PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 8554 AA AOi00200 3 - PP 559 300 osrednja knjižica p ,.P ,. 'i 3 2 66001 koper dnevnik igi° 1 >-535723 Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 117 (14.208) Trst, sobota, 23. maja 1992 Generalna skupščina je soglasno potrdila sklep Varnostnega sveta Slovenija v OZN Z njo so za polnopravni članici sprejeli tudi Bosno in Hercegovino ter Hrvaško Milan Kučan konstruktivno o izgledih za premostitev krize v nekdanji Jugoslaviji V Ženevi pogovori o pomoči ljudem v BiH NEW YORK — Slovenija je od včeraj polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Generalna skupščina je na pobudo Varnostnega sveta OZN nekaj minut Po 16. uri po srednjeevropskem času soglasno in brez glasovanja sprejela Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino kot 176., 177. in 178. članico svetovne organizacije. Predsednik Milan Kučan je v kratkem nagovoru pred skupščino v slovenščini spregovoril o pomenu tega zgodovinskega dne, nakazal vzroke jugoslovanske krize, navedel razočaranja Slovencev po Prvi svetovni vojni, spregovoril o slovenskem odporu proti nacifa-šizmu in poudaril obveznosti mlade države, ki ne sme postati otolf temveč povezovalni člen v novih integracijskih procesih. Trezno, umirjeno in konstruktivno je obenem spregovoril o izgledih za premostitev jugoslovanske krize. Bosansko-hercegovski zunanji minister Silajdžič (predsednik Izetbegovič zaradi krvave agresije ni uspel prispeti v New York) pa je v pretresljivem govoru zaprosil mednarodno skupnost, naj pomaga njegovi državi preden se spremeni v prah. Prepričljivo je razvil tezo, da narodi niso krivi za svoje voditelje in da se ne sme krimina-lizirati celega naroda, če je vpleten v krvavo agresijo. V bistvu je Silajdžič poudarjal, da je treba ponovno uspostaviti medsebojno zaupanje in da v BiH ne divjajo me-detnični spopadi, temveč gre le za agresijo na suvereno državo. Hrvaški predsednik Tudjman pa je v svojem običajnem slogu obširno spregovoril o hrvaški prvobitnosti in državotvornosti. Povsem razumljivo je podrobno navedel razdejanja, ki ga je povzročila agresija JA na Hrvaško. Medtem pa v Varnostnem svetu že napovedujejo, da bodo v torek razpravljali o morebitnem suspenzu Jugoslavije. Sinoči sta se predsednik Kučan in zunanji minister Rupel že vračala v domovino. Predsednik Milan Kučan Minister Dimitrij Rupel ŽENEVA — Včeraj dopoldne so se na pobudo Mednarodnega Rdečega križa začeli pogovori vseh strani, ki so vpletene v spopade v Bosni in Hercegovini. Na zasedanju sodelujejo predstavniki bosanske vlade, vseh treh narodov iz BiH, predstavniki Hrvaške ter Srbije in prvič tudi delegacija nove srbsko-črnogorske federacije ZRJ. Govor je bil predvsem o tem, kako trpečim ljudem v BiH zagotoviti humanitarno pomoč. Predstavniki Visokega komisariata za begunce so opozorili na težave, saj je doslej od 38 kamionov, kolikor jih je odšlo iz Zagreba proti Sarajevu, na cilj in nato nazaj v bazo prišlo le 25 kamionov. Ostale so zaplenili srbski »teritorialci« in to največ pri Doboju. Povedali so tudi, da so odložili odhod dveh konvojev, ki bi morala včeraj oditi proti Sarajevu, ker niso dobili niti najmanjših varnostnih zagotovil za življenja osebja, ki humanitarno pomoč spremlja. V Milanu nadaljujejo z zaslišanji osumljencev MILAN — Sodnik za preliminarne preiskave Ghitti in javni tožilec Colombo sta včeraj dopoldne ponovno zaslišala bivšega komisarja Ipaba Mattea Car-riero in generalnega sekretarja iste ustanove Francesca Scude-rija, katerima so v četrtek v zaporu izročili nova priporna naloga z obtožbo prejemanja podkupnine, česar sta že bila obtožena vendar za druge dogodke. Tako Carriera kot Scuderi sta bila aretirana že pred časom, ker naj bi od različnih podjetnikov vnovčila podkupnine, ki so še posebej nanašale na gradnjo novega poslopja klinike Radael-B za ostarele. Po zaslišanju je odvetnik bivšega komisarja Ipab povedal, da je njegov varovanec pojasnil nekatere stvari 12 prejšnjih pogovorov, ki jih je Intel s sodniki. Odvetnik je tudi Povedal, da Carriera sodeluje s Pravico in da je tudi do novega Pripornega naloga prišlo na Podlagi njegovih izjav. Bivšega sekretarja Ipaba Scu-derija pa bodo sodniki še enkrat zaslišali danes. Včeraj je po besedah njegovega zagovornika slo za krajši razgovor, medtem ko naj bi danes odgovarjal na vprašanja o vseh zadevah, ki so Povezane z delovanjem Ipaba. Scuderijev odvetnik je izrazil tudi upanje, da bodo njegovega varovanca po zaslišanju izpustili- V zaporu je namreč od 33 aretiranih le še sedem oseb. Namestnik državnega pravzroka Colombo je včeraj zaslišal tudi tajnika milanske KD Maurizia Prado. Govorili naj bi u podkupninah v znesku približno dveh milijard lir, ki naj bi jih plačala podjetja, ki so gradila železniški odsek na tret-B liniji podzemeljske železnice. Danes se bodo zasliševanja drugih osumljencev nadalje vata- prišlo pa naj bi tudi do novih Ukrepov, za katere naj bi se Preiskovalci odločili v poznih Včerajšnjih urah. Velik del KD včeraj ni glasoval za skupnega kandidata za Kvirinal RIM —- Štirinajsto glasovanje za novega predsednika republike je bilo usodno za tajnika KD Arnalda Forlanija. Skupni kandidat PSI, PSDI, PLI in KD Vassalli je namreč »pogorel«, saj je dobil le 351 od 547 možnih glasov. Glavni krivec je po menju vseh KD, ki očitno, kljub predhodnim izjavam o podpori Vassalliju, ni hotela podpreti Craxijevega kandidata. Prva posledica tega je bil odstop tajnika KD Forlanija (na sliki AP), ki je v odstopni izjavi predsedniku stranke in članom urada tajništva KD zapisal, da se mil zdi »njegovo nadaljnje vztrajanje na mestu tajnika stranke, ki ga je v bistvu že zapustil, nekoristno.« Predlagal je, naj tajniške posle prevzame kolektivni organ, »ki bo morda imel večjo podporo in odgovornost v različnih parlamentarnih skupinah.« Forlani je v odstopnem pismu še dodal, da bo ne glede na položaj, ki ga bo imel, vedno skušal konstruktivno sodelovati pri delu KD. Vassalli torej ni uspel in 196 manjkajočih glasov je težko razložiti kot »tehnični« primanjkljaj, temveč v dosedanji večini predstavlja velik politični problem. Socialisti so ostro obsodili demokristjane, za danes pa so skupaj s PSDI in PLI najavili oddajo belih glasovnic. Na ruševinah neuspešnih štirinajstih glasovanj se v ospredje vse bolj prebija »institucionalna rešitev«, kar naj bi z drugimi besedami pomenilo kandidaturo ministrskega predsednika Andreottija ali pa predsednikov obeh zbornic Spadolinija oziroma Scalfara. Occhetto pa ni skrival zadovoljstva zaradi neuspeha Vassallija. Tajnik DSL je zadovoljen, »ker so preprečili igre štiristran-karske večine,« za kandidata pa skupaj s Segnijem tudi danes predlaga Giovannija Consa, ki je včeraj dobil 253 glasov. Glede poraza dosedanje večine je enakega mnenja tudi La Malfa, ki pa kot edinega pravega kandidata, ki bi lahko dobil podporo tako štiristrankarske večine kot drugih laičnih strank, vidi predsednika senata Giovannija Spadolinija. De Michelis zagovarja sankcije prod Srbiji in nasprotuje vsem nediplomatskim pobudam RIM Italijanski zunanji minister De Michelis je včeraj v senatu odgovorjal na številna vprašanja in interpelacije glede Bosne in Hercegovine ter širše krize v nekdanji Jugoslaviji. Zavrnil je zahtevo skupine senatorjev KD, ki so predlagali »pomorsko, zračno in kopensko blokado Srbije«, ker bi to bila »nesporna ofenzivna pobuda«. Prav tako De Michelis nasprotuje rešitvam, ki so jih uporabili proti Iraku v primeru Kuvajta in Kurdov. Šef Farnesine zagovarja dosedanje politične in diplomatske pritiske. Včeraj je napovedal, da se bodo ti še stopnjevali in prešli na gospodarsko področje. Navedel je, da proučujejo suspenz Jugoslavije iz OZN, ker sedanja državna tvorba ni naslednica stare Jugoslavije, temveč popolnoma nova država, ki mora zaprositi za vstop v mednarodne organizacije pod istimi pogoji kot je to veljalo za Slovenijo in Hrvaško. Italijanska vlada se bo v sodelovanju z drugimi članicami Evropske skupnosti zavzemala za prekinitev ognja in za njegovo utrditev. Glede beguncev pa je De Michelis zagovrajal tezo o koordinaciji med vsemi državami ES, zagotovi-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Osamitev Srbije zaradi BiH Evropa In svet grozita Srbiji s sankcijami, boji v BiH pa ne pojenjujejo (AP) NA 2. STRANI Srbsko-črnogorska vojska noče zapustiti sarajevskih vojašnic brez težke oborožitve V BiH se še stopnjuje vojaška agresija kljub mednarodnim pritiskom na Srbijo Napadi JA na vseh hrvaških t • • xz xze e bojiščih LJUBLJANA — Po dolgotrajnem obotavljanju, ki je vsekakor spodbujalo srbsko-črnogor-sko agresijo na neodvisno BiH, posredno pa tudi zakrivilo strahotna razdejanja in številne žrtve v tej državi, sta se evropska pa tudi svetovna skupnost, kot kažejo včerajšnja dogajanja, le odločili konkretno ukrepati proti agresorjem. Kot se je namreč v krogih Evropske skupnosti sicer neuradno zvedelo, se nadaljujejo posvetovanja med evropsko dvanajsterico in ZDA glede razglasitve novih ukrepov proti tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji. Zdaj je že povsem jasno, da je samo vprašanje časa, kdaj naj bi začela veljati popolna trgovinska blokada proti ZRJ, zamrznitev deviznih rezerv v tujini, prekinitev zračnega in cestnega prometa Srbije in Črne gore s svetom, naftni embargo ter končno njuna izključitev iz Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter Združenih narodov. To akcijo očitno vodi sam ameriški predsednik Bush, ki je v pismu, ki ga je poslal italijanskemu premijeru v odstopu Andreottiju med drugim nedvoumno zapisal, da Washington zelo ostro obsoja srbsko agresijo na BiH. Uvedbo sankcij proti Srbiji je potrdil tudi italijanski zunanji minister de Michelis, ki je izjavil, da je ameriški državni sekretar Baker zunanjim ministrom Evropske skupnosti že poslal seznam ukrepov. De Michelis je tudi dejal, da vojaško posredovanje na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne pride v poštev ter za krizo v BiH ponovno obtožil Zvezno republiko Jugoslavijo. Odločnost svetovne skupnosti, da končno zaradi agresije na BiH stopi na prste Srbiji in Črni gori, potrjuje tudi včerajšnje zasedanje generalne skupščine OZN, na katerem so po- leg Slovenije in Hrvaške v svetovno organizacijo sprejeli tudi BiH. Od sedaj je namreč kakršnakoli agresija na omenjene države tudi agresija na članico svetovne organizacije, kar ima seveda posebno težo in posledice. Velja tudi omeniti, da je predstavnik ZDA v pozdravnem govoru novim članicam odločno obsodil Srbijo in Črno goro zaradi agresije na BiH. Obsodbam ekspanzionistične in zatiralske politike Srbije se je pridružil tudi albanski predsednik Berisha. Le-ta je od generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija zahteval, naj Varnostnemu svetu predlaga napotitev opazovalcev in sil Združenih narodov na Kosovo. Berisha je opozoril na vse hujše nasilje Srbije proti Albancem na Kosovu ter zlasti poudaril, da nasilje utegne izbruhniti 24. maja, ko so albanske opozicijske stranke na Kosovu napovedale volitve. Že pred dnevi je namreč Srbija jasno povedala, da so volitve Albancev na Kosovu protiustavne in protizakonite ter da je njihov cilj odcepitev Kosova ter priključitev k Albaniji. V zvezi s tem je predsednik Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova včeraj izjavil, da Albanci ne želijo vojne temveč le demokratične volitve in legalno oblast na Kosovu. Napovedane volitve je Rugova ocenil kot še en korak miroljubnega albanskega odpora, z namenom zagotoviti Albancem temeljne pravice. Rugova je ob tem pozval srbsko oblast, naj ne poskuša preprečiti teh volitev, kajti v primeru represije bodo sicer javne volitve postale tajne, ali pa bodo uporabili kakšen drugačen način opredeljevanja. Sicer pa so se včeraj v Lizboni nadaljevala pogajanja o prihodnji ustavni ureditvi BiH. Portugalski veleposlanik Cutileiro, ki v imenu Evropske skupnosti vodi mirovno konferenco o BiH, se je ločeno pogovarjal s člani srbske delegacije ter delegacijo Hrvatov iz BiH. Kot poročajo, bo muslimanska delegacija pod vodstvom bosansko-hercegovskega zunanjega ministra Harisa Silajdžiča v Lizbono pripotovala šele danes. Predsednik BiH Alija Izetbegovič pa je sporočil, da zaradi napetih razmer ne more zapustiti domovine. Kljub mednarodnim pritiskom in napovedanim sankcijam se srbskočetniška agresija v Bosni in Hercegovini iz ure v uro stopnjuje. V sarajevski Zerovici so bili včeraj srditi poulični spopadi, bosansko-hercegovski teritorialni obrambi pa je uspelo preprečiti nov prodor ar-mijsko-četniških sil. Po begu muslimanskih otrok in mater, pa so včeraj prihajale vesti, da se je začelo tudi »preventivno« izseljevanje srbskega prebivalstva, kar potrjuje govorice, da bi lahko v kratkem prišlo do letalskega bombardiranja Sarajeva, Srbi pa so svoje ljudi zato spravili na varno. Včeraj dopoldne se je predsednik Alija Izetbegovič sestal s predstavniki srbsko-črno-gorske vojske, da bi s slepega tira premaknil pogajanja o umiku armade s sarajevskih vojašnic. Srbi vztrajajo, da bi iz njih umaknili tudi težko oborožitev in namenoma zavlačujejo svoj umik, da bi vojašnice z vso oborožitvijo prepustili »srbskim teritorialcem. O srditih spopadih pa prihajajo vesti tudi iz Hercegovine, in sicer iz Čapljine, Čitluka in Tomislavgrada. Mostar še vedno bombardirajo srbsko-četniške sile, tako da v bistvu potekajo boji vzdolž vsega spodjega toka reke Neretve in to v bistvu na območju, skozi katerega se morajo prebijati muslimanski in hrvaški begunci na poti proti Splitu. (NIA) • De Michelis NADALJEVANJE S 1. STRANI ti je treba strukture za begunce v neposredni bližini kriznih območij, obenem pa je treba uresničiti »humanitarne koridorje« podobne onim na Hrvaškem. Po njegovem je položaj v BiH iz ure v uro bolj tragičen in zapleten. Umik le tistih vojakov JA, ki so po rodu iz Srbije in Črne gore pa je po njegovem nesprejemljiv. V včerajšnjo razpravo je posegel tudi slovenski senator Darko Bratina, ki se je med drugim zavzel za mednarodno pomoč pri mirnem razdruževanju Jugoslavije. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da se je vse začelo leta 1987 s kršitvijo ustave in pučem v Vojvodini. Izbira Vojvodine ni bila naključna, saj je bila ta dežela za zgled naj višjega sožitja med različnimi narodnostnimi skupnostmi. Bratina se je obenem zavzel za spoštovanje obstoječih meja in navedel, kako je Beograd sistematično kršil suverenost posameznih republik. Ramos po vsej verjetnosti novi filipinski predsednik MANILA — Nekdanji filipinski obrambni minister Fidel Ramos je včeraj, 12 dan preštevanja glasov proglasil svojo zmago na predsedniških volitvah, saj je razkorak z drugouvrščenim, kandidatom desnice Eduardom Cojuangom prevelik, da bi ga lahko ta poslovnež in milijarder lahko nadoknadil. Miriam Defensor Santiago, ki je prve dni preštevanja prednjačila, je sedaj zdrknila na tretje mesto. Njene obtožbe, da je prišlo do volilnih goljufij, ker je državni aparat podprl generala Ramosa, uradnega kandidata predsednice Cory Aguino, niso naletele na odziv. Filipinci so po vsemu sodeč še kar zadovoljni z Ramo-sovo zmago. 64-letni Fidel Ramos je predstavnik krščansko-de-mokratske stranke, zagovornik svobodne tržiščne politike in odločen nasprotnik monopolističnih teženj v gospodarstvu. Svojo vojaško kariero je po študiju na prestižni ameriški akademiji VVest Point začel že v korejski vojni s činom podporočnika. Med Marcoso-vo diktaturo je bliskovito napredoval, tako da je bil imenovan za šefa policije v letih izrednega stanja in krvave represije. Pravočasno pa je obrnil hrbet Mar-cosu in podprl Aguinovo, ki je prav po njegovi zaslu- gi strmoglavila diktaturo. Kot protestant v državi z ogromno katoliško večino in muslimansko manjšino pa ni priljubljen v verskih krogih obeh skupnosti, ker je preveč laično usmerjen. Za kardinala Jaimeja Sina je le navaden »vetrogončič«, ki se mu ne sme zaupati. Tega mnenja pa niso politični voditelji, ki trdijo, da je Ramos »profesionalno neoporečen« in je bil zato dosleden izvrševalec ukazov tako Marcosa kot Aguinove. Prav po zaslugi ugleda, ki ga je deležen v vrstah filipinske armade, mu je kot obrambnemu ministru sedemkrat uspelo preprečiti državne udare proti Aguinovi. Dosedanja predsednica mu je zato nadvse hvaležna in ga je v volilni kampanji vsestransko podprla. Ramos pa se je sedaj znašel pred težko dediščino obupnega gospodarskega in družbenega stanja v državi. Filipinski dolg do tujine znaša namreč že 29 milijard dolarjev, brezposelnost narašča, z njo nezadovoljstvo najrevnejših slojev. Ob tem je treba omeniti še muslimansko in levičarsko gverilo ter desničarske skomine po oblasti, ki jih imajo razni latifun-distični in podjetniški filipinski družinski klani. ZAGREB — Na dan, ko je bila Hrvaška slovesno sprejeta v Organizacijo združenih narodov, je jugoslovanska vojska sprožila silovito bombardiranje vzdolž vse fronte od Vinkovcev, preko Osijeka, Karlovca, Gospiča, Zadra in vse do Dalmatinske zagore. Kako težak je položaj pričajo tudi včerajšnje govorice, da je jugoslovanski vojski uspel preboj na zadarski fronti in da se je dva kilometra južno od Paškega mostu prebila do morja ter tako presekala jadransko magistralo, to je cesto, ki povezuje osrednjo Hrvaško z Dalmacijo. Nekaj ur te vesti niso hrvaške uradne oblasti ne potrdile in ne zanikale. Razni neformalni viri informacij v Zagrebu so ta srbski preboj potrjevali. Po vsemu sodeč je šlo za dezinformacijo, saj nam je sinoči zadrski MUP potrdil, da je cesta Za-dar-Paški most prevozna. Taki novinarski raci so bržkone botrovali srditi in krvavi spopadi na celotnem zadrskem območju. Enote srbsko-črnogorske vojske so z letališča Zemunik ves dan s havbicami in višecevnimi raketo-metalci bombardirale hrvaške obrambne položaje pri Zadru. Sam Zadar je bil tarča številnih topniških granat in izstrelkov iz večcevnih raketometalcev, ki so ranili štiri civiliste in enega hrvaškega vojaka. V Zadru že tri dni velja splošna nevarnost, v mestu ni elektrike in vode, prebivalci pa so nenehno v zakloniščih in kleteh. Agresor je bombardiral tudi Sukošan in Biograd na moru. Srditi spopadi so bili v šibeniš-kem zaledju in na območju Sinja. Tudi v južni Dalmaciji potekajo srditi boji. Hrvaška vojska je na drubrovniški fronti začela s protinapadom v okolici Stona. Hrvatom naj bi na tem področju uspelo osvoboditi kar nekaj ozemlja, saj je agresor na tem območju iz dneva v dan manj motiviran. V tej operaciji sodeluje tudi hrvaška vojna mornarica, kar predstavlja pravi premik v dosedanji hrvaški vojaški doktrini. Na Hrvaškem naj bi modre čelade 15. maja prevzele popolno odgovornost in nadzor v vzhodni Slavoniji, vendar pa je Jugoslovanska armada uresničitev le-tega preprečila in še vedno obstreljuje hrvaške položaje ter preganja civiliste nesrbske narodnosti. Z večcevnimi rakometomi je tudi včeraj, kot poročajo, obstreljevala Osijek in Sisak. VVALTER ŠKERK »Proti vojni lahko v interesu miru tudi uporabimo vojno« Naš glavni in življenjski cilj bi moral danes biti mir; žal pa ga ni in ga bo treba takorekoč »ustvarjati«, ugotavlja Karl Popper, največji svetovni epistemolog in filozof, ki ima blizu 90 let, vzlic temu pa vztrajno razmišlja, kaj bi morali napraviti, da bi na svetu uveljavili sožitje. Njegovim zadnjim razglabljanjem posvečajo pozornost domala vsa največja evropska (pa tudi ameriška) sredstva obveščanja, med njimi »Le monde«, »Spiegel«, londonski »Times« ter »Washington post«; ocena teh in drugih občil je v glavnem ta, da gre za »kruto« tezo, ki pa je, kakor vse kaže, hkrati neizbežna. Ko ugotavljamo, kakšna so njegova spoznanja, nam nehote gre misel na dvoje dogajanj: na grozljivosti na bojiščih nekdanje Jugoslavije in pa na zadnji pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II. v Fur-laniji-Julijski krajini. Popperjeve teze se dajo povezati z enim in drugim. Filozof jemlje kot izhodišče razsulo komunizma, spremembe na vzhodu, diktaturo Sadama Huseina v Iraku, po svoje (čeprav jih ne omenja neposredno) pa tudi zdajšnje razmere v državi, ki je bila nekoč Jugoslavija. Popper kajpak meni, da je treba tudi tokrat upoštevati »kritični racionalizem« kot merilo za ocenjevanje zdajšnjih ali pa polpreteklih dogajanj. Ponavlja, da žal na svetu nimamo takorekoč »naprednega zakona«, ki bi resnično pomenil »perspektivo, da bo