jtGV. 261.	U Ljubljani, o Četrtek, dne 12. novembra 1908.	UtO XXXVI.
^^^^	mm mm mm	mm
ii ■ ■ * ■ ■ ^ AH	^^ ^^ liEs;
■ I I li ^mb MH	BB ■
{ sa telo leto	■■	H BB —	■ n|	RV	^H	»nostopna garmondvrita
, U pol	„ „	^^^ — ^ m DH H|B ■■	H ^BHH	B9	^H	i 26 Pri večkratnem ob-
KJI mJkmJR m B ■
Potamezne	10 h, ^^	W	M M	^^^ ,n
Političen lisi zii slouensRi narod »SgfS*
w Današnja številka obsega 6 strani, "•l
13 evropske Mongolije.
Grof Andrassy je osramotil evropsko državništvo, kajti, kar je on storil, pač ne najde zlepa primere v zgodovini ustavnih vladavin. Koalicijsko ministrstvo se je nasproti kroni zavezalo, da bo uvedlo vo-iivno reformo, ki bo slonela vsaj na takem temelju, kakor načrt Kris,toffyjev; An-drassy je reformo nad dve leti zavlačeval, jo neštetokrat nosil vladarju v odo-brenje, in vzlic temu, da je vedel, zakaj je kralj ne more predsankcionirati, načrta ni bistveno popravil, temveč le izkuša! potom kompliciranih določb krono preslepiti o tendencah te reforme. Proti Andrassy-jevem načrtu so se seveda izjavili vsi zastopniki nemažarskih narodnosti, katerim so se pa pridružili tudi disidentje iz tabora neodvisne stranke. Znano pa je, da je ne-glede na te disidente v neodvisni stranki najmanj 70 mož, ki jim Andrassyjev načrt ne ugaja, prav posebno pa je nevše-čen mali, a izvrstno organizirani ljudski stranki, kateri pripadajo krščanskosocial-ni elementi.
Zakaj ta odpor med Mažari samimi? Nekateri so še toliko pošteni, da se ne marajo angažirati pri delu. ki v svoji brez-stidnosti, brutalnosti in verolomnosti nima v evropski zgodovini primere. Pomislimo! Andrassy predlaga zbornici javno, deloma indirektno in pluralno volivno pravico, dasi se je nasproti kroni zavezal vsaj za tajno in direktno in ima še toliko predrznosti, da na eni strani odkrito priznava, da ima tendenco potlačiti nemažarske in neposedujoče elemente, na drugi pa zatrja, da je ravnal tudi v zmislu krone!
Perzijski šah Mohamed Ali zdaj tako dela s svojim ljudstvom — v Evropi še noben parlament ni doživel tolike azijat-ske perfidnosti.
Andrassy si je zadnje dni veliko prizadeval, da bi dobil cesarjevo predsank-cijo; pravzaprav ga je krona sama priganjala, naj ne zavlačuje tako nujne zadeve. Zato si je od cesarja izposloval pred-sankcijo, toda Ie pod tema pogojema:
1. Načrt se mora v mnogih točkah bistveno izpremeniti.
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
»To je vse lepo jasno, in smem reči, tudi prav resnično,« je odvrnil dr. Live-sey. »Mi prevzamemo vso odgovornost; 1 endar tako nevedni pa vseeno nismo, kakor vi mislite o nas. Dalje pravite, da vam ne dopada moštvo. Ali niso dobr: mornarji ?«
»Metli ne ugajajo,« je odvrnil kapitan Smolett. »In jaz mislim, da bi se moralo meni poveriti izbero mojih mornarjev.«
»Morebiti bi se moralo,« je odgovoril /.dravnik. »Moj prijatelj bi vas moral morebiti vzeti seboj; vendar se to, ako se sme govoriti o tem, ni zgodilo namenoma. In Mr. Arro\v vam ne ugaja?«
»Ne, gospod. Mislim, da je dober mornar; vendar je 011 preveč domač z mornarji, da bi mogel biti dober častnik. Podčastnik mora nekoliko na sebe gledati — in ne bi smel piti z možmi pred jamboro.«
»Vi hočete reči, da pije,« je zavpil sodnik.
2. Pospešiti se mora njega parlamentarna rešitev.
Stvar je ta: Cesar je dobil ne samo od Andrassyja samega, marveč tudi od vodivnih politikov drugih strank zagotovilo, da se bo načrt v tozadevnem odseku tako izpremenil, da se bo približal tistemu idealu volivne reforme., ki ga je krona imela pri sklepanju pakta z We-ckerlovo koalicijsko vlado pred očmi. Seveda, če kralja ne bodo zopet opeharili.
II.	t. m. ob 10. dopoldne jc grof An-drass.v zbornici v Budimpešti predložil svoj načrt. Predno se bavimo z njegovim ekspozejem in motivacijo, ki je prevažen dokument za presojo mažarske oligarhije, si oglejmo Andrassvjevo reformo:
Volivni upravičenec je vsak, kdor je dovršil 24. leto, je ogrski državljan in biva vsaj eno leto v volivnem okraju.
I. Volivna pravica je deloma direktna, deloma i n d i r e k t n a.
Indirektno volijo vsi analfabeti. Deset analfabetov voli volivnega moža.
Direktno volijo vsi oni, ki znajo pisati in brati, ali mažarsko ali nemažarsko.
Teh volivcev je 1,534.443. Kar se tiče analfabetov, jih je upravičenih voliti 1,270.924 in imajo 127.092 glasov ('/.o).
u. Volivna pravica je p 1 u r a I n a in sicer dobe po d v a glasu vsi oni:
1.	ki so dovršili z uspehom štiri razrede srednjih ali tem enakovrednih šol,
2.	ki plačujejo najmanj 20 K davka,
3.	ki imajo v službi skozi najmanj 5 let vsaj enega moškega posla, ki je nad 16 let star iu dobiva stalno plačo,
4.	kdor kot stalni uslužbenec biva najmanj 5 let pri enem in kstern delodajavcu.
5.	kdor je dovršil vsaj 32. leto, je do-služil vojake in ima vsaj tri zakonske ali pozakonjene otroke.
Teh volivcev je 866.267 in imajo 1,732.534 glasov.
Po t r i glasove imajo vsi oni:
1.	ki so dovršili srednjo šolo,
2.	ki plačujejo najmanj 100 K direktnega davka.
Teh volivcev je 217.791 in imajo 653.373 glasov.
Vseh glasov je torej 4,047.671.
III.	Volivna pravica je vseskozi j a v 11 a.
Tak je načrt, kakor ga je Andrassy 1 predložil. V odseku pa ga mislijo, kakor
»Ne, gospod,« je odgovoril kapitan, »samo, da je predomač z njimi.«
»Dobro sedaj, in kaj je s celo to stvarjo, kapitan?« je vprašal zdravnik. »Povejte nam, česa želite.«
»Dobro, gospodje, ali ste odločeni podati se na to potovanje?«
»Na vsak način,« je odgovoril sodnik.
»Prav,« je rekel kapitan. »Ker ste me zelo potrpežljivo poslušali, ko sem povedal stvari, katerih ne morem dokazati, poslušajte šc nekoliko besedi. Oni so dali smodnik in orožje v sprednje prostore. Izvrstne prostore imate pod kabino; zakaj iih ne bi znesli tja? — prva točka. Dalje: privedli ste seboj štiri svojih lastnih ljudi od doma. in pravijo mi, da se jih nastani spredaj. Zakaj se jim ne da prostorov tukaj poleg kabine? — druga točka.«
»Še kaj drugega?« jc vprašal Mr. Trelawney.
»Še eno,« je dejal kapitan. »Preveč se jc že klepetalo do sedaj.«
»Veliko preveč!« je pritrdil zdravnik.
»Povem vam, kar sem slišal sam,« je nadaljeval kapitan Smolett; »namreč, da imate zemljevid nekega otoka; da se nahajajo na zemljevidu križi, ki kažejo, kje se nahaja zaklad zakopati; da leži ta otok « in pri tem je natančno povedal niegovo zemljepisno dolžino in šiiino.
»Nikdar nisem,« je zavpil sodnik, živi duši povedal tega!«
se poroča od strani ljudske stranke, v toliko izpremeniti:
1.	Pluralna pravica s tremi glasovi naj sploh odpade;
2.	v mestnih okrajih naj bo volitev tajna, v kmečkih pa javna;
3.	tisti analfabeti. ki plačujejo najmanj 15 K direktnega davka, naj tudi volijo direktno;
4.	poojstrijo naj se določbe proti volivni zlorabi.
Vsak človek uvidi, da bi tudi po teh izpremembah, ki bi le neznatno vplivale na tisti rezultat, ki ga hoče ogrska vlada s svojo reformo doseči, ogrska volivna reforma ostala, kar je: spaka in pravzaprav negacija splošnosti in enakosti volivnega prava pa tudi načela pravičnosti nasproti iiemažarskemu življu in takozva-nim nižjim slojem. Kajti tudi v odseku, kjer bodo v večini mažarske stranke, bodo gledali, da bodo nemažarske narodnosti imele le toliko zastopstva, kolikor jim ga privošči Andrassyjev načrt.
Od 4,047.671 glasov bo namreč na Mažare odpadlo 618%, na Nemce 15-2%, na Slovake 10-3%, na Rumune 74%, na Rusinc 0-5%, na Hrvate 11%, na Srbe 2'4%, na ostale 1-3%. Posebno grdo so naredili z Rumuni, ki celo po popolnoma potvorjenem mažarskem štetju znašajo 16% vsega prebivalstva, mandatov pa dobe le 74%, torej niti polovico, ki jim gre. Slovakov šteje ogrski statistiški urad 11% (!) vsega prebivalstva, mandatov dobe le 10-3%. Najmanj so oškodovani Nemci. Kar se Mažarov samih tiče, jih ogrsko uradno štetje našteje 52% (!) vsega prebivalstva, mandatov pa bi imeli 618%. Pomisliti treba, da je pravih Mažarov v resnici le okoli 40%, v najugodnejšem slučaju 45%.
Kar se delavstva tiče, imajo v prvem razredu (po en glas) 835.000 glasov, torej 54'/2%, v drugem 294.000, torej 34%, v tretjem razredu pa seveda nič. Splošno odpade od vseh glasov na delavstvo 361/e odstot. Od nekako 500 poslancev jih bo na opozicijo odpadlo nekako 150, med katerimi bo precej socialnih demokratov.
Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti tega, da Andrassv še ni predložil razdelbe 1 volivnih okrajev. Ta pa bo, kakor se že ve, taka. da bo razmerje glasov za Ne-
>Mornarji vedo o tem, gospod,« je odvrnil kapitan.
»Livesey, to ste morali biti vi ali pa Mavvkins,« je vpil sodnik.
»Ni mnogo na tem, kdo je t)i!-<- je odvrnil zdravnik. In jaz sc.m opazil, da se niti 011 niti kapitan nista dosti ozirala na poizvedovanja Mr. Trelawneya. In tudi jaz se nisem, kajti bil je preveiika žlobudra; vendar mislim, da je imel v tem slučaju prav in da nikdo ni izdal lege otoka.
»Dobro, gospodje,« je nadaljeval kapitan; »ni mi znano, kdo ima ta zemljevid; vendar zahtevam, da se ga skriva celo pred menoi in Mr. Arro\vom. Drugače sem vas primoran prositi, da me odpustite iz službe.«
»Vidim,« je rekel zdravnik, >da vi želite, da mi prikrivamo to stvar in naredimo trdnjavico na zadnjem deli: ladije. v kateri nastanimo može mojega prijatelja 111 jih preskrbimo z vsem orožjem iti smodnikom na ladiji. Z drugimi besedami, vi sc bojite upora.«
»Gospod,« jc rekel kapitan Smolett, »ne da bi imel namen, žaliti vas, moram reči, da vam odrekam vsako pravico polagati besede v moja usta. Noben kapitan, gospod, ne sme odriniti na morje, ako bi imel dovolj vzroka trditi kaj tac.ega. Kar se tiče Mr. Arroua, mislim, da je skozi in skozi poštenjak; ravno tako je /. nekate-
mažare še veliko neugodnejše kot je zdaj proračunano.
Zanimivo je, kako je grof Andrassy ta svoj načrt utemeljeval. Seja 11. novembra je za Ogrsko pač zgodovinska. Nudila je globok vpogled v intelektualno in moralno propalost tiste kaste, ki zdaj gospoduje nad ogrskim ljudstvom in ki si hoče s pomočjo takozvane volivne reforme to nadoblast ohraniti. Utemeljevanje Andrassyjcvo je v svoji brezstidnosti pač višek vsega, kar zamorejo spočeti mongolski možgani, ki slučajno morajo delovati v evropskem obnebju in evropskih kulturnih razmerah.
Ko se je grof Andrassy vzdignil, da poda svoj ekspozč, mu je Slovak Ivanka zaklical: »Lastna beseda!« I o jc vladne ljudi silno razburilo. Nekateri so se pač muzali, predsednik pa je Ivanki dal ojster ukor.
Andrassy jame nekako tako-le izvajati:
Predloga je tako važna, da treba razložiti njena načela. (Rumun Maniu: »To so res čedna načela.«) Kakovost poslanca močno vpliva na kakovost vlade. (To se na Ogrskem ravnozdaj zelo lepo vidi. Op. ured.) Vsaka dežela ima tako vlado, ka-koršno zasluži parlament, na katerega se opira. Kakovosti postavodajavnega zastopstva in vlade pa seveda vplivajo mogočno na bodočnost dežele. Zato se mora na Ogrskem vsak državnik dati le od državnega interesa voditi, drugače ne zasluži imena poštenega Mažara. (Velik nemir. Na neko opombo iz galerije Andrassy razburjeno replicira: »Kdor trdi, da sem jaz prelomil častno besedo, ta iaže!« Veli-kansk nemir.) Andrassy nadaljuje, da ga je pri izdelbi volivne reforme vodilo le načelo javnega interesa dežele. Od volivne pravice je razvoj in eksistenčna zmožnost narodova tako odvisna, da spričo pravice narodove, da ima dobro vlado in dober parlament vse druge individualne pravice izginjajo. (Peto: »Tako se da utemeljevati tudi despotizem!« Velik nemir.) Zbornica ne sme pozabiti, da nimamo pravice to zavreči, kar smo od pradedov podedovali v dolgih bojih. (Goldis: »To je načelo fevdalizma«.) Andrassy nadaljuje:
Zame je to načelo merodajno, da je namen volivne pravice, ustvariti tak parlament, kakršnega rabi ogrski narod.
rimi možmi; vsi pa utegnejo biti, za kar jih. jaz imam. Vendar jaz sem odgovoren za varnost ladije in življenje vsacega moža na njenem krovu. Opazil sem, da kc gode na ladiji stvari, ki po mojih mislih niso popolnoma prave. In jaz vas radi tega prosim, da ukrenete gotove varnostne odredbe, ali mi pa dovolite, da odložim svoje mesto. To je vse.«
»Kapitan Smolett,« je začel zdravnik in se nasmejal, »ali ste kedaj ču!i basen o gori in miši? Oprostili mi bodete, smem reči, vendar vi me spominjate r.a to basen. Ko ste stopili semkaj notri, stavim svojo lasuljo, da ste imeli v mislih več kakor to.«
»Zdravnik,« je dejal kapitan, »vi ste premeteni. Ko serti stopil semkaj notri, sem bil prepričan, da me bodete odpustili. Nisem mislil, da bi Mr. Trelawney poslušal tud' eno samo besedo.«
»In bi jc tudi nc,« je zakričal mirovni sodnik. »Ako bi Liveseya ne bilo tukaj, bi vas bil poslal k zlodeju. Ker pa je 011 tukaj, sem vas poslušal. Storiti hočem, kakor želite, vendar imam zdaj toliko slabše mnenje o vas.«
»Kakor vam drago, gospod,« je rekel kapitan. »Prepričali se pa bodete. da storim svojo dolžnost.«
S temi besedami se je poslovil.
(Dalje.)
Brezdvomno je potreba, da so v tem parlamentu zastopani vsi interesi in nazori, naj bodo še tako ekstremni in fanatični, tako da bo vsak družabni sloj, vsi razredi, vse narodnosti in konfesije ta parlament smatrali za svojo last. (Rumun Pop: »Vaš zakon izključuje posamezne sloje!«) Vo-divne uloge pa prenapeteži ne smejo igrati, ker svoje posebne interese postavljajo nad veliki javni nacionalni interes. Narod, ki bi takim težnjam pripoznal pravico do odločivne uloge, ki bi mu ne bilo mar lastne enotnosti, tak narod je izgubil pravico do obstoja. (Vihar ogorčenja pri nacionalitetah. Minister dolgo ne more do besede.) Narodnostim ne očitamo ne-patriotičnosti, marveč le zahtevamo, da imajo v parlamentu tisti gosp o d s t v o, kojih politiški ideal je služiti skupnosti. Zastopniki narodnosti so večkrat izjavili, da so sicer dobri patriotje, da pa v prvi vrsti hočejo lastni narodnosti služiti. (Ivanka: »Vi s pričujočo predlogo delate ravnoisto!« Velik nemir.) Mi služimo interesom enotnega politiškcga ogrskega naroda in ne posameznim interesom kakega njegovega dela. (Prava tatarska logika.)
Očita se nam, da smo nasproti kroni obljubili splošno in enako tajno volivno pravico. To pa ni res, ker nas nobena moč na zemlji ne bi mogla prisiliti do stvari, ki jo smatramo za propast deželi. Prestolni govor govori le o splošni volivni pravici. (Velik nemir. Poslanci ugovarjajo: »In v paktu s krono?« »Obljubili ste reformo vsai na taki podlagi, kakor je bila Kri-stoffyjeva!« Mezoffy kliče: »Prebrali bomo pakt s krono!« »Za pluralnost se niste pogodili!«) Andrassv replicira: Res je, da se za pluralnost nismo pogodili, toda to pa se tudi ni reklo, da pluralnosti sploh ne smemo uvesti. Jaz nikoli nisem o enakosti volivne pravice govoril. (Burni ugovori.)
Enaka volivna pravica bi bila deželo izročila v roke slojem, ki so politiško popolnoma neizšolani. (Ivanka: »Če bi bilo po vašem, bi samo grofje smeli voliti!«) Sicer pa smo določili pluralno voliv. pravico na čisto demokratiški podlagi (Gro-movit smeh) in pluraliteta nima namena posamezne sloje oškodovati ali celo izključiti. Namen pluralitete je. da ohrani gospodstvo inteligenca. Javno glasovanje odgovarja ogrskim tradicijam. Sicer pa bi se to daio nekoliko iz-premeniti.
Ta predlog omogočuje, da ostane gospodstvo nad parlamentom v rokah onih slojev, ki so s svojimi čustvi in historiškim značajem spojeni z mažarsko narodnostjo. Končno apelira minister na usodo domovine in prosi, da se njegovo predlogo izroči .31-članskemu odseku.
Nič manj zanimiva kot Andrassyjev govor je pisana motivacija, ki je zakonu dodejana. Ako bi se uvedla splošna in enaka volivna pravica — se tu izvaja — bi inteligenca od 12'5% padla na 4'2%, samostojni kmečki element od 802% na 447%, nesamostojni delavski pa od 61% poskočil na 46-87^. To da ne gre, ker se delavstvu ne sme izročiti moči glede na bodočnost naroda. Z ozirom na to, da se mora uvesti občna volivna pravica, ni moč uvesti premoženjskega cenzusa, zato je vlada posegla po inteligenci. Če bi se analfabetom tudi dala direktna volivna pravica, bi bila posledica, da bi bilo več analfabetov upravičenih voliti, kot je danes vseh volivcev. Če bi se pa vsem, ki znajo pisati in brati, volivna pravica dovolila neglede na stopnjo njihove inteligence, bi prevladali polagoma tisti sloji, ki politiško niso izvežbani. Zato je poleg delne indirektne potrebna tudi pluralna pravica. Če bi se to ne izvedlo, bi bil celo obstoj države v nevarnosti. Salus rei-publicae suprema lex esto. če bi se ta način volivnega sistema ne izkazal, bi bilo mogoče pozneje ga izpremeniti; začeti pa takoj z radikalno enakostjo, bi pomcnjalo katastrofo.
