Slev 80. I ■ . Naročnina 1 'f za državo SHS: sa oelo ieto naprej Dln.120-— sa pol leta „ .. „ 60-— četrt leta „ .. - 30-— u četrt leta sa en mesec „ .. n 10*— za inozemstvo: oelole.no.....D n. 2 G — mesečno „ 18— s Sobotna lzda]a: = t Jugoslaviji. . . Din. 15 -v inozemstva ... „ 35-— Posomna Slev. 75 par. VLMonUpelek dne 7. aprila 1922. A X*' 1 1 1 V'.'-Ve .:•■•• j Leto L. ~ Cene inseratom: — Enostolpna netlina vrsto mali oglasi po K In K6-a veliki oglnsi nad 45 mm vlila« po K 8 —, poslana itd^ po K 12 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan IzvzomSi ponedeljka in itceva po prazniku ob 5. url zjutraj. MoseCna priloga: Vestnlk SKSi PO __Uredništvo je v Kopitarjevi nllot Stev. 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana plsmn se ne sprejemalo. Uredn. telet štv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Uprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 343 za oglase, zjgreb .9.011, snrajev. 7533, praiie in dunaj. 24.797 Omajano zaupanje, V nekaj dneh se bodo zbrali v Genovi zastopniki približno 30 držav na posvetovanje, kako bi bilo mogoče obnoviti razdejano in po vojnih grozotah uničeno in polomljeno Evropo. Tam bodo razpravljali v prvi vrsti vprašanja o mednaroni pomoči in o mednarodnih kreditih za one države, ki so v vojni največ trpele in ki se ne morejo iz lastnih sredstev in z lastno močjo spraviti na noge. Med gospodarsko razmajane države spada po nesreči tudi naša država. Ne samo vsled vojne nesreče, ampak skoro še bolj vsled nesrečne finančne in gospodarske politike, ki jo izvaja pri nas današnji politično in gospodarsko popolnoma nesposobni centralistični režim, ki stori vse, kar more, da že itak upropaščeno gospodarstvo še bolj uničuje in žene na rob propada. Hudo je, če izdaja vlada danes to, jutri zopet ono naredbo, ki si naravnost nasprotujejo, da upravni uradniški aparat že sam ne ve, katere se naj drži. Hudo je, če predpisuje davke v nepremišljeni višini in v neenaki meri. Hudo je, če država sama po-dražuje monopolske predmete od dne do dne. Hudo je, če vlada s tehnično komaj izpeljivimi deviznimi naredbami otežuje, da ne rečemo uničuje, vsak razvoj domače industrije in trgovine. Vse to so hude in neprijetne stvari, ki procvitu našega gospodarstva silno škodujejo. Najhujše pa to ni. Najhujše, kar more zagrešiti kaka vlada sploh, je rušenje moralnih temeljev za državni kredit. Pred nami leži najnovejša številka »Uradnega lista pokrajinske uprave za Slovenijo«. Tu je objavljena naredba, pri-občena že tudi v »Službenih Novinah«, glasom katere se dovoljuje davčnemu uredništvu izplačilo v uredbi natančno določenih procentov od izterjanega d a v k a 1 Kolikor več bodo gospodje izterjali, toliko več bodo dobili! V civiliziranih evropskih državah imajo v tem oziru sledeče navade: Parlament dovoli po treznem premišljevanju in po temeljiti razpravi gotove vsote davkov v natančno določeni višini. Določijo n. pr. za dohodninski davek natančno procentno mero, koliko mora davkoplačevalec plačati od svojih skupnih čistih dohodkov. Davkoplačevalci vedo, da je parlament njihov interesni zastop, ki določa doneske za kritje državnih potreb na podlagi jasnih in čistih računov in zato se v evropskih deželah davkoplačevalci sicer ne smejejo, kadar vidijo pred seboj šopke novih »davčnih cvetlic«, ampak končno si vendarle pravijo: Naše potrebe so, ki jih moramo plačati in plačali bomo točno in pošteno, kar smo si sami naložili po svojem zakonitem, od nas izvoljenem zastopstvu. Dalje imajo v civiliziranih evropskih državah navado, da postavijo za odmero davka na posamezne osebe in za pobiranje davka posebne uradnike, ki izvršujejo svoj posel na podlagi zakonitih odredb. Za izvrševanje svoje dolžnosti oziroma kot plačilo za svoje delo prejemajo ti gospodje na tančno določeno plačo. Nihče ni prisiljen, da ta posel izvršuje — izvršuje ga, kdor se na podlagi obče znanih pogojev za vspre-jem v službo sam za to službo poteguje, če je s prejemki, ki jih izvrševanje te službe nudi, zadovoljen. V civilizirani Evropi odmerjajo finančni in pobirajo davčni uradniki zakonito Predpisane davke in dajatve, prejemajo ča za izvrševanje svojega posla zakonito jim določeno plačo. Nič več in nič manj. Tako je v Evropi in po vsem kulturnem svetu. Kakor pa je razvidno iz najnovejšega zakona o posebnih nagradah davčnim uradnikom, smatra naše centralna vlada, da Jugoslavija ni v Evropi... Prvi vtis, ki ga vzbuja najnovejša določba glede omenjenih nagrad, je ta, da pri nas ljudje ne marajo plačevati davkov, da lorej čut za vzdržavanje državne skupnosti 'n za kritje upravnih stroškov te skupnosti sploh ne obstoji. Kjer obstoji ta čut, se ljudje kljub trenotnemu mrmranju