llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan ▼ mesecu ter stane 30 K na leto.
Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
inserati (oznanila) se zar*ounja]o fo nastopnih cenah: hncnt na pol strani S00 K, u V« strani 300 K, na •(, strani 150 K, na ».« strani 100 K, na Va> »rani 30 K. Vsaka Beseda » .Malin naznanilih' stane 80 na. nalaua) pa »kupa) ta K.
Urejuje Inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe ta Slovenijo;
tisk j. Blasnika naslednikov.
Sajenje tobaka v Sloveniji.
V interesu našega kmetijstva je, da se naši poljedelci z vnemo lotijo tobakovega sajenja. Koliko potegovanja je bilo pred leti v naših krajih, da bi se jim dovolilo saditi tobak. Država se je temu svoječasno upirala, sedaj je pa to dovolila. Če se pa v navedenih okrajih za to kulturo ne pokaže pravega zanimanja, Bog ve, če bo to dovoljenje ostalo v veljavi čez eno ali dve leti.
Ees je, da je z gojenjem tobaka več opravka kakor s pšenico, toda za pridelek tobaka dobi kmet tri- do štirikrat toliko kakor za pšenico, če jo poseje na isti prostor. Pomisliti je tudi, da bo sčasom cena pšenici padla, ker bo dobila konkurenco iz Banata in s svetovnega trga. Nasprotno so pa cene za tobak vsako leto že naprej določene, tako da si kmet lahko izračuni, koliko mu bo vrgla žetev.
Ker so pri državnem monopolu strokovnjaki za sajenje tobaka, ki vedo, koliko truda in dela je s tobakom, zato bodo določene vedno take cene, da bo kmetov trud dobro plačan.
Iz navedenega pridemo do sklepa, da je dovoljenje za saditev tobaka v enem delu Slovenije pridobitev, ki je ni izpustiti iz rok.
Oglasi in prijavne pole za sajenje tobaka v 1. 1921. so že razposlane na občinske urade zadevnih okolišev. Ker prihajajo vprašanja, je-li se sme napraviti nasade tudi v okrajih, ki niso navedeni v oglasu, se pojasnjuje, da je knltara tobaka dovoljena le za glavarstva Črnomelj, Novo mesto in Krško, dalje za okraje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Gornja Radgona, Lju-
tomer ter končno za vse Prekmurje. Povsod drugod je sajenje tobaka zabranjeno.
Pa tudi v navedenih okoliših je sajenje vezano na poprejšnjo prijavo pri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže. Na podlagi teh prijav se bodo izdala dovoljenja (licence) in doposlala prijav-ljencem.
Sajenje brez licence je strogo prepovedano in se bo kaznovalo kar najstrožje.
S prijavami morajo kmetje hiteti, ker je rok za prijavo določen do 20. februarja. Prijave že prihajajo. Za zgled se navaja občina Sv. Peter v Savinji dolini, kjer se je izredno lepo število kmttov priglasilo za sajenje, in sicer z velikim številom sadik. Več posestnikov je priglasilo po 20.000 sadik, to je približno po en oral (plug) zemlje za to kulturo. Iz neke druge občine je dobilo ravnateljstvo tobačne tvornice v Ljubljani dopis, češ da je zahteva, da se posadi najmanj 2000 sadik (5 arov), previsoka. Tem bodi po ?edano, da je ta zahteva prav skromna, kajti kdor hoče imeti dohodke iz te kulture mora zasaditi vsaj toliko zemljišča, ker drugače se to ne izplača niti za njega, niti za državni monopol.
»
Povedati se mora, da se je Uprava državnega monopola odločila za tobačno kulturo v Sloveniji zato, da bo naš kmet imel iz te kulture redne iu dobre dohodke; te pa mora dobiti le, ako sadi v primerni množini in ne za zabavo po kakih par sto sadik.
Iz Prekmurja so na ravnateljstvo tobačne tvornice v Ljubljani dešle prošnje, da bi se dovolilo saditi za lastno potrebo po nekaj rastlin, in da se od vsake rastline plača davek, češ, tobaka za pipo ni naprodaj.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za
Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni te tedaj, če se navede vir.
Št 3 Ljubljana, 15. februarja 1921. Letnik UML
Obseg: Sajenje tobaka v Sloveniji. — Kmetijske stavbe. — Bernadotov alkoholometer ali viriometer in njegi važnost pri nakupovanju vina. — Okrajni in okrožni ekonomi v Srbiji. — Driska pri goveji živini. — Potrevni zakon za vinogradnike. — Kmetijske novice. — Nove naredbe, važte za krm tovalce. — Vprašanja in odgov >ri. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
Da bi kdo sadil za lastno potrebo, tega se ne more dovoliti, ker državni monopol tega nikjer v vsej kraljevini ne pripušča.
Pritožba, da ni dobiti v prodaji zadosti tobaka za pipo, je bila doslej upravičena. Poslej bo pa dana možnost, da se bo stavilo takega tobaka mnogo več v prodajo in bodo take pritožbe ponehale v zadovoljstvo kadilcev in tudi monopolne uprave.
Kmetijske stavbe.
Prav iz srca me veseli, da je začelo rasti zanimanje za cenejše, bolj smotrene kmetijske stavbe. Dobil sem že več vprašanj, pa tudi nadaljnji tozadevni članki v nKm^tovalcu" bodo obrnili tej zadevi vtč pozornosti, katero z ozirom na važnost resnično zasluži.
Še enkrat zagotavljam, da se ne oglašam kot stavbenik, temveč zgolj iz ozirov na korist kmetijstva. Izjavim tudi, da nimam sam glede zgradb po Paetzovem načina nobenih izkušenj. Poznam pa že dolgo stavbe „pise" iz zemlje, katršnih je v okolici Ptuja obilo.
Paetzov način se mi je pa prikupil, ker sem spoznal že iz popisa, da mora biti tako zidovje bolj solidno nego iz same zemlje. V tem so me utrdili članki v strokovnih listih Nemčije, kjer se ta način od strani kmetovalcev zelo hvali, in to je merodajno. V knjigi „Heimstattenbau des Arbeiters auf dem Lande od Fried-rich Paur" iz zaloge „Heimkultur Verlagsgesellschaft, Wiesbaden" sem našel natančnejše podatke in se prepričal, da je stvar precej enostavna in celo od navadnih delavcev izvedljiva. Tu se ne gre za komplicirane konstrukcije stebrovja, ki naj bi nosilo celo breme stavbe, temveč le za utrdbo sten v horicontalni smeri in pa vogalov. To je doseženo z mrežo iz žice, ki obdaja posamezne plasti zemlje in tankimi plastmi betona vmes ter na vogalih. Vobče je pa stvar ista kakor pri navadni „pise" zgradbi iz zemlje. Večja trdnost dovoli tudi tanjše stene in pomislek zaradi miši in podgan ne pride v poštev že zaradi mreže ne.
Da se take zgradbe izvršujejo, je gotovo dejstvo kakor tudi, da se naj bi dala kmetovalcem Slovenije oziroma Jugoslavije posebno pa kolonistom možnost izkoristiti njih prednosti. Res ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Klobasa je že marsikaterega spravila na drugi svet, vendar se ne trdi, da so klobahe sploh za nič. Škoda, če bi zadeva zaradi teoretičnih pomislekov zaspala, kakor že marsikatera. Načelo: „Srčnost velja" je gotovo bolj koristno nego teoretično cincanje, ki ne pelje nikamor. Tega se moramo sploh otresti v Ivoji samostojnosti, da ne bomo zaspali.
Jaz si mislim stvar takole: Kmetijska družba, kot poklicani činitelj za prospeh kmetijstva, naj bi stopila v zvezo s krogi, ki so glede stavbe po Paetzu merodajni, in delovala na to. da se pošljejo stavbni in kmetijski eksperti stvar na lice mesta proučevat. Za mnogomilijonski pomen zadeve se bodo menda vendar dotični stroški zmagali. Mogoče bi se agrarna reforma, ki skrbi za koloniste, za tj pobrigala. Dobro bi bilo, da so med dotičnimi odposlanci (kateri morajo biti pa popolnoma brez predsodkov) tudi nekateri kmetovalci, ki si želijo na ta način staviti poslopja. Oni bi služili drugim v izpodbudo in so potrebni za začetek. Vse drugo bi se dalo potem urediti. Naravno, da s stenami še ni rešeno vprašanje kmetijskih stavb. Odgovarjati morajo bolj kot doslej smotrom z ozirom na udobnost,
higjjcno, posebno pa na gospodarske razmere. Zapostavljati se pa tudi ne sme estetičnega trenutka, ki sood-ločuje v sliki kulturnosti pokrajin. Cenejše zidovje bo pa omogočilo večja upoštevanje vseh važuih smotrov. Javni stavbeniki, in še enkrat povdarim v zvezi s kmetijskimi strokovnjaki, se bodo morali več pečati s tem vprašanjem in imeti odločilni vpliv.	I Belle.
Pfipomba uredništva.