Splošno se sodi, da bo Andrassyjev načrt storil slab konec. Socialni demokratje bodo napeli vse sile, da izzovejo, če treba revolucijo, da se ne izpelje. Tako vsaj pravijo in obetajo. Sicer pa mnogim mažarskim strankarjem samim Andrassy-jev načrt ne gre v glavo. Načrt se bo v odseku valjal gotovo še do prihodnje pomladi, če ne dalj, in med tem se zna na Ogrskem še marsikaj nepričakovanega zgoditi. Chi vivra, vedra. Andrassyjeva lumparija se bo najbrž hitro maščevala.
Izpred sodišču
Alojzij Tavčar, c. kr. realčni profesor, je ovajen po A. Lellecku, orožniškem rit-mojstru, da je naznanil mestnemu magistratu, da je 20. septembra neki veliki orožniški častnik v pelerini na Pogačar-jevem trgu zaklical ženskam: »Noch ein-mal Zivio rufen, und wir werden schies-sen!«, nakar je ukazal orožnikom, naj jih
z bajoneti naskočijo. Lelleck navaja v ovadbi, da ni rabil dotičnih besedi in zahteva, naj se gospod profesor kaznuje.
Dne 5. t. m. je profesor Tavčar v preiskavi izjavil, da je 20. septembra opazoval dogodke na Pogačarjevem trgu iz stanovanja v mestni hiši št. 6. Po streljanju je bil pri oknu in opazil, da je prišla na trg orožniška patrulja, in ž njo en častnik v pelerini, ter se bližala mestni hiši. Trg je bil takrat že prazen, razven kakih treh žensk. Ko so zagledale patruljo, so kričale: Zivio! Nato je rekel dotični častnik, obrnjen proti ženskam, ki so se oddaljevale proti semenišču: »Noch einmal Zivio rufen und wir schiessen!« ali »Wir werden schiessen!«. Ženske so nato nadaljevale svojo pot in prispele do vogala semenišča proti drevoredu in tam so za-vpile še enkrat »Zivio!« Častnik se je zopet obrnil proti njim in stopil nekaj korakov naprej, patrulja se ni obrnila; nato se je obrnil ter šel mimo vogala pri »Soln-cu« proti Frančiškanskemu mostu. Častnika ni poznal in ga še ne pozna. Morda en teden potem je bil klican na policijski oddelek k koncipistu Jančigaju in vprašan, kaj da je videl in čul omenjeni večer na Pogačarjevem trgu. Podal je na zapisnik, kakor navedeno. Sklicuje se na ravnatelja Šubica, ki stanuje pod njim in je ravno to opazil.
Sodi svetnik Potrato, obtoženca zagovarja dr. Triller, obtožbo zastopa dr. Zupane.
Obtoženec izjavi, da obstane pri tem, kakor je v zapisniku, in pristavi, da ni nikdar rekel, da je ukazal dotični orožniški častnik iti z bajoneti nad ženske.
Sodnik prečita zapisnik, ki ga je sestavil s profesorjem Tavčarjem magi-stratni koncipist Jančigaj. Zapisnik navaja, da je gospod profesor čul strele in videl, da sta se dva zgrudila. Eden je obležal, drugi je pa vstal in šel naprej. Od jubilejnega mostu sem je prišlo nekaj orožnikov s častnikom v pelerini. Gospod profesor izjavi, da oficirja ne bi spoznal. Čul je vse, ker je bilo na trgu mirno.
Dr. Triller: Današnja obtožba je nov pojav v ljubljanski praksi. Ne ve, bi li bolj občudoval žendarmerijskega oficirja ali pa državnega pravdnika, ki zastopa tako obtožbo, kar je končno za častnika ceneje. Celi slovenski javnosti in tudi gosp. profesorju, ki je kruto žaljen, se mora dati zadoščenje. Predlaga oprostilno razsodbo. Tudi ni dognana aktivna legitimacija obtožbe.
Javni tožitelj izjavlja, da nima proti-predloga.
Sodnik proglasi sklep, da zavrača predlog obtožbe, ker ni dognano nič subjektivnega. Dr. Zupane je predlagal uporabo zakona. — Svetnik Potrato proglasi oprostilno razsodbo.
Narednik 17. pešpolka, ki ne zna slovensko. Danes je bil zaslišan pri okrajnem sodišču »feldvebel« 17. pešpolka, Reif, ki ne zna slovensko in je bil zato zaslišan nemško. Popolnoma nepotrebno je staVljal nanj nemška vprašanja dr. Gosak. Pravilno bi bilo, da bi stavil slovensko vprašanje sodniku, ki je stavi potem obtožencu nemško. Da se tako postopa, zahtevata čast in pravica slovenščine.
Dnevne novice.
+ Slovenska trgovska šola. Opozarjamo, da se vrši vpisovanje na slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v petek in soboto, dne 13. in 14. t. m. dopoldne in na zadružno šolo tudi še v ponedeljek 16. t. m. v bivših prostorih »Ljudske posojilnice« na Kongresnem trgu št. 2. Na trgovsko pripravljavnico se sprejmejo učenci, ki bodo še letos dopolnili 13. leto in so dovršili vsaj ljudsko šolo, na zadružno šolo pa mladeniči, ki so stari najmanj 16 let ter so tudi dovršili ljudsko šolo. K vpisu naj prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 5 K za oba oddelka, učenci pripravljavnega razreda pa morajo plačati še 10 K prispevka k ličilom in pozneje 50 K šolnine, od katere pa lahko oprosti deželni odbor.	&
t Telovadni odsek v Trnovem na Notranjskem se je ustanovil preteklo nedeljo. K odseku je pristopilo 37 mladeničev. Predsednikom je bil izvoljen ondotni gospod kaplan g. Gogola. Zvezo telovadnih odsekov je zastopal na ustanovnem zboru br. Podlesnik, ki je predaval o pomenu mladeniške organizacije. Zelo navdušeno je govoril tudi g. kaplan Lovšin o značajnih mladeničih. Odsek si naroči takoj bradljo in drog, nekaj orodja pa si izdela doma.
+ Ustanovni občni zbor »Hrvatske krščanske delavske zveze« se vrši 22. t. m. v Zagrebu v prostorih »Hrv. kat. ka-sitia« od 10. ure dopoldne naprej. Spored: Otvoritev shoda. Konstituiranje biro-a in določitev poslovnika za shod. Poročilo začasnega odbora. Čitanje zveznih pravil. Referati, in sicer: Iv. Kampuš: Hrv. kr-
ščansko delavstvo in strokovno gibanje; Jos. Krčelič: agitacija; Iv. Bedek: tisk; dr. Milan Andrlič: novi obrtni zakon in hrv. kršč. delavci; * * *: žensko vprašanje in »Hrv. kršč. delavska zveza«. Predlogi: Volitev osrednjega upravnega odbora. Volitev osrednjega nadzornega odbora. — Gostje se naj naznanijo potom uredi ništva »Glasa Naroda«, Zagreb, [lički trg 17 A.
' Shod zaupnikov radovljiškega, kranjskogorskega in tržlškega sodnega okraja je proglasil za kandidata v deželni zbor č. g. župnika Ivana Pibra iz Bohinjske Bistrice.
+ Župnijski konkurz so napravili v Ljubljani dne 28. in 29. oktobra gg. A. Tomelj, kaplan na Bledu in Val. Zabret, župni upravitelj v St. Vidu nad Ljubljano; dne 11. in 12. novembra gg. Fr. Orožnik, vikar v Zagorju, Mart. bkerjanec, župni upravitelj na Premu, Ant. Tabor, vikar na Erzelju in Fr. Zoreč, župni upravitelj v Novi Oselici.
+ Časnikarski kretlni od »Tagespo-šte« in »Tagblatta« te dni veiiko operirajo z veleizdajstvom, ki se baje zadnji čas v Ljubljani in na Kranjskem sploh močno pojavlja. Kdor pozna naše razmere in naše ljudstvo, ve, kako puhle so te trditve. Mi smo samo to opazili, da je poslanec Do-bernig v tem delegacijskem zasedanju napovedal, da si bodo avstrijski Nemci poiskali drugo mater, ker jim je Avstrija le mačeha, dočim se noben slovanski poslanec, niti Klofač ne, ni tako izrazil. Bebasta graška lista naj zato Nemcem vcepljata dinastiško in državno čustvovanje, ker je pri njih odnekdaj silno slabo razvito. Mi se zaradi pomanjkanja državne misli pri Nemcih ne bomo nikoli vznemirjali, ker bo končno Avstrija tudi brez nemške lojalitete lahko zelo dobro izhajala če bo znala izrabiti svoj položaj na jugu. Če ne, pa ji tudi dinastičnost Nemcev ne bo mogla veliko koristiti.
+ Italijanska univerza. Načelnik italijanskih državnih poslancev dr. Conci je bil v torek pri baronu Bienerthu zaradi italijanske univerze. Baron Bienerth pa mu je odgovoril, da se sedaj ne inore ba-viti s tem vprašanjem, ko ima dovolj skrbi s sestavo novega ministrstva. Dr. Conci je to sporočil italijanskim dijakom in jim svetoval, naj počakajo, da se snide državni zbor ali vsaj do sestave novega kabineta.
+ Državni zbor, ki bi se bil moral zbrati že 3. t. m., se vsled ministrske krize skoraj gotovo še ne snide dne 17., ampak šele 24. t. m.
+ Nova železnica Trebnja-Št. Janž
se otvori brez slovesnosti v nedeljo, 15. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Prvo vožnjo bo že treba plačati. Znabiti bo res obogatela ta proga s temi vinarji. Prebivalstvo se je domenilo, da bode prvi vlak preziralo, kakor je gradbeno vodstvo med delom preziralo ljudstvo. Nihče se ne bo peljal.