boljše«. V vsakem primeru pa je »morala« še zmeraj steber tudi kritičnega racionalizma. Pri slehernem koraku v us- tvarjanju boljših, novih pogojev življenja bi si morali pomagati z »moralo«. Tudi danes, bržčas še bolj kot včeraj, imamo na svetu, pravi Popper, »zločince«, kakršen je na primer Sadam Husein (Popper seveda misli tudi na druge, še novejše), ki pripravljajo vojno in proti katerim je »nujno nastopiti prav tako z vojno«. Pri tem pa bi morale države ravnati bolj družno kakor dosedaj. Prepogosto namreč podlegajo lastnim interesom, ki pa so navadno kratkotrajni. Čas je, da se svet zave, »da logika, po kateri je najbolje, če so razmere najslabše« ne sme več prevladati. To je logika diktatur. Popper v zvezi s tem trdi, da bi se morale države bolj izkazati predvsem z večjo »doslednostjo in pravočasnostjo«. Zlasti doslednost je bistven dejavnik; včasih doslednost pomeni vojno (proti diktaturam in mednarodnim zločincem), toda je treba pač sprejeti tezo, »da gre v takem primeru za vojno, da bi imeli mir«. Filozof ne vidi drugih izhodov; domala vsa svetovna filozofija naj bi pričela razmišljati tako. Filozofi, ugotavlja Popper, so najbolj poklicani, da se s svojo mislijo »odločno« postavijo zoper vojno. Karel Popper se v tem duhu zavzema za ustanovitev »operativnih enot civilne- ga sveta« kot nekakšno dopolnilo vojaških enot Združenih narodov, ki jih pozdravlja kot »nujne«; te enote so pač posledica trezne presoje, se pravi »kritičnega racionalizma«. Z mednarodnimi zločini, diktaturami in osvajanji smo šli 'že predaleč. Danes se vsiljuje imperativ, da uporabimo »manjše zlo«. Njegovo stališče je, da ni več »paradoksalno, če ugotovimo, da se je treba poslužiti nasilja (seveda na čimmanj grob, pa vendar na najbolj učinkovit način), da preprečimo novo nasilje«. Žal je postala vnovič žgoča tema vojnega stratega Clausevjitza, »da je vojna v nekaterih primerih nadaljevanje miroljubne politike z drugimi sredstvi«. Dejstvo je, da se danes ne soočamo več z manjšimi, krajevnimi neprijetnimi početji, marveč z daleč večjo nevarnostjo, ki pomeni tudi boj za preživetje. Jedrsko orožje je danes marsikje po svetu; imajo ga tudi revne dežele. Potrebno je spremeniti »pax america-no« v »pax civitatis«, ugotavlja ta eminentna osebnost. Pri tem pa ne more prehvaliti Gorbačova, češ, da si je med drugim povsem zaslužil Nobelovo nagrado: dali bi mu lahko še marsikatero mednarodno priznanje; prizadeval si je namreč »za normalizacijo« razmer v Rusiji (sovjetske namreč niso bile »normalne«), toda hkrati tudi za »pravno državo«, se pravi za resnično »civiliziran prehod« v novo demokratično dobo. Graja pa nekatere Jelcinove poteze, med njimi negove gospodarske ukrepe, češ, da s takšno »nasilno« gospodarsko politiko ne bo dosegel ničesar«. Zlasti ekonomije namreč ni mogoče »vsiliti od zgoraj«. Konec sovjetskega imperija pa ne more pomeniti, »da je konec zgodovine«, kakor zadnje čase zatrjuje filozof in zgodovinar Francis Fukuyama, ki je takorekoč v modi v Združenih državah. Filozifi-ja ne more soglašati s »čudežnimi soluci-jami«. Tudi Marx, spominja Popper, je govoril, da bo z razredno revolucijo konec konfliktov; danes vidimo, kako se je uštel. Nadvse zanimivi, pa celo simptomatični so nekateri Popperjevi pogledi na določena današnja gibanja; tako na primer pravi, da so »zeleni« nevarni, da si pač prizadevajo za oblast kakor drugi. Problem tako imenovane »ozonske luknje« resnično obstaja, bo pa lahko trajal več tisoč let; ni umestno, meni Popper, če se upiramo tehnološkemu razvoju in modernizaciji sploh. Biti proti »naprednemu toku« je bilo zmeraj usodno. Osrednji problem človeškega razvoja je danes dobesedno demografska eksplozija. Tudi cerkev, priporoča Popper, se ji bo morala upreti s tem, da bo omogočila rojstvo samo tam, kjer je zaželjeno. Tudi »demografska eksplozija je po svoje vojna nevarnost«. Morda največja. MIRO KOCJAN Po pobegu iz bosansko-hercegovskih naselij pod vseuničujočo točo granat Petsto beguncev našlo zatočišče v vojašnicah na Južnem Tirolskem Taborniki RMV so sodelovali pri ureditvi šotorišča v parku ankaranske bolnišnice BOČEN — Včeraj je dopotovalo v Južno Tirolsko 500 beguncev iz Bosne. Pretežno gre za starostnike, ženske in otroke - celo nekaj novorojenčkov - sicer po večini Muslimane. Z Reke so se v zastarelih in skrajno neudobnih avtobusih pripeljali v Trst, od tod pa v Bočen, kamor so prispeli včeraj sredi noči. Najprej so se okrepčali, potem pa so jih razdelili v dve skupini: eno so odvedli v vojašnico "Psaro" v bližini Sterzinga, drugo pa v kasarno "VVackerneH" v Malsu, ki leži kakšnih tisoč metrov visoko. Zaradi razpusta nekaterih alpinskih oddelkov so ti poslopji zadnje čase uporabljali samo za vojaške vaje. Nesrečniki so prišli v Italijo brez vsake prtljage, nekateri celo v samih copatah. Zaradi vse hujšega bombardiranja so jih z vso naglico strpali v kamione, namenjene proti Italiji, tako ni bilo časa za kovček. Ko so na Južnem Tirolskem zagledali vojake, niso marali z avtobusa; vpraševali so, kje smo, kam gremo. Niti ob prihodu na Reko niso vedeli, kam pojdejo. V Sterzingu, kjer so nastanili 160 žensk in otrok, je prebivalstvo že prejšnje dni zbralo za tri tovornjake oblačil, ki so jih včeraj porazdelili med vse, tudi tiste, ki so jih odpeljali v vojašnico v Malsu. Vladni komisariat v Bocnu, ki je usklajeval sprejemno operacijo v sodelovanju z vojsko, Rdečim križem, Belim križem, policijo in karabinjerji, je odredil natančno pre-štetje pribežnikov, ker namerava ugotoviti, ali ni med njimi kak mladoletnik brez staršev. Medtem pritiskajo na italijansko mejo tisoči drugih beguncev, bla Reki in v njenem okolišu jih je našlo doslej zatočišče približno 30.000 in pristojne oblasti tožijo, da novih ne bodo mogle sprejeti. Zaradi tega tečejo med Zagrebom in Rimom pogajanja, naj bi druge begunce vkrcali na trajekt že v Splitu in jih od tam peljali naravnost v Trst, Benetke ali Ancono. ANKARAN — Sredi zelenja v prostranem parku ankaranske bolnišnice so taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in člani Zveze tabornikov Slovenije predvčerajšnjim popoldne s požrtvovalnim delom dvignili petnajst šotorov za begunce iz krajev v Bosni in Hercegovini, kjer divja vojna. Na slikah Davorina Križmančiča vidimo tržaške tabornike pri delu in en del že postavljenega šotorišča. RK Sežana prosi za pomoč SEŽANA — Občinska organizacija Rdečega križa Sežana obvešča vse, ki bi radi pomagali beguncem, da nujno potrebuje posteljnino, predvsem rjuhe, blazine in prevleke za blazine, potrebščine za osebno higieno (brisače, mila, šampone, zobne kreme in ščetke...) in hrano. Zbirajo pa tudi otroška oblačila in obutev, igrače in šolske potrebščine. Blago lahko prinesete na sedež OO RK Sežana vsak dan med 7. in 15. uro. Železniška mreža za velike hitrosti se podaljša do Trsta RIM — Železniško mrežo za velike hitrosti bodo podaljšali do Trsta in morda tudi Vidma. To izhaja iz pisma o namerah, ki so ga podpisali včeraj v Rimu predsednik Dežele FJK Vinicio Turel-lo, minister za prevoze Carlo Bernini, izredni upravitelj Državne železniške ustanove Lorenzo Necci in predsednik Dežele Veneta Franco Cremonese. Pismo, ki predstavlja jasno programsko obvezo, predvideva, da se velika hitrost ne uvede samo na linijah Turin-Benetke in Milan-Napoli, marveč tudi na relaciji Benetke-Trst in da se ta načrt izpelje na enaki pogodbeni osnovi, kakršna velja za drugi dve liniji. Visokohitrostni progi med Benetkami in Trstom pripisuje programska listina strateški pomen v okviru prometnih zvez z evropskim vzhodom, tudi sicer pa jo označuje kot primerno za ovrednotenje obstoječe linije glede na tovorni promet. Ravno zaradi tega so 12. februarja z dekretom, ki sta ga podpisala ministra za prevoze in zaklad, popravili načrt o preustroju državnih železnic, saj ta prvotno ni prevideval vključitve trase Benetke-Trst v vsedržavni program za velike hitrosti. Štirideset odstotkov naložbe z d globalni visokohitrostni program bodo krili s privatnim kapitalom, 60 odstotkov z obrestmi vred pa Država, vendar je deželna vlada FJK pripravljena tudi sama prispevati k finansiranju proge od Benetk do Trsta - in po možnosti še do Vidma - ker bi to še utrdilo njeno vlogo povezovalke s srednje ter vzhodno evropskim zaledjem. V ta namen bo omenjeni železniški odsek vključila v program infrastruktur in storitev, ki jih predvideva prvi člen državnega zakona za razvoj obmejnih območij; na ta način bo mogoče zajamčiti kritje investicije, obenem pa omogočiti, da bi se načrt uresničil v najkrajšem možnem času. Minister Prunk bo obiskal Trst TRST — Deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Ter-pin in strankin deželni tajnik Ivo Jevnikar sta predvčerajšnjim obiskala v Ljubljani novega ministra za Slovence po svetu prof. dr. Janka Prunka. Kakor piše v tiskovnem sporočilu, sta mu izrazila čestitke za imenovanje in voščila, da bi uspešno delal v korist Slovencev v Italiji. Predstavnika Slovenske skupnosti sta ministru tudi kratko predstavila najbolj žgoče probleme Slovencev v Italiji. Minister se je za vljudnostni obisk zahvalil in napovedal, da bo v najkrajšem času obiskal Trst in tedaj povabil na razgovor skupno slovensko predstavništvo. CRT odprla novo agencijo TREVISO — V Falzeju di Piave so odprli včeraj agencijo Tržaške hranilnice (Cassa di risparmio di Trieste). Tod sta močno razvita obrt in mala ter srednja industrija - zlasti pomembna sta izdelovanje pohištva in obdelava lesa. Hranilnica, ki obhaja letos 150. obletnico svojega nastanka, želi nuditi podjetjem in družinam moderne servise in bančne instrumente na visoki kakovostni ravni. Dne 8. maja je odprla agencijo v Motti di Li-venza, 5. junija pa jo bo še v Cae-ranu San Marco, prav tako v tre-viški pokrajini. Po drugi strani pa namerava Tržaška hranilnica kaj kmalu preoblikovati svoje predstavništvo v Kopru v pravo filialo. Avstralski kapital za Luko in hotel v Portorožu Toncity zazrt v Koper KOPER, PORTOROŽ — Avstralska delegacija ministrov in poslovnežev je pred dnevi zadovoljna zapustila Slovenijo. Možnosti za uresničitev nameravanih poslov so večje. kot so pričakovali. V Ljubljani so se pogovarjali s predstavniki slovenske vlade, pozneje so obiskali Portorož in se seznanili z novostmi v zvezi s predvideno gradnjo poslovnega hotela, potem pa še kopr-sko pristanišče in lokacijo skladišč znotraj luškega prostora ter zemljiš-ce za postavitev poslovne in razsta-viščne, agentske in špediterske stavbe. Avstralski podjetniki bi radi Ze letos začeli z gradnjo. Avstralsko delegacijo je vodil Er-nle Bridge, minister za kmetijstvo, ln Jose Zrim, poslovnež, slovenskega rodu, direktor poslovnega združenja Toncity, ki je povedal, da ta ekonomsko izredno uspešna dežela J?če primerno "okno" za dostop do pednje Evrope. Toncity združuje zrn različnih podjetnikov, ki bi radi Prodrli na evropsko tržišče, ali pa Poiskali boljše možnosti od tistih, ki Pn imajo zdaj na zahodni in severni obali Evrope. Luka Koper se po opremljenosti in kakovosti storitev zlahka lahko primerja z vsemi v Ev- naj vseh omejitev, ki jih sprejema ta ^kupnost za druge države. Še pomembnejše je dejstvo, da je pot z aljnega vzhoda preko Sueškega pokopa do Kopra za približno pet .Izrednega pomena je prostocarin-j a cona. Tujci bodo lahko carinili h HXrednost blaga iz te cone, ne pa zri * Proškov prevoza, kar se dogaja turi-’ k° Je vrednosti blaga prištet um strošek prevoza. Prostocarinska u proizvodna cona bo omogočila fi-uhzacijo pripeljanih polizdelkov, jUiogotila bo prodajo v manjših ko-Guiah itd. V prometnih povezavah Slovenije ne vidijo prevelike ovire, ki je ne bi bilo mogoče v nekaj letih odpraviti. Podobno je tudi z zakonodajo in predpisi, iz katerih je mogoče razbrati, da si majhna država želi pritegniti tuje sovlagatelje, vendar bi bilo nekaj podrobnosti še potrebno urediti. Poleg poslovne stavbe in skladišč v koprskem pristanišču so pripravljeni zgraditi poslovni hotel v središču Portoroža, za kar so odborniki piranske občinske skupščine pred nekaj dnevi sprejeli zazidalni načrt. Gre za hotel s predvidoma 278 apartmaji, garažami, bazeni, trgovinami, itd., ki bo dodobra spremenil del Portoroža, vanj pa bi zahajali poslovneži iz omenjenega poslovnega sistema. To naj bi bil eden najbolj razkošnih hotelov daleč naokoli, zanj pa so že predvideli naložbo 40 milijonov dolarjev. V poslovno stavbo in luška skladišča pa v prvi fazi naložbo, vredno 50 do 80 milijonov ameriških dolarjev. »V Avstraliji že razmišljamo, da bi poleg hrane in drugih proizvodov vozili vso volno, namenjeno evropskemu tržišču, tudi skozi koprsko Luko. V celoti nameravamo vlagati vsaj 200 milijonov ameriških dolarjev. Seveda je bilo najtežje prepričati avstralske poslovneže, da je posel dovolj varen. Zato je obisk ministra Ernieja Brid-gea izrednega pomena, saj se je lahko iz prve roke prepričal, kakšna je Slovenija in kako je v nekaterih ozirih celo podobna Avstraliji. Formalne postopke bi radi začeli urejati takoj in če bi se dalo bi že čez nekaj mesecev začeli graditi,« je še povedal Jose Zrim. Pri teh načrtih pa naj bi podjetnikom iz Avstralije svoje jamstvo dala 'tudi avstralska vlada, s tem pa seveda prižgala zeleno luč za nov prijem pri osvajanju evropskega tržišča. BORIS ŠULIGOJ FARC01/10 FARCO... FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Filiala GORICA: Tlx: 461012 FARGO I Ul. Trieste 160 Fax (040) 363918 Tel. (0481) 20769 3. Salon Navtike , - Z60t™ 1 INDUSTRjJO 1 KMETIJSTVO ^ Nere qoRiziA ........ ........................ GORIŠKI SEJEM Občina Tržič, Goriška pokrajina, Konzorcij industrijske cone v Tržiču TRŽIČ • $3.-31. MAJ 199$ URNIK: ob delavnikih 16.00 - 20.00 — Ob sobotah in praznikih 10.00 - 21.00 Danes popoldne srečanje v dvorani ENAIP Javni poziv kandidatom Med pobudniki je ZSKD Pogovor z Bruno Zorzini Spetič, kandidatko SKP »Samo z enakopravnim sodelovanjem se odpirajo vrata sožitja v Trstu« Združenja katoliških delavcev ACLI in druge tržaške kulturne organizacije (med njimi tudi ZSKD) bodo danes popoldne predstavile javnosti in kandidatom programski dokument za junijske upravne volitve. Gre za platformo tako imenovane Zbornice združenj, ki se ukvarjajo s prostovlj-nim delom in ki zajema razne tematike družbenega in kulturnega življenja v naši zapleteni stvarnosti. Na današnjo skupščino (ob 16. uri v dvorani zavoda ENAIP, Istrska ulica št.57) so vabljeni kandidati vseh strank, ki bodo imeli vsekakor do ponedeljka čas, da podpišejo ta dokument. Imena kandidatov bodo objavljena, podpisniki pa bodo uživali podporo ACLI in drugih sorodnih organizacij, ki bodo pozivale volilce, da tem kandidatom oddajo preferenco. SCOTTI NA LISTI ZELENIH Med kandidati Zelene alternativne liste je tudi pisatelj in novinar Giacomo Scotti, ki že dolgo časa živi in ustvarja na Reki. Scotti, ki je med nosilci liste za občinski svet, je včeraj naslovil odprto pismo našemu dnevniku, v katerem utemeljuje zakaj je sprejel kandidaturo in za kaj se bo zavzemal v občinskem svetu, seveda če bo izvoljen. Scotti ima hrvaško in italijansko državljanstvo, v svojem programu poudarja skrb za italijansko manjšino v Sloveniji in Hr-vatski ter za slovensko manjšino v Italiji. V svojem življenju se je dosledno boril proti fašizmu in vsakršnemu iredentizmu, danes pa se bori za premostitev vseh zaprek, ki ovirajo razumevanje in sožitje med narodni. PETERLIN (SSk) O SKRBI ZA STAREJŠE OBČANE Glavni kandidat SSk za Pokrajino Ivan Peterlin je na včerajšnjem volilnem shodu med drugim rekel, da bi v sklopu pokrajinskega sveta rad pogojeval izbire, ki zadevajo starejše in osamljene osebe. Kar se tiče mladine pa je poudaril, da je treba takih struktur, v katere naj se zateka mlad človek. »Ne moremo se samo zgražati nad postopaštvom, nad zapadanjem na stranpota mladih ljudi, konkretno pa jim ne znamo nuditi alternativ-nih-zdravih interesov«. PSI ODLOČNO NASPROTUJE POLEMIKAM MED SLOVENCI »Slovenski socialisti niso in tudi ne bodo med to volilno kampanjo napadali slovenskih kandidatov na drugih strankah«. To načelo je še pred začetkom volilne kampanje sprejela in osvojila slovenska komisija PSI na lastno pobudo in na izrecno zahtevo neodvisnega kandidata Edija Bukavca, ki je sinoči govoril na volilni skupščini na Proseku. Bogo Samsa je uvodoma dejal, da so slovenski socialisti odločno proti zaostrovanju odnosov med Slovenci, »še zlasti pa si ne želimo "političnega klanja na levici", tako da so medsebojna obtoževanja med slovenskimi predstavniki škodljiva«. Predstavnik slovenske komisije PSI je tudi povedal, da Bukavec ni sprejel in tudi ni podpisal ali kako drugače pristal na kakršnokoli politično obvezo, seveda v kolikor bo izvoljen, in da je tržaška federacija PSI brez oklevanj pristala na to njegovo zahtevo. DSL ODGOVARJA SKP Pokrajinska tajnica DSL Luša je na politične napade SKP na račun Demokratične zveze včeraj odgovorila s trditvijo, da je stroga opozicijska usmeritev SKP nerazumljiva in tudi absurdna. Demokratična zveza se predstavlja volil-cem, da bi res spremenila politično situacijo v našem mestu. Bruna Zorzini Spetič, takrat sicer še samo Zorzini, je bila že pred dvajsetimi leti tržaška občinska svetovalka, ko so jo izvolili na listi KPI. Kako ste takrat doživljali to izkušnjo? Pravzaprav sem v občinski svet prišla na valu viharnega .univerzitetnega gibanja iz leta 1968 in kasnejšega dela v rajonskem svetu za Kolonjo-Škorkljo. Za izvolitev v občinski svet so me predlagali v veliki meri zaradi dela na »bazi«, »preskok« je bil zelo zanimiv, ker sem se veliko naučila, na primer, kako delujejo javne uprave. Istočasno pa sem občutila, da je delovanje tudi občinskega sveta bolj oddaljeno od ljudi, od njihovih konkretnih problemov, kot je na primer sodelovanje v rajonskem svetu. Sicer pa je bilo takrat življenje v mojem okrožju izredno živahno, aktivni pa nismo bili samo mi na levici, temveč tudi katoliški krog. Povsem drugačno od današnjega pa je bilo tudi vzdušje v občinskem svetu in na splošno v Trstu: takrat so bili izgledi, da bo nastopil čas »odpiranja«, da se bo končno začelo sožitje. Po dveh desetletjih se, tokrat na listi SKP, vračate v politično areno? Pravzaprav sem že pet let v rajonskem svetu za Kolonj o-škor-kljo. V njem še vedno slovenščina nima domovinske pravice, istočasno pa ti dejstvo, da v konkretnem ne moreš vplivati na načrte občinske uprave, daje misliti, da si nemočen in nepomemben. Bruna Zorzini Spetič Kakšni občutki vas torej prevevajo ob volilnem nastopu? Ljudje se danes počutijo zmedeni, oddaljujejo se od politike, tudi Slovenci pozabljajo, kaj bi lahko pridobili, če bi nastopili bolj odločno. Posebej v mestu bi bilo treba veliko storiti, da bi prišlo do sožitja, do tvornega sodelovanja: toliko se govori o Trstu kot o mit-teleuropskem mestu, vendar pa če. se mesto ne bo spremenilo, nebo pripravljeno za vstop v Evropo, ki se nakazuje kot multietnična družba. Ko bi v Trstu res zaživelo pravo sožitje, bi lahko danes aktivno nastopil kot posrednik pri reševanju hudih problemov bivše Jugoslavije. Namesto tega pa so zgradili mesto trgovin ... Kakšen vpliv je imelo na vašo odločitev dejstvo, da je nastala nova stranka, Stranka komunistične prenove? Prepričana sem, da kapitalizem ne bo rešil velikih problemov, do katerih prihaja danes in med katerimi je vojna najbolj žalosten in krut pojav, zato je sklicevanje na ideale, ki jih je zagovarjala KPI, kljub propadu realsocialističnih sistemov, še veljavno, čeprav so nujni prijemi v smeri prenovitve. Istočasno pa sem prepričana, da je zaradi nuje po moralizaciji, ki jih terjajo številni škandali zaradi podkupovanja, potrebna močna opozicija z levice. Kaj SKP »prinaša« Trstu in Slovencem? Najprej zelo jasen program, ki smo ga že predstavili. Na prva mesta smo uvrstili vprašanja kot so sožitje, delo, mir in priznanje pravic Slovencev, ker smo uverje-ni, da se samo z enakopravnim sodelovanjem odpirajo vrata sožitja v Trstu. Če bi bili izvoljeni, kaj bi najprej predlagali v občinskem svetu? Spremembo občinskega statuta: s popuščanjem je zmerna levica zatajila Slovence, v okviru novega občinskega sveta bi se morali slovenski predstavniki dogovoriti in doseči pravico do rabe slovenskega jezika, kar bi morali veljati tudi v odnosu med Občino in rajonskimi sveti. V ostalem bi ponovila programske točke naše stranke (nanašajo se tako gospodarska kot na družbena vprašanja), posebej pa bi izpostavila še prizadevanja za mir: okoli tega vprašanja bi namreč morale demokratične sile najti skupen jezik. Kdo je pravzaprav Bruna Zorzini Spetič, Tržačanka, Italijanka, Slovenka? Počutim se takšno, kakršen bi moral biti in tudi je vsak Tržačan, ker so se narodnosti v mestu vselej prepletale. Kljub priimku je bil moj oče Slovenec, mati pa ne, poslali so me v italijansko šolo, zato sem slovenščino kot otrok slabo razumela. Dokler se s slovenščino nisem zbižala, sem se osebno počutila zelo nelagodno, tako kot bi se moral počutiti vsak Tržačan. Poudariti slovensko lice svoje osebnosti je bilo zame nekaj povsem naravnega. Razgovor zapisala Breda Pahor Dosedanji predsedniki konzult objavili skupen dokument Predlogi za ovrednotenje rajonskih svetov Predsedniki vseh dvanajstih rajonskih svetov tržaške občine so včeraj objavili skupen dokument, v katerem predlagajo tri temeljne ukrepe, ki naj bi jih sprejel bodoči tržaški občinski svet za ureditev oziroma resnično ovrednotenje rajonskih svetov. Zamisel o dokumentu se je porodila med oddajo »A domanda rispondi?