Kot pojasnilo h gorenjim izvajanjem je treba navesti še sledeče podatke: Način zgradb, kakor ga je uvedel stavbni svetnik Paetz, je patentiran in obstoji v zidovju iz armirane nabite ilovice. Lastnik patenta za pokrajine bivše avstro - ogrske monaririje je inženir Artur Bergmann na Donaju. Generalni zastopniki za Jugoslavijo, ki izdajajo tudi licence za posamezno okraje, so arhitekt Assman in stavbenika Malin in Rožič, ki vodijo to zastopstvo pod iirmo „Akmaro" v Osijeku, Strossmajerjeva ulica 44. Ti so tudi o tem načinu zidanja izdali kratko brošurico 8 strani s 4 podobami v hrvatskem jeziku. Za Slovenijo je dosegel licenco Korošec Dragotin in drug, zidarski mojster, stavbni podjetnik v Braslovčah, ki bo dal svoj oglas tudi v »Kmetovalca". V Slavoniji že pridno gradijo hiše po tem načinu, ki je najmanj dve tretjini cenejši nego zgradbe iz opeke. Trdnost pa je enaka kakor ona hiš iz opeke.
Prednosti zidovja iz armirane nabite ilovice, kakor jih navajajo zastopniki Paetzovega načina zgradb, so sledeče:
1.	Prostori, zgrajeni s takim zidovjem, so poleti mnogo bolj hladni, pozimi pa bolj topli nego stavbe iz opeke.
2.	Omet se na mreži od žice drži tako trdno, da so popravila le redkokdaj potrebna, malodane izključena.
3.	Razpokline v zidovju so izključene, ker se obteženje zidov z delovanjem horicontalno vzidanih žičnih mrež porazdeli enakomerno in izpremeni v napetost na nategnenje.
4.	Način izvršbe takega zidovja je tako enostaven, da se pri tem potrebuje veliko manj iznčenih zidarjev kakor pri zgradbah z opeko.
5.	Tako zidovje je mogoče izvršiti povsod, ker je njega glavni material — ilovica — povsod doma. Posebno prednost ima pred opeko za zgradbe na hribih ali v oddaljenih krajih, kjer ni prometnih sredstev, ne ope-karen itd.
6.	Zaradi svoje neprodirnosti zidovje od ilovice ne vleče vase vode in vlage, vsled česar so leseni deli (trami) stavbe delj časa obvarovani pred gnilobo in plesnobo, kar je dokazano že z navadnimi primitivnimi stavbami.
7.	Zidovje od ilovice je posebno odporno proti ognju, kar je dokazano pri mnogih požarih, vsled česar so osobito prikladni za ognjebrambne zidove.
8.	Ker se zidovje takih zgradb popolnoma posuši že med zidanjem, se lahko brez nevarnosti za zdravje in pohištvo takoj po dovršitvi v njih stanuje.
Bernadotov alkoholometer ali vinometei' in njega važnost pri nakupovanju vina.
Odkar smo to pripravo prvič v tem listu opisali (glej »Kmetovalca" št. 6., leta 1914.), se je alkoholometer ali viuomer precej razširil, ter se ga sedaj,
vkljub 25 kratni višji ceni, celo navadni vinogradniki poslužujejo. Je pa to tudi najenostavnejša in najcenejša priprava, s katero se mora moč vina takoj s precejšnjo natančnostjo določiti.
Gotovo bi se poraba alkoholometra še bolj razširila, če bi Cena istemu padla in če bi se pričela prodajati odnosno kupovati vina le po alkoholnih stopinjah, kakor je to v Italiji in Franciji večinoma že uveljavljeno. Zadnje čase se je pričelo tudi v Dalmaciji ta način kupovanja vpeljavati.
S tem, da bi se plačevala vina ali mošti le po alkoholnih stopinjah, bi ostale cene vinu bolj stalne in, kar bi bilo posebne vožnosti, bi se vinogradnike indi-rektno spodbudilo do pridelovanja boljših, močnejših vin, bodisi s saditvijo finejših trtnih vrst, ali pa s čim mogoče pozno trgatvijo.
Nikakor ni pravično, da se namreč zahteva, odnosno plača za nižje, recimo 9 % vino, enako ceno, kakor za močnejše 11 ali 12 %.
Ako se po današnjih cenah za vina dohči cena alkoholnemu odstotku n. pr. 150 kron, potem bi veljalo hI 9% vina 1350 kron, ali 13 kron 50 vinarjev liter, hI 11% pa 1650 kron, ali 16 kron 50 vinarjev liter itd. vsak liter ia % po 1 krono 50 vinarjev več. Seveda je cena alkoholnemu procentu lahko mnogo nižja in tndi mnogo višja. Za izredno dobra, izbrana vina bi se seveda plačala izjemno višja cena, kar je stvar kupca in -prodajalca.
Ne rečem, da bi ne prišlo pri takih kupčijah do navzkrižja med prodajalcem in kupcem, kajti če prodajalec nima priprave za merjenje moči svojega vina in če se na tozadevno merilo, ki ga kupec ima, ne spozna, ga poslednji lahko opehari, ako se drugače glede cene ne pobotata.
Tudi moram povdariti, da vsi taki vinometri ne kažejo popolnoma enako in da je njih natančnost odvisna od konstrakcije ter porabe same. Ako se s to pripravo ne ravna pravilno, nastane lahko razlika za 1—2 %.
Čeravno je uporaba vmometra že v gori navedenem članku opisana in je vsakemu aparatu dodano posebno navodilo,') hočem le v kratkem opozoriti na nekatere nepravilnosti pri merjenju, ki se često dogajajo in ki so vzrok netočnemu odmerjenju.
V prepričanje, če vinomer dobro funkcijonira, se vanj nalije najprej malo čiste ne premrzle vode, pusti nekaj kapljic izteči, ter nato na kelih povezne. Vodni stebriček v cevki, ki £ada od vrha navzdol in ki izgleda kot živo srebro v toplomeru, mora ostati stalno pri ničli (-0). (Glej pod. 4).
Po popolni izpraznitvi vode se vlije v kelih vino, oziroma mošt, pusti nekaj kapljic izteči, da se vsi vodni ostanki odstranijo, in vse zopet izlije. To vino se torej ne meri, ker je kolikortoliko z nekoliko kapljicami vode zmešano in torej bolj šibko. Nato se alko-holometer vnovič z enakim vinom nalije, in sicer tako, da vino v kelihu ne sega čez odprtino ali luknjico sredi keliha ne pred poveznjenjem in ne ko se povezne, ker, če je luknjica zama-šena, kaže vinomer preveč od-' stotkov alkohola. Zopet se pusti nekaj kapljic izteči, nato kelih
s palcem zamaši in po koncu navpično s številkami proti sebi obrnjen, povezne, ter takoj pogleda pri kateri številki ali črtici se alkoholni stebriček, ki izgleda istotako kot živo srebro v toplomeru, mahoma vstavi. To proceduro se takoj šaenkiat z ravnoistim že nalitim vinom ponovi in še enkrat odčita številko oziroma črtico, pri kateri se je alkoholni stebriček mahoma vstavil. Predolgo čakanje z odčitanjem kaže previsoke, torej neresnične alkoholne odstotke, ker alkoholni stebriček še vedno nekaj časa počasi navzdol leze. Pri drugem merjenju se priprava lahko s kelihom na mizo povezne, da vsa tekočina iz keliha izteče, ako se merjenje še v tretjič ne ponovi.
Takojšnje dvakratno merjenje istega vina je potrebno, ker pri prvem poskusu tekočina prenaglo nizdol steče (vsled nezadostne adhezijfc), vsled česar se pokaže večji odstotek alkohola ali moči, ki lahko diferira za y4—1 % od drugega, t. j. od ponovljenega .poskusa.
Toplina pri tem ne igra merodajne vloge, ker se že s prstom segreje tekočino na srednjo toplino.
V slučaja, da se vodni ali alkoholni stebriček pri merjenju vsled premalo tekočine v cevki ali drugače pretrga, t. j. da pride zrak vmes, se mora tekočina iznova nekoliko izkapljati ali še bolje izsesati ter merjenje ponoviti.
Naj se torej ti tako enostavni alkoholometri po možnosti razširijo po Sloveniji in naj se skuša povsod vpeljati prodajo in nakupovanje vina po alkoholnoodstotni vrednosti *	Fr. Gombač.
Podoba 4.
Okrajni in okrqžni ekonomi v Srbiji.
Ker je baš sedaj to vprašanje na dnevnem redu in se v kmetijskih in strokovnih krogih mnogo govori o okrajnih in okrožnih ekonomih, ki se bodo pri nas nastavili, ko bodo urejene razmere na znotraj, hočem podati kratek pregled o njihovem delovanju v Srbiji.
Srbski zakon glede nastanitve državnih ekonomov v Srbiji datira iz leta 1898. Tam je vsakemu okrajnemu glavarstvu (srezu) in okrožju (okrugu) pri-deljen kmetijski strokovnjak. So to povečini kmetski sinovi, absolventi kmetijskih šol, imajoč nekaj let prakse na kakem državnem posestvu. Okrajni ekonomi so referenti v kmetijskih zadevah okrajnih glavarjev, a okrožni ekonomi okrožnih načelnikov. Ti imajo skrbeti za procvit in napredek kmetijstva v dotičnem okraju, oziroma okrožju. Državni ekonomi skrbe za razvoj kmetijskih društev in zadrug v svojem okraju, prirejajo po okraju predavanja ter navajajo kmetovalce z domačo, preprosto in popularno besedo k umnem gospodarstvu. Zaraditega morajo biti vešči vseh kmetijskih panog, predvsem poljedelstva, živinoreje, trav-ništva, vinoreje in sadjarstva ter dobro poznati kmetijske razmere dotičnega okraja.
