/^AND (''Justice..* N0. 175 ERi$k/t Domovina e/% 111--HOiWl E AM6RICAN IN SPIRIT F0R616N IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1963 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LX1 — VOL. LX- N o nižjih carinah s® ho začel v oktobru ^;|da Združenih držav bi 1-pda dosegla znižanje ca-r,n zlasti v trgovini z Ev-rcpsko gospodarsko skup-n°stjo. Vodniki industrije 2a to niso navdušeni. CLEVELAND, O. — Znana organizacija GATT bo prihod-leto začela s carinskimi po-Saianji na široki liniji. Poga-^anj se bodo udeležile vse ela-^lce, med njimi tudi naša deže-e- Najvažnejša bodo seveda po-fi^ianja med Ameriko in Evrop- Kak gospodarsko skupnostjo. 1 .or bodo potekala ta poga-''CllNa’ tako bodo tudi ostala, osa administracija je že za-a 3 pripravami za pogajanja. estavlja spisek carinskih po- G/vr’ ^'° na^a delegacija pri . Pripravljena, da se po-0 njihovem znižanju, ako , Skupnost dala primerne sta^lf3^6' ®Pisel^; carinskih po-j® menda že gotov in ob-tar:f sli<0,raj vso našo carinsko bra ° °b^avlien bo sredi okto-ku'o ^nbu-strija ga priča- ,e 2 vcliko napetostjo. Vsaka njeU'itrLska panoga želi, da bi ,jle ne Carinske postavke ostale ^^‘•Premenjene, da bi jih torej ou° na spisku. jj| 0flj2tja proti znižanju od’ ° 29 Proti spisku se bo 4raval v federalni tarifni ko-'n/ *n v odboru za tarifne GestavrC-'*e’ Pod:iet-ia že seda;i se r •• ^a^° obširne predloge, da briše- °.Ve carinske postavke Pa t ''j. Xz seznama. Imela bodo je r U" 'v Priliko, da branijo svojo ^ a b'-be pred tarifno komisi-boft,3010’ oktobra do marca r-ns’° t0re^ ™eb živahen “ca-kj )jj * ■ b°j” mod administracijo, Več na spisku rada čim in podjetniki, ki manjG da bi bil spisek čim bojuVT°IVt ma^° vodola o tem ko Se abb;o pa tudi veliko. Lah-Podiet;narTlreč zgodi> da bodo boja Ja s^u^a^a prenesti del in (Prid'>bi“ bodo , ln senatorje, naj derain 3 ^raiai spisek. Fe- seved a, adm^nistracija se bo li črtf A°rda Proti temu na ce- sam0 ‘ bodovalo bi namreč ne araPak n‘'en^ carinski politiki, glecjLl tlv,d’ mednarodnemu u- dezeie> ako bi na za- °krnjee ■ T prišla z močno Zahtevalm sPhskom, potem pa drugihad/nizane ^rit® le °d Novi grobovi Sedaj že 95% črncev po doigi,ebvo_____ Kennedy naj hi govoril Združenim narodom? WASHINGTON, D.C. — Ken-nedyjeva okolica s Stevensonom na čelu sili v predsednika, naj nima namena tega /sedaj spremeniti!” Predsednik Portugalske Tomas na obiski? feok gle njegove članice s pečenimi piškami. Seja— Društvo.sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. LIZBONA, Port. — Ravno ti-, ste dni, ko je ameriški državni j Dopolni.e podtajnik Bali dvakrat obiskal ^ zahvali za pek. Mrs. -Lurv Lizbono, je portugalski predsed-; Dobravec je pomotoma izpadla nik Tomas odšel na 22-dnevni j -»hvala Društvo št. 2 c DZ. C'a-obisk v Angolo, da bi Salazar N®® so se skupno udeležile po-mogel reči svetu svetu, da se ne^eeba in Mrs. Kalan se je v misli umakniti iz te kolonije, i pogrebnem zavodu z ganljivim Na zunaj se torej zdi, da je Portugalska nepopustljiva. besedami poslovila od pokojnice. Seja— Johnson navdušeno sprejet tudi na Norveškem OSLO, Nor. — Podpredsed- bi govoril pred generalno skup-roval republikanski narodni cd- nik ZDA L. B. Johnson je bil ščino Združenih narodov. Pred-bor v Charlestonu, S.C. Tako nad vse ljubeznivo in navduše- sednik se še ni odločil. Je nam-zgodaj se še nikoli ni brigal za no sprejet na švedskem in na reč nekaj tehtnih razlogov, ki predsedniške volitve. Na se- Finskem. Ko je v torek prišel govorijo proti. , . ... . Stanku so delali osnutek za vo- iz Finske sem, so mu priredili! Ako naj tam govori predsed- 1 ito DC potoval,Z velikim ijvno kampanjo za prihodnje nad vse svečan in navdušen nik ZDA, mora povedati že ne-spremstvom j leto in se seveda razgovarjali sprejem. kaj novega in tehtnega, druga- BEOGRAD, SFRJ. — Josipa tudi o kandidatih, kot je Gold- Razpoloženje množic je bilo če mu ni treba govoriti. Take Broza Tita bo na njegovi poti v j water, in podobnih — boleči- veselo kot na kakem karne- tvarine pa sedaj nima. Nevarno Latinsko Ameriko spremljajo nah. Ni namreč nobena tajnost, valu. bi bilo zanj, ako bi se dal zape- skupno preko sto ljudi, med da je mnogo republikancev ne- L. B. Johnson bi šel menda Ijat in začel obetati in proroko-njimi kar šest zdravnikov. i zadovoljnih, da se javnost toli- rad tudi na obisk v Sovjetsko vati. Kadar se je spustil na to Trdijo, da Tito, ki mu je že ko zanima ravno za Goldwater- zvezo, pa so mu iz Washingto- polje, si je še zmeraj opekel 71 let, ni posebno zdrav, da pa ja, ki velja za zagovornika ne na sporočili, da bi tak obisk v prste. Najvažnejši razlog proti posveča svojemu zdravju naj- samo konservativnih, ampak tu- sedanjem trenutku ne bil na je pa v tem, da Kennedy sploh večjo pažnjo. di reakcijonarnih idej. | mestu. preveč govori, njegovi govori 7.30 zvečer redno sejo v SDD na Recher Ave. Člane, ki so v nsk> Študentje tepeni >SHmr^ba^ ned®ljoiiINGTON’ D C' “ v Padla ;_^e s' menda najzmernejša tista, ki jo rf. sv_ Vida so vabljeir, p vodi dr. Hollem. Za to skupino cerkvem poboinosLi v Grdin.., stojijo tiste afriške republike, pogrebni zavej ii skupni mcli- ki ne izključujejo možnosti, da . , , . , , . , . , ivi za pek. leno Zineta1, c. bi ta skupina prevzela se pod portugalsko ikontrolo samoupra- ■s'a^ niesiem je divjala nevihta vo Angole in jo počasi v portu- v ea-1 J ° **1®» *S1‘- ■' galskim pristankom spremenila dosegel nižino 6o mnj na uro. d v neodvisno republiko. j znhounem dem rner.u in pred- Za tako rešitev angolskega mestjpi jo bilo okoli 40J domov vprašanja ise poteguje za kuli- bicz 'acd’ ie Padio cho/je sami tudi naša administracija, prekinilo električno napeljavo. Sedaj je vse odvisno od Portu- Delavstvo zahteva odstop galske, ali bo pristala na tako Walkerja— rešitev. Vlade, ki imajo kolikor AFL-CIO je sinoči sprejela toliko dobre zveze s Salazar- na predlog '.tipografske unije rojem, ga skušajo prepričati, naj solucijo, v kateri zahteva c J gu-se odloči za to pot. S tem pa ni vernerja Rhodesa, cta odpusti di-zadovoljnih veliko afriških po- rektorja za industrijske odnose litikov, ki zahtevajo za Angolo W. Walkerja, last.,uka črnskega “vse ali pa nič”. To stališče je tednika Call & Post, kjer je oe-svoje dni zmagalo tudi na zna- lavstvo na štrajku. Walker noče ni afriški konferenci v abesin- priznati unije kot predstavnice uposlencev njegovega podjetja. — Leta 1917 je Kongres predpisal izpite o pismenosti za nove vseljence. MIAMI BEACH, Fla. — Državni tajnik Dean Rusk je na letni konvenciji Ameriške legije poudarjal pomen eprejema v . Moskvi podpisanega dogovora . . \.’t °, o končanju preskušanja atomskega orožja in zagotavljal poslušalce, da bodo Združene dr- Zadnje vesti sti De Gaulla je treba pripisati, volit. Prihodnjo nedeljo bo par-da odnosi med Francijo in novo . lament sprejel predlog Narod-alžirsko republiko niso bili še! ne osvobodilne stranke — ta slabši, kot so. | ima namreč glasom ustave pra- vico, da predlaga kandidate za predsednika —, da bodi Ben bostjo obla®no z verjet- ^ Gra 7R 0/'Ja- Naj višja tempera- Boj za neodvisnost še ni bil končan, pa so se že začela no- je sinoči kljub protestu kakih 4000 belih demonstrantov pred mestno hišo prepovedal odklonitev prodaje ali najema hiše ali stanovanja na temelju rase in vere. PARIZ, Fr. — Danes se ie ponesrečilo v bližini Perpignami v Pirenejih potniško letalo, ki je vozilo angleške izletnike v Francijo. Skupno je bila mrtvih 40 oseb. nemu. Zagovarja seveda afri- senzacijonalnih novic. Tam bo vrgel za njim, ker mu je hotel ško solidarnost, pri tem ima pa v}ada] režim, ki bo podoben skozi vrata uiti> sv°j oblic. Rav- SAIGON, J. Vici. — Tu je piišl> tiho željo, da bi tudi v afriški iptovskemu y nekaterih ozi_ no v tem trenutku pa je stopila znova do demonstracij študen- o Ir 11 r~\v\ c*F v i rr v* 1 v-\r»T »r-v «ri-i i v« O a t o 1 t r4 4 s-vX ^ A__ .....11^1.. ..I ..It .* skupnosti igral prvo vijolino. skozi vrata njegova žena in je tov. Oblasti so prijele okoli sto Stalno gospodarsko pomoč pre- rih pa tudl Jugoslovanskemu. nj0 za.del. Ko je to videl, mu je I demonstrantov in jih strpale jema za sedaj samo od Franci-Asekako J® Pa ta dežela jenjala bilo prav in je rekel: “Pa tudi | v ječo. Število zaprtih študen- je, ta bo potekla z 1. 