+ Slovenskim ljubljanskim odvetnikom moramo danes povedati nekaj, kar naj si dobro zapomnijo. Pri sodnih razpravah glede na obtožence ljubljanskih demonstracij smo opazili, da žal, slovenski odvetniki preveč nemškutarijo. Ne trdimo, da vsi, izjeme so povsod. Mučno se nam pa zdi, da pozdravljajo slovenski odvetniki in govore z nemškimi sodniki, ki znajo popolnoma dobro slovensko, v blaženi nemščini. Ne dovolj to. Čestokrat se dogaja, da dopuste slovenski 'odvetniki, ko so obtoženci Slovenci, ki še nemško ne znajo, da so prečitani samonemški spisi: orožniške ovadbe, taisto tudi ne zahtevajo slovenski odvetniki, da se preiskovalni zapiski prestavijo v slovenščino. Najod-ločnejše pa grajamo, da se vrše časih razgovori med odvetniki in sodniki nemško celo pri razpravah. Večkrat smo opazili, ko so nagovarjali slovenski odvetniki n. pr. dvornega svetnika Pajka nemško, a opazili tudi, da jim je Pajk mesto nemško slovensko odgovarjal in jih tako na dvor-nosvetniški način zafrknil. Opazili smo celo, da je slovenski odvetnik med razpravo stavil predsedniku samonemško vprašanje. Kdaj store to nemški, slovenščine popolnoma zmožni odvetniki? Nikdar! Slovenski pa tolikrat. Potem se pa še javka po časopisju, kako da se zapostavlja pri sodiščih slovenščina. Nič čudnega, saj dajo celo slovenski odvetniki potuho »der inneren Amtssprache« in to celo pri ljubljanskih sodiščih. Nauka o nepotrebnosti nemškega kramljanja niso potrebne zgolj ljubljanske frajle in dame, marveč, zalibog, celo »zavedni« slovenski odvetniki.
— Teptanje slovenskih pravic pri sodiščih. Sprejemni zaznamek (presenta-tum) je pri vseh sodiščih na Kranjskem še vedno saino-nemški. To je očitno protipo-stavno, ker je namenjen ne samo sodiščem. ampak tudi strankam, ki ne znajo nemškega jezika. Predsednik deželnega sodišča v Ljubljani je že večkrat rekel, da se bodo napravili ali dvojezični spre-
jemni zaznamki, ki se bodo pritiskali na slovenske vloge, ali pa samoslovenski za slovenske in samonemški za nemške vloge. Pred mescem dni je pa dobilo deželno sodišče sarno novo štampiljo s samonemški m sprejemnim zaznamkom. Kedo je temu kriv, ali predsednik Levič-nik ali uradnik, ki je štampiljo naročal, ali celo kdo od graškega nadsodišča?! Značilno pa je to za današnje čase! Naša želja je, da bi že čim preje prišla vsa za Kranjsko namenjena odlikovanja v Ljubljano, da ne bomo zaradi raznih križcev in redov trpeli take narodne škode!
—	Velika železniška nesreča na Vrdu. Danes zjutraj se je pripetila velika železniška nesreča na Vrdu. Le srečen slučaj je, da nimamo obžalovati nobenega človeškega življenja. Okolu četrte ure zjutraj je pripeljal na postajo Vrd tovorni vlak št. 860, ki je moral zavoziti na umi-kalni končni tir, da se umakne osebnemu vlaku. Lokomotiva je pa imela neko-fiko preveč para in je zavozila s tira na cesto. Lokomotiva se je prekucnila na cesto, na glavo, kakor pravijo očividci, tako da leži na cesti tisti del lokomotive, kjer je dimnik, na lokomotivo se je pa postavil takozvani »kamervagen«, voz, v katerem se vozi vlakovodja. Železniško osobje je pravočasno opazilo grozečo nesrečo in je poskakalo z vlaka, tako da se ni nihče poškodoval.
—	Celovec 2. decembra ne bo razsvetljen. V celovškem občinskem svetu je bil sprejet predlog, da Celovca 2. decembra ne razsvetle z ozirom na slabo vreme in na cesarjevo željo, naj se njegov jubilej ne praznuje s takimi stvarmi. Po mestu se bodo pobirali doneski za otroško varstvo, in sicer za vsako okno v notranjem mestu najmanj 20 vinarjev, v predmestjih 10 vinarjev.
—	Škrlatica v Dobrepoljah se še vedno širi. Včeraj so zopet umrli štirje otroci. Enemu posestniku, Hrena iz Podpeči, je umrlo troje otrok v enem tednu.
—	Vojaški novinec nI hotel priseči. Neki vojaški novinec v Budjejevicah te dni ni hotel priseči na zastavo. Nič ni pomagalo, da so mu častniki prigovarjali. Vojaški novinec je izjavil, tda bo nosil puško, če mora to že biti, streljal na ljudi pa ne bo nikdar.
—	Imenovanje v vojaški službi. Sre-diški rojak g. dr. Mato Vargazon je imenovan za stotnika avditorja pri c. kr. vojaškem sodišču v Kotoru.
—	H konkurzu litijske predilnice se nam poroča, da je sicer »Ljubljanska kreditna banka« angaževana, da je pa varno pokrita s hipoteko na prvem mestu.
—	Generalni štrajk na Reki končan. Dne 10. t. m. popoldne je počivalo delo v vseh reških tvornicah. Delavstvo je po ulicah demonstriralo za splošno volivin pravico. Redarstvo je izdalo obširne varnostne naredbe. Tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Vkljub temu so se pripetili manjši spopadi, pri katerih je policija z golimi sabljami udrihala po glavah ter ranila več delavcev. En redar je ranjen na glavi. Več demonstrantov so zaprli. Okna neke trgovine so pobita. Sušaški most je zasedlo orožništvo. Vkljub prepovedi se je zbralo zvečer na trgu Zichy več stotin ljudstva. Govorili so štirje govorniki hrvatski, nemški in italijanski. Sprejeta je bila resolucija, ki protestira proti samovolji sušaške oblasti in proti Artdrassy-jevi volivni reformi. Nato se je množica mirno razšla. Pozneje je bila seja na združenem sedežu social. organizacij. Sklenili so, da se stavko konča. — Etbin Kristan in Demetrovič, ki jih je bila policija na Sušaku obsodila v globe, potem pa izročila okrajnemu sodišču, sta bila že 10. t. m. zaslišana in izpuščena, ker se je pokazalo, da sta bila po krivem denuncira-na. Nobeden se ni bil »nespodobno« obnašal nasproti uradnim osebam.
—	Konferenca sodalitatis ss. Cordis Jesu za semiško dekanijo bode v sredo, t. j. 18. t. m., v Črnomlju. Začetek ob polu 11. uri dopoldne.
—	Prodajanje novega vina na drobno je prepovedalo tržaško namestništvo do 1. januarja 1909., to pa z ozirom na nevarnost kolere in griže.
—	Vojak se obesil vsled grdega ravnanja. Stražmojster Aleksander Szell v Velikem Varadinu je ukazal vojaku Mi-hajlu Forgaču po vaji, da mora plesati. Moral je plesati toliko časa, da se je nazadnje ves obnemogel zgrudil. Tedaj ga je stražmojster počasti še z par zaušnicami. Forgač se ie nato obesil. Proti Szellu so uvedli preiskavo.
—	Promovirana bo jutri na graški univerzi za doktorico filozofije gdčna. Ana Schiffrer, hčerka pokojnega tovarnarja Viljema Schiffrerja v Dolu.
—	Brezsrčni oče. Delavec Franc Hafner z Jesenic je nenadoma odšel od doma ter se ni več vrnil. Družino je zapustil v skrajni bedi.
deljc. V sredo opoldne je bilo 23 cm snega, pa še naletava. To je nekaj nenavadnega, da je prišel sveti Martin na belem konju.
—	V Mirnski okolici se dobi dosti vina in pa po ceni. Liter od 24—32 v. Sedanji sneg bo očistil vino. Kapljica je izborna.
k V Škocjanu v Podjuni se priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. listopada t. 1., ob treh popoldne v prostorih Majarjeve gostilne shod katoliškega političnega iu gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Poročevalec je deželni in državni poslanec g. Grafenauer, kateremu sledi še drug gospodarski govor. Vabi se na obilo udeležbo!
—	Naslovi na poštnih in drugih po-šiljatvah. Slovenci smo že od nekdaj v narodnih stvareh vse preveč malomarni in ponižni. Le prepogosto zapostavljamo po nepotrebnem svoj mili materinski jezik in dajemo povsem neupravičeno prednost tujemu jeziku. To se kaže posebno tudi pri naslovih na poštnih in drugih pošiljatvah. Ako ima 'kdo poslati pismo v slovenski Ormož na slovenskem Spodnjem Štajerskem. bode že po nepotrebnem dostavljal v bklepu nemško skovanko Friedau in po vrhu še 'nepotrebni »Untersteiermark«, kakor bi se nahajal naš slovenski Ormož sredi tevtofourškega gozda. In kaj naj rečemo šele k onim nesrečnim naslovom, katere pišejo na pisma naši slovenski fantje po raznih vojašnicah ali jih pošiljajo domov svojcem. Zavednega Slovenca oblije rdečica od sramote pri mislih na to nečuveno narodno mlačnost in pasjo ponižnost. Te pasje ponižnosti, te narodne mlačnosti pa mora biti vendar enkrat konec! V najlepši zgled naj nam služijo pri tem amerikanski naši bratje. Ameriški Slovenci so te dni potom uredništva dnevnika »Glas Naroda« poslali v Ljubljano iskreno pismo o žrtvah 20. septembra. Pismo je imelo sledeči samoslovenski naslov: »Priporočeno! Gospod dr. Alojz Kokalj, odvetnik, Ljubljana, Avstrija — Kranjsko.« In pismo je došlo iz New Yor-ka točno v roke naslovljencu, čeprav ni bilo v naslovu niti ene angleške, francoske ali nemške besede. To vzgledno postopanje naših amerikanskih bratov hočemo in moramo odslej dosledno posnemati, ker nam tako velita naš narodni ponos in naša narodna čast.
—	Kranjska dežela na jubilejni sadni razstavi na Dunaju. V sredo, 11. t. m. se je otvorila na Dunaju sadna razstava, katere se je na vabilo c. kr. avstrijskega po-mologičnega društva udeležila tudi kranjska dežela. Potrebni sortment je po naročilu deželnega odbora sestavila kmetijska šola na Grmu. Razstava se je otvorila ob 11. dopoldne po protektorju nadvojvodi Rajnerju, ki je pri oddelku kranjske dežele nagovoril ravnatelja g. Rohrmana in izrekel priznanje za lepo sadje, ki ga je poslala kranjska dežela. Kranjsko sadje je najlepše, kar ga je razstavilo pomologi-čno društvo.