ne branijo plačevanja. Naša naredba pa naprav-'ja vtis, kakor da pri nas sploh nihče ne plača davka drugače kakor le prisiljen, da plača vsak davkoplačevalec svojo vsoto le, ako pride v roke posebno zvitemu ali posebno verziranemu davčnemu uradniku, ki zasluži baš zaradi svoje izredne premetenosti še posebno nagrado! To je prvo in jako važno sredstvo za dviganje materijainega kredita in moralnega ugleda naše države pred svetom, kjer stokamo in jokamo za dovolitev posojil... Drugi vtis, ki ga napravlja najnovejša »procentno-nagradnas naredba, je, da mora vladati v naši finančni upravi naravnost vzoren nered. Ce vem, v kakšni višini je davek predpisan, ni posebna težava izračunati, koliko odpade na posameznega davkoplačevalca. Ako pa tega ne vem, mi ne preostane drugega, kakor vijak! V takem slučaju mora uradnik delati po receptu: Kolikor več, toliko boljše, in kolikor več, toliko več procentov pade v tvoj žep za tebe samega! Ta recept pa ni izraz upravne sposobnosti ali finančno-telinične razvitosti, ampak je dokaz popolne nesposobnosti, kar je zopet čvrsta podlaga za vzbujanje zaupanja in pridobivanje kredita pri inozemskem kapitalu ... Najhujše je pa sledeče: Kako naj Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je pri razpravi o zakonskem predlogu za kraljevo civilno listo v imenu Jugoslovanskega kluba govoril poslanec dr. Šimrak. Obsodil je taktiko vlade, ki je prišla s tem predlogom nenadoma in ga je sporočila samo vladnim strankam. Vlada se ni pobrigala za redni proračun, v katerega je vstavljena civilna lista, marveč je predložila poseben zakon za civilno listo. Govornik poudarja, da je velika napaka, ker se je v ta zakonski predlog vnesla tuja valuta, kar znači nezaupanje do lastnega denarja. Govornik vpraša finančnega ministra, so li franki mišljeni v zlati ali papirnati valuti. Dr. Kumanudi odgovori, da so to papirnati franki. Dr. Šimrak se protivi temu zakonskemu načrtu, ker je civilna lista previsoka. Naše ljudstvo mora živeti skromno in zato je potrebna tudi na dvoru skromnost. Okoli dvora se pojavlja kamarila, da bi tem lažje pritiskala na ljudstvo. Iz teh razlogov in radi popolnega nezaupanja do sedanjega načina vladanja bo Jugoslovanski klub glasoval proti zakonskemu predlogu. Belgrad, 6. aprila. (Izvirno) Na današnji seji narodne skupščine se je vršila debata o zakonskem predlogu za kraljevo Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 5-50. Na dnevnem redu so interpelacije, in sicer Stjepana Bariča in tovarišev (Jugoslovanski klub), Etbina Kristana in tovarišev (soc.-dem. klub), Moskovljcviča in tovarišev (zemljoradniki), Jovana Gjono-viča in tovarišev (republ. klub) in Konte Timotijeviča in tovarišev (demokr. klub) na vojnega ministra zaradi obolelosti in mnogih smrtnih slučajev letošnjih rekrutov. Skupščina sprejme stališče, da se o vseh interpelacijah skupno razpravlja, ker se nanašajo na isti predmet. — Kot prvi povzame besedo poslanec Stjepan B a r i č (Jugoslovanski klub), ki izjavlja, da si je Jugoslovanski klub popolnoma svest, da v tej zadevi ni samo kriv vojni minister in da za svojo stranko sprejme predlog za anketo. Vojni minister general Vasič izjavlja, da ni proti anketi. Veli, da je to veliko delo in da se o tem že vodi preiskava pri vojaških oblastvih. Minister prosi potrpljenja, da morejo vojaške oblasti nadaljevati svojo preiskavo. Z izjavo vlade se on popolnoma strinja. — Zemljoradnik Miloš Moskovljevič naglaša, da je znmljoradniška stranka zahtevala, naj sc general Zečevič stavi pred sodišče. Ker pa zbornica ni hotela na to pristati, se mora njegova stranka zadovoljiti z anketo. — Socialni demokrat Vojin B r k i č ugotavlja, da je ustanovitev ankete uspeh le onih, ki zaupa domači d a v k o p 1 a c e v a -lecv poštenje in v pravilnost davčne odmere in zahtevane vsote, ako ve, da dobi službo izvršujoči uradnik procente kakor kak provizijski agent? Naredba o procentih mora povzročiti v čuvstvovanju za državno skupnost v srcu in v mišljenju posameznih oseb naravnost usodepoln potres, ki mora prevre-či in podreti vse, kar le še spominja na državo. Naredba kakor je omenjena, je naravnost izzivanje na protidržavno čuvstvo-vanje, ki mora v srcih državljanov v kali zamoriti in zatrdi vsak čut za državno skupnost. Ali more država, ki take odredbe izdaja, sploh še računati na zaupanje in kredit pri svojih lastnih državljanih? Ne! Da bo žalostna slika še popolnejša, naj dodamo, da nosi naredba ali zakon ali kar je že, podpis vladarjev in podpis predsednika vlade. Ali je to cinizem ali ni? Sodbo, ki si jo bodo napravili o naši kraljevini in vladavini zastopniki tujih držav, ki so uradno prisiljeni citati »Službene Novine«, naj si pa