1965. Po- biti mednaroden problem. dobro!” l tov je tako že preseglo tisoč. .’T^apwsfo eTn’st Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for b months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 175 Thurs., Sept. 12, 1963 Konjunktura sama po sebi ne bo rešila navedenih treh problemov, ki stalno motijo zdrav razvoj našega gospodarstva. Kennedyjeva administracija misli drugače, je optimistična vkljub skušnjam iz preteklosti. Zato je tako trdno prepričana, da bo znižanje davkov podaljšalo sedanjo konjunkturo, konjunktura pa zbrisala ali vsaj zmanjšala primanjkljaj v plačilni bilanci, porast v zadolževanju in znižala število brezposelnih. Nekaj takih posledic bo konjunktura gotovo imela, toda ne v takem obsegu, kot upa administracija. Sence na našem gospodarstvu Nobene sivari se Kennedy ne boji toliko, kolikor gospodarske krize v prihodnjem letu, ko bodo predsedniške volitve in ko misli zopet kandidirati. Zato se trudi na vse načine, da bi že sedaj pripravil sredstva za pobijanje krize. Računa pri tem posebno na znižanje davkov, ki naj bi povečalo potrošnjo davkoplačevalcev in podjetjem dalo nov zagon za čim večje investicije. Ne vemo, kakšna bo usoda predloga o davčnem znižanju, dvomimo pa že sedaj, da bo znižanje doseglo tiste cilje, ki bi jih želel doseči Kennedy. Na našem gospodarstvu je namreč nekaj senčnih strani, ki bodo ostale brez ozira, ali imamo konjunkturo ali krizo. Kadar je in bo konjunktura, jo bodo ovirale; kadar bo kriza, jo bodo povečavaie. Med glavne pege štejemo primanjkljaj v plačilni bilanci, stalen porast zadolževanja in brezposelnost. Primanjkljaj v plačilni bilanci se vleče od leta do leta in raste. Ravno zadnje mesece se je močno dvignil, dvig je pa samo začasen. Federalna administracija napoveduje podražitev odliva kapitala, pred Kongresom leži že konkreten predlog, ki bo verjetno uzakonjen še letošnjo jesen. Naše denarne ustanove, banke, zavarovalnice in razni fondi hitijo, da posodijo čim več denarja v tujino, da se izognejo kontroli. Na drugi strani pa tudi dolžniki hitijo z zadolževanjem, da se jim posojila zaradi federalne finančne politike ne bodo podražila. Zato gre sedaj toliko našega kapitala v tujino. Ko bodo predlagane mere uzakonjene, bo odtok takoj padel. Pa to ni tako važno. Važno je, da je Amerika postala blagajna za ves svobodni svet. Pri nas se nabira tuj kapital, ker se tu čuti varnega. Ni pa to kapital, ki hoče ostati stalno v naši deželi. Pri prvi priliki gre zopet v tujino, kakor hitro najde tam varne in donosne posle. Ameriška blagajna je pa odvisna od zalog zlata, ki jih imamo in ki so postale zelo omejene. Zato iz naše blagajne ne bi smeli posojati vsemu svetu, da nam ne zmanjka zlata. Pa vendar to delamo in se ne menimo, ali je pri nas konjunktura ali kriza. To pa je napačno. Morali bi se pri posojavanju tujini ravnati po stanju našega gospodarstva, pa se ne. Svoboden odliv kapitala v dnevih krize nam lahko veliko škoduje. Administracija nima do danes nobenega sredstva, da bi odliv kapitala regulirala, ne bo ga imela tudi do konca prihodnjega leta, kajti naši finančni krogi ne marajo nobene regulacije in so toliko močni, da jo lahko preprečijo. Porast zadolževanja v naši deželi je naravnost goro-stasen. Že sedaj imamo vsega skupaj nad $1,000 bilijonov dolgov, 1. 1945 smo jih imeli le $400 bilijonov. V 18 letih je torej naš skupni dolg narastel za več kot 150%. Od tega odpade na federacijo, države in občine nad $380 bilijonov, na dolgove v gospodarstvu nad $557 bilijonov in na dolgove, ki so jih napravili potrošniki, $65.5 bilijonov. Za to ogromno vsoto do'gov moramo plačevati letno okoli $50 bilijonov za obresti in plačilne obroke. Za toliko se zmanjša tudi vsakoletna potrošnja, naj bo kriza ali konjunktura. Lahko bo kdo ugovarjal, da denar lahko potrošijo tisti, ki dobivajo obresti in obroke. To je res., toda pomisliti moramo, da smo se po vojni vsako leto tudi na novo zadolževali za povprečno $23 na leto. Kar so dolžniki plačali na odplačilih, so se ponovno zadolžili. Plačevanje dolgov je stalno breme za vsakega dolžnika. Jih mora plačevati, naj bo konjunktura ali kriza. V obeh slučajih mora omejevati svojo potrošnjo, kar škoduje konjunkturi ali pa zaostruje krizo. Velika potrošnja je namreč steber konjunkture, majhna potrošnja je glavni vir krize. Zato se zmeraj bolj oglašajo svarila, da je treba omejevati zadolžitve, ne samo pri federaciji, državah in občinah, ampak tudi pri zasebnikih. Le tiste konjunkture so namreč zdrave, ki temeljijo praviloma na potrošnji, ki izvira iz zaslužkov, in ne na potrošnji, ki izvira iz zadolževanja. Seveda dovoljuje to pravilo izjemo za zadolžitve za produktivne investicije. Podoben je vpliv brezposelnosti na gospodarska valovanja. Naša brezposelnost ne izvira samo iz valovanja v gospodarstvu. Njen glavni vzrok leži nekje drugje. Znani statistik Clague iz federalnega tajništva za delo je izračunaj da je med 4,300,000 brezposelnih 20% takih, ki niso končali niti osnovne šole, to je 860,000 brezposelnih. Med gornjimi brezposelnimi je •' takih, ki niso končali srednje šole (high school), torej skoraj 2,900,000. Kar je še posebno usodno: med njimi niso samo stari in starejši brezposelni, med njimi je tudi 16', mladoletnikov, torej nad 700,000. Clague prihaja do zaključka, da večina brezposelnih ne bo dobila dela tudi v dobi konjunkture, ako se ne bo na novo šolala in strokovno usposobila za to ali ono delo. Clague predvideva, da bomo imeli tudi začetkom prihodnjega leta nad 6C' brezposelnih. Šolanje in strokovno usposabljanje brezposelnih je dolgotrajen posel, zahteva cela leta, za to nalogo se pa naša javna uprava danes niti pripravila ni. Zato moramo biti pripravljeni, da se bo brezposelnost sukala okoli 4 milijonov, tudi v dobi konjunkture, v dot i krize bo seveda začasno še večja. h življenja pienirjev Cleveland, O. — Danes želim predstaviti dva moža, ki sta že dolgo let v Ameriki, ves čas v fari sv. Lovrenca. Domen Blatnik s 3550 E. 81 St. je doma v Veliki lesi v fari Krka na Dolenjskem. Bilo mu je komaj 17 let, ko se je podal v svet na dolgo pot. V Ameriko je prišel leta 1902 v aprilu. Tedaj je živela na Burke Ave. družina Antona Zabukovca. Mrs. A. Zabukovec je bila Domnova sestrična, tako je Domen kar tam ostal, delo pa je dobil v American Steel & Wire Co. Pri tej družbi je ostal do 1. 1950, ko je stopil v pokoj. Z njim se je peljala k svojemu možu v Ameriko Mrs. Josephine Bokar z E. 82 St. S seboj je imela 10 let staro hčerkico Mary. Že med potovanjem je Domen vzljubil mlado deklico, ki se je z leti razcvetela v postavno dekle. Domen je pridno delal in varčeval, pa kar redno zahajal k Bokarjevim, kjer ista se imela z Marico zmeraj kaj pomeniti. Tedaj so se prav pripravljali na blagoslovitev cerkve sv. Lovrenca. Domen je povedal Bokarjevemu očetu, da ima že toliko prihranjenega, da bo lahlko živel ženo in družino, ako bo Bog tako hotel. Bokar jev oče so pridnega Domna pohvalili in dali mlademu paru svoj blagoslov. Župnik č. g. F. Kerže i ju nato poročili januarja tolažbe, ki jo svet ne more dati. Bog Te živi, Anton! Jakob Resnik Zahvala župnika iz Fare pri Kočevju tencem s komolci pomagati naprej. Kaplan Jaka Mavec je navduševal zbrano množico. Ko sem bil sredi gneče, so mi ne-Cleveland, O. — Podpisani prijetno udarile na uho besede. John Obramovic z 1256 E. 58 ‘Mešetarje pa, ki prihajajo k St., ki sem zbiral med ameriški- nam z vabili, naj se s partizani mi rojaki darove za popravilo sporazumemo, češ da so sijajno podrulžne cerkve v Kostelu, sem' oboroženi, odklanjamo. Naj se dobil nedavno od župnika c. g. vrnejo, od koder so prišli! Antona Pogorelca v Fari pri. Zbal sem se, da utegnejo fantje jarku za njiju ni bilo dela, sta odšla naprej, da bi posegla v borbo, jaz sem se pa zavlekel na voz sena pod bližnjim kozolcem in prosil Boga, naj me ne pusti zaispati, da ne bi tam o-stal. Dolgo je trajalo streljanje, šele ko se je že danilo, smo zapuščali Želimlje, a ne več v (koloni, v manjših skupinah, pa tudi po dva in po eden. Pri Pijavi gorici so nas partizani zopet napadli. Vsak izmed nas se je kril, kakor se je pač mogel. Jaz sem skočil s ceste v jarek in gazil vodo do kolena. V jar- Prostor pred glavnim vho^ napadati Turjak, je Pomagal ku sem našel ranjencaj ki je ob. dom v grad in med obrambnim turjaškemu grofu s topom stre_, nemogep Pobral sem ga in nazidom je bil natrpan z borci, da Ijati na napadalce. sva si morala s stotnikom Bi-1 bili no odnehali. Ob dvajsefielnki Grčaric in Turjaka Father dr. Franc Blatnik, SDB, je v vrsti člankov opisal žalostne dogodke po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943, katerih je bil sam priča. Članki bodo gotovo zanimali marsikoga, saj predstavljajo neposreden vir za eno najvažnejših razdobij slovenske preteklosti, za čas, ko se je odločalo, ali bo v Sloveniji s pomočjo tujca zmagala komunistična revolucija ali se bo domačim silam posrečilo njen napad uspešno zavrniti. VI. Na Zapotok Zadetki so' 1909. Prijetna svatba je bila v znani Plutovi dvorani. Plesali in peli smo pozno v jutro. Domnu in Marici se je rodilo sedem otrok, pet fantov in dve dekleti. Dva od otrok sta umrla, pet pa jih je še živih. Zal je žena umrla že 1. 