetljaji na Zapadnetn Ogrskem. Krdela bivših madžarskih vojakov se združujejo s prostovoljci in tolpami ljudi, katerih značaj se da težko označiti. Poizflcušajo se biti prave pravcate bitke z onimi, ki hočejo vzpostaviti red In uveljaviti pogodbe. Vrše se preganjanja, izvaja se terorističen režim, in kakor javljajo poročila, se krivci ne plašijo niti največjih nasii-stev. Sosednje pokrajine so zbog tega jako vznemirjene in preplašene. Zaradi tega neizmerno trpi gospodarsko življenje v teh krajih Srednje Evrope, ki mu je vojna hudo škodovala, in vse sosednje države že čutijo nesrečno posledico tega položaja. Politika češkoslovaške re-Dublilce ie poslednja tri leta stremila samo do tem, da bi kar največ pomagala pri pacifikaciii in prenstroju Srednje Evrope, in je strogo temeljila na natančnem uveljavljenju skupno dogovorjenih obveznosti, ker si ie prizadevala, da se doseže odkritosrčno in lojalno skupno delovanje vseh teh dežel. Zatorej je češkoslovaška vlada zaradi teh dogodkov. ne da bi hotela preiskava«, kdo je zanje neposredno odgovoren, oo pravici zelo vznemirjena, in smatra. da je ta položaj, ki se grozi podaljšati. absolutno nevzdržen. Poleg tega sodi. da ie njena dolžnost na-pram zaveznikom in lastnemu narodu. da opozori visoko konferenco na ta položaj, ki je za mir Evrope NAŠE VPRAŠANJE. Beograd, 12. sept. Ministrski predsednik Nikola Pašič je sprejel danes v svojem kabinetu ruskega poslanika Strandmana, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Razgovor se je sukal okrog pomoči ruskim beguncem ter okrog zagotovitve eksistence onih ruskih beguncev, ki se nahajajo v naši državi. »> Gospod Pašič se je razgovarjal z ruskim poslanikom. S kakšnim poslanikom? Koga ta poslanik zastopa? Mi samo vemo, da ruskega naroda ali ruske države ne! Drugega pa kot ruski poslanik nima za- jako nevaren, in jo naprosi za odredbe. ki bi storile konec anarhij-skemu staniu, povzročenemu do intervencijah. katerih ta trenotek nočem imenovati s pravim imenom. Dovoljujem si zlasti naglašati, da bi delo za mir. ki ga vršimo s tolikimi težkočami, da bi dospeli do normalnega stanja in odstranili posledice vojne, bilo jako otežkočeno. ako bi se današnje stanje podaljšalo tudi samo za en dan. Ravno z zavlačevanjem bolj ali manj neznatnih sporov nastajajo navadno najresnejši konflikti. Treba je zatorej, da se ta vprašanja urede kar najhitreje. Vlada češkoslovaške republike se ob tedanjem stanju stvari aktivno in neposjedno ni vmešala v žalostne dogodke na Zapadnetn Ogrskem in tega ne bo storila. Vendar pa mora, ne da bi pretiravala resnost položaja, ki ogroža mir. z ozirom na mišljenje gotovega dela prebivalstva in gotovih političnih činiteljev ugotoviti, da bi bilo za splošni mir mnogo nevarnejše, ako bi se razširilo naziranje, ki ga raznašajo oni. ki so se dogodkov v teh krajih aktivno udeležili, namreč naziranje. da se morejo brez strahu pred pravično in zasluženo kaznijo kršiti mednarodne obveznosti, da se smejo izvrševati akcije, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu in da se brez kazni sistematično onemogočati uveljavljenje mirovnih pogodb, ki so bile svečano podpisane od dotičnih držav, kakor tudi od velesil. — Proseč oprostitve. da se obračam do Vas. gospod predsednik, s to intervencijo, ki jo narekava le stremljenje do varstvu miru in po pokoju dobro mislečih ljudi, Vanj zagotavljam iznova. da češkoslovaška republika, v s vesti si svoje dolžnosti, varovati