—	Nova hrvatska opereta »Baron Trenk«, ki jo je uglasbil hrvatski glasbenik Srečko Albini, je na zagrebškem gledališču dosegla velik uspeh. Po predstavi so dijaki izpregli konje iz Albinijeve kočije ter umetnika sami peljali k »Avstrijskemu cesarju«, kjer je isti nastanjen. Albini se je zahvalil za ovacije; potem se je vršil slavnosten komers, katerega so se udeležili založnik Herzmansky in libre-tist Bodansky z družinama in mnogi drugi domači in tuji odličnfaki. Albini je dobil mnogo brzojavnih čestitk, med drugim tudi od nadvojvode Leopolda Salvatorja. — K reprizi operete se je pripeljal gleda^ liščni ravnatelj L. Beothy iz Budimpešte.
—	Tat je vlomil v noči od 5. na 6. t. m. v podružno cerkev Smrečje nad Podr lipo pri stranskih vratih, a odnesel ni ničesar, ker za njegov namen tudi ni bilo ttič primernega: cerkvena oprava se sproti odnaša in denar v darilih tudi. — Isto noč je poskušal vlomiti nekdo, morda ravno isti, v cerkev Podlipo pri vratih zakristije, pa ni bil kos »stavljeni si nalogi«; kaže se, da je z nekakim dletom dolgo se trudil premakniti primož, misleč morda, da je, kot največkrat, pritrjen v rožancih, pa je tu vdelan ob njih strani v hrastov les in ta zopet v zidu; vidi se iz mnogih pritiskov ob strani vrat, da se je dobro potrudil, a ko je začutil, da je potem za vrati še močan železen zapah, je svoje »delo« opustil; preden je vas ostavil, ni pozabil pogledati še v nabiralnik pri novem velikem križu na cesti proti Vrhniki. Orožniki lopova zasledujejo.
—	Zadrske demonstracije pred sodiščem. Nedavno smo poročali o izgredih zadrske iredente, ki je streljala na vojake in jih ^obmetavala s kamenjem. Dne 8. t. m. je bil eden izgrednikov, Spiridion Baroni, ki je vrgel kamen proti vojakom, obsojen v — teden dni zapora.
—	Ponarejena naročba 40 vagonov koruze. Zitarska veletrgovina Spitzer v
Gorenji Avstriji je dobila nedavno naročilo, naj pošlje nemudoma s posebnim par-nikom na naslov okrajnih glavarstev v Šibeniku in Spljetu 40 vagonov koruze. Ko je koruza prispela, sta okrajna glavarja brzojavno vprašala namestništvo v Zadru, kaj naj storita s koruzo. Namestništvo je odgovorilo, da mu ni nič znanega o naročbi in ukazalo, naj se stavi blago tvrdki na razpolago. Tvrdka je pokazala uradno naročilo, na katerem je bil poleg pravega pečata podpis namestnika Nar-dellija — ponarejen. Preiskave, kdo si je dovolil to šalo, vredno 300.000 kron, niso imele nobenega uspeha. Tvrdka hoče tožiti. Listi priporočajo vladi, naj koruzo sprejme in razdeli med revno dalmatinsko prebivalstvo.
—	»Sistem« na Hrvatskem si nabira vedno novih lovorik. Sedaj je bil odpuščen iz službe železničar Zivfč, ker se je kot urednik hrvatskega železničarskega strokovnega lista potegnil za pravice hrvatskih železničarjev, preje že pa je vlada razpustila hrvatsko železničarsko zvezo. Madžarsko železničarsko društvo v Zagrebu pa vlada stfbvencijonira.
—	Kartel za cement. Avstrijski kartel za cement je pokupil vso proizvodnjo ce-mentaren na Tirolskem in Vorarlberškem, da bi iste ne delale konkurence zvezi juž-nonemških cementaren, pri katerih je avstrijski kartel interesiran.
—	Imena mest na Hrvaškem. Hrvatsko domobransko poveljništvo je izdalo naredbo, da se bo v bodoče moralo hrvatskim krajevnim nazivom pristavljati tudi Madžarske, n. pr.: Zagreb-Zagrab, Osjek-Eszek, Karlovac-Karolyvaros itd. To je očita prekršitev zakona o nazivanju hrvatskih krajev.
—	Pojačenje orožništva v Zagrebu. V Zagreb je z dežele prispelo 80 orožnikov v pojačenje tamošnje orožniške postaje.
—	Neprevidene smrti je umrl v Idriji dne 9. novembra 56-letni Martin Kavčič. Okoli 8. ure zvečer se je vračal domov, padql pa je v jarek poleg poti do doma »za gradom«. Ker je snežilo, ga je sneg pokril in šele naslednji dan so ga izkopali umirajočega. Pomagati si najbrž ni mogel, ker je padel na zdravo roko, drugo pa je imel suho. Na svoj rojstni in godovni dan je bil pokopan. N. v m. p.!
—	Tovorni vlak skočil s tira. Dne 11. t. m. ob 5. uri zjutraj je pri Dragi bUjzu Reke skočilo s tira deset vagonov tovornega vlaka ter padlo čez oporni zid. Dva železničarja sta bila težko poškodovana ter so ju prepeljali v bolnišnico na Reki.
Vabilo
k
- občnemu zboru -
Zveze telovadnih odsekov S. K. S. Z.
ki se vrši
v nedeljo, dne 15. novembra 1.1. v Ljubljani, hotel „Union".
Spored:
I.
Ob osmi uri sv. maš« pri frančiškanih.
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo načelnika.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo o statistiki.
6.	Poročilo o „Mladosti".
7.	Volitve predsedstva: predsednika, I. in II. podpredsednika, tajnika, njegovega namestnika, blagajnika, njega namestnika.
8.	Volitev načelnika.
9.	Volitev zvezinega nadzorništva. Volitev nadzornikov za organizatorično delo in za tehnično delo.
10.	Določitev kraja in časa zvezne telovadbe za leto 1909.
11.	Slučajnosti.
Občni zbor traja od 9. ure zjutraj do 1/2I. ure popoldne.
U.
Ob 1. uri skupno kosilo v kleti hotela „Union".
lil.
Ob 3. uri popoldne vzorni nastop ljubljanskega odseka v veliki dvorani hotela „Union\
K občnemu zboru imajo pristop samo telovadci in povabljeni gostje. Istotako k vzornemu nastopu.
Predsedstvo Z. T. O.
Štajerske noulce.
š Štajerski kompromisi. Z dežele se nam piše: Ko smo čitali zadnji »Narodni List« in prebrali poročilo o glavnem zboru »Narodne stranke« v Celju, vprašali smo se resno, ali je tak nastop v trenotku, ko beračijo za kompromis, sploh mogoč? Nismo verjeli očem, in še enkrat prečitali
poročila. Z vso zlobo in hudobnostjo nas | zasmehujejo in obrekujejo. Ne štedijo ne z lažjo ne z nesramnostjo. Psujejo kmete, duhovnike, poslance, sploh celo našo stranko. Odrekajo nam čast, poštenje. Le eno priznavajo molče, namreč našo moč, ker kljub temu prosijo za kompromis. Toda ali bodo držali kompromis? Med tem so namreč že sklenili kompromis s Plojem in nekaterimi konservativnimi hinavci. Iz tega kompromisa nam je znano le to, da se je Ploju obljubilo 3 mandate ter se mu jih hoče zasigurati v kompromisu liberalcev s kmečko stranko, kajti— heu me miserurn! — Narodna stranka sama mu jih ne more! Toda katere so druge točke Ploj - Kukovčevega kompromisa, to ni prišlo v javnost. Kaj, če konzervativni hinavci, ki se oklepajo dvorno-svetniškega fraka, v vsakem okraju postavijo kandidate? Liberalci bodo imeli z nami kompromis, vojskovali se in volili pa s Plojevci. Mi pa ostanemo blantirani Evropejci. Zdi se nam potrebno, da se še enkrat zberejo zaupniki kmečke stranke, kajti od njenega zadnjega zaupnega sestanka se je vsled kompromisa liberalcev s prikritimi liberalci-Plojevci in vsled brezobraznosti liberalnih listov in liberalnih zaupnikov položaj bistveno spremenil. Voditelji, kličemo vas!
š Namestil razsvetljave — za nemška obrambena društva. V »Grazer Tag-blattu« neki Nemec priobčuje poziv, naj Nemci dne 2. decembra zvečer svojih oken ne razsvetle, ker je izrečna želja cesarjeva, naj se njegov jubilej praznuje z dobrodelnimi dejanji in naj namestu razsvetljave darujejo den 2. decembra za nemška obrambena društva.
š Konec bojkota pivu na Štajerskem. Pogajanja med vodstvom štajerske socialne demokracije in pivovarnarji je imelo ta uspeli, da socialni demokratje ne bodo več bojkotirali piva. V veljavi ostanejo zvišane cene pivu, kakor so jih pivovarnarji določili; poslednji pa ne bodo vplivali na gostilničarje, po kakšni ceni naj pivo na drobno prodajajo. Pivovarnarji so obljubili, da zopet sprejmejo v delo nekaj odpuščenih delavcev. Ali je to vsa nagrada? Morda je prišlo tudi kaj okroglega socialnodemokratiškim voditeljem pod palec ... Na Koroškem se menda doseže še te dni podoben sporazum.
Uublianske noulce.
lj Opozarjamo na današnji diskusijski večer v »Slovenski krščansko-socialni zvezi«.
Ij Predavanje. Jutri, 13. t. m., ob 3. popoludne, predavanje v ženski zvezi. Predava dr. Jožef Jerše. Začetek ob 3. popoludne.
Ij Pevska skušnja »Ljubljane« je danes ob pc.1 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Gospodje pevci se prosijo, da pridejo točno in polnoštevilno! Novi pevci dobrodošli!
lj Laško-nemški ulični napisi v Ljubljani. »Gazzetta di Venezia« se strašansko jezi nad kranjskim deželnim odborom, ki da je potrdil sklep občinskega sveta, da sme odstraniti italijansko-nemške ulfčne table, katere je bil svoj čas sam odobril. To neuirinost je beneškemu listu natvezel nek dopisnik iz Tridenta.