1939, kar je bil za moža in otroke hud udarec. Domen Blatnik je zaveden Slovenec in ves čas, že nad pol stoleta zvest naročnik in čita-telj Ameriške Domovine. V njegovo hišo prihajajo tudi drugi slovenski katoliški listi. Naj ga Bog ohrani še dolgo zdravega med nami! Malo od Blatnikovih živi Anton iStepic na 8101 Mansfield Ave., doma iz vasi Spodnji Vrh pri Primskovem pri Litiji. V Ameriko je prišel 1. 1905 k bratu Ignacu na Marble Ave. v Clevelandu. Kmalu po prihodu sem se je preselil v Randall in dobil delo v skladišču za rudo. To so tedaj z železnico vozili v Randall, tam pa jo razložili in nato prepeljali v topilnice. Vse prekladanje so opravljali ljudje z lopatami. Po 10 in 12 ur na dan so premetavali težko rudo za 12 do 16 centov na uro. Bilo I Kočevju sledeče pismo: Dragi naši dobrotniki — rojaki! Je že precej časa, odkar sem prejel od Vas lepo darilo za popravilo v zimi poškodovane cerkve v Kostelu. Najlepša hvala, Bog Vam stotero povrni! Prav rad bi se vsakemu posebej zahvalil, a mi je trenutno nemogoče radi pomanjkanja časa in pa točnih naslovov. Torej se vsakemu in posebej zahvaliti ne morem; naj bo pa ta moja zahvala vsem skupaj in priznanje za Vašo veliko skrb za Vašo staro domovino. Bog in pa Mati božja se bosta pa že vsakemu posebej zahvalila in povrnila na tem ali na onem svetu. Najprej bomo malo počakali, ali bo morda naša oblast (kaj storila, da ta zgodovinska cer-kvjca ne propade. Ako se bo to zgodilo, bomo mi pa za notranjščino malo bolj poskrbeli. Saj sem za streho cerkve plačal že okrog 50,000 dinarjev. Vsem skupaj najlepša hvala in BOG VAM POVRNI! pasti po meni, pa sem v svoje zadovoljstvo ugotovil, da sploh niso vedeli, na koga so te besede letele. Na Zapotoku sem našel stotnika Cerkvenika in mu povedal, kar sem bil govoril zjutraj na seji in dodal še svoja popoldanska opazovanja na Rašici. Dejal je, da je pač treba čakati navodil iz Ljubljane. Zvečer sem se zaril na senik. Noč je bila mirna. Drugo jutro pa kar nisem vedel, kam naj bi se bil dal. Nič kaj doma se nisem počutil na Zapotoku. Imel sem vtis, da me vsi postrani gledajo kot vsiljivega mešetar-ja, ki hoče rušiti njih moralo. Največ sem se držal podpolk. Dežmana, s katerim sva se strinjala, da je čim prej treba od ondod. Bila sva prepričana, da moramo zdaj vlogi zamenjati, partizani so v mestih, mi moramo v hribe. Zelo je bil zagrenjen, ker mu večina častnikov ni dajala prav, in nič kaj pravega posla ni imel, vsaj spočetka ne. Ko so partizani začeli Vsem darovalcem, pa tudi onim, ki so pri nabirki pomagali, iskrena hvala tudi od mene! John Obramovic —-—o-------- Vsenarodni sešen* v Staffer Mlm hoteb Cleveland, O. — Pod pokroviteljstvom Nationalities Services Centra bo v petek in soboto, 13. in 14, sept., letos v Stat-ler Hilton 'hotelu vsenarodni sejem, ki se ga bo udeležilo 40 narodnosti. Glavni načelnik prireditve je Mrs. Norbert K. Hibshman. Pri otvoritvi bo navzoč tudi župan R. Locher. Na sejmu bodo razstavljena dela umetnosti, umetne obrti, pa tudi pecivo in razne jedi narodnostnih skupin, ki se sejma udeležujejo. Sejem bo odprt v petek opoldne pa do 10.30 zvečer, naslednji dan pa se bo nadaljeval od desetih dopoldne do 10. zvečer. Tekom obeh dni bo nastopilo skupno 28 plesnih, pevskih in drugih skupin. Ob devetih zvečer v petek je res težko delo. Naši fantje se ga niso strašili. Prijeli so, kjer bo «državljanski ples” v čast e 1,1 zasiuz°k- 2000 novim naturaliziranim dr- K sestri Daničič je prišlo iz žavljanom. Igral bo Lynnov or-Škocjana pri Mokronogu po- kester. Ob pol desetih bo izro-stavno dekle, ki je bilo Antonu j čeno priznanje dvema novima všeč. Domenila sta se in odlo-1 državljanoma za njihove izred- čila, da je skupaj živeti prijet nejše in pametnejše. Spomladi 1907 sta se Anton Stepic in Jo-žefina Blatnik, pri Sv. Lovrencu poročila. Skupno sta preživljala dobre in slabe čase, veselje in žalost. Ta ju je zadela, ko je hčer Pavlina, por. Miler, še mlada umrla. Nato je zbolela še žena. Po dolgem in hudem trpljenju jo je Bog leta 1950 poklical k sebi. Tudi sin je komaj 25 let star zbolel in umrl. Anton Stepic je precej opešal, vendar še vedno redno bere Ameriško Domovino in se zanima, kako žive njegovi rojaki in ne uspehe. Pravijo, da se utegne plesa udeležiti celo bivši predsednik H. Truman, ki bo ta večer v mestu. Vstop na ples je možen samo z vstopnicami, ki jih prodajajo v Nationalities Services Center na 1620 Prospect Ave. po $1.50. V zvezi z vsenarodnim sejmom je tukajšnji dnevnik Plain IZ NAŠIM VEST i ložil na rameni. Bil sem že v dobri, i da so partizani ved-^j razdalji; da nas partizan- ' ske krogle niso zadevale več. Ker nisem imel drugega o-| Ko sem pa 2agiedal, da gredo pravka, sem po drevju istikal za nagj v smerj proti Ljubljani in Willoughby, Ohio. — Cenjeno uredništvo A.D. in gospa Debevec! Tu Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Sem imela že pripravljeno za odpo-slat, ko je prispelo Vaše obvestilo. Ne bi rada videla, da bi mi ustavili ta moj priljubljeni slovenski list, katerega imam že vse od leta 1899, ko sem prišla v to deželo. Takrat je bil urednik že zdavnaj pokojni g. Anton Klinc. Ameriško Domovino rada čitam, ker je v njej dosti zanimivega. Pozdrav vsem sodelavcem in bralcem! Louisa Pyliclk * Cleveland, Ohio. — Spoštova- jabolkami in jih nosil fantom na položaje. Tudi kakšna hruška se je še našla. Joj, kako sem bil vesel in žalosten hkrati, ko sem med borci zagledal svojega gojenca z Rakovnika Tončka Pangrca, poznejšega gornika v Argentini. Bil je na počitniški koloniji v Stari cerkvi, odšel od tam z vaškimi stražarji, padel partizanom v roke, a jim čez dva dni pobegnil. Kakšen je bil! Bos, v starih, že stokrat zakrpanih in strganih hlačah in od srajce je komaj še nekaj viselo na njem. Vsega so ga bili “osvobodili”. Vendar je stal pred menoj ves nasmejan in dobre volje, hvaleč Boga, da se je rešil, ter ponosen, da sme nositi puško, čeprav je ni znal rabiti. Kakšen idealizem! Ko sem zvedel za radiotelegrafista “Blaža”, ki ga je bil — kot so mi dejali — poslal dr. Krek, sem šel k njemu, na podstrešje zapotoške šole. Poslej sem največ časa prebil pri njem in mu z nogami poganjal dinamo za polnjenje baterije, da je lahko oddajal in sprejemal. Pri umiku z Zapotoka sem na barju slišal praviti, da je prestopil k partizanom, “Belogardizem” pa piše na strani 599, da so ga ujeli. Udeleževal sem se vseh sej na Zapotdku, a se podrobnosti ne /spominjam. Najbrž ne, ker me je takrat dušila le misel, da je treba čim prej s Turjaka in z Zapotoka, za vse drugo se nisem zmenil. Tudi k besedi se nisem oglašal. Bal sem se očitka, da hočem rušiti moralo, pa tudi zato, ker mi je Dežman že parkrat dejal, da so vse nesreče krivi civilisti, ki se mešajo v vojaške zadeve. Vedel Gem sicer, da ni mislil mene, pa sem kljub temu rajši molčal, da me morda pozneje ne bi zadel isti očitek. Zato sem bil pa tem bolj vesel, ko me je v torelk popoldne stotnik Cerkvenik povabil, naj pridem zvečer v šolo na sejo, na kateri mislimo razpravljati, če morda ne kaže umakniti se z Zapotoka in s Turjaka, ker partizani nas vedno bolj obkoljujejo. Res je bilo sklenjeno, da o polnoči krenemo skozi Želim- ni! Priloženo Vam pošiljam na- Ije na Ig. Na Turjalk naj se kaznico za nadaljno naročnino.! pošlje povelje, da naj ise prebi-Ameriiška Domovina mi ugaja Jejo za nami, če se pa ne bi mo-in jo z veseljem preberem od gli, da se bomo mi prihodnjo začetka do kraja. Prejmite vsi!n°č vrnili in jih rešili iz obroča. S te seje mi je ostal v spominu tale neljub dogodek: Ivan Boh, doma od Iga, svojčas telovadni Cicero, 111. — Tukaj Vam po-. učitelj pri Zvezi fantovskih od lepe pozdrave! Margaret Grosel šil j am denarno nakaznico kot sekov, ki se je kot poveljnik e-celoletno naročnino za list A- dinice vaške straže zelo dobro meriška Domovina. Največkrat obnesel, se je ponudil, češ: si z listom, kratim čas zjutraj v “Sem domačin in gozdove tod tovarni od šestih do pol sedmih, okrog dobro poznam, če hočete, Tudi moja žena rada bere list, lahko vodim pohod.” Stotnik sem se posebno povesti in druge zani- Debeljak mu je vpadel v bese-mive novice. Prav lepe pozdra- do: “Kaj ste po činu v jugcislo-ve vsem! | vanski vojski?” “Poročnik.” Družina Pristov | “Tedaj molčite! Jaz sem stot-* nik.” Kako ljubosumni so bili Rock Creek, Ohio. — Spošto- nekateri na svojo oblast! vani urednik! Ne zamerite, da Pi’oti vsemu pričakovanju so Vam pošiljam naročnino samo za pol leta, ne morem za celo Dealer prinesel v svoji nedeljski prilogi obsežno poročilo o leto. Dohodkov imam malo, saj narodnostnih skupinah v Cle- Veste, kako se živi z malo po-velandu in okolici. V njej ob- 'kojnino. Zelo moram paziti, da javlja po uradnih podatkih, da' shajam. Toda Ameriško Domo-je v Clevelandu in okolici skup- vino rad berem, zato jo plačam no preko 600,000 ljudi, ki so bili še za naprej. Prejmite prav kaj počno. Vesel je, da stanuje rojeni v tujini ali pa so bili iskrene pozdrave! blizu