mir. ne bo ničesar podvzela brez popolne priti ditve posianiške konference, zavezniških velesil, kakor tudi vseh onih. ki so pri tei stvari neposredno Interesirani. stopati! Zato bi radi vedeli, na kakšni podlagi je razpravljal naš zunanji minister g. Pašič z njim o mednarodnih in meddržavnih zadevah. ZAKONODAJNI ODBOR. LDU. Belgrad, 13. (ZNU.) Sporazumno s fmančnlm ministrom bodo referirall v zakonodajnem odboru: dr. Ntačič jutri dopoldne, 15. t. m. dr. Voja Veljkovlč o carini, dne 16. t m. dr. Ante Dulibič o državnih dolgovih ta bonih, dne 17. L m. Tolerirata Jovan Jovanovič In Gjonovič o državnem računovodstvu, dne 18. t. m referira dr. Slavko Čečerov. Tretji odsek zakonodajnega odbora za socialno politiko bo imel svojo sejo dne 16. L m. LISTEK. Zvonimir Kosem t BARAKE. (Dalje.) , »Glej. Dreja, kal vse so naredile delavčeve roke! Nekaj veličastnega So ta visoka poslopja... Kakšna razlika, če primerjaš to z barakami! In vendar je oboje delo delavčevih rok ... barake, postavljene v naglici za vojaštvo, in palače, zgrajene z največjo skrbnostjo in trudom v dobi več let. človek bi mislil, da bo stanoval delavec, trpin, v teh lepfli hišah In palačah, ki jih le tudi sam sezidal, da bo vsaj na stara leta deležen sadu svojega dela. Toda ne! On stanuje v polomljenih, zapuščenih barakah, ki se je v njih gnetlo med vojsko vojaštvo — on. večni trpin. Iti bi po vsej pravici spadal v tej epe. svetle domove, v katerih se šopirijo namesto njega največji le- nuhi. oderuhi, tatovi in lopovi v fraku in cilindru. Taka je pravica na svetu — komu bi se v sveti jezi ne zabliskale oči. kdo bi ogorčen ne stisnil desnice y pest?!« Srečala sta čokatega hrebušnika s košato brado; počasi se je pomikal proti hStelu. sopihal in držal črni cilinder kakor posodo vseh skrivnosti v zalitih, okroglih rokah. »Tega pa poznam,« je omenil kovač; »sedaj moli. — zato ie odkrit —. ampak če bi stopil predenj berač in ga prosil za krajcar, bi ga nahrulil: jjDeJat pojdi, lenoba!« »Pa če nimam roke gospod! Vojska « »Kaj me briga tvoja roka! Delaj, kakor sem že rekel, pa mir besedi ln ne bo ti treba beračiti!« — Tako je s tem pobožnim razbojnikom, ki takoj sname z glave cilinder, kadar zazvončklja kje iz. visokih lin milo-doneči zvonček. Ampak to je samo na zunaj, dragi moj! Ne smeš sl misliti. da si je hinavsko pirimoJil vse tiste milijone, nabasane v vrečah, na katerih Jezdi v samotnih nočeh, ka- kor copernice jezdijo metle, kadar se odpravljajo na Klek... Od delavčevih žuljev je obogatel, zredil se je od krvi. ki jo je izsesaval tekom let vztrajno in neomajno delavcem iz teles; zato je razbojnikovo tedo zdaj tako lepo pitano in mastno, zato so vreče nabasane z milijoni, zato dvigajo tvomice z novimi stroji kakor nikdar siti zmaji svoia žirela v zrak in pojejo hrumeč in ropotajo slavo in čast svojemu poglavarju razbojniku. Kaj tisto, če omahujejo delavci od lakote in se opotekajo sestradani — živi okostnjaki — po cestah. glavna stvar je, da ima razbojnik svoje vreče nabasane z milijoni!