« Radia Ouattro, ki jo vodita Roberto Iure-tigh in Luciana D'Aloise, dokument sam pa je naslovljen na vse kandidate za tržaški občinski svet in na vse politične sile, ki so vabljeni, da se o njem pred samimi volitvami izrečejo. A poglejmo, kateri so predlogi v njem. Prvi predlog pravi, da naj bi tržaški občinski svet v roku 3 mesecev po izvolitvi novega občinskega odbora odobril novi pravilnik za rajonske svete, in to opirajoč se tudi na stališča iri mnenja samih rajonskih svetov. Dosedanji predsedniki rajonskih svetov nadalje predlagajo, naj bi občinski svet v roku 3 mesecev po odobritvi pravilnika za rajonske svete podelil rajon- skim svetom poskusno za dobo 2 let nove pristojnosti in pooblastila, tako da bi lahko resnično zaživela tolikanj zaželena decentralizacija. Predsedniki naposled predlagajo, naj bi občinski svet v roku 3 mesecev po zaključku zgoraj navedenega 2-letnega poskusnega obdobja odobril, če bo potrebno, novo razmejitev okrožij oziroma rajonov, vendar upoštevajoč naslednje dejavnike: 1. morfološko stanje teritorija in njegovo obljudenost, 2. infrastrukture, 3. dejanske potrebe, preverjene v poskusnem obdobju, 4. ohranitev zgodovinskih šeg in navad, 5. revizijo statuta v luči zgoraj navedenih zahtev. Rajonski sveti bi vsekakor ostali polnomočni do konca nove mandatne dobe, nova razmejitev okrožij oziroma rajonov pa naj bi bila v razpravi najpozneje do 6 mesecev pred iztekom same mandatne dobe. Predsedniki poleg tega predlagajo, naj bi rajonski sveti za nekatere snovi izdajali obvezujoča mnenja in da bi razpolagali z večjimi pristojnostmi tudi v finančnem smislu. ZSKD, DZL in Združenje Lupusinfabula bodo v ponedeljek predstavili pobudo Likovna kolonija mladih tokrat v Devinu V Centru Štrekelj v Sesljanu bodo v ponedeljek, 25. maja, predstavili javnosti 22. likovno kolonijo mladih, ki se bo letos prvič odvijala na Tržaškem, in sicer od 24. do 29. avgusta. Na predstavitvi, ki se bo začela ob 18. uri, bodo tudi prikazali videoposnetek Miloša Jugoviča in Jasne Merku o prejšnjih kolonijah, ki so se jih udeleževali slovenski otroci iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije. Prireditelji letošnje kolonije, in sicer Zveza slovenskih kulturnih društev, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula, so naslovili na tržaško slovensko javnost odprto pismo, ki ga v celoti objavljamo. Spoštovani, letošnja dvaindvajseta Likovna kolonija mladih, ki združuje v svojih vrstah slovensko govorečo mladino iz Slovenije, Madžarske in Italije, bo gostovala na Tržaškem, predvidoma zadnji teden v mesecu avgustu 1992. Prvih dvajset srečanj se je odvijalo v Sloveniji, in sicer v Vuzenici blizu Dravograda. Ob dvajsetem srečanju so organizatorji sprejeli predlog, da postane kolonija potujoča in vsako leto zamenja sedež delovanja. Tako so leta 1991 organizirali kolonijo Korošči, prihodnje leto pa bo predvidoma na Madžarskem. Likovna kolonija se je rodila poleti leta 1970. Pobudniki, med katere spadata likovni pedagog Štefan Kresnik in ravnatelj osnovne šole v Vuzenici Lojze Gobec, so želeli »le pripraviti srečanje mladih likovnikov z obeh strani meje prijetno in koristno na likovnih, jezikovnih in prijateljskih področjih«. Prvih srečanj na Vuzenici so se kot gostje udeležili le koroški Slovenci, kaj kmalu pa so se vabilu odzvali tudi porabski Slovenci in 'nato še tržaški Slovenci. K uspehu teh srečanj je pripomogla cela vrsta likovnih pedagogov z ene in druge strani meje in gostov (naj med vsemi omenimo le Janka Dolen- ca in Božidarja Jakca) organizatorjev in pokroviteljev, ki so materialno omogočili dvajsetletno delovanje kolonije. Likovna kolonija je namenjena mladini od 10. do 15. leta. V petih dneh skupnega ustvarjanja se udeleženci ne le seznanjajo z različnimi likovnimi tehnikami pod vodstvom priznanih mentorjev, temveč doživljajo tudi izredno izkušnjo za socializacijo in za navezovanje novih prijateljskih stikov s slovenskimi sovrstniki, ki živijo v različnih okoliščinah. Glede na to, da bo letošnja kolonija na Tržaškem, so si prireditelji zamislili, da bo likovno delo osredotočeno na temo morja. Poleg likovnih delavnic bodo v petih dneh poskrbeli za vodene obiske likovnih razstav in za družabne ekskurzije. V Vuzenici se je v dvajsetih letih utrdila lepa tradicija, da so udeleženci , ki so prihajali od daleč (Avstrije, Madžarske in Italije) prenočevali po družinah. To je omogočilo ne le bistveno zmanjšanje stroškov organizatorjem, temveč tudi možnost, da so udeleženci prišli v neposreden stik z družinami in njihovim načinom življenja. Kot organizatorji letošnje kolonije si seveda želimo, da bi otrokom, ki bodo letos naši gostje, nudili tudi pri nas tisto gostoljubnost, ki so jo bili deležni tržaški otroci v Vuzenici in na Koroškem. Čaka nas torej zahtevno, vendar zadoščenja polno delo v prepričanju, da je izbrana pot pravilna in da bo tudi letošnje srečanje v Trstu, kot vsa ostala, pripomoglo ne samo k likovni-estetski vzgoji, ampak tudi k izoblikovanju lastne osebnosti. Prepričani, da je pobuda vredna pozornosti, upamo, da nam boste pomagali in da boste z vašo razpoložljivostjo za sprejem enega ali več otrok bistveno pripomogli k njenemu uspehu. DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV ZDRUŽENJE LUPUSINFABULA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV (j Godbo no pihalo iz Ricmanj vabi na dpi PROMENADNE KONCERTE X/ na trgu v Ricmanjih Lanes, 23. t. m., ob 19. uri: — Societa Filarmonica di Povoletto (Videm) — 3ihalni orkester Srečko Kumar - Izola utri, 24. t. m., ob 17. uri: — Pihalni orkester Kras - Doberdob — New Times Big-Band - Šmihel (Avstrija) J primeru slabega vremena bodo koncerti v Babni hiši v Ricmanjih. 1 Danes ob 10. uri bo v Hotelu Savoia Excelsior okrogla miza Sožitje in sodelovanje med Slovenijo in Italijo ter zaščita slovenske narodnostne skupnosti Sr 'vEa Uvodno poročilo bo imel podpredsednik deželne vlade 4 jffll Ferrucio Saro; iz Slovenije bodo sodelovali predsednik \ Socialdemokratske prenove Ciril Ribičič, predsednik So- cialistične stranke Viktor Žakelj in predsednik kluba Li-beralnodemokratske stranke Jože Školč; govorila bosta slovenska kandidata Edi Bukavec in Marino Pečenik ter tajnik tržaške federacije PSI Alessandro Perelli. Deželno vodstvo PSI Slovenska komisija socialistične stranke 1 h E 1 MONTOI/10 Jutri, 24. maja na HIPODROMU MONTEBELLO IELIKA NAGRADA MESTA TRST »OB STOLETNICI« prost vstop Ja sporedu so tudi skoki padalcev, nastop gojencev konjeniške šole iz Suje (UD), godbe »Triestinissima«, tekmovanje v cross country-u ter razde-evanje tiskanih majic ob stoletnici. Začetek ob 13 uri. Občni zbor delničarjev odobril zavidljiv lanski poslovni obračun Novo povišanje glavnice nadaljnji korak na hitri razvojni poti TKB Mnenja strokovnjakov ob začetku kopalne sezone Za zdaj je še težko reči ali se bodo alge vrnile t Tržaška kreditna banka je na sinočnjem občnem zboru delničarjev napravila nov pomemben korak na poti utrjevanja svoje skokovite rasti, ki jo je doživela v zadnjih letih. Delničarji so namreč v prvem, izrednem delu občnega zbora soglasno odobrili povišanje družbene glavnice za 10 milijard lir, kar pomeni, da bo odslej znašala 35 milijard. Korak je - kot je uvodoma poudaril predsednik upravnega sveta Egon Kraus - narekovala potreba po čim večji premoženjski trdnosti zavoda, ki jo zahtevajo povečani obseg dela in nove, izredno zahtevne naloge, ki se v tem prelomnem obdobju postavljajo pred banko. Povišanje glavnice bo TKB uresničila z izdajo milijona novih delnic po nominalni vrednosti 10 tisoč lir, pri katerih odkupu bodo imeli prednost sedanji delničarji, zavod pa bo moral v ta namen sprejeti tudi statutarno spremembo. Redni del občnega zbora se je - v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (na sliki - foto Magajna) -nadaljeval s pozdravom turnusnega predsednika Gvida Zidariča v imenu bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, nato pa je predsednik Kraus prebral poročilo upravnega sveta, direktor Vito Svetina je podrobno orisal obračunski dokument, poročilo nadzornega odbora pa je prebral njegov predsednik Silvan Mesesnel. Da je" bilo lansko poslovno leto za banko nadvse uspešno, priča že nekaj naslednjih skopih podatkov: poslovni obračun je dosegel kosmati znesek skoraj 17 milijard lir in se je glede na leto 1990 več kot podvojil ( + 53,2%), kosmati poslovni presežek je znesel 9,1 milijarde lir ali 40,4 odstotka več kot leto prej, medtem ko je čisti presežek dosegel 3,3 milijarde lir in se je povečal za 33,2 odstotka. Skupna zbrana sredstva so lani dosegla zavidljivo vsoto 637,8 milijarde lir ( + 21,3%), pri čemer so vloge porasle na 481 milijard ( + 26,5%), medtem ko so naložbe dosegle skupno vrednost 256 milijard lir (+11,7 + ), V splošno presojo skrbnega gospodarjenja upraviteljev TKB pa naj posredujemo še podatek, da se je kosmati rezultat upravljanja od leta 1986 do lani povečal za več kot štirikrat, medtem ko se je cisti presežek v istem obdobju komaj podvojil. To namreč pomeni, da Je zavod namesto pridobivanja dobička izbral pot širjenja in utrjevanja svojega delovanja, kar je razvidno tudi iz podatka o čistem premoženju, ki je lani doseglo 36,7 milijarde lir in se je povečalo za 12 odstotkov. Tržaška kreditna banka je tudi lani vložila veliko sil v ozemeljsko širjenje svoje dejavnosti, kar je kronalo odprtje nove poslovalnice v Čedadu. Medtem pa se že pripravljajo na razširitev pretesne Agencije Domjo in na odprtje nove poslovalnice v Ul. Carducci, medtem ko so se začela tudi dela za ureditev novega osrednjega sedeža na Trgu Oberdan. Občni zbor je zaključila izvolitev dveh dodatnih članov upravnega odbora, ki se bo tako od dosedanjih sedmih razširil na devet članov. Na predlog delničarjev sta bila za nova člana izvoljena prof. Aldo Štefančič in tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec, še prej pa se je razvila precej živahna razprava, v kateri so delničarji želeli izvedeti za nekatere podrobnosti iz poslovnega obračuna, poslovanja banke in načrtov za prihodnost, ki obeta mnogo novosti in težav. Predsednik Kraus in direktor Svetina sta s pomočjo svojih sodelavcev posredovla vsa pojasnila, poudarek pa sta namenila potrebi po nadaljnji krepitvi in kapitalnem utrjevanju zavoda, ki se mora razširiti na ves obmejni prostor, v drugi fazi pa tudi na sosednja območja Italije in zamejstva, in ki mora hkrati še naprej razvijati (in braniti pred vse močnejšo konkurenco) svojo tradicionalno vlogo specializiranega zunanjetrgovinskega denarnega zavoda. VLASTA BERNARD Bliža se poletje in s tem tudi čas kopanja. Resnici na ljubo so se pogumnejši že zdavnaj spustili v sicer še dokaj hladne morske vode. Nad vse pa lebdi vprašanje, ali se bodo tudi letos pojavile alge, ki so v zadnjih letih povzročale toliko nevšečnosti, pa tudi preplaha, in to ne samo med kopalci, temveč tudi med turističnimi delavci, ribiči in sploh med vsemi, ki živijo od morja. Vprašanje so v preteklih dneh potisnili v središče javne pozornosti rumenkasti madeži, ki so se pojavili na morski gladini ob naših obalah. »Šlo je za cvetni prah,« nam je dejal ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo iz Nabrežine prof. Mario Specchi, potrjujoč razlage, ki smo jih v zadnjih dneh že slišali oziroma brali. »Pojav je povsem normalen. Edina posebnost je bila v tem, da je bilo cvetnega praha tako veliko. A tudi to je mogoče brez težav obrazložiti. Zgodilo se je, da je bilo 5 do 6 dni sončnega in izredno toplega vremena po daljšem hladnejšem obdobju. In tako je vse zacvetelo v istih dneh naenkrat. Ob tem je tudi zapihala burja, ki je cvetni prah odnesla v morje. In tako so se pojavili madeži, ki od daleč rahlo spominjajo na izredno morsko cvetenje. Vsekakor gre za povsem normalen pojav. Analiza usedlin na morskem dnu dokazuje, da je do podobnih pojavov pri- Pismo deželnega svetovalca Brezigarja (SSk) predsedniku odbora Turellu Možno je zagotoviti sedanji obseg KGS Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je na predsednika deželnega odbora Vinicia Turella naslovil pismo, v katerem zastavlja vprašanje o posebnem zakonskem odloku, na osnovi katerega bi lahko zagotovili obstoj Kraške gorske skupnosti v sedanjih teritorialnih okvirih. Uvodoma namreč Bojan Brezigar ugotavlja, da zakonski odlok z datumom 27. april 1992 in z zaporedno številko 282 pod naslovom »Usklajevanje določil zakona 8. junij 1990, št. 142 z zakonsko ureditvijo dežele Dolina Aoste« v 4. členu predpisuje, da se v-»Dolini Aoste ne upošteva izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 28. člena zakona št. 142 iz leta 1990«. Gre za možnost odstopa od določil zakona št. 142 iz leta 1990, ki se nanašajo na teritorialni obseg gorskih skupnosti; zaradi zakonskega odloka torej Dolini Aoste ni treba upoštevati omejitev, na osnovi katerih v gorskih skupnostih ne sme živeti manj kot 5.000 prebivalcev, v njihov okvir ne morejo vključevati občin z več kot 40.000 prebivalci in občin, katerih področje je samo delno gorsko in na tistem področju živi manj kot 15% celotnega prebivalstva. Če bi podobne odstope od zakona upoštevali tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je zapisal Bojan Brezigar v pismu, bi ti zagotovili obstoj Kraške gorske skupnosti v okviru meja, ki jih predvideva sedanja zakonska ureditev. Na osnovi teh premis in ob upoštevanju dejstva, da je Kraška gorska skupnost edina ustanova, ki v okviru svojih mejah vključuje celotno kraško prebivalstvo in je zato tudi edina ustanova, kateri bi lahko Dežela na osnovi postopkov o decentralizaciji prepustila morebitne pristojnosti v zvezi z razvojem in zaščito kraškega teritorija, Bojan Brezigar opozarja Turella na problem in na možnost rešitve, zato ga poziva, naj poseže pri italijanski vladi, da bi bi tudi glede FJK izdali sličen zakonski odlok. Poslanca Bordon in Coloni o tragičnem položaju v BiH Na poziv deželnega predsednika združenj ACLI parlamentarcem iz FJK, ki so podpisali volilni dokument »Demokracija in participacija«, haj nemudoma posežejo za ustavitev krvavega obračunavanja v Bosni, sta že pozitivno odgovorila poslanca Coloni in Bordon. Prvi je naslovil bujno vprašanje na zunanjega ministra De Michelisa, drugi pa je predstavil dve resoluciji. Oba sta zahtevala tudi odločnejše ukrepanje v biednarodnem merilu, da bi osamili odgovorne za vojno, preprečili dobavo orožja in se lotili nujnih problemov stotisočev beguncev. V zvezi s tem in z dramatičnim slabšanjem položaja v bivši Jugoslaviji je deželni predsednik ACLI Barbo izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi krepljenja nacionalističnih strasti, ki bi po njegovem mnenju zlasti na Hrvaškem utegnile privesti do nadaljnje emarginacije italijanske manjšine. Dolinčan s trobento na Corridi Dolinčan Albert (Berto) Pečar bo gost nocojšnje televizijske oddaje c°rrida, ki jo na Canale 5 vodi znani Corrado. Pečar, ki je precej znan v dolinski občini, saj je dolgo časa igral v domači godbi, bo v živo zaigral ba trobento. Corrida je hudomušna in precej šaljiva oddaja, v kateri v živo sodelujejo amaterji s področja glasbe, plesa in podobno. Pečar bo ba trobento zaigral »C' est si bon«. Oddaja se bo začela ob 20.30. Usoda sedmega pomola ostaja še vedno res zelo negotova Usoda sedmega pomola je še vedno zavita v meglo, čeprav je družba Contship prav te dni že predstavila svoj projekt za prevzem te strukture v koncesijo. Načrt so njeni predstavniki najprej orisali vodstvu Avtonomne pristaniške ustanove, nato pa še sindikatom, pri katerih je zadeva zbudila kopico dvomov in pomislekov. Številke in programi so po mnenju predstavnikov CGIL, CISL in UIL sicer realistični, toda predviden obseg prometa je povsem nezadosten: po načrtu naj bi v prvi fazi znašal okrog 140 tisoč kontejnerjev letno, v drugi pa 190 tisoč, medtem ko je bil sedmi pomol razširjen in opremljen (z javnim denarjem) za promet v obsegu okrog 400 tisoč kontejnerjev. To sicer ni edini, je pa nedvomno glavni ugovor sindikatov, za kate- re ima privatizacija pomola smisel samo, če sloni na jasnih in realističnih računih o donosnosti. Zavlačevanje z dokončno odločitvijo o privatizaciji sedmega pomola pa je predmet odprtega pisma, ki ga je sindikalist CGIL in član upravnega sveta pristaniške ustanove Roberto Treu včeraj naslovil na predsednika EAPT Paola Fusarolija. V pismu Treu zahteva, naj se upravni svet znova sestane še pred koncem meseca, da bi lahko čimprej stekel postopek privatizacije. Po sindikalistovem mnenju namreč zavlačevanje z odločitvijo prinaša veliko škodo tako interesom pristanišča, kot vsem zaposlenim, med katerimi nestabilnost položaja in negotovost glede delovnih perspektiv povzročata celo medosebne napetosti. Obisk predsednika Tržaške turistične ustanove Tafara na dolinskem županstvu Dolinska občina je lahko privlačna za turiste Včeraj se je na dolinskem županstvu mudil na bradnem obisku novi predsednik Tržaške turistične bstanove (Azienda promozione turismo), Elio Tafaro. srečanju s predstavniki dolinske občinske uprave, v Prvi vrsti z županom Marinom Pečenikom, je bil 9°vor o turističnem vrednotenju tega predela tržaške Pokrajine. V svoji novi zasnovi sta namreč obseg in Pristojnost turistične ustanove razširjena na pokrajin-s*° razsežnost. Dolinska občina pa lahko - še poseb-J10 v zadnjih časih - ponuja zanimive priložnosti za bbje (pa tudi za nekatere domače) obiskovalce. Pred-Sern je bil v ospredju pozornosti naravni park Doli- ne Glinščice in pred nedavnim otvorjeni Sprejemni center, v katerem deluje društvo tržaških naravoslovnih vodičev. Ob vrednotenju zaščitnega ozemlja pa bo treba konkretno poskrbeti tudi za uresničitev že sprejetih obvez za organsko obnovitev zaselka Botač. Beseda je tekla tudi o hotelskih zmogljivosti tega območja in o številnih drugih možnostih, s katerimi bi v skupnem dogovoru in sodelovanju lahko usmerili primerno pozornost na ta obmejni pas. Tafaro je s svoje strani obljubil, da se bo zavzel in vsestransko podprl razne načrte, v kratkem pa bo uradnemu srečanju sledil podrobnejši obisk dolinske občine, (dam) Narkoman prijavljen sodnim oblastem Tržaški karabinjerji so v okviru širše preventivne akcije proti razpečevanju mamil pregledali stanovanje 30-letnega O. L. iz Trsta, znanega kot narkomana in pri njem našli klarinet ter rekorder. Šlo je za blago približno milijon lir vrednosti, ki je bilo, kot so ugotovili, pred časom ukradeno 33-letnemu Tržačanu Giorgiu Kosiču. Zato so karabinjerji prijavili O. L. sodnim oblastem. Umazanija, kakršno je bilo videti v Tržaškem zalivu prejšnji konec tedna (Foto Magajna) šlo že večkrat v preteklosti. Posebno izrazit takšen pojav so zabeležili okrog leta 1200.« Kaj pa morsko cvetenje oziroma izredno razmnoževanje mikroskopskih alg? Se bo tudi letos ponovilo? »Ne razpolagam s kristalno kroglo, da bi lahko postregel z odgovorom,« je odvrnil prof. Specchi. »Dejstvo je, da nismo v stanju delati kolikor toliko zanesljivih znanstvenih predvidevanj. Pojav je star, saj so ga v Jadranskem morju dokumentirano zabeležili že leta 1629, a znanstveno smo ga začeli raziskovati šele pred kratkim. Vsekakor že dejstvo, da so ga zanesljivo poznali pred tremi in več stoletji, dokazuje, da ni tako neposredno povezan z onesnaženostjo morja, kot nekateri trdijo.