cerkve, kamor hodi iskat [tam rojeni njihovi starši. Joseph Sablak ne proti Igu, kakor je bilo na seji sklenjeno, sem kar obstr-mel. Začel sem klicati fante pred seboj in jih spraševati, zakaj ne gredo na Ig in kam sploh gredo. Dejali so, da je povelje spremenjeno in da gremo vsi v Ljubljano. V Ljubljano? K Nemcem? Pred oči so mi stopili vsi moji “grehi” proti Nemcem. Že %■ decembra 1941 sem bil na Ravni gori pri Draži Mihajloviču in tam oddal brzojavko za dr. Kreka s svojim podpisom, pa so Nemci tri dni pozneje Ravno goro zasedli in Dražev arhiv zajeli, seveda tudi prepis mojo brzojavke, Ko so Nemci leta 1942 v Belgradu zaprli senatorja Smodeja, pisatelja Slavka Savinska in več drugih, kateri so potem večinoma izginili brez sledu, so tudi mene iskali. Dva tedna je geštapovec stražil vhod v belgrajsko stolno župnišče in čakal na mene. Na vse to sem se v tistem jarku spomnil in sklenil: Ne! K Nemcem ne grem. Tu proti Škofljici jo mahnem, sem si mi* slil, saj imam še partizansko potno dovoljenje, se bom že ha* ko zmazal. Ranjenca mi je pr8' vzel fant pred menoj. Lani sva se zopet našla nekje tukaj, Pa se ne spominjam dobro, kje le bijo. -Qejal je, da ga je srečno prinesel v Ljubljano. Stopil sem iz jarka na cesto in krenil proti Škofljici. Že pred vasjo mi je prihajala naproti patrulja treh partizanov. “Stoj in roke v vis!” se je glasilo P°' velje. Obstal sem, dvignil roki in dejal: “Čemu ta komedij3’ saj vendar vidite, da sem civi' list in brez orožja.” “Molči!” je srednji izmed njih zadrl na menoj. Najprej so me preiskan’ šele potem so se začeli zanima za propustnico, ki sem jim J0 molil. “Kje si pa to dobil?” 36 je neznansko začudil tisti sred' nji. “Kaj ne znaš brati? Ne vi' diš, da je od divizijskega P°' veljstva?” “To ne more biti! N( mogoče! Ta prepustnica je a ponarejena ali si jo pa dobil P° goljufiji. Moral si jih kako na' lagati, da so ti jo dali, ker ne poznajo. Jaz te pa dobro P° te večkrat vozi > velik Bil je tramvaj a1--zadrl-sem išel znam, saj sem ti si rakovniški ravnatelj, belogardist.’ “Marš z nami!” se je “Ni se treba tako dreti,” mu dejal, “saj zato sem Prl-sem, da grem na vaše P°vel stvo in hvaležen vam bom, c? me spremite do tja.” “A, tako-Zdaj bi se rad pa še norca br^ iz nas? Kot ponižni sluge naj pot kažemo? Ne, ti ne greš komando, ker sam hečeš, za. pojdeš, ker si hočemo.” “Saj J® vseeno,” sem odvrnil. Preprie3 -------, da le ni bilo vseeno. S tem je mojih turjaških ° so se Čisto življajev konec. Začejle komunistične ječe, a v drugo smer, s turjaškimi junf ki nisem več prišel skupaj, izvzamem bogoslovce, s kate mi smo se pozneje dobili v s nas pri želimlju napadli parti- škem samostanu kot interniran zani. Prišel sem do roba vasi, ci. , ko se je borba začela. Skočil O padcu Turjaka Gem zvede^ sem v bližnji jarek in se znašel v zaporih v Trebnjem, v ®r£^e med bratoma Berlotoma, ona- tenavu so nam vsiljevali leta e dva z brzostrelkama, jaz pa z s kočevsko izjavo duhovnikov rožnim vencem. Pa onadva ni-1 in bogoslovcev, o kočevskem sta streljala in jaz ne molil, vsi procesu in njega žrtvah Pa serrl trije smo se jezili, da nimamo sliša šele v Stični. „ pravega vodstva. Ker v tistem Rev. Dr. Franc Blatnik, SD 0 o (TO n n-0 n o-o-o-nro-gg- Issued Every Thursday for the JugoslaTB in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu ► ^innnnnnroTnnnnririn,® i y O 0 O Q'Q OOP QJ) 0 Q 0 0 O O Q'ff ;THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to iTBU d d o o o o ormnrb 0 o o o. Seni in Ija po Milwaukee Novi grobovi — Dne 24. avgusta je umrla 66 let stara MARY CVETAN, roj Sunich, 3751 Fredericka Place. Zapušča ftioža Jožefa, sina Josepha E., hčer Mary Jaeger, mater Mrs. Katerino Sunich, sestre Anne Sayland, M a r g a ret Peterson, Angeline Schuster, Frances Ma-chowsky in Katherino ter bra-ta Ernesta in Alberta Sunich. R°greb se je vršil iz Ermenče-Vega pogrebnega zavoda v cer-hev sv. Janeza Evangelista na Mount Olivet pokopališče. Po-^°jua Mary je bila članica društva Lilija št. 764 SNPJ. 25. avgusta je umrl JOSEPH Kocjan, 1432 s. 55th st., star M let. Zapušča ženo Kristino ^r°j- Pegan) in hčeri Christino 2iehnski in Mary Urban. Pogreb se je vršil iz Ermenčeve-ga pogrebnega zavoda na High-vand Memorial Park pokopališče. Bij je član društva Sloga st. 16 SNPJ. 27. avgusta je umrl JOHN rOMSlCH, 1474 S. 97th St. (West Allis), star 73 let. Zapu-Sca ženo Thereso, sina Viktor-Zupančič in sestro Louise Rolich (Bethel Park, Pa.). Po-°pan je bil na Good Hope po-°Pališču. Pogreb je imel v o-rbi Ermenčev pogrebni za-yod. Bil je ^ian društva Lilija s ' ^64 SNPJ in kluba Sloven- SURE WISH HE’D CALL HER tonight” John is a thousand miles away on a business trip. And Jane is lonesome. Need not be! Long Distance is the sure cure for that lonesome, J lonesome feeling. When ; distance keeps you away from those you love—keep touch by Long Distance! ?lff“nce is the next best • ni* to being there. ' •p . /‘".J bargain Times! P.m.—Moat rates are lower. nd*ii ^ost are lower $ ®Il day. °n "nr d«y-"Family Visit" time It 9 p.m. on calU vriUiin Wisconsin—you can talk 10 aiinutes for the price of 5. d Wisconsin telephone j company skrb upokojencev. 7. septembra je umrl JOSEPH BESAL, 1004 S. 63rd St. (West Allis), star 55 let. Zapušča ženo Ano, roj. Florian, hčer Mrs. Marianno Peil in sestro Mrs. Mario Floryan. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoč Kristjanov (West Allis). Nato je bilo truplo prepeljano na Calvary polkopališče v Sheboygan, Wis. Pokojnik je bil član društva št. 144 KSKJ. Naj počivajo v miru! * Iz cerkvenega oznanila ali buletina fare Marije Pomoč Kristjanov, West Allis: Venski pouk za otroke, ki pohajajo ljudske šole — od 1. do 8. razreda vsako soboto ob 10. uri dopoldne; za mladino, ki pohaja v višje šole (high schools) vsako sredo točno ob 7.30 zvečer. Ves pouk se vrši v farnih šolnikih prostorih. Starši se opozarjajo, da iso obvezani pošiljati 0-troke k verskemu pouku. Birma v West Allisu bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 2. uri popoldan, prvo sv. obhajilo pa v nedeljo, 3. novembra. * Iz raznih poročil je razvidno, da je piknik Slovenskega kulturnega društva Triglav zelo dobro uspel, da je bilo zelo “luštno, fletno in dosti veselega prepevanja”. Za'kaj pa ne bi bilo, ko je pa vse tako, kot bi bilo “po muštru” narejeno — kraj je primeren, lep in vabljiv ter ne predaleč iz mesta. Največja vrednost pa je, da je last SLOVENSKEGA društva in članstva. Članstvu društva Triglav čestitamo na njih vztrajnosti ter jim želimo in (kličemo: LE KORAJŽNO IN ENERGIČNO NAPREJ! Bog vas živi! simpatizirajo s težnjami somal-jska stranka ima sicer 288 po-ske vlade. Nekaj materijalne j slancev proti 137 socijalistom, podpore je dala edinole rdeča toda socijalistom se je posreči-Kitajska. lo, da sabotirajo in bojkotira- Somalski ministrski predsed-,jo vse parlamentarno delo. nilk Sbermarke ima že toliko: Stranke se iz previdnosti že politične skušnje, da ve, da si e pripravljajo na volitve in se-simpatijami ne bo dosti poma-Vstavljajo programe. Nihče pa ne gal. Zato je začel kar naravnost dvomi, da bo pri volitvah zopet govoriti, da je Somaliji potreb- j zmagala liberalno demokratska na vojaška diktatura, ako hoče stranka, ki pa svojega strankar-dežela doseči svoj cilj pri poga-! skega programa ne bo menjala janjih za nove meje. “Naš demokratski sistem je sicer v teoriji zelo zanimiv in občudovanja vreden, toda ne odgovarja trenutnim našim narodnim potrebam”, je rekel Sbermarke na svoji zadnji tiskovni konferenci pred ne ravno številnimi tujimi časnikarji. -------o------- ne v notranji ne v zunanji politiki. Naše in ruske ladje bodo skupaj pomagale preiskovati morje WASHINGTON, D.C. — Najmanj raziskan del morja se nahaja med Antarktiko, južno Afriko in Južno Ameriko. Sedaj ga hočejo začeti raziska-vati s iskupnimi napori 11 narodov, ki bodo dali na razpolago Olimpijske igre vplivajo m japonsko politiko TOKIJO, Jap. — Prihodnje potrebne ladje, opremo in stro-parlamentarne volitve se mora-^ kovnjake. Prva ekspedicija bo jo vršiti na Japonskem najlkas- obstojala iz 15 učenjakov in 12 neje v novembru prihodnjega iadij. Med njimi bodo tri ameriške in tri ruske (Lomonosov, leta. V oktobru 1964 bodo pa tam tudi mednarodne olimpijske igre. Skušnja je pokazala, da se japonski volivci zanimajo bolj za šport kot za politiko. To so čutile vse japonske stranke pri zadnjih tokijskih občinskih volitvah, Ikjer so volivci presojali kandidate in stranke po tem, kaj mislijo o športnih tekmah. Japonska vlada je zato sklenila, da se ogne olimpijskim igram in da razpiše volitve, toda kdaj? Vlada o tem še molči, toda japonska javnost že živo debatira o času volitev. Po splošnem pričakovanju bodo volitve ali letošnjo jesen ali prihodnjo spomlad. Večina političnih opazovalcev misli, da bo vlada ministrskega predsednika Hayate Ikede spravila se želi spremenili v vojaško diktaturo! MOGADISHU, Somal. — Med zabavne afriške demokracije spada gotovo Somalija. Tam imajo civilno vlado, njen predsednik Sbermarke je goreč pristaš svobodne demokracije, toda želi — vojaško diktaturo! Kaj ga je pripravilo k temu? Komaj se je rodila neodvisna somalska republika, že so morali njeni voditelji ugotoviti, da se pripadniki somalskega naroda ali bolje rečeno somalskih plemen, nahajajo tudi v vseh sosednih državah in pokrajinah: v francoski Somaliji, Keniji in Abesiniji. Somalska vlada bi jih seveda rada vključila v somalsko domovino, toda o tem nočejo ničesar slišati so-malski sosedje. Somalija je vojaško preslaba, da bi lahko s silo uveljavljala narodno edinost vseh somalskih plemen. Zato je začela iskati prijateljev po vsem svetu, ni jih pa ravno našla preveč. Samo Sovjetska zveza, Egipt, Pakistan, Indija in rdeča Kitajska Kakžne so Vale oti! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi*. pmmmnttmtnnmmnmmmmmmm 1 Zveza in Olonec). Raziskavanje se bo začelo v kratkem; njegov cilj bo ugotavljanje morskih (okov na morski površini in pod njo, odstotek soli v vodi, odstotki sulfatov in kisika, hitrost morskih tokov, njihova smer, toplota morja in rastline pod morsko površino. Naša ladja Geronimo ima na krovu tudi instrumente, ki bodo poskušali prenešati poročila v Ameriko preko satelita Syncom II. Učenjaki bodo sproti izmenjavali svoja dognanja. ---------------o------ skega in vodikovega orožja kot tudi o bombnikih in raiketah. Tako je federalni tajnik McNamara povedal senatorjem, da ima narodna obramba: 126 ra- ket Atlas, ki nosijo 10-megaton-ske glave; 68 raket Titan, ki imajo tudi 10-megatonske glave; 100 Minuteman raket in 144 Polaris raket, 700 B-47 bombnikov z 10-megatonskimi bombami, 630 B-52 bombnikov z atom-Eikimi bombami po 24 megaton. Če seštejemo njihovo razdiralno moč, doženemo, da lahko uničimo 140 največjih ruskih mest ne enkrat, ampak kar 1,250-krat celo takrat, ako bi samo polovica bomb in glav doseglo svoje cilje. Pri tem je treba vpoštevati, da ima narodna obramba na zalogi še na tisoče manjših strateških in taktičnih bomb in glav. Važno je pri tem, da to orožje tudi zastari. Tehnika napreduje in za isto razdiralno moč so potrebne zmeraj manjše in lažje bombe in glave, kar seveda močno olajša prenos bombnikom in raketam. — V Ohiu pridelajo nekako polovico vseh v toplih gredah pridelanih paradižnikov v Združenih državah. Udall na Kilimandžaro WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Stewart Udall je navdušen gornik. Ko je bil na obisku na Japonskem, se je povzpel na znano goro Fudžijama. Sedaj se pripravlja na o-bisk vzhodne Afrike. V Keniji se bo vzpel na najvišjo goro Afrike na 19,590 čevljev visoki Kilimandžaro. Udall bo skušal pridobiti vlado Kenije za načrt, da bi vse področje gore in njeno naj bližjo okolico spremenili v narodni park. MALI OGLASI Mesnica naprodaj Prometna slovenska mesnica v Euclidu, poleg grocerijske trgovine, je naprodaj iz osebnih razlogov. Dosti prostora za parkanje. Za vsa nadaljna pojasnila kličite: KE 1-5757. — (176) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6 sob spredaj, 4 sobe zadaj, klet, plinski fur-nez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768. —(178) V najem Oddam 4 opremljene sobe starejšemu ali mlademu paru; gorkota vključena, garaža; blizu Yankovičevega posestva. Kličite Frank Yankovic, 851-7000 soba 715. (175) Hiša naprodaj Bratehnal — 13508 Lake Shore Blvd., 12-sobna enodružinska hiša; prodaja lastnik. Cena $31,900. Kličite UL 1-0885. (177) Naprodaj Speed Queen pralni stroj; 9 x 12 preproga, pohištvo za jedilnico. Kličite pred 3. uro pop. 391-3199. Na 1245 Norwood Rd. (175) Naprodaj Dvodružinska hiša v dobrem stanju se mora prodati. V St. Clairski naselbini. Kličite 431-8523 podnevi. ' (177) Hiša naprodaj 7118 Donald Ave. Dvodružinska hiša. 6 sob in kopalnica zgoraj, 6 sob in kopalnica spodaj, garaža za 2 kare. Dober dohodek. Kličite EX 1-9029. (176) V najem Oddamo petsobno stanovanje v okolici E. 61 St. in St. Clair Ave. Kličite KE 1-0273. (175) Opremljeni sobi oddajo Dve opremljeni sobi s kopalnico oddajo na 1397 E. 47 St. Kličite HE 1-2762. — (175) Lastnik predaja Bungalow blizu E. 200 St., velika kuhinja, nova poplošče-na kopalnica, preproge, zidana dvojna garaža. Se lahko Moški dobijo delo Hlomsko in vodikovo orožje ZDA v številkah WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za zunanjo politiko skozi J je obravnaval vprašanje pogod-parlament le še proračun in po-1 be o končanju preskušanja deloma tudi za zaprtimi vrati na tajnih sejah. Pa je vendarle prišlo na dan par zanimivih podatkov o naših zalogah atom- tem šla taikoj na volitve. Sedanji parlament ni namreč ravno vnet za delo.' Vladna liberalno demokrat- Delo za moške Iščemo 2 delavca z nekoliko skušnje v mizarstvu. ANTON OBLAK 1101 Norwood Rd. EN 1-5840 _____________ (175) Ženske dobijo delo Help Wanted — Female V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, furnez, nov pod, na novo takoj vselite. KE 1-7039 dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri. (175) KITCHEN HELP 3 p.m. to 8 p.m. Must understand English. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x) Hira naprodaj Eno leto stara, moderna enodružinska hiša, 4 sobe, sončna soba, 2 spalnici, poplo-ščena kopalnica, leseni podi, priključena garaža, se proda z opremo ali brez pod lastno ceno zaradi selitve. Pol akra zemlje, mestna voda in plin. Na Hubbard Rd. v North Madison, Ohio. Za sestanek kličite Mentor, O. BL 5-8347. — (177) (177) Mesar išče delo Mesar išče delo za poln ali delni čas. Kličite KE 1-8027. (176) Iščemo garažo Iščemo garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 2-0792. (10,11,13 sept.) Lastnik prodaja 6-sobna zidana Colonial hiša, preproga v poploščeni razvedrilni sobi, privilegij do obale. 84 E. 212 St. Peljite se mimo in potem kličite RE 1-6731. Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop. (179) Naprodaj 9-sobna enodružinska hiša s kopalnico in 6 spalnic na E. 60 St. Dvonadstropna garaža za 3 kare; furnez na gorko vodo. Se lahko takoj vselite. Kličite 888-1144. (177) . ' DOWNTOWN— :> - ' ; .■ Dncpurmiirr BASEMENTS SOUfHGATE ! " • ■.■ri: 7 c .7,v: ■ Z orlon-akrilnim vlaknom podloženi dekliški avtni jopiči S KAPUCO iz bombažnega korda .99 Eagle znamke dodajo več k vašim prihrankom pri May! 12 Se odlikujejo po: • Z rejonom podloženimi prešitimi rokavi • Nepremočljivosti • Nealergičnosti • Mere 7 do 14 Težki avtni jopiči iz 100% bombažnega korda s 100% orlon-akril-no podlogo! Hrbtišče ima gumijasto vmesno podlogo, rokavi podloženi s prešitim rejonom za dodatno toploto. Spremenljiva kapuca, ki se lahko nosi kot ovratnik, je podložena z orlon-akrilno kosmateno podlogo. Poseben poudarek dajejo blesteči medeninasti gumbi, dva zarezana žepa in pleteni obšiv. Sprejemamo pismena in telefoniena naročil* ... Kličite CII 1-3070. Kletni oddelek dekliških oblačil, The May Company, ___________________v mestu in podružnicah. ________ , Proporčne, 1 bombažno flanelo podložene, bombažne deške hlače Ojačeno z 420 nylonom! 3 .99 Mere: regularne in vitke Močne mere: 28 do 36 ... Odlične hlače za v šolo! Bombažno blago ojačeno z nylonom za dodatno, daljšo nošnjo. Podloženo s toplo bom-bažasto flanelo. “Ivy” kroj, vnaprej izdelani zavihki. V črni, olivni, antelopski barvi. Sprejemamo pismena in telefonična naročila ... Kličite CH 1-3070 ______Kletni oddelek deških oblačil ... v mestu in podružnicah. DB. FB. DETELA: Vesf in zakon “Jaz pojdem služit,” je dejala hči; “bom vsaj plačana za svoje delo.” “Naj se pa ta norec k Ož-pankam priženi,” je menil Skobec. “Kako?” je dejala mati. "Ali bodo štirje cikorijo in petrolej prodajali?” Skobcu pa se je ta misel kakor sploh njegove misli zelo pametna zdela. Doložil bi nekaj dote, izplačali bi neposlušnega fanta in dom bi ostal Metki. “Kje pa je zdaj France?” je vprašal. “Pod travnikom na njivi okopava,” je dejala mati. Skobec se je takoj odpravil za fantom. Sicer mu ni bilo prav, da se je njegov jutranji izprehod pokazil; vsaka iz-prememba dnevnega reda ga je v nejevoljo spravljala; toda česa ne stori dober človek za svojce! V gozdu so to jutro dečki zaman čakali na svoje sladkorčke. Na njivi pa je kopal France, zdaj urno, zdaj počasi, kakor so se vrstile sladke in grenke misli v njegovi glavi. Prepričan je bil, da delata mati in sestra silno krivico ubogi, nedolžni Tini; a kako jih pregovoriti! In zdaj je začel še ta stric sitnosti stresati. France se je obrnil proč, ko je zagledal od daleč gospoda svetnika, in ko je bil ta že pri 3 jem in ga že prijazno ogovarjal, je fant še vedno srdito 3nahal z motiko. “Ali ni škoda tvojega doma?” je dejal stric. “Pusti mater, naj ona