« Šla sta tako po svetlih ulicah med visokimi palačami, in kamorkoli sta se ozrla — povsod luč. šumeča in vesela, gorka luč. povsod kočije z iskrimi koa^ji. avtomobili, jezdeci, bi-ciklisti. povsod napeti okrogli trebuhi, obrazi od tolšče zabuhli hi bleščeči. na rejenih udih svila in briljanti, povsod okna sijajno raizsvet* POSLOVNIK ZA SKUPŠČINO. LDU. Belgrad, 13. (ZNU.) Minister zakon stituanto je izdelal zakonski načrt za poslovnik za narodno skupščino in ga odposlal odboru, ki ga bo proučili tekom tega tedna. Načrt poslovnika predvideva v glavnem ta splošnem ista določila, kakor poslovnik za konstituanto, ki je bil sprejet pozneje tudi za zakonodajno skupščino. KATOLIŠKI TEROR V PEČUHU. LDU. Belgrad, 13. (ZNU.) Po poročilih Jz Pečuha, so začele Horthyjeve oblasti internirati tamošnje rudarje. Da bi zakrila mnogoštevilne deportacije, prepeljavajo madžarske oblasti rudarje v plombiranih vozovih v Budimpešto. Obstaja tudi nevarnost, da bo pečujski premogovnik v kratkem prenehaj delovati radi nedostatka delavnih moči. Na ta način bi nam Mad« žarsika ne mogla dobavljati v trianonski pogodbi določenih količin premoga. Vlada je ukrenila vse potrebno, da si zagotovi dovoz premoga iz Pečuha. ZVEZA NARODOV IN INDIJA. Ženeva, 12. septembra. Indijski odposlanec Sastri nazna&ule v svojem govora gorenje-šleškl vprašanje za tako, v katerem Ima svet zveze narodov priliko, da se nestrankarsko udejstvuje. Vsa vprašanja, ki se tičejo zveze narodov, se morajo obravnavati s tega stališče, da nismo sama državljani svoje države, temveč svetovni državljani — Na razorožitev more indija šele tedaj misliti, ko bodo Afganistan, Rusija ta Turčija pripadale zvezi narodov, Dolje Je zahteval govornik, naj bo Indija možnejše zastopana v tajništvu, kjer sedi sedaj le en zastopnik Indije. LOV ZA MORILCI. LDU. Miinchen, 13. (Wotff.) Državna pravdnlštvo v Oppenhelmu J« osumilo za morilca Erzbergerja dve osebi Iz Mu-enchna, katere sedaj Išče. Ore tu za 28-letnega Heirlcha Schulza Iz Saalfelda .n 271etnega dlJakaHeinrlcha Tillessena ia Koelna. Oba sta bila častnika. LDU. Berita, 13. (WoJff.) Tukaj so aretirali družino, sestoječo Iz vdove, več hčera ta sina, ki Je bil kadet, ki so osumljeni, da so sodelovali pri umoru Erzbergerja. STAVKA V SEVERNI FRANCIJI. LDU. Lille, 12. (Havas.) Vsled sklepa tekstilnih industrljalcev, da se znižajo mezde, se je pred kratkim v mnogih obratih ustavilo delo. Pogajanja za zedinjenja med delodajalci ta delavci so ostala brezuspešna, tako da se }e za 12. t. in. prokla« mirala splošna stavka. V raznih središčih pokrajine okoli Roubaixa In Tourceinga ia stavka od davi splošna, ker so se drug« delavske zveze pridružile stavkajočim. LDU. Roubaix, 13. (Havas.) Na zborovanju, ki so ga vprizorili stavkajoči in na katerem je govoril odposlanec splošne delavske zveze Lefevre, se Je množica razkropila in ustavila več voz cestne železnice. Vse trgovine so bile zaprte. Orožniške patrole so korakale po mestu. ljena. za okni — za stenami —- godba in vriskanje ln prepevanje... V zelenem okviru akacij, bolj na samem, le štrlelo v nebo ogromno poslopje z visokimi, od bleskgtajoče se mlečne svetlobe obžarjenimi okni; tja so romale dolge procesije v prosojno svilo ogrnjenih žensk, sq romali sopeč grešniki v fraku in cilindru ln belih rokavicah; izpod svile so se lesketale gole. okrogle lakti in polna ramena ter napol razgaljene prsi lepih, zapeljivih prešestnlc. izpod cilindrov pa so se plazili poželjivi pogledi po vabljivo zaokroženih ženskih udih. Vse te procesije le požiralo poslopje vase. pa Je v®d”°1s9 prihajale nove trume. Ze od daleč so pljuskali valovi poskočne godbe iz prostranih dvoran na ulico; jiaglo premikajoče se sence za okni so pričale, da se v poslopju vrši ples; zdaj-pazdaj se ie posvetila za zavesami bela. objemajoča roka. so zakipele visoke grudi na prsih moškega, se je zalesketal cvetoč ženski obraz in utonil v. luči in vrvenju... Politične vesti. + Slovenska samostojna kmetijska stranka s© združi s srbsko radikalno stranko, tako poročajo zagrebške »Novosti« ta dobrega vira. — Ali le samostojna stranka že tako slabotna med naštm kmečkhn ljudstvom? + »Hof- u. PerSonataachrlchten det Neuen Frelen Presse.