« Mimo tega, koliko je izredno morsko cvetenje povezano z onesnaženostjo, pa smo se ob tej priložnosti vendarle pozanimali, kako je v tem trenutku z onesnaženostjo naših voda. V ta namen smo se obrnili na Krajevno zdravstveno enoto, ki je po zakonu določena, da skrbi za periodične kemijske in bakteriološke preglede. Ravnatelj službe ambientalne kemije dr. Manlio Princi nam je povedal, da se je mogoče v tem trenutku kopati ob vseh tradicionalnih tržaških plažah, in sicer od kamnoloma južno od Ribiškega naselja vzdolž vse obale devinsko-nabrežinske občine do Brojnice, pa še dalje vzdolž obale tržaške občine do barkovljanskega porti-ča. Na območju tržaškega mesta se je mogoče kopati le na kopališčih Ferroviario, Ausonia in Lan-terna, sicer pa je prepovedano povsod drugod do tako imenovanega miljskega kopališča (»bagno muggesano«) južno od miljskega portiča. Vode so nato spet uporabne za kopanje južno od Milj vse do državne meje pri Lazaretu. »Rekel bi, da je trenutno stanje morskih voda dobro,« je zaključil dr. Princi. »Vprašanje pa seveda je, ali se bo to stanje ohranilo tudi junija in še zlasti julija, ko bodo ljudje pričeli množično zahajati k morju.« Razveseljujoči izidi nedavne ekološke akcije karabinjerjev Karabinjerji ekološke operativne skupine so v preteklih dneh izvedli razčlenjeno akcijo po vsej tržaški pokrajini proti onesnaževanju morja in sploh naravnega okolja. V tem okviru so pregledali eno ribogojnico, eno ladjedelnico, devet mehaničnih delavnic, dve zdravstveni strukturi, dve fotografski delavnici, šest kopališč in eno občinsko čistilno napravo. Izidi akcije so razveseljujoči, saj so karabinjerji ugotovili, da samo en avtoodpad ni deloval v skladu z zakonskimi predpisi. Pri njem so namreč našli začasno odložene strupene škodljive odpadke brez dovoljenja. Posebno razveseljujoče je, da so bili v redu vsi pregledani odtoki v morje. Pozor na obvezno cepljenje živali proti gozdni steklini Župana občin Devin-Nabrežina in Dolina ter izredni komisar Občine Trst so na osnovi vsedržavnih in deželnih zakonskih določil v teh dneh izdali odredbe, po katerih je treba obvezno cepiti pse in druge domače živali (govedo, ovce, koze, konje) proti steklini na vsem ozemlju Tržaške krajevne zdravstvene enote. Cepljenje je treba praviloma opraviti v dneh od 2. junija do 31. julija 1992. Pristojni živinozdravniki bodo cepljenje opravljali brezplačno v devinsko-nabrežinski občini v občinski klavnici v Nabrežini vsako sredo od 11. do 12. ure, v dolinski občini ob županstvu vsak četrtek od 10. do 11. ure, v tržaški občini pa v javnem pesjaku v Ul. Orsera 8 vsak dan od 10. do 13. ure ter v bivši zasebni klavnici na Proseku 132 vsak petek od 11. do 13. ure. Živinozdravniki bodo izdajali predvidena potrdila o opravljenem cepljenju. __________gledališča________________ ROSSETTI Danes ob 20.30 bo v gledališču Rossetti ponovitev dela LA VITA XE PIAMA. V glavni vlogi bo nastopil Gastone Moschin, katerega bo spremljal na violončelo Severino Zannerini. V abonmaju odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstavo bodo ponovili do 24. t. m., 25. maja pa bo zadnja predstava v Gradežu. V torek, 26. in v sredo, 27. t.m., bo v gledališču Rossetti na sporedu glasbena prireditev VIVA LA GENTE. V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo enkratna predstava izven abonmaja Gior-gia Albertazzija LE MEMORIE Dl ADRIANO. Predprodaja vstopnic za abonente pri osrednji blagajni pasaže Protti in pri blagajni gledališča. V četrtek, 28. t. m., bosta v gledališču Rossetti nastopila Liliana Cosi in Mari-nel Stefanescu z baletom 'Risveglio del-l'umanita". Večer je organiziralo Italijansko združenje žensk operiranih na dojkah - ANDOS. VERDI Simfonični maj Danes ob 18. uri (red S) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Michela Tabachnika. Nastopili bodo Franco Gulli (violina), Bruno Giuranna (violončelo), Gemma Bertagnoli in Milena Rudiferia (sopran), Claudio Di Segni (tenor) in Ste-fano Rinaldi Miliani (bas). Na programu Mozartove skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V sredo, 27. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Verdi na sporedu izreden koncert izven abonmaja na katerem bodo nastopili dobitniki mednarodnega natečaja Chopin v Moskvi. Nastopili bodo pianisti Maria Kopylova, Rem Ura-sin, Katherine Machetina in Ksenia Turist. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. razne prireditve Ob 30-letnici »Praznika češenj« PD Mačkolje pripravlja jutri, 24. maja, ob 16.30 KULTURNO PRIREDITEV. Z namenom, da ovrednoti kulturno zgodovino tega praznika bo društvo predstavilo domače in tuje izvajalce. Toplo vabljeni! Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko-nabrežinske občine vabi otroke na predstavo »Zmajčkov rojstni dan«, ki jo vodi dramska skupina Tabor z Opčin, ki bo jutri, 24. maja, ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu. Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah danes, 23. t. m., ob 20. uri v domači dvorani koncert MPZ in DPZ Vesela pomlad, ki ju vodi Franc Po-hajač. Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 23. t. m., na predavanje z naslovom Slovenska kulturna dediščina. Predavatelj bo znani ljubljanski etnograf dr. Janez Bogataj. Priporočamo maturantom. Začetek ob 18.30. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 25. maja, na srečanje s pesnikom STANKOM JANEŽIČEM ob izidu njegove naj novejše zbirke »Morje«, ki sta jo izdali Mladika in Družina. Zbirko bo predstavil prof. Martin Jevnikar, prisoten pa bo avtor. Na večeru bodo predstavili tudi novo številko zbornika Dom in svet. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo v ponedeljek, 25. t. m., Cerovlje in v četrtek, 28. t. m., Prečnik. KD Rdeča zvezda in Ponteco organizirata ob priliki otvoritve video opreme predvajanje zgodovinskega dokumentarca o drugem tržaškem procesu (1941) ...jutri bo sonce in Kras bo čudovit. Odvijalo se bo v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu v torek, 26. t. m., s pričetkom ob 20.30. Prisotni bodo tudi avtorji dokumentarca. Vabljeni. . Darujte v sklad Mitje Čuka Poudariti velja, da morajo imeti vsi psi, ko bodo vodeni na cepljenje, nagobčnik. Cepljenje je mogoče odložiti do 30. septembra 1992 le v primerih, da gre za mladiče stare do 3 mesecev in za mladiče, ki so bili pravkar cepljeni proti drugim boleznim. Po 31. juliju bo cepljenje mogoče opraviti le v javnem pesjaku v Ul. Orsera 8 v Trstu ob delavnikih od 9. do 11. ure. Tržaški občinski komisar Raval-li je poleg tega izdal tudi odredbo o tem, kako se morajo obnašati spremljevalci psov v javnih prostorih. Če psi niso na vrvici, morajo imeti nagobčnik, v vsakem primeru pa ne smejo stopiti v trgovine in druge javne lokale s hrano in pijačo. Poleg tega psi ne smejo opravljati svojih fizioloških potreb na pločnikih, ampak kvečjemu na cestiščih, njih spremljevalci pa morajo odpadke odnesti. Za vse tiste, ki kršijo zgoraj navedene predpise, so predvidene denarne in druge kazni. razstave SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine V prostorih Prosvetnega doma bo do 28. t. m. na ogled razstava risb in besedil otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije. Urnik: vsak dan razen nedelje od 16. do 20. ure, za šole po dogovoru. Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA. V galeriji Cartesius bo danes ob 18. uri otvoritev razstave ELENE TALLERI z naslovom »Bači e Abbracci«. Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava FRANCESCA GAR-BELLIJA. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A bodo v ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri odprli razstavo GUIDA ANTONIJA. koncerti Gledališče Verdi v Miljah Nedeljski koncerti Jutri, 24. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert Komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona. Na programu Rossinijeve, Tartinijeve, Mendelssohn-Bartoldyjeve skladbe. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo na sporedu celovečerni koncert godbe na pihala občinskih rekreatorijev. Na programu Schubert, von Suppč, Rossini, Handy, Rota, Evers, Stratford, Briver in Kaempfert. Gledališče Mlela Danes ob 21. uri bo na sporedu celovečerni koncert EST EST EST. Nastopajo Alfredo Lacosegliaz, Mario Arcari in Maci Forza. V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Miela celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue G amer (bas) in Dave Sutter (klaviature). Evangeličansko-luteranska cerkev Danes, 23. t. m., ob 18. uri bo v cerkvi na trgu Panfili v okviru prireditev ob 300-letnici rojstva Giuseppeja Tartinija Združenje »Arniči del Conservatorio« predstavilo koncert pianista LUČE SA-RIJA. Na sporedu Chopin in Mussorgski. kino ARISTON - 18.30, 20.30, 22.15 Le amiche del cuore, r.-i. Michele Placido, □ EXCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Bolle di sapone, i. VVhoopi Goldberg, Sally Fi-eld, Kevin Kline. EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 II lungo giorno finisce, r. Teren-ce Davies, i. Majorie Yates. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio. NAZIONALE II - 16.00, 19.00, 22.00 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Manto nero, r. Bruce Beresford. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Ornella Muti. GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Lion heart - scommessa Vincente, i. Van Dame, Harrison Page, Deborah Rennard. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 II padre della sposa, kom., i. Steve Martin, Diane Keaton. EDEN - 15.30, 22.10 Giochi di coppia, porn., □□ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 Me-diterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono, Giuseppe Cader-na. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.10 Analisi finale, i. Richard Gere, Kim. Basinger. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Europa, Europa, r. Agnieska Holland. RADIO - 15.30, 21.30 Doppio gusto, porn., □ □ SKLAD MITJA ČUK Razstava furlanskih naivcev je odprta do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. URNIK: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. čestitke______________ V Dolini smo pust veselo praznovale in zaman smo našega predsednika ča- ■ kale. On se letos z Abrahamom srečuje in zato pusta ne praznuje. Toda mi mu vseeno iz srca vse najboljše želimo in z nami ga zopet v Dolino drugo leto za pust vabimo. Klapa. V Repnu hiša stoji, danes v njej CE-LESTE svoj 60. rojstni dan slavi, naj mu Bog podari še veliko takih dni, mu iz mešanega pevskega zbora želijo vsi. Pri šturku hišca vsa v cvetju stoji, v njej SAVINA slavi. Ob tem lepem jubileju ji iskreno voščijo in želijo mnogo zadovoljstva v nadaljnjem življenju soseda z družino. SAVINI ob življenjskem jubileju želijo vse najboljše mož, hči, zet, mali Vani pa pošilja dobri noni koš poljubčkov. Danes se poročita PETRA in DOR-JAN. Veliko sreče in medsebojnega razumevanja v zakonu jima želi KD Primorsko-Mačkolje. Včeraj je praznoval okroglih ...let naš ADRIANO. Da bi še dolga leta dirkal po Krasu s svojo vespo mu iz srca želita Danjel in Katja. Pavlu in Eriki se je pridružil mali JAN. Da bi skupno rasli in uživali v sreči, jim iz srca želimo: pranona Marija, Petarosovi in Pahorjevi. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 23. maja 1992 ŽELJKO Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 11.31. Jutri, NEDELJA, 24. maja 1992 MARIJA PLIMOVANJE DANES: ob 24.05 najvišja 13 cm, ob 7.58 najnižja -32 cm, ob 16.17 najvišja 23 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb rahlo pada, veter 14 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Elisa Leban, Romina Ursic, Linda Greco, Myriam Scherli, An-drea Pastore, Samantha Romito, Daniel Fior Rosso, Matteo Ballarin. UMRLI SO: 78-letna Norma Visconti, 25-letni Bruno Furlan, 85-letna Albina Zerial, 89-letna Giorgina Francovic, 77-letni Stefane Dobri, 64-letna Ida Marin, 83-letni Francesco Germani, 64-letni Alberto Uleri, 77-letni Angelo Palma, 70-letna Valeria Stipcovich, 72-letni Mario Ossueri, 72-letna Maria Cucchiani, 21 dni stara Federica Zampa. OKLICI: delavec Luca Kosič in uslužbenka Marina Stivanin, delavec Andrea Zanin in uradnica Manuela Damiani, delavec Roberto Gasparini in uradnica Evelina Cerovac, varilec Ezio Medica in uradnica Daniela Vigini, delavec Massi-miliano Černe in uradnica Laura Selo-vin, upokojenec Gianfranco Krečič in gospodinja Luciana Furlan, uradnik Vin-cenzo Rossillo in Solnica Bruna Vander-becken, uradnik Luca Fornasaro in univerzitetna študentka Barbara Sessi, gasilec Roberto Cleva in uradnica Tiziana Miani, uradnik Claudio Palcich in uradnica Cristina Prelz, zidar Roberto Petaros in prodajalka Fiorella Miceli, uradnik Paolo Morelli in uradnica Maria Cristina Curatola, znanstveni delavec Ahmed Shaher Sayyaf in Solnica Kalliopi Karni-adaki, trener Massimo Fulvio Raseni in uradnica Marina Feliciana Angela Ficet-ti, gradbeni izvedenec Leonardo Casali in vzgojiteljica Paola Midi, podjetnik Stefano De Monte in uradnica Eliana Dodini, uslužbenec Antonello Tomadin in poklicna boničarka Donatella Marus-si, uradnik Diego Bobbo in Solnica Paola Azzimonti, univerzitetni asistent Nicolo Purga in Solnica Marcella Fabro. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do nedelje, 24. maja 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo danes, 23. t. m., v prostorih TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici OBČNI ZBOR TPPZ Pinko Tomažič v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem ob 9.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, umetniškega vodje; diskusija; razrešnica staremu odboru; volitve; razno. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. M. Sernio 27, prireja jutri, 24. t. m., z začetkom ob 18. uri 11. PRAZNIK VINA. Nagrade za najboljše vino iz tega okoliša in tekmovanje »Spoznaš svoje vino«. Vabljeni! Zdrave in vesele počitnice za mlade od 5. do 16. leta v Dragi od 3. do 23. julija. Starši lahko vpišejo otroke v to počitniško kolonijo na Občini v Dolini ob sredah od 9. do 11.30, v nabrežinski ob četrtkih ob 8. uri, v zgoniški ob 10. uri. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo v teh občinskih upravah. Za pojasnila tel. na št. 226117. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu (Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141, fax 574142) sporoča, da zbira solidarnostno pomoč za begunce, ki so žrtve vojnega stanja v bivši Jugoslaviji (obstojna hrana, osnovne higienske potrebščine, predvsem za otroke, denar). Nabrano blago in denar bo uprava izročila občinskemu odboru Rdečega križa v Kopru. O poteku akcije bomo obveščali javnost. Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v'Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Solidarnostna akcija za pomoč begunskim otrokom iz BiH. Do sobote, 28. maja, (razen v nedeljo) bomo od 16. do 20. ure sprejemali najnujnejše otroške potrebščine: vse za dojenčke, igrače, pribor, kozarčke, lončke iz plastike, spodnje perilo in obutev, toaletne potrebščine za osebno nego, denarne prispevke. Društvo bo zbrani material osebno izročilo raznim zbirnim centrom po dogovoru z Rdečim križem iz Sežane. Vesele počitnice med gorami? Vpiši se v kolonijo v Comegliansu! Vpisujejo občinske zdravniške asistentke v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, razen v tržaški. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo na občinah v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ob 8. uri, v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Imeti morajo s seboj podatke o cepljenju. Pojasnila po telefonu 43194. Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure, tel. 370846. Sklad Mitja Čuk, Narodna ulica 126, prireja tudi letos poletno središče na Opčinah. Vpisovanje v ponedeljek, 3. avgusta 1992, informacije tel. 212289. Sklad Mitja Čuk vabi na predstavitev večnamenskega kulturno-znanstvenega središča RAKITNA, ki bo v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri v prostorih sejne dvorane Hranilnice in posojilce nA Opčinah. Upravitelji so pripravili zanimiv program primeren za najrazličnejše pobude. prispevki Namesto c vretja na grob Martina Rupla daruje Lovska družina Prosek 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Svetka in Milke Pečar daruje Milka Kalc (Gropada 99) 20.000 lir za SKD Skala - Gropada. V spomin na Drago Netko Škerlavaj daruje Mira Fonda 20.000 lir za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. Bruno Peric daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Za Godbeno društvo Nabrežina darujejo: gostilna Terčon (Mavhinje) 25.000 lir, Lojze Širca 50.000 lir in Urdih 15.000 lir. V spomin na Josipa Ferfoljo darujeta Eda in Dora 20.000 lir za vzdrževanje spšomenika NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Emila Sardoča darujejo Marija, Darka in Radovan šemec 60.000 lir za šempolajsko cerkev. V počastitev spomina Pepija Ferfolje daruje Marjeta in Rudi Grgič 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob 20. obletnici in ob 5. obletnici smrti obeh Babičev daruje Vilma Vodopivec 100.000 lir za pevski zbor TPPZ. V spomin na bratranca Bruna Sulčiča daruje Pepi Husu 250.000 lir za ŠD Vesna. Ob 3. obletnici mamine smrti daruje Neda Pertot 100.000 lir za blagajno liceja Prešeren. Ameriški dolar . 1219,90 1185.— Nemška marka . 753,17 745.— Francoski frank .... . 224,21 221,— Holandski florint .. . 668,89 662,— Belgijski frank 36,60 35,50 Funt šterling . 2213,30 2195.— Irski šterling . 2015.— 1990,— Danska krona . 195,19 192,— Grška drahma 6,334 5,50 Kanadski dolar . 1021,80 965.— Japonski jen 9,395 9,— Danes stopita na novo življenjsko pot DORJAN in PETRA Mnogo sreče in zadovoljstva jima želi uprava in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu Z jasnimi očmi in z eno rožo v srcu, brez velikih besed, pa vendar neskončnokrat DUŠANU za pol stoletja let Boris, brat Danes stopata na skupno življenjsko pot ENZO in SUZANA Vso srečo jima vošči ŠZ Gaja Pri Zobčevih se je oglasil JAN Da bi z mamico in očkom pridno prepeval, mu želi Šentjakobski cerkveni pevski zbor izleti Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Begunje in na Bled danes, 23. t. m., ob 7.30 od Domja, ob 7.35 iz Doline in ob 7.40 iz Boljunca. Klub prijateljstva vabi na skupen obisk botaničnega vrta La Carsiana pri Zgoniku v sredo, 27. t. m. Odhod s Trga Oberdan ob 8.30 z rednim avtobusom za Prosek, kjer bomo ob 9.20 prestopili na avtobus št. 46. Ne pozabite voznih listkov oz. izkaznic. Po želji kosilo v Gabrovcu. Program dobite v trgovini Fortu-nato v Ul. Paganini 2. V primeru slabega vremena bo izlet naslednjo sredo. _________mali oglasi________________ OSMICO je odprl danes Zorko Franca iž Škofij (na Čuku). Nudi vam refošk in malvazijo, domače klobase, ombolo in domači kruh. OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj. Toči belo in črno vino. GABRIJELA IN BORIS BANDI imata odprto osmico v Prebenegu št. 24. Točita pristno domače belo in črno vino. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. BORIS LOVRIHA, Dolina 233, toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Dom-jo 172. Toči rosatello, črno in belo DOC. Tel. 281244. OSMICO ima Alojz Kante - Praprot 18. LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot. Odprti bomo samo še do 26. maja, zato pohitite, ker torek prihaja! PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Elektronika«. MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234. PODARIM ljubitelju živali dva psička stara 2 meseca mešanih staršev. Tel. na št. 829963. DOMAČO dolgodlako mucko podarim ljubitelju živali. Tel. 413142. PRODAJAM časopisni kiosk z obratovalno licenco, z dokazanim letnim prometom. Tel. na št. 365764 v večernih urah. PRODAM bele sanitarije po ugodni ceni. Tel. na št. 44631 ob urah kosila. PUSTILA sem naočnike na Opčinah pri šoli. Če jih je kdo našel, prosim naj kliče na tel. št. 226404. 27-LETNO DEKLE iz Slovenije ponuja pomoč kot snažilka ali za katerakoli hišna opravila. Tel. na št. 003867/82579. KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 99 -prodaja kokoši po 3.000 lir. Tel. 231846. DOKONČAL sem gostinsko šolo in iščem zaposlitev kot natakar. Tel-232614. IŠČEM zaposlitev kot vajenec pri avtomehaniku. Tel. na št. 232614. RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOLJUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. OSEMTEDENSKO samičko nemškega ovčarja oddajamo, edinka gnezda. Možen ogled staršev, oba res lepa in z rodovnikom. Tel. 44710 v večernih urah. NA PRODAJ so mladiči cocker spaniel. črne barve, z rodovnikom. Za informacije tel. na št. (040) 567631 po 19. uri. PRODAM stanovanje 115 kv. m na Opčinah. Tel. na št. 212736 od 16. do 18. ure. Švicarski frank 817,98 812.