napravi vsak sam. In s takimi priporočilnimi pismi odhaja naša delegacija na svetovno konferenco v Genovo ... SPREJET. civilno listo. V imenu zemljoradnikov je govoril poslanec Lazič. Za dr. Šimrakom so govorili proti zakonskemu načrtu republikanec Gjonovic, narodni socialist Deržič in soc. demokrat Golouch. V imenu radilcalcev je govoril poslanec Milutin Dragosava. Nato je govoril musliman Fili-povič iz skupine Karamehmedovica. Med svojim govorom se je obrnil proti Jugoslovanskemu klubu in zaklical: Svoj čas ste glasovali za civilno listo Franca Jožefa, ki je bila mnogo večja, kakor je lista našega kralja! Poslanec dr. Šimrak mu je odgovoril: »Kaj ste pa vi delali v Bosni za Franca Jožefa? Nosili ste njegove medalje!« Nato je govoril ministrski predsednik 1'ašic, ki pa ni napravil nobenega efekta. V svojem govoru je imenoval našo državo — Kraljevino Srbijo. Začuli so se klici: »Kraljevine Srbije ni več, sedaj imamo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev!« Iz vrst radikalnih poslancev se je čul klic: »Srbija je bila in je še; vi ste se pa vto-pili v Srbijo!« Pašič je izjavil, da je sramota, da se v našem parlamentu ne sme izreči ime Srbija. — Nato se je vršilo glasovanje in je bil zakonski predlog o civilni listi sprejet. so podpisali obtožnico. Z anketo se strinja, vanjo pa more imeti zaupanje le tedaj, ako bo v njej zastopana tudi najmanjša skupina parlamenta. — Zemljoradnik Jeremija J e r e m i č izjavlja, da se tudi on strinja z anketo in zahteva, da deluje naglo in vestno. Republikanec Jovan Gjonovic čita nato svoj utemeljeni predlog glede prehoda na dnevni red. Ta predlog stavi ja v imenu vseh opozicionalnih skupin in se glasi: »Narodna skupščina je čula odgovor ministra za vojno in mornarico na interpelacije gg. poslancev Stjepana Bariča in tovarišev, Etbina Kristana in tovarišev, Voje Laziča in tovarišev, Jovana Gjonoviča in tovarišev ter Koste Timotijeviča in tovarišev in sklene, da se izvoli parlamentarna anketna komisija dvanajstih Članov, ki naj izvede preiskavo in ugotovi, kdo je kriv pogina letošnjih vojaških novincev in ki naj postopa zoper krivce v smislu zakona. Anketa ima dolžnost, da predloži poročilo o svojem delovanju narodni skupščini najkasneje v dveh mesecih. Narodna skupščina preide nato na dnevni red.« — Nato predlaga demokrat Kosta Timotijevič sledeči prehod na dnevni red: »Narodna skupščina jc čula odgovor ministra za vojno in mornarico in sklene, da devetčlanska anketna komisija narodne skupščine preišče vprašanja, ki so jih interpelacije spravile na površje. Anketnemu odboru se stavlja rok 60 dni od dneva izvolitve, tekom kate- rega naj anketa konča svoje delo in predloži narodni skupščini svoje poročilo.« —> Vojni minister general Vasic sprejme ta predlog poslanca Timotijeviča, nakar preide zbornica na glasovanje. Dnevni red poslanca Timotijeviča je sprejet z večino glasov. Nesporazum med dr. Kumanu-tiijem !n dr. Krstljem. Belgrad, 6. aprila. (Izvirno) Današnje seje finančnega odbora sta se udeležila tudi finančni minister dr. Kumanudi in minister za vere dr. Krstelj. Razpravljali so o poročilu pododbora za prosveto in vere. Govorila sta oba ministra. Dr. Kumanudi je izjavil, da na predlog ministra za vere glede doklad katoliški duhovščini in glede vzdrževalnih sredstev kat. Cerkvi ne more pristati. Minister dr. Krstelj je pa izjavil, da vstraja na svojem predlogu, ker je absolutno potreben. Ministra se nista mogla sporazumeti, zato je odbor sklenil, da se razprava odgoni, dokler se ministra ne povrneta z genovske konference. PAŠIC ŠE BOLAN. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič in ministra dr. Kumanudi in dr. Krstelj še niso odpotovali na genovsko konferenco. ZA REGULACIJO DRAVE. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Ker Drava v ptujskem okraju zelo dere in odplavlja mnogo rodovitne zemlje, je posl. 2 e b o t vložil interpelacijo na ministra za kmetijstvo in vode ter zahteval, da se popravijo jezovi na Dravi in da se v dvanajstine vnese potrebna vsota za reguliranje Drave v ptujskem okraju. Avstrijski min dr, Hennet o genovski konferenci. Dunaj, 6. aprila. (Izv.) V današnji seji odseka za zunanje zadeve je zvezni minister in voditelj ministrstva za zunanje stvari dr. Hennet podrobno govoril glede mednarodne gospodarske konference v Genovi. Izjavil je: Ne smemo iti s prevelikimi na-dami v Genovo. Vendar smo upravičeni pričakovati, da dosežemo tamkaj, kjer bo zbranih do 30 narodov, kateri so prišli tjakaj z isto željo kakor mi, povoljne uspehe. Upamo tudi, da jih v resnici dosežemo. Z ozirom na opomin angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea, naj potrpimo, zaupamo na to, da mora