Ij Ljubljanski občinski svet ima v petek ob 6. uri zvečer redno sejo.
lj Na oklicih so: Valentin Kalan, sprevodnik, z gospodično Ivano Sečnik; Karel Kremžar, strojevodja v Gorici, z gospodično Alojzijo Kame iz Spodnje Šiške; Franc Oman, ključ, mojster, z gospodično Ano Walzer; Jožef Roch, narednik godbe 47. pešpolka, z Melanijo Wacek; Vladimir Koser, poštni oficijant, z gospodično Marijo Franke, oficijantinjo; Ivan Svetlič, poštni uslužbenec, z gospodično Ivano Tomaž.
lj Naj ne bo nobenega Slovenca! Z
današnjim dnem se prične z nabiranjem članarine za »Slovensko filharmonijo«. Sedanje razmere zahtevajo, naj ne bo nobenega Slovenca, ki je že kot član vpisan, da bi to malo ne žrtvoval v prospeh »Slovenske filharmonije«, na katero sme biti ponosna s slovensko Ljubljano vred cela slovenska dežela. Naj pa tudi ne bo nobenega Slovenca, ki v doglednem času ne bi bil član »Slovenske filharmonije«. Pri ti priliki apeliramo zlasti na naše narodno ženstvo, katerega čaka na tem polju mnogo mnogo še nerazorane ledine! Mnogo p. 11. članov se je v zadnjem času prostovoljno prijavilo, da vplačujejo namesto običajne ene krone kar po dve, da, nekateri celo po tri krone mesečno. Naj bi našli mnogo hvalevrednih posnemalcev! Želeti bi bilo — in to po največ v interesu članov samih — da pri tem nabiranju kolikor mogoče vsakteri vplača tudi še za tnesec december, torej do konca leta. Gotovo pa s tem upravi društva izdatno I ustreže. Torej naj ne bo nobenega Sloven-
ca, katerega ime bi blestelo v črni knjigi narodne brezbrige!
lj Umrla je mizarjeva žena Franja Vehar, stara 31 let.
lj Orkester »Glasbene Matice« v Ljubljani priredi, kakor smo že poročali, v soboto, dne 14. novembra t. I. izbran koncert v veliki dvorani »Narodnega doma«. Program je naslednji; 1. Rossini: Overtura k operi Viljem Teli. 2. Srnetana-Kovarovič: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 3. Grieg: a) »Pomlad«, b) »Ples Anitre«; svirajo godala; 4. Čajkov-skij: Valček iz baleta »Trnjolčica«. 5. Mascagni: Fantazija iz opere »Cavalleria rusticana«. 6. Dčlibes: Intermezzo iz baleta »Naila«. 7. Bizet: a) »Romanca«, b) »Danse Boheme«. 8. Frirnml: »Indijanski ples«. Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer. V veliki dvorani in v vseh stranskih prostorih bodo stale ob koncertu pogrnjene mize. Za koncertom prične ob pol 11. uri ples. Vstopnina za osebo 60 vin. Člani narodne čitalnice, udje rodbin, ki so članice čitalnice ter gg. visokošolci in enoletni prostovoljci so vstopnine prosti.
Ij Razprodaja pri puškarju Kaiserju. ki je moral napovedati konkurz, ker mu je kreditno društvo Kranjske hranilnice odpovedalo 20.000 K, bo 16. in 17. t. m. Sedaj bi bila ugodna prilika, da se naseli v Ljubljani domač, slovenski puškar!
lj Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil leta 1854. na Viru rojeni in v Podhruško v kamniškem okraju pristojni Franc Pirš.
Ij Dve dozdevni dvtinožni lisici v osebah dveh osemnajstletnih fantov iz ljubljanske okolice sta bile danes zjutraj prijeti na trgu. Fanta sta prinesla na trg v vrečah vsak po štiri kokoši, od katerih je bila ena že zadušena. Fanta sta se vidla tako sumlijvo, da se je moralo sklepati, da jih nista dobila po pošteni poti. Na policiji sta izpovedala, da sta brata in da sta prinesla perutnino od doma iz Golega, in ker se je pozneje dognalo, da izpo-vedba ne odgovarja resnici, so ju pridržali v zaporu.
lj Nesrečen sunek. Ko je šel sinoči trgovski sluga Jernej Cajhen po Krojaških ulicah, pride za njim črevljar Martin G. in ga sune v prsa. Pri tem je Cajhen tako nesrečno padel v znak, da je zadobil na glavi močno telesno poškodbo in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Umrli so: Stanko Sedej, sprevodnikov sin, 10 let. Poljanski nasip 52; Da-niel Kastelic, brivčev sin, 5 mesecev; Marija Remžgar, natakarica, 20 let; Roza Stare, posestnikova hči, 14 mesecev.
lj Slovenskega optika imamo že v Ljubljani. G. Fran Zajec je uredil slovenski optični zavod na Starem trgu št. 23. Kakor se nam zagotavlja, vse stvari sam izdeluje. Slovenci k Slovencu!
lj Semenj. Dne 11. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 58 volov, 38 krav in telet, skupaj 96 glav. Kupčija je bila slaba, ker vsled neugodnega vremena ni prišlo nič zunanjih kupcev.
Razne stuarl.
Rubežen nagrobnega spomenika dovoljena. Okrajno sodišče v Marijinih Varili je dovolilo nekemu upniku, da je za-rubil spomenik, ki ga je bila neka vdova postavila na grob svojemu soprogu na katoliškem pokopališču imenovanega mesta. Zastopnik vdove je rekuriral na okrožno sodišče v Hebu ter izvajal, da se nagrobni spomenik ne sme zarubiti že z ozirom na pieteto, potem pa tudi ne iz pravnih razlogov. Spomenik je del groba in kot tak je izvzet iz prometa. Okrožno sodišče je ugodilo rekurzu ter rubežen razveljavilo. Zahtevajoči upnik pa je vložil revizijo na najvišje sodišče, in to je vpo-stavilo odločbo prvega sodnika. Dovolfie-110 je torej rubiti tudi nagrobne spomenike.
Telefonska In brzojavna poročila.
BIENERTHOVE TEŽAVE.
Dunaj, 12. nov. Ministrstvo še ni sestavljeno. Položaj je za Bienertha še vedno nepovoljen. Pri današnjih obravnavah je poizkušal Bienerth položiti temelj za izboljšanje češko - nemškega vprašanja posebno v jezikovnem oziru. Bienerth je konferira! z dr. SyIvestrom, ki mu je izročil sklepe nemškonacionalnega kluba, nato je konferiral s parlamentarno komisijo češkega »Narodnega kluba«. Češki voditelji bodo danes popoldne poročali o položaju svojim klubom.
ANEKSIJA BOSNE IN HERCEGOVINE.
Dunaj, 12. nov. Vlada je predložila državnemu zboru predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine.
REAKCIJA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 12. novembra. Košut je v sporazumu z ministrom za notranje zadeve in hrvaškim banom razpustil veliko železničarsko organizacijo ter odredil, da se ima njeno premoženje od oblasti kon-fiscirati ter da ga ima prevzeti budimpe-štansko mesto.
NA REKI.
Reka, 12. novembra. Generalni štrajk je končan, ker je vse šlo zopet na delo. Na sušaškem mostu je prišlo do boja med delavci ter orožništvom. Več delavcev je ranjenih, nekaj policajev pa zadetih s kamni. Policija ne pusti delavcev iz Su-šaka na Reko.
SRBSKO-TURŠKA ZVEZA SE NI SKLENILA.
Carigrad, 12. novembra. Srbski odposlanec Novakovič dementuje vest »Malega Zurnala«, da se je sklenila zveza med Srbijo in Turčijo.
POMIRLJIVI BRZOJAVKI RUSKEGA* CARJA.
Belgrad, 12. nov. Ruski car je odgovoril na brzojavki kralja Petra in prestolonaslednika Jurija, da mu je bil poset prestolonaslednika Jurija v Peterburgu jako ljub, da vedno simpatizira s Srbijo in da je prepričan, da bo z mirno politiko mogoče vzdržati mir. V istem pomirjevalnem smislu je brzojavil prestolonasledniku. kateremu je brzojavil, da upa, da bo Srbija ostala mirna. Črnogorski knez je srbskemu prestolonasledniku brzojavil in mu čestital na njegovih uspehih v Peterburgu.
SRBIJA SE PRIPRAVLJA ZA SPOMLAD.
Belgrad, 12. novembra. Rezervistom 2. in 3. kategorije se je prepovedalo zapustiti bivališča, da bodo za vsak slučaj pripravljeni. Belgradska garnizija izvršuje vaje za slučaj, da bi avstrijske čete napadle Belgrad. Po Savi in Donavi so baje postavljene mine. Vse te priprave pa se vrše Ie, da se ljudstvu ustreže. Pač pa se resno oborožujejo čete, ki bodo spomladi udrle v Bosno.
TRGOVSKE TEŽAVE.
Belgrad, 12. novembra. »Večerne Novosti« poročajo, da je že več trgovcev v Belgradu in na deželi faliralo.
_ IZVOLSKI GOVORI V PETEK?
Peterburg, 12. novembra. Iz dobro informiranih krogov prihaja vest, da bo Izvolskij v petek govoril že dolgo napovedani govor o balkanskih zadevah.
NAJNOVEJŠE IZ SRBIJE.
Belgrad, 12. novembra. Cuje se, da bo kraljevič Jurij odpotoval te dni v Carigrad. »Zvono« poroča, da se bo nacionalna banka preselila v Niš.
NESREČA NA VVESTFALSKEM.
Hamm (Vestfalsko), 12. nov. V tukajšnjem rudniku se je dogodila eksplozija. 150 delavcev je izgubljenih.
Meteorologično poročilo.
Višina n. mor|em 30G'2 m, sred. zrafni tlak 736'0 mm
Čis opazovanja
11 9. zve«.
12
7. zjutr. 2 pop
Slan|c barometri v mm
7397
40" 1 39 9
Temperatura
po Celzija
Vetrovi
Nebo
—0-3 brezvetr.
sneg
-05 32
sl. vzhod sl. sever
oblačno jasno
E " E
5DE
4-4
Srednja včerajšnja temp. 0 6°, norm. 4'6°.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 12. novembra Pšenica za april .	. 12 64
Pšenica za oktober I. 1909. ... 976
Rž za april 1. 1909...... 10-51
Oves za april .	. .	5 45
Koruza za maj 1. 1909..... 8 50
Efektiv neizpr.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom v Ljubljani
se proda
pod ugodnimi pogoji vsled bolezni. Poizve 2954 se pri upravništvu »Slovenca". 1-2
(Jgšu sapo
postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in in to olajšanje bo vsak dan večje.