Ne samo z besedo, ampak tudi v praksi je treba preprostemu in konservativnemu kmetovalcu pokazati zboljšanje in napredek v kmetijstvu. Zaraditega ima vsako glavarstvo vzorno posestvo (rasadnik), oziroma kmetijsko postajo, ki obsega 10 do 20 ha zemlje in tudi več. Tu je predvsem vzorni hlev, na njivah in travnikih se delajo poizkusi z umetnim gnojilom, iz drevesnice in trtnice se oddajajo drevesa, oziroma trsje posestnikom dotičnega okraja po znižani ceni. Ekonomi
* Pri Kmetijski družbi v Ljubljani kupljenim vinomerom se priložijo slovenska navodila.
imajo poleg kmetijskega referata pri okrajnemu glavarstvu obenem tudi vodstvo teh vzornih posestev.
Državna vzorna posestva so dostopna vsakemu kmetovalcu, kjer se lahko na lastne oči prepriča o napredku posameznih panog v kmetijstvu. Na teh posestvih prirejajo ekonomi dvakrat na leto praktične tečaje, ki trajajo do pet dni. Na te tečaje mora poslati vsaka občina vsaj po dva udeležnika.
Ekonom mora biti vedno v zvezi z župani in kmetovalci v okraju in jim biti vedno na razpolago z nasvetom in s ponkom, ter poznati vse vrline pa tudi slabosti preprostega kmetovalca.	,
M
Državni ekonom mora biti vedno v zvezi s kmetovalci v okraja, prirejati po potrebi predavanja ter skrbeti za razvoj kmetijskih društev in zadrug.
O svojem delovanju in uspehu v okraju mora ekonom redno, mesečno in letno, poročati ministrstvu poljoprivrede v Beogradu. To poročilo obsega stanje vseh kmetijskih panog v okraju, vreme, elementarne nezgode, razne pojave škodljivcev kmetijstvu ter setveno in žetveno statistiko.
Delovanje okrožnih ekonomov je do malega isto kakor okrajnih. Oni nadzirajo podrejene okrajne ekonome, jim dajejo potrebna navodila in delujejo z nasveti in s kmetijskim poukom za razvoj in procvit kmetijstva v okrožju. Vsako leto pozove vse okrajne ekonome svojega področja na sestanek, posvetujoč se tako vsestransko o delu za dobrobit dotičnega okraja v bodočem letu.
Državni ekonomi so si s svojim neumornim delom za napredek kmetijstva in popularnim nastopom med tamošnjimi kmetovalci pridobili vsestransko zaupanje. Ekonom je nekak zaupnik in svetovalec ne le v kmetijskih, ampak tndi v splošno vseh drugih zadevah tamošnjega kmetijskega ljudstva.
Po istem načinu naj bo tudi pri nas čimpreje nastaviti pri posameznih okrajnih glavarstvih državne ekonome. Predvsem naj bi se gledalo na to, da bi se nastavilo za to ljudi, ki so se s primerno šolsko izobrazbo in prepotrebno prakso pripravili na to važno in za napredek našega kmetovalca tako potrebno mesto.
A. Dular.
Driska pri goveji živini.
Pri goveji živini ne glede na starost se pojavi neke vrste griža, ki napade žival za živaljo, tako da ima bolezen kužni značaj. Povzročitelji te griže so razne vrste bakteriji, s katerimi se živali potom krme ali vode okužijo. Žival, na ta način obolela, preneha žreti, je žalostna in pobita, ima mrzlico, dlaka je rnršava, kaže hudo žejo in se močneje slini in solzi. Že prvi dan se pojavi močna driska. Blato je redko, smrdljivo, nenavadno rjavkasto ali vsled pomešane krvi rdečkasto. Živali se obnašajo kakor pri koliki vsled bolečin v trebuhu, ki je tudi pod pritiskom občutljivejši. Bolezen je včasih zelo nevarna, tako da pogine v 2—7 dneh 50—70% obolelih živali. Seveda so tudi primeri, ko govel prav kmalu ozdravi, nasprotno pa tudi, da se bolezen vleče mesece in potem žival vsled oslabelosti pogine.
Ako se bolezen pojavi na način kužnih bolezni, se naj v prvi vrsti razkužijo hlevi in vsa hlevna
oprava. Bolne živali naj se ločijo od zdravih. Odstrani naj se vse, kar morda bolezen povzroča. V vsakem oziru naj se pazi na snažnost. Odpadki naj se pospravljajo na varen kraj in se naj večkrat polijejo z apneno vodo. Živali se naj krmi in napaja samo s prekuhano vodo in krmo. Po trebuhu naj se jih drgne z žganjem ali podobnim in se jih gorko pokrije. Lahka odvajalna sredstva pospešijo odstranitev bolezenskih kali in nato naj se skuša prebavila razkužiti z razku-ževalnimi sredstvi (Tannin, Tannoform, zmleta hrastova skorja, zdrobljeno oglje i. dr.), katera se daje z žlem-natimi tekočinami (laneno olje, kuhano laneno seme, jajca, kuhan ječmen ali oves, ajbiš, popelj, lapuh, grško seno itd.)
Pri mladi pašni govedi se pojavlja v jeseni in poleti, v letih, kadar mnogo dežuje in posebno, če so pašniki povrhu še bolj močvirnati in se živali napajajo v stoječih mlakužah, huda driska takozv. rdeča griža. Povzročitelji te driske so enostanične živalce (Cocci-dium bovis), protozoi iz vrste sporozoov, ki žive v črevesnih sluznicah. 3—8 tednov po okužbi zbole živali na sličen način, kakor že omenjeno. V lahkih slučajih ozdravijo živali v par dneh oz. tednih, včasih pa se vleče bolezen mesece in žival vsled oslabelosti pogine. Le redkokdaj poginfe živinče v teka 24 ur. Da se izogne tej bolezni, se naj mlada živina ne pušča na nevarne pašnike in se skrbi samo za zdravo pitno vodo. V svrho zdravljenja obolelih živali naj se postopa, kakor je bilo že omenjeno.
V	krajih, kjer se živina pozimi napaja v tekočih mrzlih vodah, posebno če stoji v preveč toplih in zatohlih hlevih, pa povzroča prehlajenje prebavil drisko.
Napajanje v hlevih s toplo, prestano vodo odstrani tudi drisko.
V	interesu prizadetih posestnikov pa svetujemo, da se pokliče veščega živinozdravnika na lice mest8, da dožene vzroke obolenja, odredi potrebno zdravljenje in zabrani razširjenje bolezni.	Živzdr. Primic.
Potrebni zakon za vinograde.
Gotovo je, daje treba bolj dragoceno kulturo na vsak način ščititi proti manj vredni, če je treba tudi z zakonom.
Brez dvoma so naši vinogradi zelo dragocena kultura in predstavljajo veliko narodno-gospodarsko vrednost. Če pomislimo, da se v, Sloveniji pridela najmanj pol milijona hektolitrov vina v sedanji vrednosti 750 milijonov kron, potem predstavljajo naši vinogradi glavnico več miljard kron. Kaj to pomeni v sedanji gospodarski mizeriji, je gotovo vsakomur jasno. Umevno je pa tudi, da negujejo vinogradniki svoje nasade sedaj še bolj kakor kdaj poprej.
Saj je vinograd v vinorodnih krajih ono, kar pomaga kmetu, da zamore sedanjo ogromno draginjo še vsaj za silo prenašati.
Pa kaj pomaga vinogradniku ves trud, če ima nevoščljivega ali nemarnega soseda, ki mu nagaja. Treba je le, da pusti v najbližji bližini njegovega vinograda rasti visoko drevje ali grmovje, in vinogradnikov trud je zaman.
Trta je eminentno solnčna rastlina. Brez zadostnih solčnih žarkov v našem, itak bolj hladnem vinskem podnebju trta ne uspeva. Sence trta ne prenese in če hudoben ali nemaren sosed pusti, da na njegovi ob vinograd meječi parceli rase grmovje, visoko drevje ali celo hosta, potem trta v bližini te parcele hira in vkljub skrbnemu obdelovanju ne donaša vinogradniku nikakega dohodka.
Pritožbe nad takimi primeri se vedno bolj množe in vinogradnik nima zajamčena sredstva, da bi škodo odvrnil.	\
Kranjskemu vinogradniku nudi edino pomoč le deželni zakon kranjski z dne 21. februarja 1912., dež. zak. št. 11., ki določa, da si mora vsakdo, ki namerava popolnoma ali deloma kako parcelo, ki ni bila poprej gozd, pogozditi, poprej izposlovati dovoljenje okrajnega glavarstva, kakorhitro meji za pogozdenje namenjeno zemljiče na poljedelska zemljišča drugih posestnikov.
Okrajno glavarstvo obvesti o tej nameri mejaše 1 in ako ti proti temu tekom šestih mesecev ne ugovarjajo, potem se izda dovoljenje za pogozditev. Č!e pa mejaši ugovarjajo in se vkljub posredovanju glavarstva ne morejo glede pogozditve z lastnikom za pogozditev namenjene parcele sporazumeti, razpiše glavarstvo ogled na licu mesta, kjer zasliši izvedenca in odloči, ali se sme parcela pogozditi ali ne.
Vsekakor ima vsak mejaš pravico zahtevati, da se določi ob meji njegove parcele rob, ki se sme zasaditi le z nizkim drevjem, ali pa sploh ne sme biti zasajen, če senca škoduje sosedovi parceli.