« Ministrski predsednik Pašič odpotuje v Pariz, da poroča kralju Aleksandru o političnem položaju. + Dementl. Z ozirom na vest »Slovenca« št 201 od 4. t. m. ta na slično poročilo »Jugoslavije« St 210 od 5. t m. da so naše oblasti na zahtevo medzavezniške komisije prenaglo izpraznile nekatere obmejne vasi v Prekmurju, češ, da tl kraji pripadajo Nemški Avstriji, doznava Ljubljanski dopisni urad t merodajne strani, da ie med-zavezniška komisija v Monoštru to sicen zahtevala. Ali da pa ni res, da bi bile naš« oblasti omenjene vasi izpraznile. Te vasi so še vedno v naši upravi, komu pa bodo Konrad je zaškrtal z zobmi. »Le plenite tango in foxtrott in kolikor je še drugih podobnih eksotičnih plesov, ki ste si jih izposodili od poskočnih kentavrov & blažena dežele Gulukafrov in Makucev, ple-šite in norite in pretakajte sladki znoj pri orgijah, kakor je vaš običaj in Sega vriskajte in uživajte do onemoglosti, vi razbojniki, potepuhi, lopovi in vlačuge, ki vatji je opd krinko fraka in cilindra in svile in parfuma dovoljeno vse. — niti ene minute. niti ene sekunde nikar ne zamudite, — zakaj kmalu bo odbila vaša ura, bo napočil čas, ko bo drugi Kristus planil v ta čarobni tempelj in z bičem izgnal iz njega vso sijajno plešoč od orgij upehahno sodrgo.! Takrat, o trebuški, se vam bo za vselej pomirila vroča kri. bič. ki ia že pripravljen, bo z zabuhlih obrazov izbrisal zadnjo sled strasti, pogasil vam ogenj v pohotnih očeh za vekomaj!...« (Dalje prih.) pripadle, bo končno razsodila mcdzavczni-ška komisija za razmejitev z Madžarsko, ki je koncem preteklega meseca začela poslovati. + Komunisti razbili skupno akcijo za pomoč Rusiji v Češkoslovaški. Kakor poročajo češki socijaiistični listi, se je komunistom posrečilo razbiti enotno akcijo za pomoč stradajoči Rusiji v češkoslovaški. Tako delajo komunisti v prid stradajočega in trpečega ljudstva. + Baltiške države žele pristopiti v zvezo Malega sporazuma. Estonski posla-! nik Menuding je dobil nalog, naj stop* v 1 stik zilasti z jugoslovansko in češkoslovaško vlado, da pripravi glede tega vse potrebno. Dnevna kronika. Torej kateri Pesek? Današnja »Jugoslavija« priobčuje članek, v katerem dokazuje. da lete očitki naprteni Antonu Pesku na Jožefa Peska, ter da sta v celi aferi zamenjani osebi. To je mogoče. Sedaj pa imajo zopet besedo, ki se kopljejo na nas, ker smo afero pognali nekoliko dalje. Jožef Pesek je učitelj klavirja in znan homoseksualec. Sedaj bo vendar enkrat konec — čedne in slavne afere. V zasmeh odvetniškega uradništva. Prišla nam je v roko okrožnica glede zvi-išanja odvetniške tarife, Iti jo razpošilja odvetniška zbornica svojim članom. Nas to toliko ue zanima, če se zviša advokatska tarifa, toda vendar moramo dodati nekaj pripomb, ker okrožnica izdaja nekako nelojalnost zbornice proti odvetniškemu urad-iiištvu. Odvetniško uradništvo se že dalje časa trudi potom poverjeništva za socialno slab, da doseže izboljšanje svojega položaja. Toda do danes, ko ta napor traja že nad po! leta, ne more beležiti nobenega uspeha, ker se odvetniška zbornica Izgovarja, da nima pravice, pogajati