— Avstrijski šiling 107,005 105,50 Norveška krona 193,23 190.-^ Švedska krona 209,19 205-— Portugalski eskudo . 9,068 8.— Španska peseta 12,066 11,30 Avstralski dolar 926,50 865. Jugoslov. dinar — ECU 1547,85 Slovenski tolar 13,75 Hrvaški dinar . 6.— BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-31* menjalnica 22. 5. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST V zamejstvu zadnja koncerta v soboto v Bazovici in v nedeljo v Reziji Obračun Primorske poje 92 Več kot 110 pevskih zborov je na kar osemnajstih koncertih tudi letos prepričljivo predstavilo zborovsko bero Primorske. Obračun revije Primorska poje 92, ki se je v nedeljo, 17. maja iztekla v treh različnih krajih, in sicer v Reziji, v Ilirski Bistrici in v Renčah, je nedvomno pozitiven. Z organizacijskega vidika velja poudariti, da so letošnjo revijo prvič priredile združeno vse slovenske kulturne organizacije, tako iz zamejstva kot iz matične domovine, ne glede na njihovo svetovnonazorsko pripadnost in prepričanje. Tako so si na primer v zamejstvu skupaj zavihali rokave Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, kar pa še ne pomeni, da so takoimenovani laični in cerkveni zbori prvič nastopili skupaj. Ta praksa velja že dolga leta in se sedaj le utrjuje še po organizacijski plati. Prvič je bila revija tudi povzdignjena v prireditev vseslovenskega značaja in pomena, kakor je sklenilo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tako je pridobila dostojanstvo pomembne kulturne manifestacije, ki presega s svojim kulturnoumetniškim poslanstvom in človeškim sporočilom ozke geografske meje, kakor tudi ozke glasbenovokalne značilnosti. Morda bi letošnji prireditvi našli tudi kakšno hibo. Predvsem to, da je celotna revija stekla z enomesečno zamudo v primerjavi s Preteklimi leti. Druga polovica aprila in maj nista namreč najbolj primerna za tovrstne množične kulturne manifestacije. Kaj pa naj rečemo o kvaliteti? Vsi koncerti so bili na dostojni ravni in v splošnem je revija ohranila kakovost iz prejšnjih let, brez vidnih padcev, pa tudi brez občutnih vzponov. Primorska z zamejstvom vred se skratka lahko ponaša z nekaterimi zelo dobrimi pevskimi zbori, mnogo pa je tudi takšnih, ki nam ne delajo najboljšega slovesa. Upanje za prihodnost prihaja morda s prenovljenega in pomlajenega pevovodskega kadra, za spoznanje premalo pa je še priliva mladih sil v pevske vrste. Prav tako se še premalo prenavlja in posodoblja repertoarna politika zborov. O vseh teh stvareh bi veljalo pred prihodnjo revijo Primorska poje 93 pošteno razmisliti. Pa še besedo o zadnjem letošnjem koncertu v okviru revije na Tržaškem, o katerem še nismo poročali. Bil je v soboto, 16. maja v kinodvorani v Bazovici. Splošna ocena govori o dobrem koncertu: ubrano petje, zanimiv program, primerna interpretacija. Pestra je bila tudi razvrstitev zborov, da so mešanim sledili moški. Poslušalcem so se predstavili: mešani zbor iz Vojščice (vodja Karlo Godnič), moški zbor iz Štanjela (Milena Kostadinovič), mešani zbor iz Košane (Alenka Urbančič), moški oktet iz Kobarida (Metod Bajt), mešani zbor iz Vrtojbe (Barbara Šinigoj), moški zbor s Cola (Ivan Trošt). Primeren je bil tudi kraj za tak koncert, ki pomeni veličanje slovenske pesmi in slovenskega petja. V Bazovici so namreč pred 60 in več leti za slovensko besedo in pesem žrtvovali svoja mlada življenja bazoviški junaki in v Bazovici je preživel svoja zadnja leta skladatelj in dirigent Ubald Vrabec. Žal se je koncerta v Bazovici udeležilo sorazmerno malo občinstva, kar je bila tudi sicer ena od negativnih značilnosti letošnje revije. V delno opravičilo je lahko dejstvo, da je bilo isti dan več podobnih prireditev, kar naj bo opozorilo organizatorjem, da maj ni najbolj primeren čas. Pa še en organizacijski spodrsljaj: v Bazovici ni bilo nobenega zamejskega zbora. Razpoloženje med nastopom je bilo vsekakor dobro in nadaljevalo se je potem pozno v noč na prostranem igrišču ob Slomškovem domu. Uvodne misli je po nastopu prvega zbora izrekel predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko Harej, nastopajoče in program pa je napovedovala Tamara Stanese. V deželi se vrstijo pobude v spomin na Tino Modotti V raznih krajih naše dežele se vrstijo pobude v počastitev spomina na veliko fotografsko umetnico, igralko in revolucionarko Tino Modotti, ki je umrla pred petdesetimi leti. V Pordenonu so poskrbeli za zanimiv filmski prikaz njenega življenja in dela. »Tina Modotti: podobe nekega časa,sledovi nekega življenja« je naslov izčrpnega filmskega prikaza, ki se je pričel včeraj s predvajanjem enega od treh hol-lywoodskih filmov, v katerih je Mo-dottijeva nastopila. To je film Roya Clementsa »The Tigers Coat« iz leta 1920. Prihodnji četrtek pa bodo v veliki avli pordenonskega študijskega centra prvič predvajali dva filmska zapisa o furlanski umetnici. Avtor prvega je Ceri Higgins, drugega pa Laura Mulvey in Peter VVollen. Tudi v Vidmu napovedujejo vrsto komemorativnih pobud. Ena od teh bo večer v spomin na Tino Modotti, na katerem bodo predvajali film Sergeja Eisensteina »Que viva Mexico!«. Modotti in veliki sovjetski režiser sta bila prijatelja. Povezovala ju je skupna ljubezen za Mehiko. Menda se je režiser med snemanjem svojega filma navdihoval prav ob fotografijah Modottije-ve o Mehiki. Prireditev, ki jo prirejata Centro Espressioni Cinematografiche in Odbor Tina Modotti bo v torek, 26. maja, ob 20.45 v kinodvorani v Ul. Cernaia, Problem alkoholizma v oddaji TV Koper Po koprski televiziji bodo drevi, ob 20.45, predvajali enajsto oddajo iz niza Agora, ki obravnava razne socialne probleme. Doslej so se avtorji oddaje spoprijeli z vprašanji vojne, zasvojenosti z mamili, s problematiko mladih in priletnih in z drugimi aktualnimi temami. Danes bo na vrsti problem alkoholizma z vsemi vprašanji, ki spremljajo ta resen družbeni pojav. Cankarjev dom gosti zanimiva zborovska nastopa V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta v prihodnjih dneh dva pomembna zborovska koncerta. V torek, 26. maja, ob 20. uri bo letni koncert Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič«, ki ga vodi Jože Fiirst, v sredo, 3. junija, prav tako ob 20. uri, pa bo koncert Ljubljanskega okteta ob njegovi 20—letnici. Za zbor Študentske organizacije .Univerze v Ljubljani, ki je svojo kakovost potrdil na številnih tekmovanjih tako doma kot v tujini, je torkov nastop nekakšen obračun dela skozi vso sezono. Predstavil se bo z zelo zahtevnim repertoarjem skladb Felixa Mendelssohna - Bartoldyja na besedila nemških klasikov ter Francisa Poulena na besedila Paula Eluar-da. Ljubljanski oktet, ki je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti, in sicer leta 1972 kot študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, se bo za svoj jubilej predstavil s krstno izvedbo »Pasijona po evangelistu Mateju« za oktet, mešani zbor in orgle Maksa Strmčnika. Skladatelj je 50-minutno skladbo posvetil Ljubljanskemu oktetu. Evangelijsko besedilo je vzeto iz Novega testamenta, ki sta ga prevedla Japelj in Kumerdej leta 1784. Arha-ičnost besedila se lepo ujema s sodobnimi postnimi pesmimi, ki so vnešene v pasijonsko dogajanje kot refleks slovenskega pesniškega in muzikalnega čutenja. Umetniški vodja okteta je pianist in dirigent Igor Švara, na orgle bo igral Marko Gašperšič. Pesmi za mešani zbor je posnel Slovenski komorni zbor. današnji televizijski in radijski sporedi !i ■ rai i_____________ 6.55 Film: II grande cielo 8.15 Potni list za Evropo 9.00 TV film: Prima dellom- bra (dram., ZDA 1980) 10.40 Nan.: Cuori senza eta 11.25 Aktualno: Vedrai 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 12.05 Nan.: Su e giu per Be-verly Hills 12.30 Rubrika: Check-up 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Šport: biljard, 15.15 EP v gimnastiki (Ž), 16.15 vaterpolo 16.45 Variete: Disney club 18.00 Kratke vesti 18.10 Izžrebanje lota 18.15 Rubrika o lepoti 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci) 22.45 Dnevnik 23.00 Posebnosti TG1 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Frances 2.55 Nočni spored | ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.25 Film: L'isola di George (kom., ZDA 1989) 9.55 Dok.: Čudežno oko 10.25 Aktualno: Evropski dnevi 10.55 Nan.: Jackie e Mike 11.45 Kratke vesti 12.00 TG2 - Salviamo la Terra 12.10 Nanizanka: Medico alle Havvaii 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.55 Vremenska napoved 14.00 Film: L'arciere del re (pust., ZDA 1955, i. Robert Taylor) 15.40 Aktualno: Vedrai 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Film: Da uomo a uomo (vestern, It. 1967) 18.20 Šport: Girodivagando 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Sorveglianza mor-tale (krim., ZDA 1989, r. Paul Ziller, i. Michael Ironside, C. Bondy) 22.10 Aktualno: II coraggio di vivere (vodita Riccardo Bonacina, N. Di Bella) 23.30 Vesti, vreme, horoskop 23.50 Rock cafe magazine 0.30 Nočni šport ^ RAI 3 | 9.30 Aktualno: Videl boš vse, kar je RAI 10.00 Tenis: turnir ATP 12.00 Dok.: Pred 20 leti 12.30 Variete: Izbor RAI 3 (vodi Marina Morgan) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: tenis turnir ATP, 17.30 IP v rugbyju 18.45 Rubrika Derby in vre-mennska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 TG3 Insieme 20.30 Film: In nome di Dio (vestern, ZDA 1948, r. John Ford, i. John Way-ne, Pedro Armendariz, Mae Marsh, Ward Bond, Harry Carey jr.) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Pa-ternostro, O. De Fornari, Fabio Fazio) 23.30 Dok.: Le tribu perdute 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Filmske novosti 1.05 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste, Sat Sat 1.35 Nočni spored r ŽT TV Slovenija 1 | 8.10 Izbor: Angleščina - Fol-low me, 8.30 Radovedni Taček - Polž, 8.50 Lonček kuhaj - Sadna torta, 9.05 Klub klobuk, 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok Tok (pon.) 14.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Drugačna Sneguljčica (ris., Madž. 1984, r. Kozsef Nepp) 18.45 Novosti založb 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Kkrižkraž 21.35 Nad.: Zlata leta 22.20 Dnevnik, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Vietnam, film Na begu (dram., Fr. i. Carmen Maura) ter variete Nočne ure 1.50 Video strani [~~pP) TV Koper | j 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Agencija Rockford 14.10 Film: Ob zori bova spet skupaj (dram., It. 1954) 15.30 Dove il si suona 16.00 Otroški program 17.00 Film: Tarzanovo maščevanje (pust., ZDA 1938) 18.10 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nad.: Rayanovi 20.45 Aktualno: Agora 22.25 TV Dnevnik 22.35 Film: Ob zori bova spet skupaj (i. Franca Marži). TV Slovenija 2 16.05 Sova, vmes nan. Pri Huxtalbovih in nad. 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Glasba: Boš videl kaj dela Dolenj'c 19.00 Risanke: Kremenčkovi 19.30 TV Dnevnik RTV BIH 20.15 Klasika 20.30 Film: Izsiljevanje (dram., ZDA 1979, i. O. Reed) 21.55 Umetniški program: Moški, ženske 22.55 Video strani L, CANALE5__________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: I cingue del guinto piano 9.00 Aktualno: Sabato 5, vmes II mondo del bebe, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An-teprima U.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Arniči (vodi Lella Costa) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 8.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota ~ della fortuna ‘9.00 Dnevnik TG 5 0-25 Striscia la notizia 9.40 Variete: La corrida (vodi 2 Corrado) 3.00 Aktualno: Guerra e pace 2 (vodi M. Costanzo) 4.00 Nočni dnevnik TG 5 9-15 Film: California poker (kom., ZDA 1974, r. Robert Altman, i. George Segal, Elliott Gould, Gwen Welles) •45 Nočni spored RETE 4_________________ 8.00 Nan.: L incredibile Hulk 8.55 Dober dan, prijateljica 9.00 Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital 10.10 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.10 Nad.: Marcellina 12.15 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomerig-gio (vOdi P. Rossetti) 13.50 Nadaljevanke: Sentieri, 15.45 Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16,10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cris-tal, 17.20 Febbre damo-re, nato (17.50) vesti 18.00 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola con-tro il mondo 20.30 Nan.: Detective Stryker -Gioco estremamente pe-ricoloso (i. Burt Rey-nolds) 22.30 Film: Cattivi pensieri (kom., It. 1976, r.-i. Ugo Tognazzi, E. Fenech) 0.50 Nadaljevanki: Sentieri, 1.40Cristal ITALIA 1________. 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao mattina 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Forza 7, 10.30 Magnum P.I. -Ladri e assassini in co-perta (i. T. Selleck) 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Calciomania 15.30 Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero) 16.30 Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Ricordi, 17.00 A-Team - L'isola, 18.00 MacGyver - Riscatto finale (i. R.D. Anderson) 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Nanizanka: Flash - Il ri-torno dellUomo-ombra 22.30 Film: La macchina nera (srh., ZDA 1977, r. Eliot Silverstein, i. James Bro-lin, Kathleen Lloyd) 0.30 Odprti studio in šport 1.00 Nočni spored ODEON________________ 13.00 Risanke 13.30 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 14.00 Rubriki: Auto & Motori, 14.30 Auto & Motori Šport 15.00 Nanizanka: Navy 16.00 Variete: Fiori di zucca 16.15 Film: Giovanni dalle Bande Nere (pust., It. 1956, i. V. Gassman) 18.00 Šport: Emozioni nel blu 19.30 Zakulisne zanimivosti 20.30 Nan.: Capozzi e figli 21.00 Film: Dark bar (dram., 1988, r. Stanley Florency, i. Marina Suma) 22.45 Nanizanki: Nero VVolfe, 23.45 Serpico 0.45 Rubrika: Auto & Motori TMC____________________ 8.30 Nanizanka in risanka 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.00 Risanke: Popeye 10.15 Nanizanka: Societa a ir-responsabilita illimitata 11.00 Neurejeni potopis: Tunizija 12.00 Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli) 12.30 Rubrika o motorjih 13.30 Rubrika: Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes 15.00 kolesarstvo, 18.00 Indianapolis 19.00 Šport: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sulle tracce dell'-assassino (krim., ZDA 1988, r. Roger Spottiswo-ode, i. Sidney Poitier) 22.20 Aktualno: Srečanje 23.15 Film: Tre donne, il sesso e Platone (kom., Nem. 1988, r. Rudolph Thome) 0.50 Film: Truck Drivers (pust., ZDA-Kan. 1977) 2.45 Aktualno: CNN News TELEFRIULI___________ 15.00 Rubriki: Arcobaleno, 16.00 Parliamone 17.00 Nanizanka: Avventura 17.30 Nad.: Whj,te Florence 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Večerne vesti 19.30 Športne vesti 20.00 Nan.: Adorabili creature 20.30 Film: La lunga corsa (dram., ZDA 1986) 22.15 Nanizanka: Avventura 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Trio Lorenz in sopranistka Olga Gracelj; 11.15 Orkestri; 11.30 Roman: Oblomov (59. del); 11.50 Priljubljene melodije; 12.00 Krajevne stvarnosti - Ta rozajanski glas; 12.30 Orkestri; 12.45 Glasnik kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Diih časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Mladi izvajalci; ; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radijska igra: Povest o belem zajcu; 18.45 Orkestri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tako zveni nemščina; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance'mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Krščanska demokracija razpravlja o papeževih sporočilih Sinoči srečanje o vrednotah, ciljih in težavah sožitja v krajih ob meji Premiera ho jutri v Katoliškem domu Oder ’90 se predstavlja z delom ”Svojeglavček” Sporočilo nedavnega pastoralnega obiska Janeza Pavla II v naši deželi in na Goriškem naj bi v tukajšnji skupnosti pustilo trajnejšo sled. S tem ciljem je goriška krščanska demokracija pripravila ciklus javnih razprav o treh sklopih vprašanj, ki jih je papež največkrat omenjal v svojih številnih nagovorih in homi-lijah med bogoslužjem. Gre za vprašanja sožitja, moralnosti v političnem in javnem življenju, vprašanja družine kot osnovne celice družbene ureditve. O teh vprašanjih bodo razglabljali na treh javnih srečanjih. Prvo je bilo že sinoči, v konferenčni dvorani Palače hotela, drugi dve bosta v petek v Pomjanu in naslednji petek v Kr-minu. Sinočno srečanje, ki ga je uvedel Maurizio Tripani, je bilo, že zaradi naslova 'La convivenza nella terra di frontiera''/ Sožitje na meji, po svoje zanimivo. Toliko bolj, ker smo tako priporočilo in poziv, čeprav z različnimi odtenki, slišali v vseh šti-rind vaj setih nagovorih poglavarja rimskokatoliške cerkve, med njegovim obiskom v Deželi. Srž posameznih posegov je, tudi s citiranjem izvlečkov, posredoval odgovorni urednik tednika Voce ison- tina, Renzo Boscarol. Čeprav je papež v posameznih okoljih bolj ali manj podčrtal določene značilnosti in vrednote, (za Gorico je izrekel priporočilo, naj bi ovrednotili duha bogatega kulturnega izročila), je bilo vseskozi opaziti skupno izhodišče, ki izhaja iz misli, izrečenih ob svetovnem dnevu miru 1. januarja 1989. V skladu s priporočili Janeza Pavla II (ki so seveda univerzalnega značaja, čeprav odražajo hotenje tukajšnje cerkve, kakor je pojasnil predvatelj Boscarol), bi bilo treba uravnavati naše vsakdanje življenje. In tu se seveda pojavljajo odstopanja, take in drugačne težave, miselne pregrade, povezane ali obremenjene s preteklostjo. Vendar pa je prva papeževo sporočilo spodbuda, da se nekaj spremeni. Že sam papežev obisk je bil s tega vidika pomemben dogodek. Na javni razpravi naj bi predvidoma sodelovala deželni tajnik KD Longo in poslanec Coloni, vendar sta bila zadržana v Rimu, zaradi volitev predsednika republike. Namesto njiju je na večeru sodeloval deželni poslanec Alberto Tomat, ki je vprašanje sožitja zreduciral na enega od aspektov, to je na rabo jezika, predvsem pa ta aspekt ocenjeval skozi politične naočnike in ponudil tudi, morda, zanimivo izhodišče, ki bi diskusijo o zakonski zaščiti utegnilo premakniti z mrtve točke. Razprava se je omejila na nekaj posegov, z nizanjem različnih aspektov, tudi praktičnih. Skupna skoraj vsem govorcem je bila ugotovitev, da se sožitje gradi dan na dan, tudi z drobnimi stvarmi. Sožitja ni mogoče zgraditi samo s sklicevanjem na načela. Nekoliko po svoje - nihče mu tega seveda ne brani - pa si sožitje (tokrat na strogo političnoupravnem področju) zamišlja Maurizio Tripani, ki je napovedal potrebo po razčišče-nju, na strankarskem nivoju, med KD in SSk, kajti koncept močne slovenske stranke ni ravno povšeči. Škoda le, da nadvse zanimiva tema ni naletela na večji odziv med Goričani. ■ Danes, ob 17.30, bodo v dvorani "P. Cocolin" predstavili potek restavriranja jezuitske kronike »Historia Collegi Goritiensis«. Istočasno bodo v semeniški knjižnici odprli dokumentarno razstavo o vlogi jezuitov v Gorici. Jutri, 24. t.m., ob 18. uri, se bo v Katoliškem domu goriškim gledalcem predstavil ODER 90; nastopil bo s svojo drugo premiero v tej sezoni in sicer z veseloigro Karla Sieberja "Svojeglavček". Tokrat je mentor-režiser skupine Franko Žerjal izbral delo, v katerem se v prozo vpletajo glasbeni vložki, ki jih je posebej za to predstavo pripravilHilarij Lavrenčič. Glasbene vložbe bodo izvajali člani ODRA 90 pod tehničnim vodstvom Dušana Kobala in ob klavirski spremljavi Mirana Devetaka. Igralci, ki se požrtvovalno pripravljajo na^ to novo izkušnjo pa so Marko Černič, Katja Sfiligoj, Elena Bensa, Ivo Špacapan, Valentino Pintar in Kazimir Černič. Za sceno je poskrbel Beni Kosič, za kostume in maske pa Snežiča Černič. Danes dopoldne bo slovesnost podelitve nagrad ”Luigi Verni” V Verdijevem gledališču bo danes ob 10. uri slovesnost ob podelitvi nagrad "Livio Verni". Nagrado bo prejelo 23 dijakov nižjih srednjih šol iz Gorice in pokrajine. Kriteriji, ki jih upoštevajo za podelitev nagrade so