priti dan povračila, ko se izkaže pravica, dasi ne moremo dosti storiti, da se prihod tega dneva pospeši, Vendar pa bo avstrijska vlada povsod, kakor tudi na genovski konferenci, storila vse, kar je v njeni moči, da prispeva za ureditev in izboljšanje razmer v Srednji Evropi. Z ozirom na sedanji položaj se bodo mogli odnošaji v Srednji Evropi urediti vsekakor polagoma. Avstrija se smatra, da jc činitelj reda in miru v Srednji Evropi in želi, da bi jo smatrale za tako tudi druge države. Iz tega razloga se bo ogibala vseh odredb, ki bi mogle red in mir kršiti. — Glede problema, ki se tiče ureditve odno-sajev napram Rusiji, je minister izrazil željo, cla bi se skoro rešil, in sicer na podlagi medsebojne strpljivosti, ki bi privedla do ureditve gospodarskih odnošajev, na katere je Rusija navezana, ki pa so tudi za Evropo velike važnosti. Avstrija nikakor ne namerava doseči na mednarodni konferenci v Genovi posebnih predpravic zase, temveč želi po svojih skromnih močeh sodelovati pri ureditvi evropskih gospodarskih vprašanj. Minister je končno opozarjal na znatne uspehe graške konference izvedencev in je izrazil željo, da bi tudi Poljska, Jugoslavija in Romunija čim preje odobrile graški dogovor, da bi se mogel raztegniti na vse nasledstvene države. Važni gospodarski sklepi rimske konference. Rim, 6. aprila. (Izv.) Finančna komisija rimske konference je dogotovila dogovor, ki se tiče zelo važnih vprašanj likvidacije bivše Avstro-Ogrske monarhije. Podpisali bodo ta dogovor na zaključni seji, ki se bo vršila v petek ali v soboto. Prvi dogovor med vsemi nasledstvepimi državami se tiče Debata o kraljevi civilni listi. JUGOSLOVANSKI KLUB GLASUJE PROTI. - PREDLOG PREDLOG ZA PARLAMENTARNO ANKETO SPREJET. civilnih in vojaških penzij in temelji na načelu, da vsaka teh držav prevzame pokojnine onih bivših uradnikov, ki so sedaj postali njihovi državljani. Drugi dogovor, ki je bil sklenjen med Avstriio in Italijo, se tiče deželnih in občinskih pokojnin. Tretji dogovor, ki je bil sklenjen med vsemi na-sledstvenimi državami, se tiče poštne hranilnice, ki se obdrži kot avstrijski zavod, vendar izključuje poslovanje na ozemlju nasledslvenih držav, katero se prenese na nove nacionalne zavode. Četrti dogovor se nanaša na poslovanje bivše avstrijske poštne uprave in poštnih uprav nasledstvcnih držav. Peti provizorični dogovor z nasled-stvenimi državami se tiče uprave dolgov in temelji na načelu pogodbe, ki je bila že sklenjena z Italijo, a se omejuje najpoprej na ugotovitev dolgov. Končno so bili sklenjeni trije dogovori z Italijo glede drugih predvojnih dolgov in gotovih vojnih odškodnin, in sicer na isti podlagi, kakor so bili sklenjeni že obstoječi dogovori s Francijo, Anglijo in Belgijo. Glede mnogobrojnih finančnih vprašanj so bila zasnovana načela in podane smernice za dogovore, ki se še imajo skleniti. O tem se vlade, ki so pri tem zainteresirane, še pogajajo. AMERIKANCEV NE BO V GENOVO. London, 6. aprila. Nasproti drugače se glasečim poročilom izjavljajo krogi, ki so v stikih z Belo hišo, da se Zedinjene države na noben način ne udeleže mednarodne gospodarske konference v Genovi. SRBSKE LOKOMOTIVE IN VAGONI NA BOLGARSKEM. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Semkaj se je povrnil strojni inžener Lnza Markovič, ki je bil poslan v Bolgarijo kot delegat naše vlade, da tamkaj poišče lokomotive in vagone in druge stroje, ki so jih svc/čas Bolgari odpeljali iz Srbije. Ta materijnl raj bi inžener Markovič zb^;.! in prevzel, kar mu je tudi uspelo. Hkrati je našel tudi stroje, ki so jih Eo^ari odpeljali iz tvorric mono-polske uprave. Inžener Markovič potuje sedaj v Nerrči!o zaradi nabave železniškega miiterijnla, ki nnj ga nem Nemčija odstopi na račun vojne odškodnine. NOVO ČEŠKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM. Prasn, 6. aprila. (Izv.) Kakor poročajo, se v Londonu vrše pogujanja za novo posojilo Češkoslovaški v znesku 2 milijona 800 tisoč funtov šterlingov. To posojilo bi se emitiralo po kurzu 96.5. Obrestovalo bi se po 8 odstotkov. INTERNACIONALIZACIJA DONAVE. Beljrad, 6. aprila. (Izv.) Jugoslovanski delegat v reparacijski komisiji v Parizu, Boškovič, je podpisal akt, s katerim in-ternacionalizira donavska komisija reko Donavo od Regensburga do Črnega morja. Za internacionalizacijo Donave sta se zlasti zavzemali Anglija in Francija. RAZDELITEV ZEMLJE USTAVLJENA. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Minister za agrarno reformo je ustavil vsako nadaljnjo razdelitev zemlje, ker so razdeljena že vsa zemljišča, ki so bila odvzeta veleposestnikom. Zemlja se bo zopet razdeljevala šele na podlagi novega zakona. ""Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 6. aprila. (Izv.) Danes se je vršila v cerkvi sv. Štefana slovesna sv. maša zadušnica za pokojnega ekscesarja Karla, katero je opravil kardinal nadškof Piffl. Rekviema so se udeležili zvezni kancler dr. Schober, več ministrov, predsednik poslanske zbornice dr. VVeisskirchner z vsemi poslanci krščnnsko-socialne stranke in tako velikanska množica ljudstva, da veči- na ni mogla v cerkev. Po sv. maši so mon-arhisti priredili velike demonstracije. Med petjem cesarske pesmi in burnimi klici: Živel cesar Oton! so se v velikem sprevodu podali skozi notranje mesto pred parlament, kjer so zahtevali, da predsednik ment, kjer so po deputaciji zahtevali, da predsednik parlamenta odredi, da se zastava pred narod, skupščino spusti na pol droga, česar pa ni hotel storiti z ozirom na sklepe glavnega odbora kršč.-soc. stranke. Medtem so se v demonstracije pričeli vmešavati socialni demokratje. Prišlo je do pretepov med niimi in monarhieti. Nastopila je policija, ki je demonstrante raz-gnala. Pri tem je bilo 21 oseb aretiranih. SOZALJE AVSTRIJSKE VLADE MA-ŽARSKI. Pnnaj, 6. aprila. (Izv.) Zvezni kancler dr. Schober in zunanji minister dr. Hennet sta danes oficielno posetila mažarskega poslanika in izrekla sožalje vsled smrti kralja Karla. KARLA PREPELJEJO V AVSTRIJO. Fanchnl, 6. aprila. (Izv.) Danes je bil pogreb bivšega cesarja in kralja Karla, katerega se je udeležilo zelo mnogo občinstva iz mesta in okolice. V župnijski cerkvi je bil postavljen mrtvaški oder. Funchalski škof je blagoslovil truplo. Pri pogtrebu so bili navzoči skoraj vsi člani obitelji pokojnika in spremstvo. Na krsti je bilo položenih zelo mnogo vencev, med njimi tudi venec španskega kralja. Dunaj, 6. aprila. (Izv.) Iz Funchala se poroča, da so truplo pokojnega ekscesarja Karla prenesli na krov nekega parnika, da je bodo prepeljali v Avstrijo. IIABSBURŠKA POSESTVA SE ZAPLENIJO ZA ŽITO? Pariz, 6. aprila. (Izv.) >Newyork Herald« poroča, da je vrhovni svet sklenil zapleniti posestva Habsburžanov v bivši Av-stro-Ogrski, da se bo iz njihovih dohodkov vzdrževala bivša cesarica Žita in njena družina. Boj za nerazcfružljivost zakona v Avstriji, Na Dunaju izdaja socialnodemokra-tična upravna oblast takozvane Leverjeve dispenze za katoliške ločence, ki se morejo nato v drugo — seveda civilno — poročiti. Proti tem dispenzam so katoliški krogi v mnogih slučajih iskali pravnega leka na raznih instancah, a doslej zaman. Zato so nastale s pogledom na zakon čisto nemogoče razmere. Mnogo parov je po dvakrat oženjenih, vprašanje o pokojninah, vzdrževalninnh itd. je zamotano in nerazrešljivo. Krščansko-socialni krogi se trudijo iz vseh moči, da temu sramotnemu stanju napravijo konec. NsNf misli o lludsko- D0LŽN0ST ITČITET JSTVA.1 0 Šolskih zamudah. Učitelji so dolžni obveščati učenčeve stariše ali njih namestnike in šol. vodjo o otrokovih zamudah, al ... da se čini, kao da Kruna ne samo ne vidi zlo, koje nas davi, nego misli samo na sebe i svoje materijalne potrebe i interese.« -f Diplomatski uspehi. Kakor javlja belgrajsko »Videlo«, je francosko ministrstvo vnanjih zadev potrdilo naši vlad' prejem naše vladne note glede Reke, toda francoska vlada je odločila, da se na noto ne more ozirati in je nato v tem smislu tudi instruirala svojega zastopnika v Zvezi narodov. V poročilu strokovnjakov en-tento za obnovo Srednje Evrope v Londonu pa se izraža ukor onim državam Srednje Evrope, ki so hotele na umeten način in z oviranjem trgovine z inozemstvom popraviti svojo valuto.« -f Uradniško in ministrske plaže. Po najnovejših predpisih znaša najvišja uradniška plača dnevno 60 dinarjev, ker prejema načelnik I. razreda mesečno 1800 dinarjev plače. Za sebe so gospodje ministri bolje poskrbeli. Minister prejemu dnevno 293 dinarjev, ako pa je tudi poslanec, prejema dnevno 473 dinarjev. -j- Nezadovoljni časnikarji. Belgrajski časnikarji, ki ne pripadajo radik. stranki, bo silno nezadovoljni z odredbo ministra dr. Ninčiča, ki je dovolil podporo iz di-spozicijskega fonda za potovanje v Genovo samo sotrudnikom radikalnih listov. Prošnje vseh ostalih časnikarjev so bile gladko odbite. Tudi zagrebški časnikarji, ki sodelujejo pri blokaških listih, tiso dobili nikake podpore. -(- Avstr. krščansko-socialna stranka in smrt bivšega cesarja Karla. Na zadnji seji avstrijske kršč.-socialnc stranke je predsednik prof. Seipel proglasil stališče svoje stranke do bivšega cesarja in izvajal, da je stranka stala vedno na strani cesarja, dokler je obstojala monarhija, česar da se pač ne sme sramovati. Njihova pota so šla narazen koncem zime 1918. Stara država ne obstoja več in vsled zahtev zmagovalcev v svetovni vojni tudi ne sme. Avstrijski Nemci so se morali prilagoditi drugačnim življenskim razmeram, v katerih ni prostora za monarhijo. Program legilimi-6\ov je sicer idealen, vendar brez nade, da bi v politiki kedaj prodrl in uspel, zato tudi ni praktično uporabljiv. Kršč.