To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let.
SC0TT=ova emulzija
pomnoži čudovito splošno moč Tek in spanje se povrneta in zboljša prebava.	2250 3
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vinar.
Pristna le s to znamko — ribičem —kot poroštv. znakom za skot-tov način.
Dobi se v vseh lekarnah.
O C
a
.L-
T
P
JC O
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za Stadije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno In kovinsko zlato, srebro ln alnminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ;:
= Najnovejši =
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, - prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištene mizarje ===== in hišne posestnike itd. =====
::	priporoča	::
fldolf Hauptmann
Prva kranjska tovarna olfnatth barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kle|a.
. Prodaja najboljšega mizarskega ■
lima
= po najniži ceni,--
karbolineja
•-- samo boljše vrste, =====
= gipsa =
alabastra In stukaturnega za podo-2961	barje ln zidarje.	i
.= Ustanovljeno 1832. :-
:: Zahtevajte cenike! ::
Dobro vpeljana
modna trgovina
r; na Gorenjskem se radi

rodbinskih razmer odda. Go-tovine 10.000. Resne ponudbe
M
m pod šifro „
trgovina
it
na
m upravništvo »Slovenca". 2981 3-1
Vsa parketna dela
prevzema in izvršuje ter daje zato potrebni materijal
= JOSIP PUH =
v Ljubljani, Gradaške ul. 20
Cene nizke!
Delo solidno!
2897 3-3
Proda ae i
dvonadstropna hiša
iz proste roke v prijetnem mestu na Oorenjskem tik župne cerkve. Zraven so 3 orali gozda, 2 orala travnika in nekaj vrta poleg liiše. V hiši je bila že 2930 trgovina. Vse je v dobrem stanu. 3—2 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca'
2984 1-1
Viljem Pfeifer naznanja žalostnim srcem v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njegov iskreno spoštovani stric, oziroma brat in stari stric, prečast ti gospod
Jožef Hočevar,
kanonik novomeškega kapitelja, biserni ma&nik itd.
danes zjutraj ob 2. uri v Novem mestu, po dolgoletnem mučnem trpljenju, v 87. letu svoje starosti, udan v božjo voljo in prejemši sveto-tajstva za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika bode v petek dne 13. novembra 1908 ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragi rajnki bodi priporočen verni molitvi in blagemu spominu. V Krškem, dne 11. novembra 1908.
2987
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljena mati in stara mati, gospa
Julija Niefergall
danes po zelo dolgi, mučni bolezni ter previdena s svetimi zakramenti v starosti 48 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v petek, 13. t. m., ob 1/24. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana, dne 12 novembra 1908.
Rudolf, Anton,
sinova.
Julija, Ana, Mlnka,
hčere.
Mlekarska zveza Ljubljana
2830 Dunajska cesta št. 32	6
: priporoča povodom bližnjih praznikov : Kuhano mnslo iz čajnega surovega masla, surovo moslo, Sir domačega izdelka. —
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa le v celih hlebih po 10 do 30 kg težkih. Cena najnižjal	Kakovost najboljša I
5 Kožuhouino podloženi krotki soko-i, mestni in potni kožuhi
po vsaki ceni, kakor tudi koofekcijo za gospode, dame. dečke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Priloga 261« itov. »Slovenca" dnč 12. novembra 1908
Ministrska kriza.
Vsa časnikarska poročila o pogajanjih barona Bienerthu z raznimi strankami so navadna zmes govoric in kombinacij. Pojasnili pa sta se dve dejstvi. Prvo dejstvo je, da so bile že več mesecev nalomljene tri noge sedežu barona Becka. Češki, nentško-narodni in kršč. socialni krogi so čakali le na ugodno priliko, da izpoJmak-nejo stol, ki so ga podpirali le še Poljaki. Prilika je bila dana, ko je aneksija Bosne in Hercegovine napravila toliko šuma na Balkanu in zmešala godala v mednarodnem koncertu. Situacija za našo državo je v hipu postala resna. V tem kritičnem trenotku baron Beck ni opazil, da se zopet na Češkem zbirajo črni oblaki, iz katerih se je usula toča obstrukcije in ploha pouličnih izgredov. Najvišji krogi so z ne-voljo opazovali te dogodke. Kršč. socialci so hitro zasledili izpremembo političnega vremena in dne 5. t. m. baronu Beoku poslali »ultimatum«. Vlada naj čimpreje poravna češko-nemški spor ter ustvari razmere, ki omogočijo vsaj za prvo silo novo koalicijsko vlado, v kateri morejo sodelovati češki in nemški zaupniki.
To je jedro ministrske krize, ki tudi baronu Bienerthu dela največje težave. S tem v zvezi pa je drugo dejstvo, da nemški liberalci kršč. socialcem podtikajo neodkrite, sebične namene. Nam pa se zdi to sumničenje neopravičeno. Dr. Lueger je kot voditelj najmočnejše nemške in parlamentarne stranke naglašal pri vsak, priliki, da želi trdno koalicijsko ministrstvo. Pripravljen je bil in je za vsako stvarno in osebno žrtev. Le nerad se je odločil, da dr. Weiskirchner stopi v novi kabinet, ako to zahtevajo politične razmere. In če kršč. socialec prevzame pravosodno ministrstvo, zgodi se edinole zato, ker tako žele Čehi in nemški svobodomisleci. Ta »officium boni viri«, ki ga izvršuje dr. Lueger, pa židovski listi slikajo kot črno zaroto proti svobodnjaštvu. In zmešane so vse glave v nemško-liberalnem taboru, da vidijo samo prazne strahove. Obešajo se na dr. Marcheta kot pomočnika v sili. In vendar je znano, da je ravno ta mož kalil največ vode in jc nemogoč na dosedanjem svojem mestu.
Ravnotako pretirana je zahteva, naj baron Bienerth čez noč reši češko-nem-ško vprašanje in si ubija glavo za vse nemške politike. Zbcro naj se češki in nemški zaupniki ter sporazume o najaktualnejših prijpornih vprašanjih. Baron Bienerth bode gotovo odobril vse sklepe, ki jih stori češko-nemška konferenca. To je gotovo najkrajša pot iz krize. Žal, da nosijo zvonec vedno še praški kazinotje, ki s svojo branjevsko politiko že desetletja delajo vedne zgage. Vsa velika državna vprašanja presojajo le s svojega stališča. S pestmi bijejo ob mizo ter rohne: »Koalicijo po Oessmannovem receptu odklanjamo, koalicijo proti nam razbijemo, ljubše nam je uradniško ministrstvo.« To je pesem političnih samoumorilcev. Voleiui non fit injuria. Le norec skoči v jamo. Ako se danes ne posreči Bienerthu, da poravna nasprotja med Čehi in Nemci, res ni izključeno, da nas spletkarji osrečijo zopet z uradniškim ministrstvom.Le samoglavci iščejo Herostratove slave. To pa smemo že danes pribiti, da bi bil baron Hein v uradniškem ministrstvu za Jugoslovane naravnost »casus belli«. Ta slučaj pa bi baronu Bienerthu gotovo ne bil prijeten v trenotku, ko je na površju jugoslovansko vprašanje.
Usiljivi baron Hein se je po dunajskih časnikarjih sam lansiral v časopise, ostal pa bo tudi samo na potrpežljivem papirju, kajti ministrstvu, v katerem bi sedel Hein, bi Jugoslovani napove lali najskrajnejši boj!
Občina Rakek za slovenske pravice.
+ Občinski odbor občine Rakek je
sklenil in odposlal na deželno vlado naslednji priziv: C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je naš sklep z dne 18. okt. 1908 razveljavilo, oziroma njega izvršitev prepovedalo, v kolikor se tiče: 1. ponovne zahteve, da se pošljejo popravki lažnjivim nemškim listom; 2. slovenskega uradnega jezika, in 3. zavračanja neslovenskih dopisov. Ad 1. Prepoved nasprotuje členom
11 in 13 državnega osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. grudna 1867 d. z. št. 142. Ad 2. in 3. Prepovedi sklepov po glavarstvu so v smislu § 95 obč. zak. za Kranjsko možne le, ako'sklepi nasprotujejo kakemu zakonu ali če je bilo ž njim področje prekoračeno. Takega zakona, ki bi bil z omenjenim sklepom kršen, v naši državi doslej sploh ni. Sicer pa glavarstvo samo ne trdi, da bi sklep zadeval ob kak sedanji zakon, ampak le trdi, da je prekoračeno področje občinskega odbora. Določitev uradnega jezika v občini je po našem prepričanju ena tistih pravic občinskega odbora, ki jc samoobsebi umljiva. Na stotine avstrijskih občin si je že določilo uradni jezik. Ako ga ne sme določiti občinski odbor, kdo ga pa sme določiti? C. kr. okr. glavarstvo krši samoupravo občin, ako smatra, da leži odločitev uradnega jezika izven področja občinskega odbora. Prekoračilo pa ga je še bolj s tem, da je razveljavilo drugi del sklepa, da se bodo neslovenski dopisi zavračali. Po obstoječih predpisih imajo itak vse politične oblasti ukaz, da s slovenskimi strankami občujejo slovensko. Če bi se tedaj v bodoče kak nemški dopis c. kr. vlade zavrnil, se jo s tem le opozori, da sama nepravilno postopa, in tedaj ni govora, da bi se s tako zavrnitvijo bila kršila kaka pravica teh oblastnij. Druge stranke, ki občujejo z občino, pa imajo itak odprto pravilno inštančno pot, če mislijo, da se jim je krivica zgodila, ko je občina zavrnila njih neslovenske dopise.Tem nasproti uveljavljamo neovrženo in noto-rično dejstvo, da je v delokrožju glavne občine Rakek in daleč naokrog edino slovenščina deželno-navaden jezik. Na Kranjskem sploh se sicer po dosedanji praksi, ki pa tudi ne odgovarja dejanskim razmeram, govori o dveh deželnih jezikih, a da bi bila nemščina po vsej deželi »de-želno-navadna«, tega nihče ne more resno trditi, ker to velja kvečjemu za kočevski sodni okraj, gotovo pa ne za sodni okraj Cerknica. Če pa ni nemški jezik v področju občine deželno-navaden, nima nihče pravice zahtevati, da se rešujejo njegovi dopisi in se v občinskem uradu o njih uradno postopa, kajti potem bi morala imeti županstva v svoji službi uradnike, zmožne vseh avstrijskih jezikov. Če c. kr. glavarstvo v izpodbijanem sklepu naznanja, da se mu lahko dopošljejo v prevod v drugih jezikih došli dopisi, se bo podpisani občinski urad poslužil te ponudbe, če se mu bo v konkretnih slučajih to zdelo umestno. Ako pa trdi c. kr. glavarstvo, da mu je znano, da je med občinskimi odborniki več mož, ki znajo nemški, in iz te slučajnosti po povsem nerazumljivi logiki resno izvaja, da vsled tega ne smerno zavrniti nemških dopisov, bi tega ne verjeli, če bi ne imeli črno na belem pred sabo! Tako načelo more postaviti vso jezikovno prakso v tei državi na glavo. Argument okrajnega glavarstva se zasledi le v znanih fermanih koroških sodišč, kjer prepovedujejo Slovencem govoriti slovenski, ker znajo slučajno tudi — nemški. Podpisani občinski odbor tedaj predlaga, da se ta priziv predloži c. kr. deželni vladi, ki na] izpodbijano prepoved razveljavi.