se z urad-nifctvom v Smerni svojih članov. Okrožnica ki jo sedaj razpošilja odvetniška zbornica, se glasi: »Vsem gg. odvetnikom! Odbor odvetniške zbornice je sklenil vnovič za-sočoU akcijo za zvišanje odvetniške tarife ter za izpopolnitev dosedanje naredbe, da bo ustrezala sedanjim dravinjskim razmera« i« omogočila stanu primerno življenje odvetniku in svojcu. Uspeh je mogoč le tedaj, če se kolikor mogoče natančno In po resnici obrazlože draginjske razmere sploh in posebej v naši stroki in pritožbe utemelje is stvarnimi podatki. V ta namen je odbor slcleutl pismeno anketo ter vam pošiljamo ivpraialno polo z vabilom, da jo kar najnatančnejše izpolnite in potem vrnete do 10. septembra 1921. Zbornica pričakuje od vsakega svojega člana, da bo z izčrpnim poročilom o dejanjskih razmerah ln primernimi nasveti pomagal sebi In svojim tovarišem do zasluženih ugodnejših življenskih pogojev. Predsednik.« — Torej odbor !e skleni! — zakaj ne sme skleniti tudi, da po-1'came korake za zboljšanje gmotnega položaja odvetniškega uradništva in s tem kvalifikacije Istega? Saj se obe vprašanji tičeta iepov gg. odvetnikov. Seveda čezmerno bi grabil vsak rad, Izdajal pa le malo. Čudimo se, da odbor odvetniške zbornice uvideva za advokate sedanje diaginj-Ske razmere, ne uvideva pa tega za urad-niStvo. Ali nima tudi odvetniško uradništvo pravice, da si omogoči stanu primerno življenje sebi in svojcem?! Naravnost nerazumljivo nam je, zakaj se ni odbor obrnil na odvetnike glede ureditve službenega razmerja odvetniškega uradništva. Zakaj tudi v tem pogledu ima odvetniška zbornica Sklepa« pravnoveljavne obvezne pogodbe. 8 to okrožnico Je odvetniška zbornica dokazala, da je opravičena p od v zeti v vsakem s4u£a]u tičoc se odvetnikov te ali one korake. Zato pričakujemo, da bo ukrenila {potrebno, da se čbnpreje uredi tudi službena razmerje odvetniškega uradništva In da ne bode več uporabljala raznih izgovorov. Od pokrajinske uprave pa pričakujemo, da bo priporočala pristojnemu mestu »višanje odvetniške tarlle le v slučaja, oko bodo dali odvetniki oddelku za soc. skrb možnost, čimpreje in ugodno rešiti vprašanje službenega razmerja odvetniškega uradništva! Zopet lepa tolažba za najemnike. Minister za socialno politiko dr. Kukovec skliče v kratkem novo anketo o stanovanjski naredbi. Toda ne mislite, da bi se visoke najemnine za lokale revidirale, temveč da se pripravi vse potrebno za to, da se dovoli z letom 1922. svobodno oddajanje stanovanj in lokalov ln svobodno poviševanje najemnin s strani hišnih gospodarjev. Revne stranke bodo hišni gospodarji svobodno metali na cesto. Dr. Kukovec bo sklical strokovnjake, da o tem odločijo. Odkritje spominske plošče Franu Ma-slju-Podlimbarskemu se Je Izvršilo v nedeljo 11. t. m. v Spodnjih Lokah pri Krašnji kar najlepše. Zopet: Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je s svojim sklepom od dne 6. t m. prepovedalo za našo državo lista »Volkszeitung«, ki izhada na Dunaju in »Kleine Zeltung«, ki Izhaja v Gradcu, ker objavljata članke, ki žalijo našo državo. Izpiačanjo 20% priznanje. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je od raznih bank in denarnih zavodov zbral vse priznanlce In kupone od onih 20%, ki so se ob prilika markiranja kronskih novčanic odvzeli. Ko bodo končane vse priprave, se bodo priznanice takoj začele izplačevati. Akademikom. Vsem tovarišem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univerzi, naznanjamo, da se o tvori akademska menza s 1. oktobrom ter pozivamo vse one, ki so se v preteklem šolskem letu prehranjevali v njej, kakor tudi one, ki za bodoče nanjo reflektirajo, da nam to nemudoma naznanijo in sicer naj a) pošljejo talcoj natančen naslov, da Jim pošljemo predpisani formular v izpolnitev; b) Izpolnjeni formular z v njem označenimi prilogami naj se pošlje društvu najkasneje do 30. septembra. Pri tej priliki opozarjamo na določila v formularju in na priložene položnice. Obenem naj prllože dotični, ki žele, da se Jim sporoči rešitev prošnje na dom, znamko za 50 para. Ker se bodo zaenkrat delile podpore kot v preteklem šolskem letu, nd potrebno, da vlagajo oni, ki se bodo hranili v menzi podpisanega društva, prošenj na oddelek za prosveto. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani, Univerza. Napredek. Med najraovejšhni vestmi »Slov. Naroda« beremo tudi to novost, da samostojni gospod minister Pucelj prireja bankete v Belgradu . . Pravi samostojnež, da samostojno daje bankete. Velik požar v Klečah pri Ljubljani je vpepelll v nedeljo 9-tIm posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Škodo cenijo na dva ln pol milijona kron. Gasilo je 12 požarnih brantb, da so omejili požar. Razpuščeno društvo. Vlada je razpustila društvo »Deutscher Kindergartenve-rehu v Studencih pri Mariboru, ker ni ve8 pogojev za njega pravni obstoj. Tiskarski S^rat Je v včerajšnji številk! zagrešili, da Je napravil v notici o prodafl belgrajskega hotela »Moskva« iz Oradjan-ske banke Jadransko banko. PRIČETEK ŠOL. Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje Šolsko leto 1921—22 v nedeljo, dne 18. septembra 1921. od 9—12 ure dopoddne in sicer: 1. za ploSno obrtno nadaljevalno šolo y vodstveni piisarni IH. mestne deške ljudske Sole na Erjavčevi cesti št. 21—II; 2. za strokovno nadaljevalno šolo za mehansko tehniške obrte v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici St. 19; 3. za strokovno nadaljevalno šolo e a stavbne obrte v vodstveni pisarni II. mostne deške ljudske šole na Cojzovi cesti St. 5—I; 4. za moško strokovno nadaljevalno &olo za umetne in oblačilne obrte v Vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudje Sole na Prulah it. 13—1; 5. za žensko Strokovno nadaljevalno šolo za umetne !n .Oblačilne obrte v ravnateljski pisarni I. me- stne dekliške meičanske šole na Sv. Jakoba trgu št. 1. Vajenci In vajenke se nnoraio pri vpisu izkazati z odpustnico oziroma z odhodnlco ljudske Sole. Pouk se prične v nededjo, dne 8. oktobra 1921. ob 8. url dopoldne. Obiskovalci tukajšnje obrtne nadaljevalne šole so po § 'M b obrtnega reda dolžni vsi vajenci in vajenke, ki se uče v Ljubljani in še niso dovršili obrt. nadaljevalne ali kake druge vsaj enakovredne šole. Šolski okoliš obsega ozemlje ljubljanske mestne občine. Mojster oziroma njegov namestnik mora v smislu § 100 obrtnega n-da dati vajencem ozilroma vajenkam potrebnega časa za obiskovanje obrtnih na-daljevlnih šol, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra, ter skrbeti za redni šolski obisk svojih vajencev oziroma vajenk in omogočati nadzorovanje obiska s prijavljanjem ln odjavljanjem vajencev oti- roma vajenk pri šolskem vodstvu. Proti kršiteljem navedenih predpisov se bo postopalo po tozadevnih določbah pravilnika za obrtne nadaljevalne šole in pa obrtnega reda. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani. Glasbena Matica v Ljubljani. Dosedanja delitev glasbeno šolskih zavodov naše Glasbene Matice v glasbeno šolo in v konservatorij Glasbene Matice v bodoče odpade in se je zavod popolnoma preosno-Jal na podlagi konservatorske uredbe, ki postane v kratkem zakon. Na podlagi te uredbe se deli konservatorij v štiri pripravljalne razrede, 3 letnike nižje in 3 letnike višje konservatorijske stopnje. Vpisovanje v vse tri oddelke se že vrši In s« zaključi dne 15. t. m. V interesu rednega pouka je, da se gojenci takoj oglase. Vsi na novo vstopili in ki v svojem inštrumentu niso zavetniki, morajo napraviti sprejemni izpit. Na poznejše oglase se bo oziralo le, ako bo še kaj prostora na razpolago. Pevska šola prof. dr. Kozina priredi v četrtek 15. t. m. ob 8. uri zvečer pevski večer v veliki dvorani Mestnega doma. Solistično bodo nastopili trije gojenci, al-tistka gdč. M. Fajgelj, sopranistka gdč. H. Ančik in tenorist g. P. Burja. Peli bodo pesmi, arije in duete. Ker pa goji šola tudi petje v zboru, bo izvajal del gojencev tri mešane zbore. Prijatelji glasbe se vabijo. Vstop Je prost Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št 3, v poslopju Kmetijske družb®, II. nadstropje, se vrši upisovanje učesik (n hospkanik 14., 15. to 16. septembra vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure za razne tehnike ženske domačo obrti: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet ta biserna dela. Vpisnine ta šolnine ni nobene. Podrobna pojasnila so razvidna na objavni deski. V sl od razširjenja griže se prične reden pouk tako na meščanski kakor tudi osnovni šoli na Jesenicah dne 1. oktobra t. L Ptulski župan ali ptujski demokrati Igrajo ikašpcrlteater« z mestno občino. V soboto je sklical starostni predsednik g. Mahorič sejo ptujskega občinskega sveta, da izvoli župana. V posvetovalnici magistrata so WU zbrani ob določeni uri vsi odborniki, le dr. Fermevc je manjkal. NaistarejiH odbornik, trgovec Mahorič, potrka na pred ujim stoječo uro in otvori sejo s siedečlmi besedami: Poročau cenjen in odbornikom da se volitev župana ne more vršiti, ker Je dr. Fermevc zadržan udeležiti se volitve. Dobil sem telefonično obvestilo, da se je ponesrečit s svojim avt tako bahajo, in da je za zagovarjanje tega I kej hotel iti na pokrajinsko namestništvo. Na trgu pred magistratom je bilo zbra-• nega precej občinstva, ki je poslušalo di-j rindaj v zgornji dvorani in se divilo ptuj-f skim učenjakom, ki znajo najnaprednejše j razlagati volilni red. In kaj bi še naštevali? Ta slučaj nam j jasno kaže, kako korupcijo imamo v Jugo-j slavijl, da ji ni na svetu para. Peščica j dohtarjev hoče terorizirati vse prebival-i stvo, ki je z ogromno večino reklo, da jih j ne mara. Kaj so hoteli demokrati s tem doseči? » Tu se jasno vidi, da delaio to namenoma | samo radi te ga, da bd volitve bile raave-j ijavljene ter bi ostal na vladi demokrat-j skl komisar. Pri tem početju se niti ne j strašijo pred globo hi Izgubo par manda-| tov. Dr. Pirkmajer je vzgojil pravo kliko v Ptuju. T'sti dr. Gosak, ki se trka na prsi, da je državotvoren element, je res »element« posebnega kalibra, kakor Je to povedal narodni poslanec Brandner. Tukaj se j drži za velikega Jugoslovana, ko Je pa bil v Italijanskem ujetništvu in so se tam-I kaj zbirale jugoslovanske legije, je nastopal nekje blizu Neaipla proti njim in agitiral na shodih proti vstopu v legije — bal s« je menda Avstrije? Kar se pa tiče izgovora na sploh, da je odbornik zaradi neke nezgode