gospodinji, ki razume vse bolje ko ti; ti pa se priženi k Ožgankam. Doto doboš lepo, ker bom tudi jaz priložil. Svatbo lahko kmalu napraviš; saj ti je več za ženo kot za dom.” “Ne,” je iz pregovoril France po dolgem molku ; “svojega doma ne pustim.” “Potem se ga pa drži, fant! Če boš pa postopal in domačijo zanemarjal in denar zapravljal, se ti utegne nedolet-nost podaljšati in boš imel variha še v odraslih letih. Saj veš, da tudi starega zapravljivca prekličejo. Zdrav!” Po Francetu je vse vrelo. Kaj jim prihaja na misel! Z doma ga hočejo izgnati, njega, pravega naslednika svojega očeta. In ta stric, ki se je Bog ve odkod pritepel, hoče v njegovem domu gospodariti in ukazovati. Ne mati in ne sestra bi se ne bila predrznila njemu tako ponudbo staviti; moral je priti ta starec. Jaj, kake primke mu je France dajal! Vesel je bil vendar, da mu ni zabrusil kakšne žaljivke v zgrbljeni obraz; zakaj starec bi se utegnil maščevati, čemu sploh ta človek še živi! Je in pije samo za silo, ne kadi, ne igra, nobenega veselja nima na tem svetu, a drži se ga kakor klop. “Jaz naj bi se priženil k Ožganovim, da bi taščo poslušal, od Boštjan-ka vino nosil in gledal, kako drugi z mojo ženo plešejo!” Skobec je bil pa tudi hud. Zopet se je bil razburil, zopet ga je bila strast premagala in zopet je sklenil, da nikoli več. Spoznal je, da pri Francetu ne zaleže nobena beseda. Poskrbeti bo treba za mater in hčer, preden pride Ožganka v hišo. Maklenovo posestvo mu je prišlo zopet na misel; tam bi bil nov dom za mater in hčer. Nesrečno Francetovo ženitev bo treba še zadržati. Ugajalo mu je, da nima Metka še nobenega ženina izbranega. Tiste zaljubljenosti in dolge ženitve so se mu zdele neumne, nepotrebne, zdravju škodljive in za hišo kvarne. Svarilen zgled je bil France. Starši vendar bolje vedo in bolje premislijo, kaj je mladim v prid. Mladi so prizadeti, torej v svoji stvari slabi sodniki, kakršne bi vsak pameten odvetnik odklonil. Koželjev Peter je moder, priden, čvrst fant, kakor nalašč za Metko, ki je daleč naokoli najbrhkej-še dekle in pridna in pametna. Kar vzameta naj se, brez vasovanja, brez vzdihovanja. Neumni zaljubljenci se imajo pred poroko silno radi, čez par mesecev se drug drugega naveličajo; ta dva se bosta tem rajša imela, čim bolj se bosta spoznala. Človek ne bi mislil, da je gospod Skobec zakrknjen samec; zakaj nazori njegovi kažejo izkušenega strokovnjaka v ljubezenskih stvareh, Skoval je takoj zvit načrt; kako bo napeljal, da se bosta Metka in Peter zbližala. Prav enostavno: v ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu je v Litiji semenj. Tja se popelje, ker ima tudi pri notarju nekaj opravka. Metko bo vzel s seboj, ne da bi vedela čemu, in Peter bo vozil. Gospod Skobec si je pomel roke in si je v priznanje pokimal. Vsakdo ni tako bistroumen; Boga naj zahvalijo Klemenovi, da imajo takega strica! SEDMO POGLAVJE. Klemenki je Skobec ravnodušno naznanil, da ni pri Francetu nič opravil. “Ta ženska ga je začarala. Ampak tako hitro se ne bo oženil. Kdo pa je njegov sovarih? Do njega moram stopiti, da ne bo fanta prezgodaj iz rok izpustil.” Klemenka mu je povedala, da je neki Ogrin na Brodu, dobre pol ure hoda; cesta pelje mimo znamenja, ki tam doli iz gozda gleda. Ko je bil Skobec odkosil, je nastopil pot v novo smer. Hodil je med travniki navdol, potem pa se je začela cesta vzpenjati in polagoma je zašla v visok gozd. V preseki ob cesti je stalo lepo znamenje žalostne Matere božje. Pred znamenjem so štiri žalostne vrbe povešale vitke, sivozele-ne veje. Dve ženski sta klečali na trati pred znamenjem in tudi Skobec je nekoliko pomolil in vrgel nekaj denarja v puščico. Koliko žalostnih mater se zateka, si je mislil, k tej Materi z vročimi prošnjami za svoje otroke! Blažen mir je plaval nad pokrajino. V presledkih so se oglašale vrane ali je zahreščala šoja v gozdu. Cesta se je spustila zopet navdol po hosti; tu in tam se je odcepil na levo ali na desno kolovoz. Potem pa se je gozd pretrgal in umeknil travnikom in njivam, znamenje, da vas ni daleč. Na griču je stal star grad, ki je kar prosil, da naj mu streho popravijo. “Kmalu se bo sesedel,” je dejal Skobec, “kakor vsa stara družba.” Pokazala se je gruča kakih petih hiš z gospodarskimi poslopji. To je bil Brod, najbrž zato tako imenovan, ker je pod mostičem preko ceste šumljala pohlevna vodica, v prastarih časih morda veletok. “Vi ste gospod Ogrin,” je dejal Skobec, ko je stopil v hišo, ki so mu jo bili pokazali. “Samo Ogrin,” je dejal mož in pomeknil v pozdrav klobuk bolj proti tilniku, “gospod pa ne.” ;Dalje prihodnjič.) Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah C„,lnX. |j| Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike uCUvn. J Imel, lil. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVL1CK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHE VAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: I AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška I bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, ! za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-: žinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, IH. iamišes Of The ieefeg ef ihe Supreme Board of ilie Holy Soofely of OSA (Continued) The President, Steve Kosar, called on the Treasurer for his report. The report of the Treasurer is as follows: ■ HOLY FAMILY SOCIETY of the U.S.A. Ledger assets for the period ended June 30, 1963. ASSETS Cash in Office $ 200.00 Cash in Bank 83,171,06 $ 83,371.06 Bonds 145,065.27 Stocks-Savings and Loan 161,719.97 Stocks 7,612.50 Real Estate •vh&xW-'v 24,358.25 Policy Loans 900.00 Automatic Premium Loans id 2,855.40 Fraternal Life ft, * 4,037.50 Unearned commissions 1963 53,845.80 I $483,765.75 $228.70 ..99240 1,220.80 Ledger Assets as of June 30, 1963 $482,544.95 HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. Income for the period ended June 30, 1963 Premium — Life .................................$ 36,236.16 Premium — A & H .............................4. 727,276.36 Interest on Bonds ............................. 1,994.38 Interest on Policy Loans ....................... 3.00 Interest on Slavings a/c Bank .................. 181.42 Dividends on Savings & Loan Shares ............. 2,175.00 Dividends on Stock ......,...................... 393.80 Income on Mortgages-Schedule X ................. 200.00 Total $768,490.12 Less; Reinsurance premiums paid ...................... 1,260.55 TOTAL LIABILITIES O.A.B. Payable .................... Withholding Tax Payable ........... Total Income for the period ended June 30, 1963 $767,229.57 HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. Disbursements for the period ended June 30, 1963 Claims — Death ................................ $ 5,500.00 Claims — A & H ............................... 352,736.81 Cash Surrenders ...................................1,270.06 Commissions — Life ............................. 13,727.38 Commissions — A & II ........................... 280,896.63 Policy Fees .................................. 18,298.50 Salaries ........................................ 39,646.00 Rent ............................................ 2,248.15 Promotional ..................................... 1,676.40 Travel .... .................................... 1,348.56 Office Equipment ................................... 624.82 Office Maintenance & Supplies .................... 1,948.01 Medical Fees ..................................... 2,648.00 Inspection Reports .............................. 8,273.63 Actuarial and Accounting Fees .................. 1,815.00 Printing ......................................... 5,787.65 Postage, Express, Telephone, Telegraphs .......... 4,232.15 Official Publication .............................. 398.80 Donations .......................................... 367.80 Insurance Dep’t Licenses and Fees ................. 30.00 I. B. M. Service ................................. 7,940.13 Payroll Taxes .............'.................... 1,376.14 Real Estate Tax ..................................... 3.92 Insurance ........................................ 765.88 Advertising ........................................ 50.00 General Sundry ‘ ................................... 90.73 Attorneys Fees ................................... 1,875.70 Board Meeting Expenses ............................. 25.51 Membership Dues .................................. 215.50 Bank Collection Charges ............................. 12.20 Rental — Safety Deposit Box ......................... 13.20 Rental — Post Office Box ............................ 12.00 Agent Balance ................................. 