-socialna stranka se je z vso jasnostjo izrekla za nasprotno stališče. Tako pristopa stranka k rakvi mrtvega cesarja; ona se pri njegovih političnih in osebnih neuspehih smatra za nedolžno. -f Burni prizori v praškem parlamenti. Na seji češkoslovaškega parlamenta L t. m. so slovaški posUmci predlagali, da ;e preide na dnevni red in da se debata o zjemnih naredbah za Slovaško prekine, {o je bil predlog proti glasovom opozicio-lalnih strank odklonjen, so pričeli Slovaki >repevati »Hej Slovani« in je nastal v par-amentu velik nemir, ki se je šele po dolgem času polegel. -f- Volitve v Zfiriclin. Pri volitvah v Zurichu je bilo izvoljenih 63 zastopnikov neščanskih in 62 zastopnikov socialistič-lih levičarskih strank. Prvi so imeli dose-iaj 57, poslednji pa 68 zastopnikov. — Poročni dar Slovenije kralju. Po-Beben odbor pod predsedstvom g. dr. Danila Majarona je kupil od kneza VVjndisch-graetza njegovo vilo na Bledu in jo pokloni kot slovenski narodni dar kralju Aleksandru povodom njegove poroke s princezinjo Marijo. Kralj pride s kraljico na Bled takoj po poroki, ki je definitivno določena na dan 1. junija. Vest »Slov. Na roda«, da se kralju podari tudi Cekinov grad za residenco v Ljubljani, ni točna, ker se kupčija za ta grad ni sklenila. Misli se pa v ta namen adaptirati ljubljanski grad, ki bi pa služil še tudi drugim namenom. — Poslaništvo našo države pri sv. sto-lici. Za prvega tajnika našega poslaništva pri sv. Slolici je imenovan dr. Nikola M o -8 c a t e 11 o , bivši profesor cerkvenega prava v Zadru. Poslaništvo ima svoj sedež v Rimu, Via S. Nicola da Tolentino 21. — Prvi diploinastki izpit. Po najnovejši naredbl ministra dr. Ninčiča je predpisan za sprejem v diplomatsko službo poseben izpit. Prvi je napravil ta izpit g. dr. Strašimir Miletič z dobrim uspehom. — Pokrajinski namestnik v Logatcu. Gospod pokrajinski namestnik Hribar (e v sredo posetil okrajno glavarstvo Logatec, kamor le dospel z avtomobilom ob devetih dopoldne. Kllub slabemu vremenu ie pričakovala g. pokrajinskega namestnika precejšnja množica domafega občinstva, vsi tupani okraja, uradniStvo, ufitelistvo, Orli In Sokoli. Dozama hramba in ioUUn mladina, ki ie bila ibrana pri poslopju okrajnega glavarstva. Pred glavarstvom se je najprei lavil g. namestnniku okrajni fllavar, nakar ga 1« Imenom občine pozdravil Iu-Pan Gor. Logatca. Po končanem sprejemu pred okrajnim glavarstvom U t namestnik sprejemal °biča|ne deputacij«. Po končanih sprejemih |e go- spod namestnik priredil obed v restaTracIH Kramer Dol. Logatcu. Pri obedu ie g. namestnik napil N). Veličanstvu kralju Aleksandru in njegovi nevesti princezinji Msriioli. Nato sta pozdravila gospoda namestnika župan Gornjega Logatca ln notar Tavzes kot predsednik podružnice Jugoslovanske i Matice v Logatcu. Po končanem obedu se le go- | spod namestnik z avtomobilom zopet vrnil v l.lub- | liano. Na povratku se i* ustavil na Vrhniki, kjer si j« ogledal tamkajšnjo tovarno konserv. — Samostojni srbski patriarliat, Sarajevska »Nedjelja« poroča: Carigrajskl »ekumenakk pa-triurh Meletlos je nedavno priznal samostojnost in neodvisnost srbskega patriarha v Karlovicih. Belgrajska vlada je plačala za to proglasitev pol-drug milijon trankov ali približno 45 milijonov kron. Kakor je videti, se na vzhodu dobi za denar vse. Svoječasno se jo tudi bolgarska pravoslavna cerkev proglasila za neodvisno. Ker pa ul poslala takih prilog in tehtnih dokazov kakor belgrajska vlada, jo je carigrajskl patriarh pro-klel ln izobčil. Zadeva te proglasitve se sicer nas ne tiče, vendar pa se moramo čuditi, kako pridemo katoliki do lega, da plačujemo take ogromne vsote za izključno notranje zadeve pravoslavne ceikve. — Zvišajte zavarovalnino proti požarom in drugim nezgodam. Pokrajinska uprava o/.irorna bivša deželna vlada je potoiu političnih In policijskih oblastev že parkrat pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmeram odgovarjajoče zviša tudi zavarovalnino proti elemenlarnim nezgodam, zlasti proti požaru. Uspeh teh pozivov jo bil dose laj le neznaten. ker se šc vedno dogajajo slučaji, dn znaša Skoda, ki jo je posamezniku povzročil požar, več stoti-soč kron, med tem ko je zavarovalnina primeroma le majhna. Sredstva, ki jih je imela pokrajinska uprava na razpolago za podpore v elementarnih nezgodah, so bila že v prejšnjih letih primeroma majhna; v letošnjem lelu so pa še manjša, ker je tozadevna postavka v proračunu za leto 1922 znatno reducirana. Pokrajinski upravi