Ako si posestnik pravice pogozditve ni izposloval in izpremeni vkljub temu svojo parcelo v gozd, imajo lastniki sosednjih zemljišč pravico zahtevati, da se izvrši komisionelni ogled in določi nezasajen rob po-gozdene parcele. Ta pravica pa ugasne, če je od časa po izvršeni pogozdicvi preteklo več kot pet let.
Vprašanje je le, ako spadajo pod ta zakon slučaji, kjer ni sosed na svoji ob vinograd, njivi itd. meječi parceli zasadil gozd, ampak je pustil samo rasti grmovje, kolosek itd., kakor se to pogostoma dogaja med vinogradi.
Ker pa je bil namen zakona brez dvoma ta, da se ščiti dragocenejšo kulturo, ki je v tem slučaju vinograd, pred manj vredno, ki je grmovje, potem bi se moral vsekakor uporabljati ta zakon tudi v slučajih, kjer gre za odstranjevanje grmičevja ali drevja iz bližine vinogradov.
Grmičevje pa ne škoduje vinogradu samo direktno zaradi sence in korenin, ki rasejo v vinograd, ampak tudi s tem, ker se v njem rede tiči (kosi itd.) in mrčes (gosenice, rilčkarji itd.), ki škodujejo vinogradom.
Da se odstrani vsak dvom, kako je uporabljati ta zakon, bi bilo na mesto, da izda vlada naredbo, s katero raztegne veljavnost omenjega zakona na vso Slovenijo in s katero razširi nje uporabo tudi na slučaje, v katerih se pusti v bližini vinogradov rasti grmičevje. V bližini vinogradov bi bilo grmičevje sploh iztrebiti.
vsaj v širini 20 metrov, kakorhitro to zahteva sosednji lastnik vinograda. Visok gozd bi moral biti od vinograda oddaljen najmanj 50 metrov.
Glede sadnega in drugega drevja pa naj bi s<i določilo, da se ne sme saditi ob vinogradu bližje nego 20 m od roba.
Določilo zakona, da naj se k morebitnemu ogledu pritegne gozdni strokovnjak, bi bilo izpremeniti v toliko, da se pritegne, ako gre za polje ali travnik strokovnjak v kmetijstvu, ako pa gre za vinograd, strokovnjak v vinogradništvu. Za prehodnjo dobo naj bi se ne stavil pogoj, da ne sme biti grmovje, drevje ali gozd star nad 5 let, temveč naj bi se dalo vinogradnikom pravico, da smejo zahtevati odstranitev drevja (grmovja itd.) tekom dveh let od časa, ko stopi naredba v veljavo. Šele za poznejše slučaje naj bi veljal rok petih let. S tako naredbo bi naše vinogradništvo odločno veliko pridobilo, zato naj bo zadeva merodajnim činiteljem toplo priporočena. Kakor hitro dobimo zakonodajni državni zbor, skrbe naj naši poslanci, da postane naredba zakon.
B. Skalicky,
višji vinarski nadzornik
KMETIJSKE NOVICE.
^ \
Dvajsetdinarski bankovci „oraSi" se potegnejo iz prometa ter se zamenjajo pri Narodni banki, podružnici v Ljubljani do 28. februarja t. 1.. ker se je pojavilo večje Število falzifikatov. Dosedaj se je izkazalo, da kroži približno na vsakih tisoč takih pravih bankovcev po ea ialzifikat. Opozarjajo se kmetovalci, da jih pravočasno zamenjajo. Popis falzifikatov je objavljen v Ur. 1. štev. 8. na str. 59.
Tečaj na državni podkovski šoli za kovače.
Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične /. aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. dne 1921. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4, učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Državna podkovska šola v Ljubljani, dne 10. februarja 1921.
Vzrok strupenosti eebeličnega pika. Dosedaj se je smatralo kot vzrok zastrupljenja pri čebeličnem piku mravljično kislino, ki povzroča bolečiao in vnetje. Fluiy pa dokazuje, da ta kislina ne more biti pravi vzrok, ker se nahaja v žlezi čebeličnega žela v tako majhnih množinah, da ne more povzročiti vnetja. To vnetje spominja več na pravi učinek strupa Kantaridin, ki ga ima španska muha. Splošno se mora smatrati strupeni vpliv mravljične kisline, ki se nahaja v rastlinstvu in živalstvu, na pr. v koprivah, gosenicah, osah in dr., kot zelo majhen. Brez dvoma je sicer učinek izločka strupene Veze naše domače
Najugodnejši čas za gnojenje travnikov
s kajnilom
je sedanja doba. Naše zemlje, ki toliko let niso bile gnojene s tem gnojilom, potrebujejo nujno kalija. Kajnit drži zemljo vlažno, vsled česar rastline mnogo lažje prenašajo sušo.
mravlje, ki je mravljična kislina; toda pri tropičnih mravljah ni ta strup merodajen, ker po piku teh mravelj nastopijo znaki hudega zastrupljenja in dolge bolezni. Saj po Stan-leyu pripravljajo prebivalci notranje Afrike iz izvlečka mravljičnih žlez hud strup za svoje pušice. Učinek tega strupa ne moremo torej prisojati mravljični kislini, ampak kaki drugi vrsti strupa, ki je dosedaj še malo preiskana Tudi naše domače mravlje imajo v svojih strupenih mehurčkih še razne druge snovi, ki niso še proučene. Ravno-isto velja tudi o koprivah, ki imajo v svojih strupenih dlakah razen čisto neznatne množine mravljične kisline tudi druge snovi, ki igrajo pri zastrupljenju važno vlogo.
Um8tno gnojilo — čilski solitep pošlje brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS v primernih množinah kmetovalcem Slovenije, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka svetovne vojne manjkajočega nam dušičnatega gnojila. To gnojilo se razpošilja za poizkusno gnojenje oz'mnega in jarega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima, naj vpošlje svoj naslov in navede za gnojenje katerih rastlin želi prejeti čilski soliter. Vsak interesent bo na to dobil natančno navodilo. Čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji podrobno poročati o uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave sprejema do 25. iebruarja 1.1. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Izlet kmetovalcev Prago. Za veliki semenj v Pragi, ki se bo vršil od 28. februarja do 8. marca 1.1, se bo organiziral skupni izlet kmetovalcev cele kraljevine na Češko. Na tem velikem semnju bodo razstavljeni posebni tipi poljedelskih strojev in orodja, ki so prilagodf ni našim potrebam. Vrhutega je sklenila uprava sejma, da postavi posebni paviljon, ki bo predstavljal življenje jugoslovanskega kmetovalca ter tvoril privlačno središče gostov iz kraljevine. Vsi udeleženci zleta imajo vožnjo za polovično ceno na naših in češkoslovaških železnicah. Za potovanje je vsakemu potrebno najmanj 2400 kron. Ktr je za naš gospodarski napredek in za razširjenje obzorja poedinih posestnikov in podjetnikov praška razstavo velike važnosti, se splošno priporoča obisk tega zanimivega sejma. Kdor se ga hoče udeležiti, naj nemudoma prijavi svojo udeležbo ali vin. in sadj. šoli v Mariboru, ali kmetijskim šolam v Št. Jurju, ali v Novem mestu ali pa Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri naznanitvi udeležbe ima vsak udeleženec vplačati znesek 400 kron, ki je neobhodno potreben za kritje stroškov.
Anketa za znižanje cen v Nemški Avstriji. Dne 14. januarja t 1. se je na Dunaju vršila anketa za znižanje cen, na kateri so zastopniki kmetijstva in gozdarstva zavzeli svoje posebno stališče in obrazložili glavne vzroke draginje kmetijskih in gozdarskih pridelkov. Kmetijska produkcija v Nemški Avstriji je izredno padla. Kot glavni vzrok se navaja zmanjšanje delazmožnosti kmet. delavcev in izredno visoke mezde, ki jih morajo tam plačevati kmetovalci. Razen visokih dnin zahievajo delavci tudi mnogo boljšo hrano, nego je dovoljuje država ostalim državljanom, naložena jim dela pa izvršujejo v veliko manjši meri nego pred vojnim časom. N. pr. gozdni delavci zahievajo pa 25 nemških kron za uro dela. Ne napravijo pa niti polovice predvojnega dela. Potrebno bi bilo povsod, kjer je sploh to mogoče, vpeljati akordno delo. V splošnem pa je treba povdariti pomanjkanje kmetijskih in gozdarskih delavcev. Za sploino kmetijsko pridelovanje morajo kmetovalci dobiti proste roke, ker le na ta način je mogoče dvigniti kmetijsko produkcijo. Nepoštene trgovce in verižn'ke ie treba izločiti iz trgovine in p oti njim nastopati z naj-
ostrejšimi kaznimi. Taki krvosesi imajo na splošni draginji največ krivde. Z gospodarskega vid<ka se je povdarjalo, da se Nemška Avstrija ne more prehranjevati, vsled česar mora iskati zveze z drugimi državami, kjer je agrarna produkcija ■tečja. Slednjič seje sprejela sledeča resoluc;ja: Nemško - avstrijsko kmetijstvo in gozdaritvo je pripravljeno sjerbeti za povišanje produkcije in za boljšo prebrano" prebivalstva, zabteva pa, da se upoštevajo sledeče njegove želje: 1. Kmetijstvu in gozdarstvu se naj dovoli čimvečja gospodarska prostost glede razpolaganja s pridelki. Državno nadzorstvo nad pridelovanjem in prodajo pridelkov se naj popolnoma ukine. 2. Zagotovi se naj prost promet v notranjosti države za vse kmetijske in gozdarske pridelke. 3. Država naj skuša stopiti v čim ožje zveze z vsemi na-sledstvenimi državami bivše Avstrije. 4. Države, ki so s senžermensko pogodbo stvorile sedanjo Nemško Avstrijo, jo morejo tudi financielno podpreti in ji trajno omogočiti njen obstoj. Le na podhgi takega načrta je mogoče izboljšati današnje žalostno gospodarsko stanje, v katero je zašla ta država.
f Drago Rumpret. V Sromljah se je na lovu smrtno ponesrečil Drago Rumpret, tamošnji nadučitelj, tajnik kmetijske podružnice v Sromljah, ki je marljivo deloval za razvoj te podružnice in za dobrobit kmeta. Bil je šele 31 let star, ko mu je usoda pretrgala nit življenja. Bl?g mu sromin!