60.25 Total Disbursements ........................... $755,915.51 Total Income for period ended June 30, 1963 $767,229.57 Total Disbursements for same period 755,915.51 Income over Disbursements $ 11,314.06 Ledger Assets as of Jan. 1, 1963 471,230.89 Ledger Assets as of June 30, 1963 $482,544.95 Members of the Supreme Board, this is my financial report to you. Again I am very pleased and happy to present to you this fine report and financial progress of our Holy Family Society of the U.S.A. I thank you. Anton Smrekar The Financial report completed, there was a motion on the floor by Joseph Sinkovich and seconded by Matthew Kochevar that the report of the Treasurer, Anton Smrekar, be accepted as given. Accepted and Carried. President Steve Kosar now called on the Trustees to make their reports to the members of the Supreme Board. The first to be called on was 1st Trustee, Frank Tushek. The report of the 1st Trustee is as follows: At this time a hearty welcome to you meembers of the Supreme Board to this Semi-Annual meeting here in the Home Office of the Holy Family Society. I am very happy to report my findings at the bank, checking over all of the securities of the Holy Family Society, and found them to be very good. I was also very impressed with the report of the Treasurer. At this time I also want to thank the members of the Supreme Board for their cooperation and also for their fine job. At first I was amazed Treasurer at these meetings and saw the progress, thinking that perhaps it could not be done, but now, I can see that with some hard work and good cooperation it is possible and the very reports show this. I thank you. Frank Tushek 1st Trustee President Steve Kosar asked if there are any comments to the report of the 1st Trustee, Frank Tushek. Joseph L. Drašler made a motion and seconded by Anna Jerisha that the report of the 1st Trustee, Frank Tushek, be accepted as given. Carried. The report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, is as follows: President, and members of the Supreme Board. At this time it is again my pleasure to be here with you at this meeting. As all meetings that I have attended so far, they have all been very instructive, I have learned much of what goes on in an organization, such as ours, the Holy Family Society. At the bank, on our visit, I have found everything in MOGOČNI KRALJ? — Francoski komik Fernandel čaka v obleki, podobni oni, kot jih nosijo kralji na igralnih kartah, za nastop v novem filmu, ki ga snemajo v Bracci-anu v Italiji. excellent order and the report of the Treasurer was very inspiring. And as the 1st Trustee has mentioned before, it is the very good cooperation of the Board members in all respects. It is a real pleasure to work with you folks. I thank you. Matthew Kochevar, 2nd Trustee To be continued -------o------- SI John’ Society No. 13 Attention — brothers and sisters of St. John’s Society: You are invited to attend the first fall meeting to be held at Sit. Stephen’s Hall, 22nd Place and Walcott Ave., on September 22nd at 2:30 p.m. So, don’t forget, that’s a date — vacations are over. Summer chores are done, so there is no excuse. * Death Notice — Martin Gobor Yours truly and the members of St. John’s Society wish to extend sincere sympathy to the family of the late Martin Gobor, formerly of Chicago. Resident at 11549 South Komensky Ave., Alsip, 111., for the past four years, beloved husband of Margaret (nee Pasdertz), father of Martin Gobor Jr., (Carol), Elsie, Margaret (Thaddeus) Nowak, Alfred (Mary), Stephanie (Henry) Cramer, William Robert (Dolores), and grandfather of 14 grandchildren: Jacqueline, Patrick, Michael, Leon Michael, Debra, Pamela, Kathleen, Alfred, Michele, Christiann, Bryan, Henry, Donna, David. Services were held at St. Stephen’s church. Interment was at Sit. Mary’s Cemetery, Evergreen Park. Martin Gobor was born in čerensovci, Yugoslavia, Aug. 23, 1894. Came to America in 1912, war married in 1914 to Margaret Pasdertz. Martin Gobor was one of the many ambitious young men who founded St. John’s Society. He also was a great sponsor of sports for the young men of the Society. He was well liked by everyone in the Slovenian parish and the West Side of Chicago. We, here at St. John’s will miss him deeply. May his soul rest in peace. Amen. * John Kovas and his family spent a month touring the central states, visiting his school classmates, Janesville, Wise., Warrenville, 111., Iowa, Nebraska. Don’t forget September 22.' Fraternally yours, John Kovas, Rec. Sec. ------o------ Dr&ešivo sv. švaita Krst. št. 13 Chicago, 111. — V nedeljo, 22. septembra, ob 2.30 P0' poldne bo v dvorani pri Sv. Štefanu prva jesenska seja Društva sv. Ivana Krst. št. 13 DSD. Vsi člani in članice prisrčno vabljeni. Umrl je Martin Gabor, član našega društva, rojen 1. ISlU v čerensovcih v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko !• 1912. Bil je med ustanovitelji našega društva. (Podrobnosti v angleškem poročilu). Naše iskreno sožalje njegovi družini in sorodnikom. Naj v mirn počiva ter mu naj sveti Večna luč! Podpisani je preživel en mesec s svojo družino na potovanju po osrednjih državah, kjer je obiskal več svojih sošolcev. Z bratskimi pozdravi! John Kovas, zapis. ------o------- — Harvardsko univerzitetno naselje ima 170 zgradb; univerza razpolaga s 350 milijoni dolarjev v ustanovnih skladih. AMiLniSiVA UUiVlU Vli>A, Kulturna kronika Poljska lirika v slovenščini Prav malo je med nami ta-'h, ki bi pobliže poznali polj-f*° Priko in ki bi lahko izrekli itično besedo o veliki in lepi ^daji sodobne poljske lirike v j* ovenskem prevodu. To knjigo, 1 j° je pripravil Lojze Krakar, ^orarno predvsem pozdraviti ^ knjigo, ki bo posredovala °vencem umetnost bratskega P°ljskega naroda. V tej panogi 80 Poljaki morda naj-v? j ^ražali svoja notranja do-^ja, probleme uvojega časa ljudi V njem. ^ knjigi je kratek uvod, ki ga ^ napisali Ryszard Matuszew-s r Nedvomno bo ta uvod dra- gocen napotek vsem, ki bodo prebirali dela posameznih pesnikov. Pisec, ki je bil sourednik izbora (skupaj z Zygmun-tom Stoberskim in Lojzetom Krakarjem), seznanja bralca najprej na kratko z razvojem poljskega pesništva v preteklih stoletjih in z vlogo, ki jo je poezija odigrala v poljski književnosti. Ta vloga je zelo pomembna, saj je poezija v razvoju poljske književnosti zavzemala skoraj zmeraj prvo mesto. Po prikazu najpomembnejših pred-j stavnikov poljskega pesništva pa prikaže avtor uvoda na krat-! ko problematiko moderne polj-, ske poezije in predstavlja njene najvišje predstavnike. Sledi osrednji del knjige, v katerem so na več kot tristo straneh dela pesnikov od Leopolda Staffa (1878-1957), ki stoji kot kažipot na začetku no-jvejše poljske poezije, pa do Ja-roslawa Mareka Rymkiewicza (rojenega leta 1935) kot naj-milajšega predstavnika. Ta pa ni več zadnji obet v poljski poeziji, v kateri se že pojavljajo novi pesniki in pljuskajo novi, sveži tokovi. Vmes je petinpetdeset pesniških imen, ki nam zvene več ali manj tuje, ki pa nam jih kratke spremne besede vendarle kolikor toliko predstavljajo, prikazujoč njihovo življenje in značilnosti njihove poezije. Zastopani so številni pesniki, med njimi dva predstavnika talko imenovane Mlade Poljske, potem predstavniki različnih struj med obema vojnama, futuristi, pesniki, ki so zrasli med zadnjo vojno, pa povojni predstavniki poljske lirike “strnjenega grla” in novih, najnovejših sproščenih smeri. Uredniki so dali pri tem več poudarka s t a r e j šim pesnikom, vendarle vsaj z eno ali dvema pesmima predstavili tudi naj-mlajše. Pregled poljske lirike v slovenščini nam pokaže tudi razvoj pesniške snovi. Poleg čisto ljubezenskih pesmi in redkih]2 njenim curkom 2lahka poga-razpoloženjskih se zdi, da pre- požar v najvišjem delu vladujejo pesmi, ki so izrazi zu- vrtali že na mnogih krajih, povsod so naleteli na velike zaloge sladke vode. Seveda je bilo včasih treba vrtati dva kilometra globoko. Potem je brizgala voda s takšno šilo, da bi Eiffelovega stolpa. Hudo pomanjkanje sladke vode trpi Kalifornija. Nekatere njenega vodovodnega o-mreižja segajo preko 200 milj daleč v notranjost ameriške celine. Doktor G. Isaacs je pred njim. Veliko je storil nam, še'leti zasnoval zanimiv predlog: nanjih dogajanj doma in v svetu, osebnih in človeških dram. Na koncu knjige je nekaj svo-|cevi jih besed dodal tudi prevajalec Lojze Krakar, predvsem o svojem delu in težavah v zvezi z J I večjo uslugo pa je nedvomno Kaliforniji naj bi zagotovile storil poljški poeziji, ki je našla'sladko vodo ledene gore. Z raz-v njem morda največjega tuje-! strelivom bi na Arktiki trgali FRISIAN PROVISION slovenska mesnica 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: SIRLOIN a L BOILED or STEAK BAKED HAM SIJGardale ®iners (Coneys) 59c !b. Mt Ib. ■p(5RK STEAKS, shoulder 49( Ib. , .iiiiiiMKSRb......... .s&'Sfe MORSKI PES” — Trije mladi lastniki v Sausalotu v lJorniji so na jadro svoje ladjice naslikali svojega