vsled tega tudi v nujnih slučajih ne bo mogoče, da bi prizadetim naklonila državno podporo, ali vsaj ne v večji izmeri. Ker se bliža poletni čas, v kalerem po navadi vsako leto izbruhne v Sloveniji več požarov, sem političnim in policijskim oblastvom naroČil, naj znova pozovejo ljudstvo, da zviša zavarovalnino. — Iz sodne službe. Višji dr*,elnosodnl svetnik dr. J. Kron vogel je na lastno prt&rijo upokojen. Obenem mu je podeljen naslov iu značaj dvornosodnega svetnika. — Okr. sodnik dr. A, Stuhca je imenovan za dež. sodnega svetnika in predstojnika sodišča v Ptuju. — Za sodnike na določenih službenih mestih so imenovani sodniki brez določenega službenega mesta: I. Grni-ni k v Višnji gori; M. Schmidinger v Kočevju: N. I. Vrabel v Mariboru; F. Z 8 r e r v Kozjem; A. Save I j v Kočevju; L. Bat i sto v fskolji Loki; dr. F. Fabianl v Dol. Lendavi: dr. J. Lavrič v Ribnici: K. Novak v Si. Bistrici; Maks Petrič v Marenbergu; J. Božič \ Celju; M. Dežela v Gornjem gradu; F. Kovač v Kostanjevici; dr. E. K o n š a k v Ormožu; V. O u r i n i v Mokronogu: G. Zupančič na Brdu; F. Breč k o v Konjicah; dr. L. Zupin v Krškem; L Tratnik v Ljutomeru; dr. D. Drnovšek v Murski Soboti in K. Klenovšek v Brežicah. — Premeščeni so: F. Merala Iz Kočevja v Ljubljano; dr. J. Prešern iz Škofje Loke v Radovljico; V. K obe iz Mokronoga v Novo mesto in J. G r u m iz Kostanjevice v Kamnik. — lzpremeinbo pri driavnih pravdništvih. Za namestnika višjega drž. pravdnika v VII. čiu. raz. v Ljubljani je imenovan dr. A. M u n d a, namestnik drl pravdnika. — Za namestnika dri. pravdnima v VIII. čin razr. v Ljubljani je imenovan dr. Jakob H o d ž a r, sodnik v Ljubljani. — Za drž. pravdnika v VII. čin. razr. v Mariboru je imenovan dr. I. Jančlč in za namestniku drž. pravdnika v VIII. čin. razr. v Mariboru dr. M. Z o r j a n. — Na dunajski visoki šoli za kulturo tla je položil inženjerski izpit g. Ivan J u v a n č i 5. — Davka prosto reklame. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, so takse na objave proste vse reklame, Ki se nahajajo izložene v kavarnah, gostilnah, kolonialnih, delikatesnih in drugih obratovalnicah kakor tudi one izložene v zalvorjenih mestih (lokalih). — Iz blnzaco na Studencu je pobegnila 34 letna Uršula Dolinar. Doma je iz Sv. Duha pri Stari Loki. — Kako jo v Ameriki. Iz nekega pisma iz Amerike posnemamo: »Tukaj v Ameriki imamo šo vedno prav slabe čase. Ljudje ne pomnijo take krize. Na milijone delavstva je brez dela. Vlada, kakor je videti, ni kos svoji nalogi. Brezsrčen ka- Eitalizcm izžema ljudstvo. Na eni slrani neizmerno ogastvo, na drugi struni pa brezmejno siromaštvo. Vedno in vedno se nam obetajo boljši časi. prihajajo pa le slabši. Ljudstvo je čimdalje bolj podivjano. Zločini najrazličnejših vrst so na dnevnem redu. Liudje izgubljajo vse spoštovanje do postavne avtoritete. Kam bo vse to privedlo, se ne more vedetL Verski indlferenlizem se tukaj Čudno Širi in to posebno med priseljenci. — Z vso silo so dela zdaj v Ameriki na to. da se čimprej arae-rikanlzlrajo vsi priseljenci. Skoro gotovo se bodo v dveh ali treh generaciiah tudi Slovenci vtopili v tem amerikatmmu, razen nekaterih naselbin, kjer so se na;e!ili v velikem številu, kakor n. pi. v Clevelandu, kjer šlejo slovenska naselbina nad 30.000 duš.« — Izpremcmbs dostavnega okoliša poštnega nrada Dobrovnika. Kraj Jožec, ki je bil doslej v dostavnem okolišu poštnega urada Dobrovnika — Prekmurje — je razmejitvena komisija pridelila Mažarski in so ga Mažari že zasedli. — Uvedba stiske službe. Pri poštnem ursdu Sv. Lorenc na Dravskem polju se ie uvedlo dostavljanje poStnih poiil k v naslednje vasi in seli-Sča: Apače, Zupcčja ves, Spodn e in Zgornje Pletene. — Dostavljalo so bo sleherni dan razen nedelj. — Za slovenske slušatelje rudarske visoke šole v Pfibrainj je darovala glasom notice v tem listu z dne 12 marc-i t 1. Rudarska družba Belo-krojina 2000 K. To se v toliko popravlja, da tega zneska ni darovala družba, temveč namestnik predsed. te družbe g. Josip Ilofman v Črnomlju. — Napad na cesti. Na okrajni cesti v Stepa-nji vasi Je neki pijanec iz Podmolnlka v družbi dveh tovarišev napudel pisarniškega ravnutelja Vladimlrja Abrnma. kateri se je vračal r, ribolova v Ljubljano. Napadalec je udiril g. Abrnmo In njegovega tovariša z roko po glavi in je gospodoma grozil tudi t nožem. — Neumestni« Sala. Ko jo Sla te dni ob 17. uri 18 letna Frančiška Žagar iz ISke vasi na Sajovicev vrt po vijolice, je pri Sel Anton Kramar, ki je, kakor Je rekel, v šali prijel Francko ia vrat in jo vrgel na tla. Francka si je med padcem tlo-mila desuo nogo. — Poškodba. Na tla je vrgel Ivan Zlebnik Iz StaneS Alojzija Tršana, ga obdeloval z dežnikom po