Nove naredbe, važne za kmetovalce-
SI. N. = Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca v Beogradu.
Ur. L. = Uradni list deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Odi. = Odločba. Nar. = Naredba. Ur. = Uredba.
Zaščita industrijske svojine — patenti.
Ustanovljena je »uprava za zaščito industrijske svojine", t. j. »patentni ,urad" s sedežem v Beogradu. Tozadevna uredba je izšla v SI. N. št. 265. 27. nov.
1920.	in bila objavljena v Ur. 1. št. 1. dne 5. januarja
1921,	Ur. 1. 1. in 2.
Naseljevanje južnih novih krajin.
Kratek izvleček, objavljen v 1. št. »Kmetovalca" 1921. na slrani 6. Ur. razglašena v 232. št. SI. N. in objavljena v Ur. 1. od 8. jan. t. 1.
Izvoz brez zavarovanja valute
je dovoljen za različne predmete. Med raznimi kmetijskimi pridelki so navedeni tudi: sveže sadje, hmelj, panji in roji, zelena povitnina, in drugi. Glej pojasnilo v Ur. I. štev. 2, na str. 24.
Delitev imovin v svrhe agrarne reforme.
Pravilnik, kako je postopati pri delitvi imovine v svrhe agrarne reforme, razglašen v SI. N. štev. 271., do 6. dec. 1920., je objavljen v Ur. 1. štev. 3. na str. 28.
Davek od prirastka na vrednosti nepremičnin,
ki je veljal Ie za Slovenijo, je razveljavljen Ur. 1. št. 4 Nar. št. 15.
Začasna tarifa o konjaških-pristojbinah v
Sloveniji je objavljena v Ur. 1. št. 7. na str. 55.
Uvoz rastlin za presajanje in gojenje.
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 65.183. od 7. oktobra 1920. dopustil uvoz brez plačila carine rastlin za presajanje in gojenje iz post. 36., točke 2. carinske tar.fe, ne glede na izvor države, iz katere prihajajo. Gen. dir. carin v Beogradu od 20. nov. 1920., C br. 61997. Ur. 1. št. 8. na str. 58.
Povišba najemnin.
Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo od l.febr. 1921., Ur. 1. št. 12. str. 87, dovolila povišbo najemnih, ki ne sme presegati pri stanovanjih 60%, pri trgovskih. obrtnih in drugih poslovnih prostorih 100% one najemnine, katera se je plačala ali bi se bila morala plačati dne 1. julija 1914. Povišba podnajemw"ne je prepovedana. Ta povišba velja od 1. februarja 1920.
Davek na poslovni promet.
V Ur. listu štev. 11., od 31. jan t. 1., SI. Nov. št. 7., od 11. jan., je izšel »pravilnik o pobiraniu davka na poslovni promet po izpremenjenih dotočihh finančnega zakona za leto 1920/1921." Za kmetovalce so važna sledeča določ'la: Čl. 2 in 3 Plačilo davka na poslovni promet je obvezno za vse prodaje velike živine, za katero se izdajajo ž vinski potni listi; in za vse velike kmetovalce, ki svoje proizvode predelujejo tčr jih predelane prodajajo. Člen 4. Plačevanja tega davka so oproščeni: proizvodi hišne industrije in kmetovalci na prodajo lastnih proizvodov, razen na prodajo velike živine. Člen 17. Ta davek znaša pri pridelkih velikih kmetovalcev in pri prodaji velike živme po 1% (en odstotek) prodajne cene. Člen 5. Zveze kmetijskih zadrug se smejo oprostiti tega davka, če so članice posebnih zvez in glavne zadružne zveze in ako po svojih pravilih ne dele dobička.
K tej naredbi je izšel razglss delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Ur. I. štev. 11. str. 82., po katerem se mora popis blaga na posebnih tiskovnicah javiti davčnemu uradu do 15. februarja t. 1.
Pri uvozu blaga po kmetijskih zadrugah mora te zaprositi za oprostitev davka za to blago za vsak uvoz posebej. Ur. 1. št. 12. str. 87. Odi. št. 37.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko -gospodar ska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za od-govo:, Odgovarja se edimle na vprašanja, ki so podpisana s celini imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevegn imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Kedno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista: na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska se ne odgovarja v „Kmetovalcu", ampak le pismeno, (e je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja pravne odgovore, ki seveda morejo biti" le splošne vsebine, kajti uredništvu ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 6. Krmim žrebico in njeno mater s kislim senom in otavo, kar mešam z ovseno slamo. Obe imata-drisko in pri tem prihaja tudi močna sapa iz čreves. Nimate pa kolike. Zakaj imata žrebica in njena mati drisko in s čim naj to odpravim? (A. J. v Sp. Š.)
Odgovor: Obe bolehati na črevesnem katarju. Vzroki takega obolenja so različni, in sicer pregoika staja in prepih v njej, pomanjkljivo negovanje (snaženje) kože, premalo premikanja, prevelika utrujenost, neenakomerno krmljenje z ozirom na čas in množino krme, premalo počitka za prebavljanje, pregorka ali premrzla voda za
napajanje, ako se žival rada preobžre, pokvarjena ali premalo tečna krma, če se krma prehitro menja i. dr. Tako obolenje zdravimo, če odstranimo v prvi vrsti vzroke, ki povzročajo katar, potem s primerno dijeto, dobro krmo (oves) potem pridejo šele zdravila na vrsto, kakor zdrobljena hrastova skorja, listje dreves, leseno oglje, žajbelj, na živzdr. predpis kalomel, kreolin, Tannoform, solna kislina itd.	P —c.
Vprašanje 7. Moj travnik je pričel zadnja leta vidno pešati. Nameravam mu pognojiti spomladi. Kakšno gnojilo priporočate za travnike ln koliko se istega porabi na 1 ha? (J. Z v B.)
Odgovot: i ha velik travnik donaša v dobri letini približno 8ooo kg sena. Ta množina sena pa vsebuje nekako 124 kg dušika, 134 kg kalija, 48 kg fosforove kisline in 76 kg apna. Te velike množine hranilnih snovi, ki se jih zemlji v obliki pokošenega sena odvzame, je brez dvoma treba nadomestiti, kajti, ako ne pride ničesar v zemljo, tudi iz nje ni ničesar pričakovati. Čim več odvzamemo zemlji hranilnih snovi, tem več ji je treba povrniti. Pri tem pa je upoštevati, da se pri dobrem gnojenju ne poveča le pridelek, ampak da se tudi kakovost pridelane krme znatno izboljša. Med sedaj razpoložljivimi umetnimi gnojili se Vam priporočata kajnit in kostni superfosfat. j Prvega se trosi na I ha = (1% orala ali joba) od 500 kg do 600 kg in drugega od 250 do 350 kg. Obe umetni gnojili se lahko mešala in trosita skupno. Čas za gnojenjfe je sedaj ravno ugoden ali pa zgodaj spomladi, ko trava še ne prične odganjati. Obe gnojili ima družba v zalogi in Vam svetujemo, da ju kmalu naročite.	P—j.
Vprašanje 8. Prosim za pojasnilo, kako se umetna gnojila hranijo, kako In kdaj se s posameznimi umetnimi gnojili gnoji? (F. R. v S.)
Odgovor: Vaa gnojila je hraniti na suhem prostoru. Kadar se gnojila rabijo, se nekatera lahko prej zmešajo, v kakršnem razmerju jih kdo želi, in potem se zmes raztrosi. Preden pa se gnojila trosijo, se priporoča, primešati jim dobre, drobne suhe prsti, da se potem lažje in bolje ter enakomerneje trosijo. Zemlja mora biti dobro zmešana z gnojili. Najbolje je, če se gnojila po prostoru, koder se gnoji, raztrosijo po podolgem in počez. Vsa gnojila pa se ne smejo poljubno mešati. Med sedaj razpoložljivimi umetnimi gnojili se sme mešati: kajnit s kostnim superfosfatom, z razklejeno in sirovo kostno moko, s kalijevo soljo in z apnenim dušikom, a z zadnjim le tik pred trošenjem gnojila. Apneni dušik se ne sme mešati s kostnim superfosfatom in kostno moko. O tem, kdaj naj se umetna gnojila rabijo in kako globoko naj se spravijo v zemljo, je težko dati splošno-veljavna navodila. Gnojila, ki se njih hranilne snovi v zemlji ne poslabšajo, niti se iz zemlje ne izpero, kakor kajnit, kostna moka, naj se trosijo že v jeseni ali pozimi, in sicer tudi za poletne rastline, 40% kalijeva sol se navadno rabi dva do tri tedne pred setvijo, ali tudi samo nekaj dni poprej. Ce pa kdo ni gnojil z umetnimi gnojili v jeseni pred setvijo, jih lahko povrhu potrosi na ped visokim rastlinam. V tem slučaju je kajnit in 40 % kalijevo sol pomešati s prstjo. Kdor po vrhu gnoji, mora strogo paziti na to, da gnojil ne potresa po rastlinah, mokrih od dežja ali od rose, ker se v tem slučaju rastline lahko ožgo. Povrhu je najbolje gnojiti v poldanskih urah ali pa malo pred dežjem. Kako globoko je gnojila spraviti v zemljo, je odvisno od kakovosti zemlje in od časa, ko se gnojila rabijo. V težko zemljp priporočajo gnojila nekoliko globočeje spraviti, spomladi je globokejše pod-oranje gnojil umestneje kakor jeseni, ko večinoma
zadošča, če se dobro podvleče. V lažji zemlji pa zadošča, da se gnojila podvlečejo. Gnojila, ki se težko razkrajajo, je nekoliko globočeje spraviti v zemljo, posebno na suhi zemlji. Travnike in polja v strminah se priporoča gnojiti le z labko raztopljivimi gnojili (s 40% kalijevo soljo), in sicer spomladi, ker snežnica odplavlja gnojila, ki bi se jeseni potrosila.	P—j.