1 Trezna 11 m sodno A.
Očividno je, da zdaj v Belgradu zelo ugi'bajo. Jasno je razbrati iz poročil, da
; je ena struja za razsodno poravnavo krize, druga pa kriči dalje. Medtem pa velevlasti delajo na to, da pomorejo prvi do zmage. V prvi vrsti se trudi Francija, da prepreči nepremišljene ukrepe.
Poroča se namreč, da namerava Francija med Avstro-Ogrsko in Srbijo posredovati, in sicer v tem zmislu, da se slednji naklonijo kompenzacije na gospodarskem polju, ker o kakih teritorialnih kompenzacijah ne more biti govora.
Poročilo »Slovenčevo«, ki so ga tudi drugi listi prinesli, da se namreč dr. Milovanovič bavi z mislijo potovati iz Rima na Dunaj, se danes tudi iz Dunaja potrja. On-dotni diplomatiški krogi namreč govore, da bo dr. Milovanovič te dni prispel na Dunaj, da konferira z Aehrenthalom. Če sc to uresniči, moramo avstrijski Slovani tak korak le z veseljem pozdraviti in želeti, da tudi v Belgradu zmaga nad čustvenostjo hladna razboritost.
Vest »Malega Žurnala«, da se je med Srbijo in Turčijo na prizadevanje Nova-kovičevo sklenila zveza ali celo vojaška
konvencija, se vsaj dozdaj še ne potrja. Splošno se sodi, da se je zgodilo ravno nasprotno. Tudi je popolnoma izmišljena vest Samouprave«, da je cesar Viljem II. pri zadnjem sestanku z avstrijskim cesai-jem posredoval za Srbijo. Res je rajši nasprotno: cesar Viljem II. je namreč izjavil, da bo nemška vlada glede na Balkan svoje korake uravnala popolnoma po tem, kar bo Avstrija ukrenila.
V	Belgradu se vrše priprave, da se pokliče pod orožje tudi drugo in tretjo kategorijo. Velevlasti bodo vlado pozvale, naj to namero opusti.
Resnejši je položaj v Sandžaku. Makedonski odbor v Belgradu je sklenil, da se takoj odpošlje v Sandžak in Staro Srbijo deset čet po 50 mož. Četovodje sta Gligorije in Dovešenski. Odborove seje so se udeležili tudi člani vojnega ministrstva in sekcijski šef dr. Spalajkovič. Čete bodo v Sandžaku delale propagando za združitev s Srbijo. Čakajo jih seveda turške puške, ker je zdaj v Sandžaku zbranih najmanj šest do osem bataljonov tretjega solunskega armadnega zbora.
V	Rimu je Tittoni dr. Milovanoviču svetoval isto, kar so Srbiji svetovale tudi ostale velevlasti.
Senzačne vesti o vstaji v Bosni, ki so prve zagledale svetlo dneva v »Matinu«, dementuje tudi dobro informirani »Ob-zor«.
Po Srbiji potujeta zdaj brezpomembna iredentovca, poslanec Chiesa iz Milana in časnikar Micelli. Obljubila sta pomoč 1000 Garibaldincev, kar je precej malo
TURČIJA
se oborožuje. Popravlja trdnjave ob Črnem morju, nakupuje konje, naročuje ka-rabince, topove, municije itd. Oboroževanje je baje naperjeno proti Bolgariji za slučaj da se pogajanja raZbijejo.
BOSNA.
V ogrski zbornici je Wekerle predložil zakon o aneksiji Bosne. Zakon stopi v veljavo pod pogojem, da se sprejme tudi v tostranski državni polovici.
Itxborna dieti£na namizna pija£a.
O dobroti Billnske vode na| 9e vpraša domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.
1616 40- 13
Izvanredna ponudba:
4pare feeljeo za samo k 7-50.
Karteliranje konkurenčnih tvrdk je napotilo našo centralo, da je izdala ponudbo samo za zasebnike in gotove okraje.
Jaz sem zatoraj poverjen pošiljati vsakemu dva para moških in dva para damskih čevljev na trak, usnje galoširano, rjavo ali črno z močnimi podplati, zelo elegantna najnovejša fasona, vse štiri pare skupaj po štev. za samo kron 7-50.
Pošilja se proti povzetju, neprimerno se rado-voljno zamenja ali denar vrne.
R. Berger
2950 1-3	Oswi$cim.
Proda se posestvo
v prijaznem Spodnještajerskem mestu ob železnici. V hiši se izvršuje gostilničarska obrt. Zemljišča nad 6 oralov. Cena 18.000 K. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
2958 2-2
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče z» g spode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina Jf^
Pred škofijo štev. If).
2811 12
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča	::
mtufmm' ~—
mmrnm
slovenska
:: na debelo in drobno ::
M. SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri Plavcu).
2748 1

>¥»
»VOtTI
H« VO JT JE IME t
Otuoriteu trgovine
na Rimski cesti štev. 16 v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril dne 2. novembra
trgovino z galanterijskim In Jpsceriisfiim blagom.
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, se priporoča
2972 3-1	ANTON KORAČIN.
W4B>»S JE



V restavraciji se toči od sedaj naprej
2946 2-2
Plzensko pivo ..Prazdroj - Drpeir
Podružnica	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnica
- v Spljetu -	priporoča promese na og. premljske srečke (cele a K 12'—, polovice a K 7- , žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K, promese na og. hlpotečne srečke a K 4*—, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, — promese na 3% zemaljske srečke a K 5'-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K, sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 / 0/ !: račun ter Je obrestuje po čistih :: ^fc /2 /O	- v Celovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni fond K 200.000.
Tvornica parketov
Kastelic & Kovačič
v Ljubljani
priporoča svoje občeznane parkete, ki se glede kakovosti izvrstne trpežnosti in fine izvršitve lahko kosajo z vsemi drugimi izdelki te vrste. Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo solidno in po konkurenčnih cenah. — Prevzamejo se vsa parketna dela pri novih stavbah, kakor tudi vsa enaka manjša naročila. !! Strogo stvarno in strokovno! !!
Trgovina vina
iz lastnega vinograda
Sv. Petra nasip 37 poleg jubilejnega mostu prodaja pristno
goriško «Ino
iz Brd v steklenicah. Pr stno
rebula »» 3-2
po 32 v i/2iitra in na debelo zelo po ceni.
Kavarna!
V Sp. Šiški se bode dala s 1. sušcem 1909, lepa, povsem na^novo in moderno opremljena kavarna z vsemi drugimi prostori in vrton. v najem. Natančnejša pojasnila daje g. Viktor Bolaffio, vcletrg«. vina z vinom n žganjem v Sp.
Šiški.	2960 3-2
8
s
--	Anton Krejči =
Ljubljana, Wolfo;ve ulice štev. 5.
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše kožuhovine, klobukov in čepio. — Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča ——————— popravila proti najnižji ceni. ————————
Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
Blago in cene solidne.	2540 6
i
Prvi slovenski optični zavodj
■■aBHJMKiia)'	III«——— lili Mli^—— n II——MMI ll—l ■ !■!! III I —m
Podpisani priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakorrazličnevrs te	j"
naočnikov, ščipalcev, daljnogledov, toplomerov, zrakomerov LmbJ itd. — Kot večletni sotrudnik v največjih optičnih zavodih sem si pridobil popolno tehnično izobrazbo v optični stroki, vsled česar si dovoljujem slavnemu občinstvu naznaniti, da	2953 3—2
prevzemam in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela in popravila,
katera se izgotavljajo izključno v lastni delavnici, točno in po najnižjih cenah.
Naočnike in ščipalce po zdravniškem receptu. ^-Ceniki brezplačno.-----
Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča
Fr. P. Zcjec, optili
Ljubljana, Stari trg št. 26.
Dobre harmonike K 4'80.
Nad 50.003 komadov razprodanih.
Nikake carinel Jamstvo! Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Št. 300 '/< 10 tipk, 2 leg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/„ 10 tipk, 1 reg., 28 glasov, vel 30/15 cm K 5'20. — Št. 6563/, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5 40. — Št. 305 3/, io tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 663 1/4 10 tipk, 2 reg.,1 50 glas., vel 31/15 cm K 8 -.
Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj.
Požilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hans Konradi
razpošiljalnica nlasbil v Briixu 2720 6t. 1010. (Češko.) 15-9
Hiša s trgovino
se takoj proda. Vprašanja na g. L. Tomaiič a Spodnja Šiška.	2964 2-2
I
iE
izvežban maitufakturisi, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Ponudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (incl.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2^49 6-4

^ najboljšo in najsigurnejša prillSza za sledenje.
Denarni promet 1.1907 čez d4 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354 645 05,
Stanje vlog 30.jnn.1908 čez 14 milijonov kron.
Hi* Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8; pritličje v lastni hiši nasproti h&tela „Union" sa frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h. na leto.
Stanje vloi dne 3(1. Junija 1908: K 14,22590259. - Denarni promet v letu 1903: R 64,81260392.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala-
— ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago.	-
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 16
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. - Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.