glavi ln ga poškodovnl. — Napaden je bil 2. aprila mizar južue železnice Miha Robnik iz LJubljane v Gradcu pri Litiji. Napadalec Je zadal Robe-niku 2 rami na levi ranil. — Zagrebški velescmenj. Minister za poŠto Je z odlokom dne 4. marca 1022 dovolil, da se smejo znamke, ki jih izda o priliki velesemnja uprava >Zagrebačkog zbora«, nalepljati na poštnb pošiljatve. Znamke se v kratkem izroče prometu in se bodo dobivale tudi pri upravi velesemnja. — Druga številka >Vijestnikac je izšla okusno opremljena na 40 straneh ter se že razpošilja, a stranke ga morejo brezplačno dvigniti tudi v sejmskciii uradu, Trg 29. listopada 1918, br. 1. — Patriarh Tihon zaprt? »Cechu« poročajo Iz Varšavo, da so sovjetske oblasti zaprle patriarha Tiliona radi njegovega odpora proti od,taji cerkvenih dragocenosti v korist fonda za pomoč glad-nim. — PUmonoSa, ki krade dolarje. V Zagrebu so aretirali pismonošo M. Celerja. ker je odpiral ameriška pisma in iz njih jemal dolarje. g Pojasnilo. »Balkan« d. d. u mednarodne transporte v Ljubljani ureja uruluo zadeve med sedanjo in staro obliko te družbe, ki se je prej glasila »Trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba »Balkan c v L ju bi ju ni. < Ta družba *e j« v smislu svojih starih pravil pečalo namreč tudi s trgovskimi in komisijskimi posli, dočim obsega njen sedanji delokrog izključno le sprdicijeke in carinsko-posredniške zadevo. V tem smislu je bilo troba izbrisati slari naslov tvrdke v trgovskem registru; izbrisati pa se je moral stari naslov tvrdke tudi pri Generalni Direkciji Carina v Beogradu g led« carinskega posiednišlva. medtem ko je to ravnateljstvo priznalo to pravice na novi naslov diužbe. Navedeni izbris so objavile, ko'cor običajno, Službene novine, dotična notica pa Je prešla v nekatero ostalo časopisje. Ker smo do/.nali, da neka konkurenčna tvrdka prav pridno Izrablja tc objave in ker bi bil vsled njih tudi kdo drugi laliko napačno poučeu. javija podpisana družba, da zgoraj označene objave tolmačijo lo opisani uradni postopek, ter da upravlja »Balkan« aje že tudi ukaz, da bom moral mesto molitve bre-virja vsak dan vsaj eno uro peti prijazno pesmico: »Od nedelje do nedeljo vsak dan krompir« — pa sam krompir. — O blažena svoboda I p Boj sa delavske sedruge v Julijski krajini. Med italijanskimi socialisti in komunisU v Julijski krajini se bije ljut boj za delavske zadruge, ki štejejo 40.000 Članov in razpolagajo t ena I nt m imetjem. Ta boj 86 bo odloČil na bližujem ol^ncni zboru zadrug. Ne gre za kaka načela ali preosno-vo zadrug, ampak enostavno za sredstva, ki jih nudijo zadruge tistemu, ki jih ima v rokah. p Protest slovaa kili zastopnikov v istrskem deželnem odboru. Italijanski nacionalizem v Istri hoče tamkajšnji slovanski narod čez noč zbrisati iz zgodovine. V deželnem odboru je italijanski odborulk javno izjavil, da Slovanov v Istri ui. V ožjem, izvrševalnein deželnem odboru nimajo Slovani kljub prejšnjemu dogovoru nobenega zastopnika, v širšem pa le štiri. Ti štirje so sedaj v znamenje protesta na?: -nill predsedniku Izrednega deželnega odbora dr. Chersic.hu, da bodo opravljali svoje funkcije le v toliko, v kolikor bodo smatrali od slučaja do slučaja za primerno. Obenem si pridržujejo pravico, da store nadaljnje sklepe. !Z ŽIVLJENJA f ŠKOFA DR. NAPOT-NIKA. Sko! dr. Napctnlk prvič na poti v Celje, Dečko je osnovno šolo obiskoval doma, v Konjicah, potem četrti razred v Celju. Sedanji priletniki še znajo, da so po svoje-časni šegi osebe moškega spola nosile uhane, le v drugačni obliki, kakor to vidimo pri ženskah še dandanes. Sinka ie v mestne šole spravljala mati Neža. To maler je ob času njene smrti v posebni knjižici opisalo znano pero v Konjicah. Ko je voznik vozil po državni cesti proti Stranicam, ie rekla mati: Z uhanom pač ne smeS priti v mesto, rajši ga vrzi proč. In sinček je ubogal. Izdrl je zlati uhan iz uška ter ga zamahnil na strmi travnik v obližju cestarje-ve hiše. S to prigodbo je »Slovenec« v januarju 1888 v oddelku za slovstvo zavezal poročilo, ki obravnava Napotnikovo knjigo: Imeno^'? Xcb,.j: " "adfare. In recenzentu je pisatelj priložnostne oripoainil: Lep je bil takšen sklep, dobra zveza. — V Celju se je šolar seznanil z ministranti Ali od tistih ga je za prvokrat odvrnil cerkve-nik, češ, kaj se boš ti med nas mešmke mešal. Škof dr. Napotnik in trileten otrok. Malega, dne 8. aprila 1918 pri Veliki Nedelji roienega Francka je pred Božičem »sv. Miklavž« lepo obdaroval. Nekoliko mesecev pozneje sc je otroček slučajno nahajal v cerkvi v Mozirju, kjer se je dolilo svetstvo potrde. Ko je svetstvo deleči Slovencac Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani. (lugaalovaaaka tiskarna * Ljubljani.