zadržan, je pa gotovo vse skupaj Iz trte izvito. To se mora jasno dokazati In dognati. Zaradi dogodka v soboto v Ptuju, se mora o nesreči dr. Fermevca odgovorna oblast natančno prepričati. Dr. Fermevc je veded, da se vršijo volitve v soboto ob 6. url, odpeljal pa se je kljub temu, čeravno mu je bfia po Izjavi predsednika prisotnost prt volitvah tako zelo na srcu. Veste, gospodje demokrati; j to lahko pripovedujete svojim backom, ki so 20 let trgali hlače na šolskih klopeh, ne pa poštenim delavcem la poštenim obrtnikom v Ptuju. Pozivamo vso pošteno javnost v Ptuju in širom Slovenije, da sj te sorte liudi zapomni m o pravem času da primemo lekcijo. Pozivamo naše poslance, da stvar ženejo do kraja, da se ne bo moglo nikdar več operirati s takimi pomoffkl! — Eden z galerije. Organizacijski vestnik. Iz stranke, Sodruge v Spodnji Sliki opozarjamo na diskusijski večer, ki bo jutri v sredo ob 20. urt v bivši nem Sel Sol i. Iz strok, organizacij«. Sela centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v sredo 14. t m. — Tajništvo. Seja centralnega odbora Strokovnega društva železničarjev bo v petek dne 16. t. ra. zvečer ob 7. uri v društvenih prostorih. Udeležite se seje vsi odborniki I Vestnik Svobode. SODRUGI DELAVCI IN PRIJATELJI DELAVSKE PESMI. Vse sodruge pevce In prijatelje delavske pesmi, ki hočejo pristopiti tn sodelovati v pevskem zboru »Svobode«, poživljamo, da se prijavijo k pevskemu odseku, in sicer v tajništvu »Svobode« Aleksandrova uL 5, pritličje desno. Sodrugi ln prijatelji delavske pesmi, odzovlte se pozivu k delu čim najštevilnejšeI Godbeni odsek delavske izobraževalne zveze »Svoboda« podružnica Moste naznanja, da se bodo vršile vaje na pihala vsak ■torek, petek in soboto. — Prva vaja bo v petek 16. t. m. ob 20. url v društvenih prostorih pri Mauserju. Točnost je predpogoj uspeha. — Lepi uspeh] ljubljanskega veleSej-| n;a. Tudi zadnji dan semnja je bil naval j obiskovalcev velikanski in tudi sklepanje kupčij je bilo Jako živahno. Še ob zaklju* Cit vi semnja, ob 6 uri zvečer so se mno* gokje še sklepale kupčije, da se izrabi še zadnji trenotek. Po ugotovitvi sejmskega urada je bilo obiskovalcev v vsem skupaj 121.000, Kupčijski uspeh Je mnogo večji, kakor se Je cenilo te dni. Urad je ugotovil okroglo za 600 milijonov kron fiksno skl e* njenih kupčij.Vsi razstavljale! so bili izredno zadovoljni in isto se sme trditi o obiskovalcih in kupcih. Vsi razslavl]alcl so na vprašanja urada z veseljem zagotovili, da drugo leto zopet razstavijo in sicer velika večina na rrmogo večjem prostoru, deloma v lastnih paviljonih. Ker je tud! od podjetij, ki letos še niso razstavila, ob živahnem zanimanju, ki ga je semenj letos zbudil v njih, zanesljivo pričakovati številno ude-, ležbo, se sme že sedaj trditi, da bo prihodnji »Ljubljanski veliki semeni« ostal ne samo na sedanji višini, temveč, da bo imel še večji obseg. Zlasti so bUI tudi razstav* ljalci te Hrvaške In Srbije zadovoljni ter so se ob odhodu uradu gorko zahvaljevali in zagotavljali udeležbo tudi na prihodnjem semnju. Upati je, da se ob velikem letošnjem uspehu semnja priglasi iz Srbije in Hrvatske prihodnjič še vediko večje število razstavljalcev, Smoter semnja je popolnoma dosežen. Uspeh Je naravnost sijajen, kakor ga nihče ni pričakoval. — Plačevanje davkov. Po uradnem po* ročttu se je v vsej kraljevini leta 1919. plačalo davkov za 65,625.628,96 dinarjev, leta 1920. pa 143,555.777.83 dinarjev, dočta s