Vprašanje 9. Katera bolezen povzroča guban-čenje listja na češpljah in breskvah in kako jo zatrem? (Ladislav Novak v ?)
Odgovor: Na Vaše vprašanje Vam ne moremo nič gotovega odgovoriti, ker nam bolezen premalo opišete. Todi menda ni na češpljah ista bolezen kakcr na breskvah. Pošljite nam natančnejši opis bolezni in navedite tudi Vaš popaln naslov, česar sedaj niste storili.	S.
Vprašanje 10. V nekem ceniku sem čital o trti šmamici. Ali je šmarnica priporočljiva sorta za nasajanje vinograda? (R, N. v V.)
/ Odgovor: Šmarnica (Noah) je direkten produktor, to je necepljena ameriška trta, ki neposredno rodi. Kakor večina ameriških trt, tako kljubuje tudi šmarnica bolj uspešno trini uši in peronospori kakor naše trte, pozneje pa oslabi in izgubi na vztrajnosti. Vino te sorte je manj vredno ter ima nekak poseben okus, kateremu Francoz pravi »fakse«. Vrsto, kakor je šmarnica, Vam nikakor ne moremo priporočati za nasajenje vinograda. Ta trta pride v poštev kvečjemu v nevinorodnih krajih kot špalir ali lopa (latnik).	S.
Vprašanje 11. Njivo s srednje težko ilovnato zemljo, v solčnati suhi legi, nameravam izpremeniti v travnik. Spomladi hočem med oves posejati nekatere detelje in trave. Katera deteljna in travna semena priporočate, koliko se rabi posameznih semen na 1 ha in kje bi Iste dobil? (H. S. v N.)
Odgovor: Kmetijski družbi se je v zadnjem času posrečilo kupiti en vagon travniških semen, in sicer deset vrst raznih žlahtnih trav. Pošiljatev še ni došla v Ljubljano, a obljubljeno nam je, da prejmemo semena še pravočasno do setve. Od spodaj navedenih vrst žlahtnih trav, ki Vam bodo na razpolago, priporočamo sledečo mešanico, katera itnožina je računjena na 1 ha posetvene ploskve : 10 o/o domače detelje okoli 2 kg 10 •/, bele	„ . . » 1 »
10 travniške bilnice . > 6 » 20 •/• mačjega repa . . » 4 » 20 */t travniške latovke . > 4 » 15 % pasje trave . . . » 6 » 8°/0 pokončne stoklase » 7 » 7 % angleške ljuljke . > 4 »
Skupaj . . 34 kg travn. semen na 1 ha. Najugodnejši čas posetve mešanic je od začetka aprila do sredi maja. Setev omenjene mešanice naj se zvrši po zasetvi zaščitnega sadeža, v Vašem slučaju ovsa, v dveh deležih. Po zaščitnem sadežu se najpreje poseje mešanica deteljnih vrst, mačjega repa in travniške latovke. Nato pa se vseje zmes ostalih trav. Boljšo in enakomernejšo porazdelitev semen po posejani ploskvi se doseže na ta način, da se vsak delež pomeša s suhim in drobnim peskom. Pri mešanju posameznih trav je posebno paziti na to, da se doseže kolikor mogoče enakomerno zmes. Pri tej priliki priporočamo tudi, da sejete vsak delež trav dvakrat, in sicer prvič podolgem in drugič povprek njive, ker se s tem načinom setve zravnajo morebitne setvene napake. Ker je precejšnje povpraševanje za travniška semena, Vam svetujemo, da jih kmalu naročite. P-j.
URADNE VESTI. Vabila
k občnim zborom podružnic Kmet. dražbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Bled, v nedeljo, 6. marca 1921., ob štirih popoldne v Blejskem domu;
Mala Nedelja, v nedeljo, 6. marca 1921., po rani maši v šoli; Sv. Lenart v Slov. Gor., v nedeljo, 6. marca 1921., ob osmih
zjutraj v gostilni Arnuž; Tacen, v nedel|0; 27. februarja 1921., ob treh popoldne v gostilni pri Tomažu; ^
Za Tuhinjsko dolino, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1921., ob treh popoldne pri odborniku Ivanu Slapniku v Selišah.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Kmetijska družba sa Slovenijo odalej naprej redno objavita vse one lastnike plemenska živine, ki so pri volji plemensko živino prodati In vse one kmetovalce, kl jo selijo kupiti, s čemur ja dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik In tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PrlglaSati je nakup ln ponudbo vseh vrst moških ln ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglaienec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen apol, pasmo, starost, število Itd.
Nappodaj so:
3 bikci, simodolske pasme, eden 14 mesecev, dva po 8 mesecev stare ima naprodaj: Javornik, Žalna na Dolenjskem.
1 plemenskega bika, pincgavske pasme, ima naprodaj
Ivan Valant, pos., Hlebce, št. 12, Gorenjsko. Bike, pincgavske pasme, 11/2 stare, licencovane, ter kravo s teletom in breje telice prodaja graščina Križ pri Kamniku.
Bika, pincgavske pasme, 2 leti starega, licenciranega, dobrega plemenjaka proda Prane Papler, posestnik v Doslovčah, p. Žirovnica na Gorenjskem. Bika, simodolca, 9 mesecev starega proda Ivan Selak posestnik v Dobravi št. 5., p. Škocjan pri Mokronogu'
DRUŽBENE VESTI.
Zenostavitev blagovnega prometa. Ude v okoliših Maribora, Ptuja in Celja vljudno prosimo, da naročajo odslej vse tu objavljene kmetijske potrebščine potom načelništev kmetijskih podružnic v teh centrih. Na podlagi došlih naročb bodo podružnice skupno naročale in vzele gotove predmete na svojo stalno zalogo, druge pa jim ne bo treba šele iz Ljubljane poslati, temveč se jim lahko odpremijo ceneje naravnost iz tvornic.
* Kmetijska družba za Slovenijo ima za s veje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po I kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron.
Apneni dušik po K 400.— sto kg.
Bosnapasta po K 14'— za kg v čebrih po 50 in 100 kg pri večjem odjemu primeren popust.
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej.
(Nadaljevanje .Družbenih vesti* v inseretnem delu lista.)
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe asa. Slovenijo.
•Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po	tarnat na pol strani 600 K,
u V« strani 300 K, na '/• strani 150 K, na strani 100 K, na Vm strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 80 vin. nalovit pa stoiaal U K.
Urejaje Inž. Rado Lah; založba Kmetijske dtažte sa Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije Je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št 3 Ljubljana. !5. februa^aH^ Letnik XXXVIII.
Mala naznanila.
Za vsako besedo
plačati 80 vinarjev,
Naprodaj so cepljene trte
Žlabtnina cGutedel), Beli rafol. Pri .............Smarnic (sebsttrSger)
»pri. .	. .
denarjj ali znamkah najmanj pa skupaj K 12*— sicer se naznanila ne objavijo. Up fcvništvo ne prevzame posredovanja.
sekane iz najboljše bele, ostre b, skale, trde in srednje od 40 Jo 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem sopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
Najboljše apno in portland cement
dobavlja najceneje na vse postaje od G. Radgone do Ljutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Križevci pri Ljutomeru.
12
sledečih vrst: Veliki rizling,
________________;ol. Proda se tudi več
tisoč lepih belo ukoreninjenih Sni in vkoreninjenih divjakov. Cena po dogoru. Franc Zelenko. trsničar, Vadoi 59. p. Juršinci pri Ptuju.
