Prežalostno pismo
pošlejo danes „Novice" po deželi, da
Njih cesarska visokost,
nadvojvoda avstrijanski,
vitez zlatega runa, veliki križnik vojaškega Maria-Terezijnega in Leopoldovega reda, vitez ruskega reda Št. Andrea in Št. Aleksander-Nevvskega, belega orla in Št. Ane perve verste, vitez pruskega reda černega in rudečega orla perve verste, bavarskega reda Št. Hubertovega, veliki križnik virtem-beržkega reda za vojaške zasluge, vitez saksonskega reda rautne krone in badenskega reda zve-stosti, veliki križnik nizozemskega levovega reda, belgiškega Leopoldovega reda, genskega reda Izveličarjevega, veliko-vojvodskega hesiškega Ludovikovega, saksonsko Ernestinskega domačega in oldenburškega reda, c. k. maršal, vlastnik c. k. dragonskega polka Nr. 1, glavar ruskega sapeur-grenadirskega batalijona in vlastnik pruskega polka pešcev Nr. 16, začetnik in zavetnik Joanišča v Gradcu,   predsednik c. k. kmetijske družbe štajarske,   višji zavetnik c. k. kmetijske družbe krajnske,
koroške itd. itd. itd. so 11. dan t. m. 77 let stari po kratki bolezni za plučnim mertudom v Gradcu umerli.
Nenadoma nam je telegraf prinesel to žalostno novico, ktera je omamila vsacega, kteri je preblagega Gospoda poznal ali od Njegovih slavnih del kaj slišal. In kdo bi tega ne bil! Saj je ime presvitlega nadvojvoda Janeza slovelo po celem svetu in je ravno tako znano bilo v palačah visokih kakor v kočicah priprostega kmeta.
Slavni naslovi Njegovi pričujejo, koliko je rajni veljal v višjih poslih deržavnih in vojaških, — al mnogoverstna Njegova učenost in ljudomilost nepopisljiva ni omejila nevtrudljive delavnosti Njegove le na omenjene deržavne opravila, ampak od tistega časa (1827), kar je presvitli Gospod si izvolil štajarsko zemljo za svoje domovje, so vede in umetnosti, obertnijstvo in kmetijstvo imele nad Njim najkrepkejšega podpornika, družbe obertnijske in kmetijske milega očeta. On jim je bil vseskozi najbolji svetovavec in v zadregah močna bramba; čversto delajoče je unemal k še večjemu trudu, — pešajoče pa je z djanjem in ljubeznjivo svojo besedo spodbujal, da niso obnemogle.
Kaj je bil še posebno štajarski deželi, nam ni treba na dolgo popisovati; — nadvojvoda Janez ji ne pride več!
Cele bukve bojo premalo, kdor bo preblago življenje ljubljenega Gospoda popisoval; ~-„Novicett, kterim so neumerli Nadvojvoda bili serčen prijatel, ponavljajo sedaj na grobu Njih še enkrat, kar so Jim o veseli priliki pele:
Ime Tvoje, vitez! v čerkah je zlatih                     Dobrave puste si napravil rodovitne,
Na dvorih visokih, v koči priprost', —                  Poljana Ti cvetek ponuja v spomin,
Na zdelkih vsednih, na kamnih bogatih                  Ki tvoriti dela ume glasovitne,
Leskece na veke se Tvoja svitlost.                       Je Tebi hvaležen Slovenije sin.
Naukom stezice odperal naravno,
Obertnosti bil si najbolj' ncenik, Dal našem' jeziku uzvišenost slavno,
U sercih postavil si večen spomnik!
presvitli
List 20.
            JANEZ  KERSNIK