vztrajnost, stopnja prizadevanja pri učenju in resnost. Poleg omenjenih nagrad bodo podelili tudi priznanja in posebno nagrado dijaku klasičnega liceja Dante Alighieri, ki se je posebej izkazal pri učenju latinščine. Na slovesnosti bodo tudi predstavili najboljše poezije z mednarodnega natečaja "Pesem za mir". Za kulturni spored bodo poskrbeli člani pevskega zbora šole Ivan Trinko in ansambla nižje srednje šole Dante Alighieri iz Štarancana. Obisk predstavnikov SSG na Pokrajini Predlog da bi goriška Pokrajina postala podporni član gledališča Razprava v Podgori in jutri pohod za zaščito bregov in okolja ob Soči Predsednik Slovenskega stalnega gledališča dr. Rafko Dolhar in ravnatelj te naše ustanove, Miroslav Košuta sta bila v sredo na obisku pri upraviteljih Pokrajine. Sprejel ju je Predsednik Gino Saccavini, skupaj z odbornikom dr. Mirkom Spazzapanom in s funkcionarjem tajništva Esposi-tom. Na srečanju sta predstavnika SSG predlagala možnost pristopa Pokrajine kot stalnega podpornega člana, obenem pa sta izrazila željo, da bi gledališče na sedežu Pokrajine predstavljalo letni repertoar. Predsednik pokrajinske uprave Gino Saccavini je izrazil načelno pripravljenost za pristop Pokrajine, nobenih ovir pa ni, da bi SSG, tako kakor že pred leti, predstavljalo svoj program na sedežu pokrajinske uprave. ■ Združena zbora F.B.Sedej iz Števerjana in Lubnik iz Škofje Loke - skupaj bo nastopilo okrog 80 pevcev, bosta jutri, 24. t.m. pela pri maši ob 9. uri na Travniku in sicer Gunodovo mašo v latinščini. Pevce bo vodil dirigent Tomaž Tozon, za orgelsko spremljavo bo poskrbel prof. Hubert Bergant. vazna obvestila Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 15. junija odpotovali v Pariz, naj do konca maja poravnajo vpisnino in preverijo veljavnost osebnih izkaznic, oziroma potnih listov. Na pobudo rajonskega sveta ter domačih kulturnih društev Andrej Paglavec in Podgora je bilo pred-sinoči v Podgori javno srečanje o pobudah za zaščito okolja ob Soči. Srečanje so priredili v ovkiru priprav na jutrišnji »dan za Sočo«, ki ga prireja vrsta mestnih združenj, organizacij ter rajonskih svetov, da bi opozorili na potrebo po večji pozornosti (predvsem krajevnih upraviteljev pa tudi vse mestne javnosti) do varstva reke in okolja ob njej. Tako četrtkov večer v Podgori kot jutrišnja manifestacija sta se porodila iz ugotovitve o vse večjih nevarnostih, ki pretijo reki: njena bregova sta posejana s črnimi odlagališči odpadkov, voda je kalna zaradi neprečiščenih grezničnih odplak iz Koma pa tudi iz mestne prečiščevalne naprave, ki je vse prej kot učinkovita. Ob teh že dolgoletnih problemih pa se obetajo tudi novi v zvezi z nekaterimi posegi, ki so predvideni prav na Soči, začenši z jezom pri Podgori in z obvoznico pri Štandrežu. Prav ta dva sporna posega sta bila povod za razpravo in jutrišnjo manifestacijo. Predsednik podgorskega rajonskega sveta Edi Maligoj je še posebej odločno zavrnil gradnjo jezu čez Sočo med Podgoro in Straži-cami, kar bi nepopravljivo pokvarilo okolje, povzročilo pa bi tudi nemalo težav, nevšečnosti in škode prebivalcem obeh rajonov. Raje kot nov jez, je dejal, naj bi popravili sedanji pregradi. Pritrdila ju je tudi arh. Luisa Codellia, ki pripravlja načrt za soški park. Na večeru je prikazala glavne značilnosti načrta, po katerem naj bi večji del bregov "goriš-kega odseka" reke uredili s sprehajališči podobno kot je to že pri Pevmi. Načrt naj bi bil pripravljen do konca leta, seveda pa bo potem njegova uresničitev stvar občinske uprave in razpoložljivih fi-načnih sredstev. Domačini so v zvezi s parkom postavili nekaj zanimivih predlogov (na primer utrditev bregov in ureditev sprehaj-lišča od spomenika proti Pevmi), ki jih je načrtovalka pozorno vzela na znanje. Predstavnika mestne sekcije WWF Claudio Freddi in krožka Ricerca e Presenza Gino Cocianni sta predstavila navzočim jutrišnji »dan za Sočo«, ki ga prirejajo navedeni združenji ter Italia Nostra, v sodelovanju z "obsoškimi" goriš-kimi rajoni ter raznimi združenji (skavti, UGG, športnimi ribiči, kulturnimi in športnimi društvi, fotokrožkom CIFI ter celo župnijami). Pohod se bo začel ob 9.30 pred razstaviščem Expomego. V raznih etapah bodo sodelujoči nato prehodili (ali prekolesarili) breg Šoče do Pevme, kjer se bo sredi popoldneva srečanje zaključilo z dmžabnostjo. Vmes bo kosilo pri župnišču v Stražicah, med postanki pa bodo predstavniki sodelujočih združenj ter rajonskih svetov spregovorili o raznih problemih Soče. Sodelovali bodo tudi predstavniki vseh treh slovenskih rajonov, vabljeni pa so tudi člani društev iz Štandreža, Podgore in Pevme. Ob manifestaciji bo tudi nagradni fotografski ex-tempore (prijave na startu do 10. ure). Danes stopata na skupno življenjsko pot SANDRA in ERI Vso srečo in veliko razumevanja! Kulturni dom SANDRI in ERIJU: Srečno na novi življenjski poti! "Klapa" kolektiva Kulturnega doma Berta, Ivica, Nada, Miro, Miryam, Sergio, Giuly, Igor, Marko, Marta, Renca, Franko, Silvija, Igor... _______________izleti________________ SPD Gorica priredi jutri, v nedeljo, 24. t.m. izlet na Kobiljo glavo. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 7. uri s Travnika. Hoje do vrha je za približno dve dve uri. Društvo obvešča tudi, da bo 14. junija avtobusni izlet v Martuljek, na vsakoletno srečanje planincev. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici, od torka 26. t.m. ter na sedežu društva v sredo in četrtek od 17. do 19. ure. Izlet bo v kolikor bo dovolj prijav. Vpisovanje se zaključi 5. junija. ____________kino_____________ Gorica VITTORIA 20.45 »Chiedi la luna«. Igra Margherita Buy. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ praznik špargljev v Štandrežu 23., 24., 30. in 31. maja Sobota, 23. maja ob 20. uri otvoritev in plesna zabava z ansamblom Happy Day. Nedelja, 24. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop štandreške ritmične skupine in plesnega kluba Pepelka iz Nove Gorice, sledi ples. Sobota, 30. maja plesna zabava Nedelja, 31. maja, ob 19. uri nastop zbora Rupa-Peč in domačega mladinskega zbora. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za prazen nič", štan-dreška dramska skupina pa veseloigro "Obravnava". Sledi ples. Na razpolago domače dobrote, pijača in dovolj priložnosti za razvedrilo. Jutri slovesnost pri Peternelu Pri Peternelu v Goriških Brdih bo jutri ob 17. uri komemoracija pred spomenikom 22 nedolžnim žrtvam nacifašističnega nasilja. Na komemoraciji bosta spregovorila prof. Peter Stres, predsednik družbenopolitičnega zbora SO Nova Gorica in Giovanni Padoan-Vanni, bivši komisar divizije Garibaldi Natisone. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Dobrovo, briška godba na pihala in moški pevski zbor iz Kojskega. Istega dne, ob 16. uri, bo delegacija položila venec k spomeniku talcem v Cerovem. Prireditelji sporočajo, da bo komemoracija ob vsakem vremenu. Možen bo prehod na mejnih prehodih Jenkovo in Plešivo tudi z osebno izkaznico. KS Solkan prireja jutri množični pohod na Sabotin Krajevna skupnost v Solkanu organizira jutri pohod na Sabotin, ki bo potekal prvič v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je očitna, saj je bilo v bivši zvezni državi za omenjani pohod potrebno dovoljenje vojaških oblasti. Na Sabotin se je zdaj mogoče povzpeti brez formalnosti, saj je po slovenskih predpisih dovoljeno prosto gibanje oseb vse do državne meje, na Sabotinu do meje z Italijo. Zborno mesto bo ob 7. uri na osrednjem solkanskem Trgu Jožeta Srebrniča. Pohodnike bo na vrhu Sabotina, ob nekdanji vojaški stražarnici, pričakala okusna malica, jota z domačimi rebrci. Pripravljajo tudi družabnost ob domači glasbi in spontanih pevskih zborih, (m.d.) Našli vlačilec podjetja Interbartolo Pri avtoprevozniškem podjetju Interbartolo bodo, kot kaže, spet prišli do enega od dveh vlačilcev, ki sta pred veliko nočjo ostala blokirana na bosanski strani Save, v bližini Samca. Šoferja, Florijan Peršič in Angel Drole sta se takrat uspela nekako izvleči, vozili pa sta ostali 'blokirani. Iz Bosne je zdaj prišlo sporočilo, da je eden od vlačilcev, tisti s katerim sta šoferja pobegnila iz ujetništva, še zmeraj pri družini, ki jima je pomagala. Peršič in Drole sta že odpotovala na kraj. Formentini bo umaknil kazensko prijavo proti Lazarju in Boscarolu Grof Formentini je po dogovoru z odvetnikom števerjanskega župnika Antona Lazarja in urednika škofijskega tednika Voce Isontina Lorenza Boscarola sklenil, da umakne kazensko prijavo proti obema duhovnikoma. Prijava je sledila sporu v zvezi s števerjan-skimi zvonovi. Formentini je duhovnika prijavil zaradi obrekovanja, ker je Lazar posredoval, Boscarol pa 20.10.1990 objavil v svojem tedniku pismo nekega Giuseppeja Nicolija, ki naj bi žalilo ugled Formetinijev. Pogoj za umik prijave je ta, da se bosta Lazar in Boscarol v tedniku Voce Isontina ogradila od žaljivih izjav v pismu in izjavila, da nikakor nista nameravala žaliti družine Formentini. Sodni postopek proti avtorju pisma pa je še vedno v teku. CORSO 18.00-22.00 »Mato Grosso«. VERDI 18.00-22.00 »Detective con tacchi a spillo«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Europa, Euro- EKCELSIOR 17.30-22.00 »Biancaneve e i sette nani«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Hladen kot led«. Ob 22.uri »Posli s seksom«. SVOBODA Šempeter Danes zaprto. DESKLE 20.00 »Laž ima kratke noge«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino - dr. Baldini - Korzo Verdi 57 - tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - ul. Fratelli Roselli 23 -tel. 410340. __________pogrebi_____________ Danes, 9.30 Mario Bello, iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče, 11-00 Melchiorre Stopar iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, 12.30 Elda Lepri iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. Brittan: Italija mora temeljito oklestiti podpore industrijcem BRUSELJ — Italijanska državna blagajna izkazuje, kakor je dobro znano, velikanski primanjkljaj. Državno računovodstvo si beli glavo, kje poiskati sredstva za zapolnitev vrzeli, ki naj bi znašala po zadnjih podatkih približno 32.000 milijard lir, morda pa še ne ve, da ima evropski komisar za vprašanja konkurence Leon Brittan že pripravljen ustrezni recept: temeljito oklestiti denarne podpore industrijcem. Ob robu tiskovne konference, na kateri je predstavil poročilo evropske komisije o politiki konkurence za leto 1991, je Brittan poudaril, da gre pripisati nič manj kot 28 odstotkov italijanskega državnega deficita deroči reki denarja, ki se steka v blagajne industrijskih podjetij. »Ko bi pomoč industriji zmanjšala za polovico, bi Italija veliko pripomogla k zmanjšanju primanjkljaja,« je pripomnil evropski komisar in nadaljeval: »Glede na to, da delujejo v eni izmed velikih držav, bi si morali znati italijanski industrije! sami pomagati in pustiti malim kolegom v industrijsko še ne povsem razvitih državah kaj več kot samo drobtine.« S temi besedami je Brittan seveda razjezil Confindustiina veljaka Ser-gia Pininfarino in Luigija Abeteja, ki sta se prav tedaj mudila na obisku pri predsedniku evropske komisije Delorsu. Ogradila sta se od sleherne odgovornosti za državni deficit: »Komisar Brittan je imel v mislih državna, javna podjetja, kajti ta podjetja so razsipniška, ne pa pri- Leon Brittan vatna. Evropska komisija poziva Italijo k pospešitvi privatizacije, Brittan predlaga celo, naj bi del kapitala velikih javnih podjetij, kakor je na primer Alitalia, prepustili celo tujim partnerjem. Industrije! od zmeraj podpirajo privatizacijo: rajši bi sicer videli, da bi ostal kapital v italijanskih rokah, seveda pa se ne moremo zapreti v protekcionizem.« Krivdo za deficit zvrača Confin-dustria na politike in sindikat oziroma prvenstveno na ceno dela, ki da je previsoka zaradi draginjskih doklad. Zaradi tega - pravi — je treba preosnovati plačno strukturo oziroma likvidirati vse avtomatizme ter indicizacijo osebnih dohodkov. 1. junija pogajanja o ceni dela RIM -— Minister za delo Franco Marini je napovedal, da se bodo pogajanja okoli premične lestvice oziroma cene dela začela v ponedeljek, 1. junija, ko bo sklical na ministrstvu sestanek s sprtima taboroma. Marini se je včeraj znova sešel z vodstvi sindikatov CGIL, CISL in UIL, da bi jim obrazložil svoje gledišče. Možnost, da bi prišlo še pred junijem do sporazuma glede majskega poskoka draginjske doklade, je minister izključil, ker so si stališča Con-findustrie in sindikatov preveč navzkriž. Sam bo sicer še naprej poskušal zbližati strani, če pa mu to ne bo uspelo, bo vlada kot taka zavzela lastno jasno stališče in z njim seznanila industrij c e ter sindikaliste 1. junija. Pogajanja vsekakor ne bodo ne kratka ne lahka, je dodal Marini s pripombo, da si ministrski svet prizadeva za sklenitev tristranskega sporazuma med vlado, podjetniki in sindikati. ČE RAČUNAŠ DOBRO, SE TI IZPLAČA ! Hranilna pisma Kmečke banke iz Gorice so najugodnejši način zavarovanja tvojega kapitala pred morebitnimi nevarnostmi in nudijo zajamčen prihranek z zagotovljenim dohodkom, ki je precej višji od letne inflacijske stopnje. Med bogato ponudbo boš gotovo našel rešitev, ki je najbolj primerna tvojim potrebam : od kratko- ročne, trimesečne investicije do donosne, sre- [ dnjeročne naložbe, ki li zagotovi čisti letni dohodek v višini polnih 11,37 %. Tem izredno ugodnim pogojem, ki sodijo med najboljše kar jih tržišče premore, pripomoreta letna kapitalizacija obresti in posebna pozornost, s katero Kmečka banka iz Gorice vedno sledi potrebam in Zahtevam njenih klientov. ^*p/$m3na3č — Letna kapitalizacija obresti Davčni odtegljaj ( 12,5 % / Čisti letni dohodek 11,75% + 1,47 % ■ 1,85 % = '137% u O < ranilna pisma. Če računaš dobro ... dobiš enajst ! orčna lestvica >ovna Najnižja Bruto letna Neto letna oba vsota obrestna mera obrestna mera 3 meseci 100,000,000 o mesecev 5,000,000 9 mesecev 12 mesecev 19 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 5,000,000 5,000,000 5,000,000 5,000,000 5,000,000 10.50 % 10,50 % 10,75 % 10.75 % 11,25 % 11.50 % 11.75 % » 7,55 % 7,49 % 7,63 % w 7,70 % U 10,20 % 10,57 % 11,37 % Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica čimveč, na najbolj enostaven način 3°Pn0 davčnega odtegljaja, trenutno v veljavi je 30 % za hranilna pisma do 12 mesecev L.5 % za hranilna pisma z zapadlostjo nad 19 mesecev. Fiksni strošek je 2.500 lir. • topnje v veljavi dne 30. 04. 1992 se spreminjajo upoštevajoč finančno tržišče. V korak z Efto JOŽE PETROVČIČ Z zadovoljstvom je bila v Sloveniji sprejeta novica, da je bila podpisana deklaracija o sodelovanju med Slovenijo in članicami Efte. Kot so zapisali slovenski komentatorji, se je s tem Sloveniji odprlo »edino okno za izvoz na tuje trge«. Deklaracija je namreč prva stopnička, preko katere je treba stopiti, če se hoče slovensko gospodarstvo začeti vračati v evropski gospodarski pro: štor, ker hoče postati del tega gospodarstva. Vse kaže, da bo na podlagi te deklaracije mogoče kmalu nadaljevati pogajanja in sklepati sporazum o svobodni menjavi s članicami Efte. Tak sporazum bi bil po mnenju gospodarskih in političnih analitikov najprimernejši ovinek do držav Evropske skupnosti oziroma do članstva v tej skupnosti evropskih držav. Deklaracija o sodelovanju ima zaradi tega izjemno velik političen pomen, saj se Slovenija pojavlja v Evropi zdaj kot drugače profiliran politični subjekt; temu subjektu ne gre več samo za to, da bi ga politično priznali, ampak da bi ga začeli obravnavati kot evropski gospodarski subjekt, torej kot del ene celote. To je tudi temeljni namen slovenske diplomacije, saj Slovenija kot povsem odtrgan delček ne bi mogla gospodarsko napredovati: lahko bi sicer životarila še naprej, ne bi pa mogla iz globoke gospodarske krize, v katero je zašla skoraj po naravni poti. Takšni sporazumi ji bodo namreč omogočili, da se bo vključila v evropske (svetovne) gospodarske tekove: odpirajo se ji možnosti za prodore na tuje trge, gospodarsko sodelovanje s tujino bo lažje, dostopi do tujega kapitala bolj odprti, gospodarska pogajanja z drugimi pa nekoliko lažja. Brez integracijskih procesov, ki se zdaj odpirajo preko Efte, Slovenija gospodarsko ne more preživeti, toda prav odprta pot postavlja njeno gospodarstvo v dokaj težaven položaj. Liberalnejši tuji predpisi za naš izvoz bodo omogočali povečanje izvoza, vendar pa bo treba omejitve odpravljati tudi na naši strani, torej za uvoz tujega blaga. Gos- podarstvo se bo dokaj hitro znašlo tudi na domačem trgu v močnem konkurenčnem viharju tujih ponudnikov blaga in storitev. Odpravljanje ovir za večji uvoz na slovenski trg bo dodatno zamajalo marsikatero slovensko podjetje, zlasti seveda tista podjetja, ki so bila na domačih tleh v topli gredi, zahvaljujoč monopolom. Za celotno gospodarstvo koristno razdiranje monopolov bo marsikoga spravilo v nemogoč položaj. Tudi sama država ne bo lahko branila deviznih presežkov, ki so na primer v prvih letošnjih treh mesecih dosegli 188 milijonov dolarjev. Nastali so predvsem zaradi dokajšnjega zmanjševanja uvoza, čeprav nekoliko tudi zaradi povečevanja izvoza. Močnejša odprtost za medsebojno trgovanje bo zahtevala, da se bo morala vlada lotevati hudih izvoznih problemov, sicer ji bodo presežki ušli. Kakor se zaradi tega zdi deklaracija o sodelovanju Slovenije s članicami Efte dokaj pogumen korak - za katerega se na primer Hrvaška še ne bi mogla odločati, pri čemer vojni stroški niso edina ovira in o katerem Srbija sploh ne razmišlja, saj brez avtarkično zaprtega gospodarstva ne more »preživeti niti nekaj dni«, pa čeprav bi se vojna, v katero se čedalje globlje pogreza, končala takoj - pa je tak korak edini, ki bo lahko omogočil večjo gospodarsko rast. Upajmo, da je slovensko gospodarstvo res na dokaj višji tržni stopnji kot ostala nekdanja socialistična gospodarstva v srednji Evropi, ki imajo prav zaradi sproščenega pretoka blaga velike težave s prilagajanjem. Madžarsko navajajo kot najbolj uspešno v tej novi vlogi, a ima velike težave z naraščajočimi dolgovi in velikim primanjkljajem v plačilni bilanci, na Češkoslovaškem nikakor ne morejo preprečiti nazadovanja gospodarske rasti in so prisiljeni za tuj kapital prodajati svoja podjetja. Poljska pa ob vseh tujih finančnih ugodnostih, ki jih je dobila kot država z največjimi gospodarskimi težavami, še ne zmore bistveno zmanjšati primanjkljaja v trgovini s tujino, obuditi gospodarstva in preprečiti naraščanje brezposelnosti. Preusmeritev je težavna, a druge možnosti ni. Država na razpotju 3 splošnem nezanimanju javnosti, se F. D. GAŠPERLIN danes ljudje zavedajo, da jim daje -------------------- milanska afera morda edinstveno Milan ni zaradi podkupninske afere več »moralna prestolnica« Italije - celo Sicilijanec ali Napoleta-nec si ga lahko privošči. In vendar more lombardsko velemesto spet pridobiti častitljivi vzdevek, da bo le vedelo in znalo moralizatorsko akcijo izpeljati čisto do kraja. Ob preiskavi, ki jo je izzvala aretacija inženirja Chiese, se je sprožila vzmet krepostnih nagibov in plemenitih hotenj; ta okoliščina - skupaj z obnovljeno dinamičnostjo sodstva in vsestransko obsodbo, ki izžareva iz družbene skupnosti -utegne globoko učinkovati na javno življenje v državi in pomesti s sistemom, ki je potiskal Apeninski polotok v evropsko obrobje. Če bo mogoče pretrgati pajčevino potuhnjene zamolčljivosti in nezakonitih podtalnih dogovarjanj med gospodarskim in političnim svetom, če se bo dokončno razkrinkalo nečisto prepletanje interesov med politikanti in nepoštenimi javnimi upravitelji in če se bo sodna preiskava neustavljivo raztegnila od občinskih podjetij na vse dejavnosti, ki so v javnih rokah, v mestu in deželi, tedaj bo Milan očiščen madeža. Seveda pa je potrebno enako odločno ukrepati tudi drugje v Italiji, tudi v Venetu in v sami Furlaniji-Julijski krajini, ki še zdaleč nista imuna pred tem bakcilom - šele tedaj in ko bodo takšni pojavi docela izkoreninjeni v vsej državi, bo mogoče govoriti o zares prenovljeni in moralno neoporečni Italiji. Je to zgolj optimizem? Nikakor. Bistvena novost je vzdušje: medtem ko so se ■takšni in podobni škandali v preteklosti rojevali in umirali ob možnost korenite obnove in sicer ravno v obdobju, ko je to v državi najbolj potrebno. Številni podjetniki, ki so brez vsakega pomisleka pristali na podkupninsko prakso in se s politiki