16
renllBne +ntD Kakor vsako leto ima tudi letos Ub|JIJbIIb 11'16. večje množine vseh najbolj priporočjivih vrst in jamčeno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih. Ne zamudite |ih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmankale, pri I. štajerski trtoreiski zadrugi, p. luršlnci pri Ptuiu. 25
Prvovrstno sadno drevje:
nadka, Bobovec in druge dobre vrste ter nekaj moštme ima tudi letos naprodaj kmetijska Sola na Grmu, p. Novomesto. Cena jablanam 12 K, hruškam 15 K za drevo.	26
fthplaniil Pf°da se iadi opustitve čebelarstva ■UKUbIUI jI! razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjičev Gerstung in Kunschak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10. Ljubljana.	27
Pn?nn mlinanii! Ravnokar došla prvovrstna ru£Ur llllllltirji! volnena in sviljena mlinska sita (pajkeljni) vseh vrst, se dobe v trgovini Avgust Čadei, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. nasproti stare Tišlerjeve gostilne.	28
ix«. ■■ gospodična poštena, pridna, gospodin-labC ati stva in kmetijstva popolnoma vešča za veleposestvo samskega g. dr. profesorja. Ponudbe sprejema uprava lista.	33
Iščem službe kot mlekar, STp"«
kot majer, svajčar, sem oženjen, z večletno prakso po raznih mlekarnah, z najboljšimi spričevali, sem vešč vsega v to stroko spadajočega dela nastopim lahko s prvim aprilom. Ponudbe sprejema uprava .Kmetovalca".	34
Hnnaiinib zmožen poljedelstva, živinorejstva, U|ll UVIIIn vinoreistva in vrtnarstva ter tudi pri poljedelskem delu pomaga se sprejme na velepO-sestvu Ed. Suppanz, Pristava.
VnnHam brei° kobilo, pinegavske pasme za ceno rrUUOIII po dogovoru, Ivan Aiman, Hraše pošta Lesce.	50
Lep, črn lovski pes StU^M*
Pes je dobre pasme, precej velik in 6 mesecev star. Pes bo gotovo dober lovec in tudi zanesljiv čuvaj. Cena po dogovoru. Pojesnila daje i. Arh, posestnik v Boh. Srednji vasi it. 12.	51
Rnrnifo" ukoreničene sadike rdečega groz-„UI'IIIIbb , dičja sv. Ivana (ribez-a) po 5 K odda Lunsček v Št. Rupertn ua Dolenjskem 52
13 hI. proda po 7 K /, Fran Beci, Razbor pri Zi-
53
Dobrega sadjevca
danem mostu.
Tpfab Iin7 skoro nov- z diro in leenarji je na-iBaOn UUu, prodaj pri Herman cešnovarju gostilničarju na Dolenjski cesti. Cena po dogovoru, v.	54
in žago ž enim rezilom za svojo vodno moč. Opis in cena na A. R. Jivoda Metlika.
55
Kupim stoječo turbino
Prodam gepelj
Janko Sumi, Lesce št. 6.	56
Rnob za dvanaist oseb, v dobrem stanju se radi Dl Bil selitve proda po ugodni ceni. Poizve se v upravništvu .Kmetovalca"	38
Vodovodne cevi Vd^Vv^ŠK
v najmanjših množinah, po prav nizkih cenah. J. Razi oršek, Šmartno pri Litiji.
Kupim breio kozo
Ljubljana, Privoz 17.
sanske p; leti staro.
39
iez dve Fran z l, 43
Tri koze
dobre mlekarice, proda Jakob Leeat, Smokuč št. 26, p. Žirovnica. 44
Dobro molzno kravo r^pfo^ffi
Predvor pošta Tupališče pri Kranju. Istotam se kupijo lepe kure.	45
Proda se iz proste
roke enonadstropna----- ...
Loki. Pojasnila daje .Jadran", Maribor
Hiia tik župnijske cerkve ■■■aa in tovarne v Skofji
' - "	57
Mladi izučeni vrtljarsfci pomočnik
se
traži
potpuno vlest u uzgajanju povrt;a i cveča. Mje-sečna plača 350 K, te hrana, stan, svitlo I ogriev. Osi« toga 20 % od svote, koja unidje od prodaje, povrtja. Ponudbe sa prepisima osviedodžbah poslati odmah na Vlasteiinstvo Jalkovec, kod Va-raždin.	58
I/IIrFr v dobrem stanju, predvojno blago 50 kom. ■ Ibiib ima taprodaj A. Joras, pos. Ribuica, Dol.
59
Kuoim kravo
ob Savi.
zajamčeno dobro mlekarico, ne prestaro. AIojzijjKolenc, Zagorje
61
Knnafaira 3e da v n.aiem na državni kmetijski nuitailllba šoli v Št. Jurju ob Južni železnici. Ista je na dobrem prostoru ob okraini cesti z velikim prometom. Vpraša se naj pri ravna'eij-stvu tam.	61
TnatiBiff okoli 2500 kg ima za oddati državna irUVGrfi kmetijska šola v Št. Jurju ob Južni železnici. Vpraša sj naj pri ravnateljstvu tam 62
lirvill VB ' gospodična iz ugledne rodbine, iz-lauKJU Zjb . vežbana v kuhanju, v gospodinjstva in kmetijstvu, ter poštena dfkla in 15 letni pastir za eleposestvo na Gorenjskem. Ponudbe s podatki sprejme uprava lista.	63
Imate bolečine? Vaše mišice in živci Vam
odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čud li I 6 dvojnatih ali 2 veliki šoecijaini steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
HIi trpite na počasni prebavi? N'bem"
apetitn? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice ! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 stekleri;a 2) K. Omot in poštnina posebei, a naiceneje. Eugen V. Feller, Stublca donja, Elsatrg br. 333. Hrvatska.	10/a
Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija ANTON N9NE
LJuMJaia. Židovska ulica 1. -
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta


Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro-
(5)
iz najsloviiej&ih tovarn.
Zastopstvo za parno kotla znanih tvornic ,Walti»',
Kmetijska družba za Slovenijo
priporoča udom za spomladno gnojenje
iz svoje zaloge v Ljubljani
kostno moko
surovo in razklejeno
kajnit suferfosfat apneni dušik 0 kalijeva sol 0
po izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah
izvršila. 10
ne zamudite prilike!
Nihče naj ne odlaša z naročanjem da spomladi, ko bodo gnojila zopet dokaj dražja.
Protokolirana tvrdka
Ivan Hajny,
Maribor
nasproti glavnemu kolodvoru
razpolaga vedno z bogato zalogo vsakovrstnih po'jedel-skih strojev orodja. Posebno priporoča: vitle, različne mlatilne stroje, žitne čistilne mline, žitne odbiralnike ali trijerje, slamoreznice, sadne in grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, gnoj-nične črpalke, univerzalne pluge, plečke za koruzo okopavat in osipavat, dvoredne koruzne sejalne stroje, žitne sejalne »troje, kosilne stroje, t avniške grablje, centrifuge .aji mlečne posnemalnike, tehtnice, pocinkane brzoparilnike v velikosti 50—61 /, po-cinjene kotie za vzi 'at, bencinove motorje-parne stroje, oskrbim slamorezne nože, kakor tudi drugo popravilo strojev ter posameznih delo' iti. Postrežba točna in solidna. Prip ročam, da si v§ak posestnik pred rabo oskrbi poljedelske stroje, da jih pravočno sprejme.	(11)
Zastopnik
Ivan Komatič,
Ljubljana, Gradišče 11.
^jf Tovarna strojev in livarna železa inkovin"^^
K. S R. JEŽEK,
Mapibor,
Aleksandrova cesta SI
ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se-jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih
strojev, mlatilnic, čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in aadnih mlinov, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag.
Benzinovi motorji in motorji na sesalni plin.
(16)
Popolne opreme opekarn, Samotnih tovarn in tovarn za
cement, mlinov in žag. Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije. Odlitki iz železa in kovin po lastnih in tujih kalupih (modelih).
Sprejema kmetijske stroje v popravilo.
Družba
,IMPEX'
Ljubljana,
Krekov trg št. 10
kupuje
vse vrste klavno živino in prašiče
po najvišji ceni. 19
| IFrimežaj krmi Mastin I j
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilnl prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinab ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	(3)
Mazilo zoper garje
(naftomazMo) uniči pri ljudtii gaijt, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poiti
d
Lekarna Trnk6casy
Ljubljana, Slovenija. Zraven rotoria.
0
Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 kron kg.
■ Gumijeve cevi za trtni Škropilnice itd. meter po 28 K.
Kajnit s 15 °/0 čistega kalija dohaja v celih vagonih, prosto naložen po 110 kron sto kg franko vagon Spilje, v nadrobni oddaji pa po 130 kron iz Ljubljane, vreče se računijo posebej.
Kalijevo sol z 41 % čistega kalija bo dobiti v P'ihodnjih mesecih v celih vagonih v vrečah po 50 kg po 280 kron sto kg franko Spilje, v nadrobni oddaji pa po 320 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutastih vrečah po K 345'— sto kg.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, tako-zvane »kranjske« oblike. Cene kos im so sledeče: 65 cm po 50 kron, 70 cm po 52 kron, 75 cm po 54 kron komad. Ce bi se zglasilo kaj naročnikov za k< se srpe in reznice tržiškega izdelka, potem ji ti družba lahko tudi te po izvrn h cenah iz tržiške tvorn ce F. Kajetana Ahačiča priskrbi. Te domače kose so zelo n;očno izdelane izdelane iz najlinejšega jekla in so osob'to po goratih krajih jako priljubljene.
Kostni superfosfat po K 380'— sto kg z vreča ni vred.
Kuhinjska nemška jedilna sol K 6'— za kg, le v večjih množinah na naslove pidružnic. Udje naj prijavijo svoje naročbe pri načelstvih svojih podružnic do konec t. m.
Lanene tropine z 38 do 42 odstotki beljakovin in maščobe stanejo 600 kron sto kg iz ljubljanske zaloge. Naročniki naj po možnosti dostavijo svoje vreče v zameno.
Lopate, komad po K35 •—.