postavili na stran krivcev, so slednjič spoznali, da bi jih vstop na trg zakupov privedel do bankrota in zato so na zasliševanjih na moč gostobesedni. Politične stranke, ki so na zatožni klopi zaradi malverzacij, pa se ne branijo več tako oholo kakor nekdaj - tudi zaradi tega ne, ker sta se tisk in televizija spet spomnila, da je mogoče novinarski posel opravljati tudi v preiskovalnem slogu. Ne samo, ritem, s katerim milanski sodnik odkriva nesnago, je tako hiter, da zanimanje ljudi ne bo pojenjalo, da se bo torej »kulturna revolucija nadaljevala«. Osnovno vprašanje pa je, do kdaj. Pot moralizaci-je je postlana s trnjem in kamenjem. Ali bo imelo sodstvo dovolj osebja in moči za uspešen zaključek preiskave, v katero je vpletena polovica milanske nomenklature? Bo morda politični razred poskušal zmešati štrene in se skriti za kakšno lažno dimno zaveso? Ali zdajšnja zakonodaja, ki v primeru ko-rupcij ne predvideva nobenih institucionalnih privilegijev za skesance, kakor je to predlagal svojega dne minister Giuliano Vassalli, sploh ustreza milanskemu primeru? In še: se bo po odstranitvi pokvarjencev našel pošten razred politikov in upraviteljev? Na ta vprašanja je težko odgovoriti, zato je potrebno zdaj s pridom izkoristiti razpotje in znati ubrati pravilno smer. Jutri pričetek »gira« Vialli odhaja k Juventusu GENOVA — Napadalec Sampdorie Gian Luca Vialli torej le odhaja k Juventusu. Zadnje čase se je o tem veliko govorilo, včeraj pa je predsednik genovskega društva Mantovani uradno potrdil, da je bil z Juventusom dosežen tehnično-ekonomski sporazum. O sporazumu ni nobenih podrobnosti. Izvedelo se je le, da so pogajanja trajala dalj časa in so se zaključila šele včeraj, da nanj ni vplival izid finalne tekme pokala prvakov na Wembleyu, da je bila odločitev težka in da so jo nemudoma sporočili, ker so s tem želeli zmanjšati pritisk javnosti in navijačev na igralca. Pri Juventusu niso izdali nobenega sporočila. Ker pa Mantovani pravi, da je šlo za tehnično-ekonomski dogovor, gre domnevati, da bo Juventus odstopil nekaj igralcev (morda tri), eden od teh pa naj bi bil zagotovo Corini. Vialli je k Sampdorii prišel v sezoni 5984/85, prej je igral za Cremonese. Za Sampdorio je dal skupno 84 golov (samo lani, ko so osvojili državni naslov, jih je dal 19). V srečanjih za italijanski pokal je dosegel 38 zadetkov, 1 v superpokalu, 20 v raznih evropskih pokalih. Osvojil je tri italijanske pokale, pokal pokalnih zmagovalcev, italijanski naslov ter italijanski superpo-kal. Vialli je za Cremonese v B ligi odigral 103 tekme, za Sampdorio pa 221, vse v A ligi. Igral je tudi za državno reprezentanco under 21 (11 golov), za člansko vrsto pa je dosegel 14 zadetkov. RIM — Jutri se v Genovi prične dolga pot, ki bo okrog 180 kolesarjev po 3.824 kilometrih pripeljala do Milana. Na startu letošnjega, že 75. »gira«, pa ne bo Giannija Bugna, tako da nekateri pravijo, da bo dirka drugorazrednega pomena. Manjkali bodo tudi Bernard, Breukink, Lemond, Mottet in Rominger. Ko pa se bo začelo, se bo na te odsotnosti kaj kmalu pozabilo. Kot glavne favorite tako omenjajo Chiappuccija, Chiocciolija, Lellija in Induraina, presenečenja pa je lahko pričakovati od Fignona, Gio-vannettija, Hampstena, Sierre in Kellyja. Franco Chioccioli (letnik 1959), ki mu zaradi telesne podobnosti s Faustom Coppijem pravijo tudi »Cop-pino«, je med profesionalce prestopil leta 1982. Svoj največji uspeh je dosegel lani, ko je zmagal prav na dirki po Italiji, čeprav ga prav nihče ni uvrščal med možne kandidate za končno slavje. Tudi sedaj marsikdo dvomi, da lahko ponovi uspeh, saj optimalne forme ne more obdržati za daljše obdobkje, poleg tega računa tudi na nastop na »touru«. Zato izvedenci menijo, da gre bolj računati na Claudia Chiappuccija (letnik 1963). Svoj prvi uspeh je Chiappucci zabeležil na pokalu Placci leta 1989, ko je bil že štiri leta med profesionalci. Povsem pa se je uveljavil leto kasneje, ko je na »touru« osem dni nosil rumeno majico in na koncu zasedel 2. mesto za Lemondom. Potem ko je zmagal na Milano-Sanremo, je na lanskem »giru« zasedel 2. mesto, a na »touru« je bil tretji. Massimiliano Lelli (letnik 1967, profesionalec od 1989), je na lanskem »giru« pristal na 3. mestu, zmagal pa je na etapah Monviso in Selva di Val Gardena. Letos lahko računa na res solidno ekipo (Cassa-ni, Conti, Cenghialta, Ferrigato, Furlan, Lietti, Rijs), ki je sicer v dosedanji tretjini sezone največ zmagala in tudi največ izgubila. Kdor na »giru« lahko največ pridobi, pa je Miguel Indurain. Ob odsotnosti Bugna lahko dirko pridno izkoristi kot pripravo na »tour«, lahko pa jo navsezadnje tudi osvoji. Zadostuje mu, da ne izgubi stika z vodilnimi. Proga je namreč kot nalašč za njegove značilnosti, saj je soliden na kronometer in neutruden na vzponih. Na kronometer bodo namreč kolesarji prevozili 114 kilometrov: 10 km jutri, 40 km v sredo od Arez-za do Sansepolcra ter 64 km na koncu (14. junija), od Vigevana do Milana. Vmes bodo apeninski vzponi Sulmona, Melfi in Terminillo, pa Dolomiti (Corvara in Bondone) ter Zahodne Alpe (Monviso, Pila, Ver-bania ter Alpe Segletta). Kakšno prednost bi morala imeti rumena majica, da bi se ubranila pred napadi Induraina? Lani je bil Chiappucci v izredni formi in je bil prvi tudi na najdaljši etapi na kronometer. Vendar ne gre pozabiti, da je bilo pravilo zadnjih dveh let... presenečenje. Poskusne vožnje za motociklistično VN Italije V prvem dnevu v ospredju Italijani ter Američani SCARPERIA (Firence) — Prvi dan poskusnih voženj za motociklistično Veliko nagrado Italije je minil v znamenju domačih pilotov v razredih do 125 in 250 ccm ter Američanov v pollitrskem razredu. Tekmovalce pa je precej oviral dež, tako da je prišlo tudi do nekaterih padcev, ki pa so se na srečo končali brez hujših posledic. V razredu do 125 ccm so Italijani zasedli prva tri mesta, v četrtlitr-skem razredu pa kar prvih šest. V pollitrskem razredu sta kljub dežju navdušila Chandler in Schwantz, ki ju je Rainey zaman zasledoval. Dokaj previden je bil Gardner, ki se je vrnil po poškodbi in ni hotel tvegati na mokri progi. Pri Cagivi so upali, da bodo preizkusili nekatere novosti pri motorju in sprednjem kolesu, vendar so se zaradi odločili, da raje počakajo na suho cestišče. Danes bo drugi krog poskusnih voženj, jutrišnje dirke pa se bodo pričele ob 12.15 za razred 125 ccm, ob 14.00 za 500 ccm in ob 15.45 za 250 ccm. Včerajšnji vrstni red: 125 ccm: 1. Gianola (It.) honda 2'06"869r poprečna hitrost 148,831 km/h; 2. Casanova (It.) aprilia 2'07"251; 3. Gresini (It.) honda 2'08"580; 4. Stief (Nem.) aprilia 2'08"587; 5. Martinez (Šp.) . honda 2'08"746; 6. Sakata (Jap.) honda 2'08"898. 250 ccm: 1. Cadalora (It.) honda 2'16"923, poprečna hitrost 137,902 km/h; 2. Casoli (It.) yamaha 2017" 112; 3. Biaggi (It.) aprilia 2'17"281; 4. Romboni (It.) honda 2' 17"313; 5. Reggiani (It.) aprilia 2'17"345; 6. Caracchi (It.) yamaha 2'17"531; 7. Prein (Nem.) honda 2'17’565; 8. Puig (Šp.) aprilia 2'17"907; 9. Zeelenberg (Niz.) suzuki 2'17'960; 10. Chili (It.) aprilia 2'18"068. 500 ccm: 1. Chandler (ZDA) suzuki 2'16"410, poprečna hitrost 138,421 km/h; 2. Schwantz (ZDA) suzuki 2T7"311; 3. Rainey (ZDA) yamaha 2’18"394; 4. Doohan (Avs.) honda 2'19"507; 5. Kocinski (ZDA) yamaha 2T9"822; 6. Lawson (ZDA) cagiva 2’21’T80; 7. Mamola (ZDA) yamaha 2’21"877; 8. Criville (Šp.) honda 2'22 '275; 9. Rudroff (Nem.) harris ya-maha 2’23"072; 10. Garriga (Šp.) ya-maha 2'23"402. Nepričakovan spodrsljaj rokometašev Cividina TRST — V prvem finalnem srečanju za italijanski rokometni naslov je včeraj tržaški Cividin tesno izgubil proti Forstu iz Brixna z 19:20. Nedvomno je bil ta poraz za tržaško moštvo hladna prha, saj ni bil pričakovan, tudi glede na to, da so Tržačani igrali doma. Sedaj postaja njihova naloga izredno težka, saj bodo igrali drugo (v torek) in tretjo finalno tekmo (v četrtek) v Brixnu, kjer je dokaj »vroče«. Državni naslov pa osvoji ekipa, ki zmaga na treh tekmah. kratke vesti - kratke vesti Sacchi izbral nekaj novih igralcev RIM — Za nogometni turnir »USA lup 92«, ki bo v Združenih državah od ;0. maja do 7. junija in na katerem bodo >oleg Italije igrale še Irska, Portugalska in ZDA, je trener italijanske reprezentance Arrigo Sacchi sklical naslednje igralce: Baggio (Juventus), Baresi (Milan), Bianchi (Inter), Carboni (Roma), Casirag-hi (Juventus), Costacurta (Milan), Di Chi-ara (Parma), Donadoni (Milan), Eranio (Genoa), Ferri (Inter), Fusi (Torino), Galia (Juventus), Lombardo (Sampdoris), Mal-dini (Milan), Mancini (Sampdoria), Man-nini (Sampdoria), Marchegiani (Torino), Signori (Foggia), Vialli (Sampdoria) in Zenga (Inter). Kot vidimo, je v ekipi nekaj novih imen, saj Sacchi ni mogel razpolagati z igralci, ki so zaposleni z reprezentanco . »under 21« v finalu evropskega prvenstva (Dine Baggio, Albertini, Corini, Peruzzi in Favalli), poleg tega je nekaj tudi poškodovanih (Lentini, Evani, De Napoli in Carrera). Nekaj imen pa je povsem novih, kot Signori (Foggia), Galia (Juventus) ter Di Chiara (Parma), manjše presenečenje pa predstavlja povratek Lombarda in Fusija (slednji je svoj zadnji nastop v reprezentančnem dresu opravil pred tremi leti). Manj je bilo pričakovati, da bodo doma ostali Pagliuca, Zola, Berti, Rizzitelli, Baiano in nekje tudi Ferra- Predstavili Pančeva MILAN — Pri Interju so včeraj predstavili svoj novi nakup, srednjega napadalca Darka Pančeva. Pančev (27 let) prihaja od beograjske Crvene zvezde, s katero je osvojil tri državne naslove, pokal prvakov ter medcelinski pokal, v 179 tekmah pa je dosegel 149 golov. Za Pančeva je Inter odštel 11 milijard lir, podpisal pa je štiriletno pogodbo, najdaljšo, kar jih je društvo kdajkoli podpisalo s kakim tujim igralcem. Pančev bo na sezono prejel milijardo in 300 milijonov lir. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa so strogo prepovedali, da bi se govorilo o politiki, tudi z vprašanji, ki bi se indirektno nanašala na sedanjo tragično dogajanje na tleh bivše Jugoslavije. Gascoigne v Rimu RIM — V Rim je včeraj dopotoval angleški nogometaš Paul Gascoigne, ki bo v kratkem prestopil k Laziu. Sprejelo ga je 300 navdušenih navijačev. V Rimu bo Gascoigne opravil še zadnje zdravniške preglede (lani si je namreč poškodoval koleno), domov pa se bo vrnil v ponedeljek, a dan kasnebodo na tiskovni konferenci sporočili, kakšna bo njegova nadaljnja usoda. DIRKA IRIS BOLOGNA — Zmagovita kombinacija dirke tris je 23-21-22. Dobitnikov je bilo 6.047, prejeli pa bodo po 724.400 lir. domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 23. MAJA 1992 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Proseku, telovadnica srednje šole: Prosek - Virtus Basket; 20.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Polet Bar Borsa -Skyscrapers. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA ZA DOLOČITEV NAJBOLJŠE EKIPE MED ZMAGOVALCI TREH SKUPIN 16.00 na Proseku: Primorje - Spal Cor-dovado. ZAČETNIKI MEMORIAL BERSENDA 18.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -San Luigi. CICIBANI 16.30 V Trstu, Vrdelska cesta: Bor Far-co - Muggesana; 17.00 v Trstu, igrišče Giarizzole: Primorje - Ponziana. JUTRI NEDELJA, 24. MAJA 1992 TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Gorici: Campagnuzza B - Gaja (moški); 15.00 v Skednju: CF Servola -Gaja (ženske). NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Domio; 10.30 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Zarja. UR ARNA Po napredovanju proseškega Primorja v promocijsko ligo Delo mladinskega odseka se obrestuje Amatarska nogometna prvenstva so za nami. Še zlasti, kot smo že poročali, so se nastopi uspešno končali za pro-seško Primorje, ki je iz 1. amaterske lige napredovalo v promocijsko ligo. Zato smo se obrnili do Daria Kanteja, predsednika ŠD Primorje, da bi nam orisal potek prvenstva in predvsem povedal, kako mislijo nadaljevati z delom v novi, nedvomno zahtevnejši sezoni. Kako ocenjujete uspeh članskega moštva? »Seveda je ocena karseda pozitivna. Zadovoljni smo predvsem zato, ker se bo naša mladina v prihodnjem prvenstvu lahko merila v ostrejši konkurenci. Nič manj pomembno pa ni dejstvo, da iz leta v leto v ekipo vključujemo mlajše domače igralce, kar nam je v še večji ponos.« Porvnimo se nekoliko nazaj: kaj pa ste sploh pričakovali od te sezone in kaj ste v ta pričakovanja vložili? »Od vsega začetka je med odborniki vladal precejšen optimizem. Sam trener Bidussi je bil globoko prepričan v zelo visoko uvrstitev, če že ne v napredovanje. Priprave smo začeli 17. avgusta. Že na men^orialu bratov Husu, torej na predprvenstvenem turnirju, ki ga organiziramo vrsto let, pa smo uvideli, da moramo v ekipo vnesti nekaj novosti. Tako smo od Polis-portive Opicine kupili vratarja Babic-ha, medtem ko je od Brega k nam prišel Miloš Tul. Zelo dobro so se nato v moštvo vključili tudi mlajši, kot npr. Štolfa in Sardoč (oba letnik 74) ter Vodopivec (letnik 75). S temi igralci smo zelo uspešno nadomestili Livana in Ušaja, ki sta v lanskem prvenstvu nastopala za Primorje. Sam trener Bidussi je hotel vnesti čim manj sprememb, saj je menil, da lahko že s temi igralci štartamo na napredovanje.« Kako ste doživljali razplet prvenstva oz. kako ste premeščali slabše trenutke ali krajša obdobja, v katerih ste bili v težavah? »Na srečo smo letos začeli prvenstvo s tremi zaporednimi zmagami, kar bi nam tudi v prejšnjih letih omogočilo tako končno uvrstitev, saj smo se v sezonah 89/90 in 90/91 kljub izredno slabim začetkom uvrstili na ZLA TARNA C E PA K Prodaja po neponovljivih cenah nekaterih modelov ur, zaradi izločitve iz prometa. 30% OMEGA 50% WINCHESTER HIP-HOP LEVPS VREMIJA TRST - Ul. Udine 33 - Tel. 421263 Dario Kante tretje oz. drugo mesto na končni lestvici. Tokrat smo prevzeli vodstvo že od vsega začetka. Edino obdobje "krize" pa smo občutili novembra in decembra, ko smo zabeležili šest zaporednih neodločenih izidov, ki pa jih naši nasprotniki niso znali izkoristiti. V nadaljevanju smo po res neverjetnem porazu z Zarjo reagirali in s celo vrsto zmag na najboljši način končali prvenstvo. Letos smo namreč razpolagali z zelo napadalno ekipo, ki je dosegla kar 46 zadetkov. V povratnem delu pa na domačih tleh nismo pustili nasprotniku niti točke. Nasploh v naši zgodovini spada to prvenstvo med najbolj uspešne: samo napredovanje smo si zagotovili mesec dni pred njegovim iztekom, končali pa smo ga s -kar šestimi točkami prednosti pred drugouvrščenim Tricesimom.« Ste se torej že predčasno veselili uspeha in pripravili vrsto praznovanj? »Lahko bi rekel, da smo začeli praznovati že za Veliko noč, ko sicer nismo še imeli matematične gotovosti napredovanja. Bili smo gostje na uradnih večerjah v vasi, za kar se še posebno zahvaljujemo proseških druš-tvenikom, lastniku proseške ribarnice Nicoli Chiattiju in nenazadnje našemu sponzorju, tvrdki Mandingo Caffe, ki so nas res imenitno postregli. Ob tem smo bili gostje televizijske oddaje II caffe dello šport. Vabljeni smo bili tudi na prijateljsko tekmo s tretjeliga-šem Triestino na stadionu Grezar, kjer smo kljub neizbežnemu porazu (5:1) zaigrali res dobro in bili deležni pohval. Se najbolj občuteno praznovanje pa je bilo po zadnji prvenstveni tekmi, ko smo ob igranju godbe na pihala in prisotnosti številnih navijačev nagradili igralce, trenerja in pomožnega trenerja Marjana Babudra. Prav prejšnji koenc tedna smo še organizirali izlet v Avstrijo, v turistično naselje Mauthen, kjer smo odigrali tudi prijateljsko tekmo z domačo ekipo.« Prihodnje prvenstvo bo zahtevalo še večji napor. Lahko društvo brez večjih težav načrtuje bodoče delovanje? »Mislim, da se uspešnost športnega društva meri predvsem z dejavnostjo mladinskega odseka in rekel bi, da smo s tega vidika kar na dobrem. V mladinskem odseku nastopa več kot sto igralcev in že nekaj let stalno uvajamo v člansko ekipo naše najobetavnejše mladince. V zadnjih osmih letih smo dosegli kar štiri napredovanja, ki so sad prav politike, usmerjene v ovrednotenje mladih. S tega stališča smo še največ zadoščenja imeli letos: ko smo se pred derbijem s kriško Vesno zaradi poškodb in izključitev znašli z dokaj okrnjeno postavo, je trener Bidussi poslal na teren kar pet domačih igralcev, starih manj od devetnajst let, in kljub temu smo igrali solidno in izenačili. Torej se ves trud in denar, ki smo ju v teh letih vložili v mladinski sektor, bogato obrestujeta in dajeta veliko zadoščenja. Prav zato sem prepričan, da bo naše društvo ostalo zdravo in uspešno, če bomo po tej poti tudi nadaljevali. Glede prihodnjega prvenstva v promocijski ligi lahko že napovem, da je bil trener Nevio Bidussi potrjen. Z njim in z dvema odgovornima odbornikoma sem se sestal že prejšnji teden, ko smo v glavnih obrisih že začeli razpravljati o sestavi ekipe. Lahko povem le, da so vsi letošnji igralci potrjeni in če torej ne bo prišlo do sprememb, smo pripravljeni v moštvo vključiti še največ dva sicer solidna igralca ob še kakšnem mladincu « (Š.M.) V prijateljski nogometni tekmi Začetniki Zarje v gosteh v Izoli IZOLA - ZARJA ADRIAIMPEX 1:° (1:0) IZOLA: Horvat, Čatič, Gavrič, Ger-zevič, Maletič, Kolar, Santin, Zaič. Markežič, Savarin, Mujkič, 12 Bačič« 13 Malikovič, 14 Ulemek. ZARJA ADRIAMIMPEK: Damjan Gregori, Jan Gregori, Martini, Tence, Iozza, Lorenzi, Zornada, Manzin, Karis. Križmančič, Gurman, 12 Vattovani, ^ Bajc, 14 Ota. STRELEC: Mujkič. Po uspešnem prvenstvu je tudi čas prijateljskih tekem. To so izkoristil1 začetniki Zarje, ko so v sredo šli v goste k Izoli. Domačini so bili boljši in so tudi zmagali z golom Mujkiča _v prvi polovici tekme. Zarjani so bih enakovreden nasprotnik in so igrah bolje vse do dvajsete minute, nakar se je Izoli s hitrim protinapadom posreč1' lo priti do gola, ko je Mujkič lepo pre' senetil vratarja Gregorija po napakah obrambnih igralcev. Po odmoru so zarjani sicer skušali izenačiti, vendar jih1 to ni uspelo, saj so bili napadalci netočni. Vsekakor lahko rečemo, da Je šlo za dobro preizkušnjo za naše igre*' ce in priložnost, da navežejo prijateljske in športne stike z ekipo z Obale, ki sloni na dobri nogometni šoli, o čemer pričajo tudi retultati članske ekipe Izole, ki nastopa v 1. slovenski nogometni ligi. (d.gr.) Za jutrišnjo, 2. tekmo za italijanski pokal v skirolkah Košarkarji Slavije iz Kromeriža gostje ŠZ Dom Pri Mladini Resco pripravljeni Prijateljsko vzdušje . ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________ kstiHrlF fiJ Za jutrišnjo 2. tekmo za italijanski pokal v skirolkah, ki bo v organizaciji ŠD Mladina Resco in pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vlada veliko pričakovanje. Požrtvovalni delavci Mladine pričakujejo, da bo jutri na startu okoli 140 tekmovalcev in tekmovalk v zastopstvu 23 društev. Organizacije take prireditve pa zahteva ogromno pripravljalnega dela. Naši skirolkarji so se za to tekmovanje vestno in temeljito pripravili. Pa tudi možnosti, da se izkažejo na tem tekmovanju, so dokajšnje. Žal bo Mladina REsco nastopila brez enega svojih boljših tekmovalcev, Erika Tenceja, ki je zbolel.V ženski kategoriji imata dobre možnosti za uspešen nastop Mateja in Jelka Bogateč. Ned najmlajšimi bosta gotovo v ospredu Jan Prinčič in Edoardo di Felice. Med mladinci si naše društvo veliko obeta od Davida Bogatca, Tiborja Drasiča in Danijela Tenceja. V konkurenci do 17 let bi lahko ugodno prese- netil Mauro Nadlišek, pri članih imata realne možnosti za višja mesta Gianni Rupil in Franco Plesnikar iz Trbiža, med juniorji pa Di Giust. Jutrišnja tekma se bo pričela ob 9. uri in bo po simboličnem startu v Križu potekala po ravninski krožni progi po Saležu, Samatorci in Bajti. Na sliki tekmovalci in vodstvo ŠD Mladina Resco; prva vrsta (od leve na desno): Ivana Sullini, Jelka Bogateč, Samuel Savi, Mateja Paulina, Maurizio Se-lattL Eros Sullini; druga vrsta: Tibor Drasič, Jan Prinčič, Črtomir Kobau, Mitja Tretjak, Daniel Tence, Edoardo De Felice, Jra Košuta, Ivo Lachi; tretja vrsta: Rajko Žečevič (trener), Aljoša Paulina, Mitja Košuta, Daniele Selatti, Martin Košuta, Erik lori, David Bogateč, Erik Tence, Mauro Nadlišek, Matej Lachi, Aldo Strajn (sponsor), Boris Bogateč. V četrtek so se v Gorici mudili košarkarji Slavije iz Kromeriža na Češkoslovaškem. V Gorico so prispeli na povabilo goriškega Doma ter odigrali dve tekmi. Najprej je bila na sporedu tekma med Domom (ekipa, ki nastopa v 1. diviziji) in rekreacijskim moštvom Slavije, nato pa še tekma med najboljšima postavama obeh društev. V obeh srečanjih so slavili gostje z Moravskega, pa čeprav jim je bil Dom popolnoma enakovreden tekmec. Žlasti je bila zanimiva druga tekma, saj sta moštvi prikazali kvalitetno košarko in je bil končni rezultat povsem negotov prav do zadnjih sekund. Za to tekmo so se do-movci ojačili z nekaterimi igralci, ki nastopajo v drugih klubih, vendar so svoj čas že branili barve Doma (Corsi, Podberšič, Merljak, Bordon). Moravci so prednjačili v igri pod košema, saj v njihovih vrstah igrata dva dvometraša (208 cm visoki Tr-dlica in 202 cm visoki Nečasek), Goričani pa so se odlikovali glede borbenosti in hitrih protinapadov. Naj omenimo, da moštvo Slavije igra v 3. češkoslovaški ligi. Po tekmah je SZ Dom povabilo češke goste v dom »A. Budala« v Standrežu, kjer pravkar poteka zelo dobro organiziran in obiskan turnir v »beach volleyu«, ki ga prireja domača mladina. Mimogrede so odigrali še odbojkarsko tekmo med »izbranima« moštvoma Štandreža in Kromeriža. Do poznih nočnih ur je sledila družabnost z dogovorom, da bo še letos Dom vrnil obisk in tako še bolj utrdil prijateljstvo med društvoma. SLAVIJA - DOM 59:54 (32:22) DOM: Kocjančič 12, Čubej 4, Semolič 20, Dornik 5, Lavrenčič 3, Za-nier, Spacal 7, Jarc 1, Gej 2. SLAVIJA: Dvorak 1, Murin 6, Čada 10, Žila 4, Nemec 15, Kamala 9, Hoffman 9, Sedliček 3, Ebergenyi 2. SLAVIJA - DOM 71:68 (38:33) DOM: Zavadlav, Merljak 23, Am-brosi 3, Corsi 4, Bordon 2, Pečanac 2, Battello 2, Jarc 6, Podberšič 22, Košuta 6. SLAVIJA: Hlavač 10, Z. Zavadil 10, Kral 6, M. Zavadil 5, Posolda. 9, Trdlica 14, Nečasek 16, Forytek. Na obeh tekmah sta zelo dobro sodila sodnika Vidič iz Tolmina in Šikec iz Nove Gorice. VILLI PRINČIČ Domovim minikošarkarjem turnir za Trofejo Gorice Domovi naj mlajši košarkarji so zasluženo zmagali na turnirju za Trofejo mesta Gorica. Po izredno težki zmagi nad Ardito v polfinalni tekmi, so namreč premagali še mestnega tekmeca UGG in to kljub odsotnosti dveh boljših igralcev Mihe Graunarja in Luke Črešana, ki sta se poškodovala. Finalna tekma je bila vseskozi izenačena do poslednje minute, ko je prišla na dan izredna borbenost in samozavest mladih domovcev, ki so znali učinkovito izplejati odločilne napade. V tem sta se še posebno odlikovala Kovi in Devetak, ki sta bila nerešljiva uganka za nasprotnike. Pohvala - za to pomembno zmago pa gre prav gotovo vsem varovancem trenerja Ambrozija, ki so pokazali, da se z borbeno in zagrizeno igro v obrambi doseže marsikateri uspeh. DOM - UGG 51:44 (29:20) DOM: E. Devetak 2, Radinja 2 Pahor, Sosol 2, Cozzucoli, Kovi 19, Fi-gelj 2, Bensa 2, P. Devetak 22. SILVAN SKOK Trener Fabio Sancin ob povsem zasluženem napredovanju v višjo košarkarsko ligo Bor Radenska v D ligi z velikimi načrti Bor Radenska je uspešno končal letošnjo sezono in je kar s šestimi točka-®i prednosti pred drugouvrščeno osvojil prvo mesto v Promocijski ligi fpr si s tem prislužil napredovanje v D Ego. Borovci so v teku sezone dokazali, oa so bili res najboljši, saj so suvereno Premagali najnevarnejše nasprotnike, tako doma kot v gosteh, dalj časa so tudi obdržali nepremagljivost, "zdrsni-®. pa jim je vsega le trikrat (Sokol, Cicibona in Santos). Trener Sancin je že od vsega začet-jasno nakazal svoje načrte dela in N zato tudi računal na skupino fantov, Ki so bili pripravljeni na resen pristop treniranja in seveda igranja. Pec-cm, Poretti in Persi so bili nedvomno velika ojačitev ekipe, tako da je bila tetošnja največja vrlina belo-zelenih Prav skupinska igra in večje število dobrih posameznikov. O vsem tem smo se pogovorili s trenerjem Fabiom Sancinom, ki je obe-dem tudi koordinator celotnega košar-Karskega gibanja pri Boru. , Po lanskem neuspehu, ko ste z do-“rc ekipo dosegli zelo skromne rezultate, vam je letos uspelo izpeljati zastavljeni program. Kakšna je bila aiavna razlika med lansko in letoš-®lo sezono? »V i • prejšnji sezoni je bil glavni raz-°9 neuspehov ta, da zaradi preštevil-dth obveznosti nisem uspel docela po-vetiti svoji ekipi. Nekaj začetnih neuspehov in slab ritem treniranja so iam prekrižali račune, prepričan pa 1®®, da bi z letošnjimi pogoji tudi z Ko postavo napredovali. Le prihod . -bija je dejansko povečal tehnični uvo ekipe, čeprav smo dober del pr- Pecchii venstva igrali tudi brez njega.; Nella Azzurra in Barcolana niso vašega ritma, v čem ste bili b°«lši od ostalih? j j’barcolana je v začetku sezone pla-čin ■ v®b zamenjave trenerja in na-da igre, nekaj presenetljivih porazov P® so zatem otežkočili njihovo pot. Ob i® so bili šibkejši od nas tako pod lj®,®a kot v režiji igre, saj so razpo-sJ?a , e z enim play-makerjem, mi pa Po ..lahko zbirali med Smotlakom, rsijem in Pecchijem. Stella Azzurra Pa je najbrž zašla v krizo po porazu z irti®1', sai ni znala reagirati m se je Vsp6 shhcevala na sodniške odločitve, Oalfn° Pa. .menim, da smo mi razpola-cz večjim obrambnim potencialom, ohLna® ie tudi omogočilo, da smo jih da'rat Premagali. Od ostalih menim, za r?16! le Cus primeren potencial in o1?0^0 uvrstitev, notranji problemi ripo- a yrsta tehničnih napak pri vonju ekipe pa so jih izločile ocf vrha.« besed o ostalih slovenskih vi P° prvem delu prvenstva sem pra-UvC.?.,naPove(lal, čta se bo Cicibona nic„ lla ga peto—šesto mesto, čeprav e® Pričakoval, da bi lahko Marij e- Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blokade Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgubi). Prid. Ivan BAJC 42 17:36/47% 2: 6/33% 19:42/45% 2: 6/33% 24 7 20 6 2 1 14 9 David BABINI 167 62:127/49 0: 3/ 0% 62:130/47 43:70/62% 42 40 49 39 2 3 66 23 Mar.DEBELJUH 342 74:121/61 34:94/36% 108:21550 92:120/77 44 24 64 49 21 5 56 24 Stef. PECCHI 163 32:61/52% 16:57/28% 48:118/40 51:62/82% 54 13 34 27 9 — 34 13 Ivan PERČIČ 137 60:112/53 1: 1/100 61:113/54 14:23/61% 73 50 30 28 9 17 59 23 Štefan PERSI 286 102:17757 6:13/46% 108:19056 64:97/66% 55 25 73 62 23 6 73 24 Andrej PIERI 285 73:109/67 21:48/44% 94:157/59 76:96/79% 52 21 48 20 4 1 36 14 Luc. PORETTI 291 111:18261 0: 1/ 0% 111:18360 69:106/65 101 47 60 28 6 2 60 24 Štefan SAMEC 1 — — — 1: 2/50% 1 — — — — — ' 1 VemerSANCIN 2 0: 1/ 0% - 0: 1/ 0% 2: 4/50% . — 1 — — — — 2 2 Mau. SIMONIČ 48 17:21/81% 4: 9/44% 21:30/70% 2: 5/40% 8 4 9 3 3 — 3 7 Robi SMOTLAK 226 66:126/52 6:34/17% 72:160/45 76:112/68 70 16 49 39 2 3 76 23 SebastjanTUL 61 22:47/47% ’ — 22:47/47% 17:29/59% 51 21 19 29 2 29 70 21 SKUPNO 2048 636:1119/57 90:226 /34% 726:1345/54 506:726/69% 574 268 453 344 105 67 547 24 va ekipa izgubila z nekaterimi šibkimi postavami, zatem pa si privoščila v gosteh obe prvouvrščeni postavi. Sokol je opravil izredno prvenstvo z odličnim delom trenerja Vatovca, žal pa so številne poškodbe preprečile, da bi se Nabrežine! povzpeli še višje. Breg je potencialno mnogo boljši od desetega mesta, tudi za Brežane pa je značilno, da so zmožni vsakega rezultata (edini, ki so zgubili z Lav. del Porto -in to kar dvakrat!)« Raven Promocijske lige se postopoma niža, najbrž pa je tudi stvar pomanjkanja motivacij. S ponovno uvedbo play-off sistema bi se po tvojem kaj »razživelo«? »Nivo se postopoma niža, ker imamo vedno več ekip v D ligi, saj že nekaj let ni nazadoval nihče. S ponovno uvedbo play-offa bi se povečali le interes občinstva, osebno pa sem za združitev tržaškega in goriškega prvenstva. Nasprotujem pa play-offu, ker se lahko pripeti, da si prvouvrščeni zapravi delo vse sezone zaradi spodrsljaja v odločilni tekmi, napredovala pa bi lahko ekipa, ki bi nato takoj izpadla iz višje lige, kot se je dogajalo v Trstu pred leti.« Prestop v D ligo je po programih društva le prvo poglavje Borovega društva, kaj pa sedaj ? »Naš namen je, da bi se čimprej potegovali za zgornji del lestvice, saj imamo na razpolago kvalitetno društvo s številnimi mladinskimi ekipami, katerim moramo nuditi čimboljše možnosti. Treniramo resno in kakovostno, z delom pa nam pozitivnih rezultatov ne bo manjkalo niti v višjih kategorijah.« OCENE POSAMEZNIKOV David BARINI: Takega igralca bi vedno rajši imel v svoji ekipi kakor proti. Je izredno borben in zagnan, je najprimernejši v izenačenih končnicah tekme. Edina njegova hiba je živčnost, ki mu tudi preprečuje, da bi se še bolj uveljavil, (ocena 7/8) Ivan BAJC: Škoda, da se je zaradi osebnih problemov odstranil, saj ima izredne sposobnosti, kar je tudi dokazal, ko je igral nekaj tekem. Zadovoljen sem, ker se vsekakor ni oddaljil od društva in je že izjavil, da ima namen resno trenirati v prihodnji sezoni, (ocena 6) Marko DEBEL JUH: Najprimernejši "šesti igralec". Kadarkoli sem ga poslal na igrišče je znal zaigrati izredno učinkovito tako v obrambi kot v napadu. Dokazal je, da zna tudi igrati za ekipo, večkrat pa je bil glavni protagonist na posameznih srečanjih, (ocena 9/10) Stefano PECCHI: Igralec višje kate-orije, tako na igrišču kot izven njega, svojo resnostjo je bil za zgled mlajšim, pomagal pa jim je tudi »psihološko«. Kljub poškodbam je večkrat igral, kot zna in bistveno pripomogel k napredovanju. (ocena 9/10) Ivan PERČIČ: Zelo dragocen igralec. Skoki, obramba, prestrežene žoge in izredno resen pri delu, je letos ogromno napredoval. Treniral je tudi petkrat tedensko, mora le še pridobiti nekaj samozavesti v napadu. Je zelo prilagodljiv in odličen tudi kot fant. (ocena 9) Štefan PERSI: Z igro zadnjega dela prvenstva bi si zasluzil desetico, začel pa je zelo slabo, saj je bil dalj časa miren in ni takoj ujel pravega ritma. Sedaj je v izredni formi in tudi v viš- jih ligah lahko odigra vidno vlogo. (ocena 9) Andrej PIERI: Izredno močan v napadu, kjer je vse do poškodbe zaigral odlično, bi moral izboljšati svojo igro v obrambi. Po večmesečni odsotnosti ni več igral, kot zna, vseeno pa je ekipi zelo Koristil in tudi v D ligi ga bo težko zaustaviti, (ocena 8) Luciano PORETTI: Na številnih tekmah tekmah je bil odličen, žal pa ie odpovedal prav na tistih srečanjih, ki smo jih izgubili. Z njegovim prihodom smo se zelo ojačili pod košema, saj je, kljub starosti, izredno učinkovit pri skokih, (ocena 8) Mauro SIMONIČ: Dolgo časa je bil poškodovan, nekajkrat pa je dokazal, da razpolaga z odlično tehniko, žal pa je še občasno neresen. Ko bo odpravil se to hibo, pa bo tudi on med protagonisti. (ocena 7) Robi SMOTLAK: Od našega kapetana pričakujem mnogo več v prihodnji sezoni. Pred leti je bil najboljši strelec prvenstva, letos pa se zaradi študija ni posvem posvetil košarki, igral pa je za ostale. Ima vsekakor take sposobnosti, da lahko prednjači tudi v D ligi. (ocena 7/8) Sebastjan TUL: Letos je bil prvič eden izmed protagonistov in nekajkrat je bistveno pripomogel k našim uspehom. Vidno je napredoval, ima pa še mnogo rezerv, saj je izredno gibčen za tako višino, (ocena 7) SLOVENSKA PETERKA TRŽAŠKA PETERKA »Štefan Persi, Robi Smotlak, Marko Debeljuh, Ivan Perčič, Andrej Pieri (vsi Bor Radenska). W. Mancini (Scoglietto), S. Mačehi (Barcolana), S. Ciriello (St. Azzurra), G. Odinal (Cus), S. Mezzavilla (Fincantieri) VANJA JOGAN 1. moška košarkarska divizija Poletovci in Prosečani jnrišajo na novo zmago V predzadnjem kolu košarkarske prvenstva v 1. moški diviziji imata oba naša predstavnika možnost, da osvoa-jita nov par točk. Poletovo moštvo, ki vodi na skupni lestvici, se bo namreč drevi v Brišči-kih, v telovadnici »Ervatti« spoprijelo s tržaško ekipo Skyscrapers, ki sicer ima kar 8 točk manj od naših košarkarjev, je ne gre pa podcenjevati. Zares škoda bi bilo namreč, da bi poletovci v preostalih dveh kolih izgubili prvo emsto na lestvici. Do novih točk lahko pride tudi Prosek, ki je trenutno v dobri formi. Prosečani bodo namreč doma igrali proti Virtusu Basket. obvestila NOGOMETNA SEKCIJA ŠD BREG priredi v nedeljo, 31. t.m. ob zaključku sezone celodnevni izlet na kmetijo v Vitovlje. Izlet je za vse simpatizerje nogometa in tudi ostalih panog (za športnike posebna cena). Cena izleta (prevoz, hrana in pijača) je 35.000 lir. Odhod ob 9. uri pred občinsko telovadnico v Dolini. Vpisovanje na nogometnem igrišču v Dolini in pri Mariu Pavletiču (tel. 228722), pri Silvestru Korenu (tel. 228551) ali pri Koradu Švabu (tel. 631434). ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ PINKO TOMAŽIČ IN ŠD PRIMOREC TREBČE vabita na ogled ŠPORTNEGA DNE, ki bo v Trebčah ob nogometnem igrišču danes, 23. t.m. ob 9.15. Sodelujejo osnovne šole KD Kajuh Gropada, P. Trubar Bazovica in P. Tomažič Trebče. TPK SIRENA organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in vvindsuri. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za windsuri pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah. ŠZJADRAN obvešča, da bo v petek, 29. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. DNEVNI RED: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. volitve novega odbora, 4. razno. SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Gar-daland jutri, 24. t.m., ob 5.30 z Opčin. SK DEVIN vabi člane in prijatelje društva na srečanje s pobratenim SK Snežnik. Zbor je na Sviščakih jutri, 24. t. m. Zjutraj je predviden vzpon na Snežnik, popoldne pa piknik. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sobota, 23. maja 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF zveze časopisnih V La Rochelleu nastajajo zametki oboroženih sil Zahodnoevropske zveze Francija in Nemčija ustanovili prvi meddržavni armadni korpus V Nablusu zmagali zmerni Palestinci pred skrajneži gibanja Hamas LA ROCHELLE (FRANCIJA) Francija in Zvezna republika Nemčija sta včeraj v La Rochelleu na francoski obali Atlantika ustanovili prvi meddržavni armadni korpus, zametek bodočih evropskih združenih sil. Sklep je glavni rezultat včerajšnjega 56. francos-ko-nemškega vrha, ki sta mu načelovala francoski predsednik Francois Mitterrand in nemški zvezni kancler Helmut Kohl (na sliki AP). V skupni izjavi sta državnika navedla, da »bo ustanovitev tega armadnega korpusa Zahodnoevropski zvezi zagotovila lastno vojaško obrambo.« Bonn in Pariz sta že pred meseci ustanovila mešano, francosko-nemško brigado, ki šteje 4.500 mož. Včerajšnji sklep pa predstavlja še pomembnejši mejnik, saj bo nova enota štela od 35 do 40 tisoč vojakov in bo torej operativno sposobna poseči v skoraj vsak lokalni konflikt. Dogajanja v nekdanji Jugoslaviji in zapleti na Kavkazu so bržkone pospešili francosko-nemško zamisel o evropskih vojaških enotah, ki jih ne bi pogojevala ne Nato, še manj pa Washington. Nič čudnega torej, da v VVashingtonu niso navdušeni nad to pobudo. Bonn in Pariz seveda zagotavljata, da ne gre za nobeno protinatovsko pobudo, ker bo prva naloga novega korpusa sodelovanje pri skupni obrambi, o kateri govori 5. člen sporazuma Nato. Šele po tem primarnem cilju bo novi korpus lahko skrbel za ohranitev miru ter za humanitarne akcije. Kljub temu pa ta zagotovila niso dovolj prepričljiva. Obe državi zahtevata namreč operativno prožnejše sile, kot jih lahko zagotovi Nato. Nemčija bi med drugim s tem lahko obšla ustavno določilo, ki pripadnikom Bundeswehra prepoveduje delovanje izven območja Atlantskega zavezništva, ker bo to popolnoma nova enota izven Bundeswehra. Predsednik Mitterrand je včeraj še navedel, da so za skupne sile zainteresirane tudi druge države Zahodnoevropske zveze, predvsem Belgija, Luksemburg, Španija in Italija. Med Bonnom in Rimom so baje že v teku pogajanja o italijanskem pristopu k zametku skupnih evropskih oboroženih sil. JERUZALEM — Na volitvah za obnovo trgovinske zbornice v cisjordanskem Nablusu je prepričljivo zmagala nacionalistična palestinska lista, ki odraža stališča PLO, saj bo imela devet od 12 sedežev,, preostale pa islamska lista integralističnega Hama-sa. Nacionalistična palestinska lista je v Nablusu s smotrno volilno kampanjo preprečila, da bi se ponovil poraz, ki ga je doživela marca v Ramalahu in lani v Hebronu. Volitve za obnovo trgovinskih zbornic na zasedenih arabskih ozemljih so le navidezno nepomembne. Na njih prihaja namreč do izraza dejansko politično stanje med Palestinci. Po zadnjih rezultatih je sedaj popolnoma jasno, da je PLO podcenjevala vlogo in težo islamskih integralistov gibanja Hamas in je šele v zadnjem obdobju prešla v odločnejšo politično protiofenzivo. Izraelske okupacijske sile seveda niso zadovoljne s takim rezultatom, saj bi raje videle zmago skrajnežev kot zmernih sil, ker bi svetu lažje dokazale, da z verskimi fanatiki ni pogajanj in kompromisov. Nova eksekucija v ZDA HUNTSVILLE (TEKSAS, ZDA) — Včeraj zgodaj zjutraj so v huntsvillski kaznilnici z injekcijo strupa opravili smrtno kazen nad 45-letnim Robertom Blackom, bivšim pilotom ameriške mornarice, ki je bil obsojen na smrt zato, ker je preko neke revije »najel« morilca za uboj svoje žene. Do umora je prišlo leta 1985, plačani morilec pa je bil John Wayne Hearn. Za umor naj bi se Black, ki je bil vietnamski veteran in se je zato tudi dvakrat zdravil zaradi mentalnih problemov, odločil zato, da bi dobil precejšnjo zavarovalnino. Najeti morilec Hearn je bil zaradi umora Blackove žene in še dveh drugih oseb obsojen na dosmrtno ječo, kazen pa prestaja v Južni Karolini. Blackova usmrtitev je že tretja v treh dneh v ZDA in druga v Teksasu. Trčenje ladij brez hujših posledic NUMANA (ANCONA) — V četrtek ponoči ob 23.15 je približno 13 milj severno od Numane prišlo do trčenja med grškim trajektom Dedalus in ribiško ladjo Provvedi-tore, ki pa se je na srečo končalo brez hujših posledic. Tri člane posadke ribiške ladje, ki so padli v morje, so namreč skoraj takoj potegnili na grški trajekt, druga dva ribiča pa je rešila neka druga ladja, kije bila ob trčenju v bližini. Do nesreče je po vsej verjetnosti prišlo zaradi človeške napake ali pa zaradi tehnične okvare, saj so bile vremenske razmere normalne in vidljivost dobra. Pristaniško poveljstvo v Anconi je začelo preiskavo, ki naj bi pojasnila vzroke za trčenje. Takoj ko si bodo opomogli od šoka, bodo zaslišali mornarje z ribiške ladje, medtem ko bodo posadko Dedalu-sa zaslišali prihodnji teden, ko se bo grški trajekt iz Patrasa, kamor je nadaljeval pot, spet vrnil v Ancono. Najprej pa bodo preiskovalci zaslišali posadko ribiške ladje Bolzano II, ki je prva prišla na pomoč po trčenju obeh ladij. V Pescari zaprli bando preprodajalcev heroina PESCARA — Policisti in karabinjerji iz Pescare so po dvodnevni akciji odkrili obsežno trgovino z mamili med Pescaro in Apulijo, aretirali devet oseb ter zaplenili 500 gramov čistega heroina in precejšnjo vsoto gotovine. Med aretiranci sta dva zakonska para in neki gradbeni podjetnik iz Pescare in štirje mladeniči iz Apulije, ki so dobavljali drogo za razpečevanje 'na področju Pescare. Tri osebe so aretirali že v sredo, ostalih šest pa v noči na petek v Pescari, San Severu (Foggia) in Luce-ri (Foggia). V sredo so karabinjerji in policisti v stanovanju enega od zakonskih parov zaplenili 100 gramov heroina vrste »brovvn sugar«, v skladišču aretiranega gradbenika iz Pescare pa še dodatnih 400 gramov heroina in 50 milijonov lir gotovine. Po prvih izsledkih preiskave so mamila iz Apulije v Abruce vozili z najetimi avtomobili. Med potjo so mamila večkrat prenesli iz enega avtomobila v drugega, poleg tega pa sta pred avtomobilom, ki je prevažal mamila, vozila še dva avtomobila, iz katerih sta voznika s pomočjo prenosnih telefonov javljala morebitne cestne zapore sil javnega reda. Ob denarju in heroinu pa so policisti in karabinjerji zaplenili še nekaj lekarniških tehtnic; precejšnjo količino preparatov za redčenje mamila, nekaj prenosnih telefonov in dva avtomobila. Celotno akcijo sta osebno vodila kvestor iz Pescare "Gianni Carnevale in komandant karabinjerjev Vincenzo Totaro, ki sta poudarila, da je šlo za največjo akcijo sil javnega reda proti trgovini z mamili, ki so jo kdajkoli opravili v Pescari in v celotnih Abrucih. Čakajoč na turiste Rimski fijakar je čakajoč na prve turiste zadremal (Telefoto AP) P J. otem, ko je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim paketom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovača, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi še celo vrsto ugodnosti. Paket AURA je namenjen vsem tistim, ki bodo nakazali pokojnino na račun pri TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo. Anin Filo diretto DiFil/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka TRST ■ 1)1. F. Filzi, 10 ■ Tel. 040(6700341 • DOBIJO ■ Tel. 040(631131 • BOJAN ■ Tel. 040/411611