Modra galica po K 23— kg. Cena velja gl. razglasa le za skupna naroČila.,
Rafija, majunga extrissima, priporoča družba vinogradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45-— kg. To blago je že tukaj, vendar pa je razpoložljiva množina le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje. Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj 50 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali nakup originalnega omota, ki tehta okoli 100 kilogramov in ki naj bi ga v s rojem okolišu udom na drobno razdelili.
Razklejena kostna moka 30—33% fosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 260-—
Seme krmilne pese, pristno severonemško blago, rdečo in rumeno mamutovko ali ekendorfovko po K 32-— kg, v celih vrečah po 50 kg po 30 K kg.
Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preizkušališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družna vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti.
Cene za semensko deteljo so naslednje:
domača detelja v celih vrečah po 100 kg K 50'— kg * » v nadrobni oddaji	K 56'— »
seme lucerne v celih vrečah po 100 kg K 56'— » « « v nadrobni oddaji	K 62'— «
bela detelja, znamke U »%0	60.— K za kg
travniška bilnica, vzor 1314 — m/76 50— » » > brezpredenični mačji rep, vzor 1213 36.— » « «
travniška latovka, vzor 87	40.— «	»	»
pasja trava, vzor 147	38.— «	»	«
pokončna stoklasa, vzor 1550— 96/80 22— «	«	»
angleška ljulika, « 1723 — »»/„ 28.— „	»	«
angleška ljulika, » 1726 — 5%0 22.— »	»	«
laš ka ljulika,	» 1334— 26.— »	»	»
prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28.— »	»	»
esparzeta, španska detelja, neluščena 24.— »	»	»
francoska pahovka	30*— »	»	»
Poštnino in vrečice je plačati posebej.
Surova kostna moka po K 200— za sto kg, z vrečami vred.
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije Sakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 95° kron Vinogradniki naj škropilnice brez odloga na roči o, ker je zaloga le majhna.
Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K zi posodo. V manjših množinah tega sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo.
Trtne škropilnice. Družba jj prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ;ki se ne računijo posebej. Količina je majhna, , vsled česar se bodo morale upoštevati le prve naročitve
Vile, s tremi voglji Komad po K. 30 — .
Vinonjetn po "K 50"—- za komad.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančna asuesti zakaj so vreče ali če jih dotifinik vrača.
Zdrobova moka, (Brechermehl) 20% fosforove kisline 5 % dušika K 260 za sto kg. z vrečami' vred.
Živinsko sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stane K 5'20 za kg pri odjemu pol vagona K - 5"— za kg. Prijave se sedaj sprejemajo.
Zvepialniki. Družba je prejela iz Italije ročm iveplalnike. Komad stane 250 kron.
Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje sci pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo ga'ici polovico žveplfenokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bi. sigurno popolnoma isti,. Kakor ob polni množini galice Zveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti.
Žveplo žvepelne ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žveplarije sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kron kilo.
Žveplo, Floristella, 10 K kg, ventilirano dvoj. raf. po u K kg, ventilirano, mešano z 3% galice 12 K kg.
Žveplenoapneno brozgo dobiti je po tvor-niški ceni pri Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi v Ptuju ali pa pri Zven kmetijskih podružnic v Ptuju. Udje Ptujskega okoliša naj ^ploh vse v »družb, vesteh« navedene potrebščine naročijo le potom imenovanih dveh korporacij.
Osem Kmetijskim podružnicam na Štajerskem in Koroškem ter vsem posestnikom in kmetom!!!
Današnl dan ko je zidanje in zidno gradivo, tako silno drago, sem od lastnika patenta za ilovnate gradbe prevzel licenco, s katero mi lastnik patenta gradbeni svetnik Paetz dovoljuje izvrševati ta zelo koristni patent po celem Spodnjem Štajerskem in Koroškem.
Zgradbe hiš, gospodarskih poslopij iz nabite ilovice pride 70 »/„ cenejšf, kakor zidovje iz opeke; ako stane zid iz opeke 10.000 kron, stane zid iz nabite ilovice samo 3000 kron. Nabijanje zidovja iz ilovice se vrši na popolnoma nov način, ter Je s cementnim betonom, s žičnato mrežo nabijanje ilovice zvezano, tako da stavbe iz armirane žične ilovice ni razločiti od prave zidane stavbe. Tudi je zidovje enako močno kakor iz opeke.
Pri takem zidovju se ne rabi ne zidarjev, ne voznikov, ter se to delo izdeluje z navadnimi delavci, jaz dam k vsaki stavbi enega izučenega zidarja, kateri bo to delo vodil in drugi so pa lahko navadni delavci. Ker se rabi pri tem delu tudi malo cementa ln žice za mrežo, preskrbim žico in cement tudi jaz. Za vsako tako stavbo se rabi načrt, katerega izdelam jaz, ter istega po dokončani stavbi lastniku patenta predložim. Licenca za patent stane za vsak m» 25'— kron.
To delo ne sme razun mene po Štajerskem in Koroškem nikdo drugi izvrševati, ter je po-naredba strogo pod kaznijo prepovedana.
Kmetje, posestniki, kateri želite kaj zidati, pa Vam je zidanje predrago, odločite se za zidovje iz armiranega cementno - glinastega zidovja, ter s tem prihranite 70% na izdatkih pri zidanju.
Vsa nadaljna pojasnila dobite od mene, pri pismenih vprašanjih prosim za odgovorno znamko po 1*— krono.
stavbeno podjetje,	(20)
Bpaslovče pri Celju.	: :
tmmmmmm^mmmmmmam^mmmKmmmmmmmmm
Nekaj j	ES& Vas!
Racionelno negovanje lepote. Hočete 11 obraz >u roite racionelno negovati, pege, mozolce odpraviti, grobo hrapavo kožo mladostno in prožno napravi, uporabljajte Fellerjevo pravo Elza-obrazno in kožo-obvaru-jočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15-— K. Elsa toaletne umivalne pastilje 1 »katljica 10-50 K. Pomada za ustnice 2"— in 4-— K.	Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osive ost preprečuje Fellerjeva prava Tannokinapomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15-— K. Močno katranovo milo za glavo 14' - K. Orgska pomada za brke po 6 — in 8 K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala stekleniea 6'— K, velika 30 — K. Shampoon za umivanje las 4 — K.
Ideal vseh mil je Fellerjevo Elsa lilijno mlečno milo 19'— K. Tekoče lilijno mleko 1>— in 15" K. Najfinejši Glycerin fr— in 30' K. Vaselin po 3"—, T - in 12- - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5-— K. Barvilo rdeče za obraz 10 pismov 20 K.	
	Najmočnejše francosko žganje Najčlšča pred vojna roba, manjša steklenica 15'— K, velika 35"— K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7-— in 35"— K
Puder gospe, katera se v to razume je pravi dr. Kluger-Jevi Hega-puder, bel, rosa, velike eleeantne škatlie 24-— K.	Proti potenju telesa deluje zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatljka 10-50 K.
Kurje očesa bradavice, trdo kožo, odpravljajo brzo in temeljito Fellerjev turistovski obliž .Elsa" v škatljah po 5'— K in 7-50 K in Fellerjeva turistovska tinktura steklenica 10 — K.	Kaj je „Elsa Fluid", to zna vsak 1 6 dvojna tih ali 2 specijalne steklenice 42'— K.
	Za usta in zobe! Hega zobni prašek s kisikom, 1 jkatljica 20-— K. Dr. Heider-jev zobni prašek 1 škatlja 6'— K. Elsa voda za usta 30-— K, zobne krtačice od 20 — K naprei.
Fini parfemi francoski, originalne steklenice 40' - K; na tehtnico od 20'— K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška za perilo) 8-— K	
	Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo in temeljito deluje Elsa mrčesni prah, velika škatlja 15-— K. Tinktura zoper stenice 30'— K. Naphtalin od 2 — K naprei.
Kar se vsaki dan potrebuje? Angleški obliž 2'— K. Lysoform 30 — K. Popolil Irrigator najboljši 150 — K. Plavi Lysol 30 K. Kafra 3 — K. Kafrne krogljice5--K. Arnika 6 —K in 30'— K. Po smrekovem gozdu dišeči parfem za sobe 35'- K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30"— K. Kina železno vino 30'— K. Esenc za rum 7-- in 35-— K. Kineški čaj na tehtnico od 3'— K naprej.	
	Miši ln podgane 1 Mišji strup 8"- K. Strup zoper podgane 8-— K in 10-— K.
	
Pri vprašanjih naj se prilože poštne znamke za odgovor.	se računa posebno, toda najceneje. Cim več se na enkrat naroei, tem manj draže stroški to robo.
Naročila se adresirajo nas ' (101 a) EUGEN V. FELLER, lekarna, Stubica Donja, ELSA TRG br. 333. — Hrvatska.	
Plrelli&Comp.D. D.
: : MILANO : : Najbolja (15)
gumija za cijeple-nje uinove lože
„EXCELS10R"
Glavno zastupstvo za Jugoslaviju
BERTHOLD NEUMANN
veletrgovina
kolonijalne robe
Zagreb
Illca 73/1. kat.
Telefon: 277. Brzojavl: Engros.
Honjshe odeje
v veliki izberi od najcenejših do najfinejših priporoča
A. 2 E. Skaberne
veletrgovina z manufikt. blagom
Ljubljana, Mestil trg št. 10.
Za praznike in bližnjo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo različnega anglefkega ln češkega su-kna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostan-f ke po zelo znižanih cenah.
A. & E. Skaberne
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg 10.