pas-^e9a ljubljenca. ga prijatelja in pobornika. Če ponovimo besede Krakarja, ki pravi, da predstavlja po-morda zato, ker najmlajši goto-jezija trdnejšo vez med narodi vo še nimajo prečiščenega izra- kot diplomacija, potem velja, za. Niso pa, kot kaže, hoteli za-^ da je knjiga poljske lirike v slo-postavjati nikogar in ise zato i venščini velikega pomena. velikanske gmote od večnega ledu. Te ledene gore bi nekaj časa plule z morskimi tokovi proti jugu, potem pa bi jih z vlačilci usmerili h kalifornijski obali. Spotoma bi se Sicer stajalo precej ledu, čeprav bi vidno .površino Mene plošče! vrel z hovo vodo pokrili s plastičnim izolatorjem, j + ^ vendar bi priplavala do Kali- Topli vrelci proti zametom Japonska, dežela ognjenikov in potresov, ima tudi precej to- fornije dobra polovica ledene gmote. Tam bi jo spravili v poseben bazen, kjer bti se počasi tajala, iz bazena pa bi potem tekla voda skozi prečiščevalce v vodovodno omrežje. Ponekod, na primer v Izraelu in v ZDA, so poskusili pridobivati pitno vodo iz morske s pomočjo sončnih žarkov, vendar prihaja ta postopek v širšem obsegu vpj za zdaj v poštev le na zelo toplih področjih. Svetovna žeja v dvajsetem stoletju Vzporedno z razvojem industrije in civilizacije narašča skrb za pitno vodo. Vremenoslovne statistike ka- zagotoviti dež kot vir sladke LEPE LINIJE — Italijanski krojilec ženske mode je svoi m°del v Florenci v družbo flamingov, da bi ns e lepe linije čim bolj do izraza. žejo, da pade na zemeljsko po- vode. višino vsak dan toliko dežja, snega, toče ali rose, da pride po 114 kubičnih metrov vode na vsakega prebivalca našega planeta (zdaj nas je nekaj nad tri milijarde). Kljub temu marsikje, zlasti poleti v velemestih, pogosto primanjkuje vode. Svetovna poraba sladke vode nenehno narašča, vsako leto se poveča približno za pet odstotkov. Industrija je čedalje večja potrošnica vode, vendar ne gre samo zanjo: poraba vode narašča tudi z razvojem civilizacije. Ne velja več staro merilo, da se civilizacijska stopnja določene dežele zrcali v porabi mila na p r eb i v alca. Zanesljivejše merilo je voda. Povprečni Parižan porabi okoli 500 litrov vode dnevno, vendar to nikakor ni rekord, če vzamete britanske številke (750 litrov) ter podat ke o skandinavskih deželah in o ZDA, kjer gre mnogo pitne vode za pranje avtomobilov ipd. Vendar je poraba vode za o-sebno higieno in za gospodinjstvo razmeroma majhna v primerjavi s potrebami moderne industrije, ki porabi mnogo vode, še znatno več pa jo onečedi s svojo odplako. Nekaj številk o porabi vode v proizvodnji (vse preračunano na kilogram ali liter d o ločenega blaga): sladkor 20, žveplena kislina 20, predalava nafte 200, jeklo 250, umetna svila 800, volnena tkanina 2000, umetna guma 2400 litrov vode. V ZDA porabi industrija na dan približno 4,700 litrov vode na prebivalca. Precej vode gre za namakanje: za kilogram koruze je po trebnih 240, za kilogram žita 410 in detelje 500 litrov vode. Ameriško kmetij stvo porabi vsak dan 1200 litrov vode na prebivalca, za namakanje hektarja zemlje pa je potrebnih 1200 ton vode na leto. Že nekaj desetletij ugotavljajo znanstveniki, da se zaradi zvišane povprečne temperature umikajo visokogorski ledeniki kar pomeni, da je poleti čedalje manj ledeniške vode. Svoje pri speva tudi človek, ki z uničevanjem gozdov in z nevestnim izkoriščanjem rodovitne zemlje pospešuje erozijo, tako da zemlja ne more več obdržati prejete vlage in se krčijo rodovitne površine. Kadar govorimo o “okuževanju“ vode, najprej pomislimo na radioaktivne odpadke, šele potem pa nam pride na misel, da lahko na primer že najmanjša usnjarna okuži veliko reko z odplako, ki ni radioaktivna, je pa precej strupena. Težko bi bilo našteti, še teže pa opisati vse, kar so storili doslej, da bi umetno delali deš. Poskusi se ponavljajo že petnajst let, mnenja si nasprotuje- ! jo, nihče še ni dokončno doka- , zal, da je res mogoče umetno Drugače je z arteškimi vodnjaki. Presenetljivo je, da so včasih bogate zaloge talne vode prav pod zelo sušnimi, puščavskimi področji po svetu. Brž ko ari vrta j o do takih rezervoarjev, brizgne voda na dan, potem pa zaradi notranjega pritiska teče brez črpalk, ki bi jo podražile. V Sahari so doslej IRSTiS Sloven© Vi ogrevajo tople grede in zimske vrtove, uporabljajo jo za proizvodnjo električne energije, njena zdravilna moč zaradi rudninskih primesi krepi zdravstveno stanje Japoncev, ki radi zahajajo v naj bližje izmed mnogih toplic, letošnjo zimo pa so začeli uresničevati še drugo zamisel v zvezi z možnim izkoriščanjem toplih vrelcev. 6802 ST. CLAIR AVE. — TELEFON: HE 1-3341 Da lahko ustrežemo vsem, imamo na zalogi poleg ameriških tudi importirana vina: iz Slovenije: Ljutomerski rizling, Šipon, beli Pinot, Silvanec, Traminec, Teran, Cabernet; rdeči Dalmatinec, Zlati Muškat iz Slavonije, Kadarka in Furmint iz Zagreba; italijanska: beli in rdeči Chianti, Frascati in Vermut; francoska: beli in rdeči Versailles, Šampanjec; nemška: Licbfraumilch, Moselbluemchen, Niersteiner Domthal; španska in portugalska vina. Lastnika, MR. & MRS. DUŠAN MARSIC KS J Sredi gorate pokrajine v severnem delu Japonske je Kasaču, področje s toplimi vrelci več vrst in z zimsko-športnim središčem na položnem pobočju. Cesto, ki pelje v ta kraj, pokrije vsako zimo debela snežna odeja, ki jo nihajoča temperatura spreminja v pravcato drsališče. Ker je iz leta v leto več smučarjev, (’ ki prihajajo večinoma z vozili, ^jso začele krajevne oblasti razmišljati o možnostih, da bi kar | se le da zmanjšale število pro-! metnih nesreč na poledeneli ce-' sti. Izbrale so praktično rešitev; j v neposredni bližini je dovolj toplih vrelcev, katerih voda pi vselej koristno uporabljena. Že jeseni so začeli polagati pod cestiščem cevi, po katerih bo tekla topla voda iz vrelcev in — sproti tajala sneg. Delo naj bi bilo opravljeno do prihodnje zime. Vi The Illuminating Company TOVARIŠI V IZOBRAZBI Seveda smo! Kot mati in cčc pomagata oblačiti Johnnvja m Judy, pripravljata njune malice, ju odpravljata v šolo, skrbita da je domača naloga narejena — in opravljata nešteto drugega v zvezi z izobrazbo vajinih otrok. In vidva plačujeta davke. Tu prihajamo skupaj. Tudi Illuminating Company plačuje davke. Dejansko smo mi največji davkoplačevalec na nepremičnine in osebno lastnino na področju Clevelanda — Severovzhodni Ohio. To leto bo The Illuminating Company plačala več kot $12,289,000 nepremičninskega davka, cd katerega bo cdpadlo več kot $7,246,000 za javne šole. To je vredno tovarištvo, ali ne? ' Vi in The Illuminating Company smo se združili, da pomagamo dati otrokom današnje znanje, ki ga bodo potreoovali za zmagovanje jutrišnjih zahtev. 7^ ILLUMINATING^^ An lnv«»ter-«wn«d Company Sorvinj The Best location in the Nation HENRIK SIENKIEWICZ: I KRIŽARJI i § i In res se je že delal dan. njati ... če ti pri maši zapoje, Kmalu so prispeli na široko | kar lastovke izlete iz Knezd poljano, kjer je bilo že popol- pod stropom. No, in slava noma vidno. Na malem jezeru, božja raste.” ki je zavzemalo večji del “Kaj se ne bom spominjal! poljane, so neki ljudje lovili,Saj je na deset korakov uga-ribe, toda ob pogledu na obo-|šal sveče v oltarju. Ali je kaj “In vi ste se vrnili?” “Da, vrnil sem se. Tam ni nič več opravila. In v Krakovu sem izvedel o vas, da ste odpotovali malo pred menoj.” “In kako ste vedeli, da smo mi?” “Vedel sem, da ste vi, ker sem na vseh postajah povpraševal po vas.” Obrnil se je k Zbišku: “Hej, moj, jaz sem te zadnjič videl, ko si bil še majhen, sedaj pa, dasi je tema, opažam, da si fant ko tur. In takoj si bil pripravljen streljati iz loka . . . Vidi se, da si bil na vojni.” “Mene je vojna vzgajala že od mladih nog. Naj pove stric, ali mi manjka skušnje.” “Ni treba, da stric govori. V Krakovu sem videl gospoda iz Tačeva, ki mi je povedal o tebi . . . Toda zdi se, da ti Mazur noče dati dekleta, jaz pa bi ne bil tako zakrknjen, ker mi ugajaš . . . Pozabiš . . . Pozabiš ono, ugledaš mojo Ja-gienko. To ti je repa! . . .” “Ni res! Ne pozabim, četudi bi videl deset takih kakor je vaša Jagna.” “Z njo pojdejo Močidoli, kjer je mlin. Bilo je na lokah, ko sem odhajal, kakih deset dobrnih kobil z žrebeti . . . Marsikateri se mi še pokloni za Jagno — ne boj se!” Zbirko je hotel odgovoriti: CHICAGO, ILL HELP WANTED — FEMALE EXCELLENT OPPORTUNITIES' IN MEDINA, NEW YORK INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State board of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries commensurate with qualifications. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Wire, write, or phone Administrator. MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK (175) HELP WANTED GENERAL FACTORY WORK Permanent position. $1.65 per hour and up. — Apply: 7315 Linder, Skokie, 111., PH. 673-3502. (179j “Jaz pa ne!” — toda Zih iz Zgož^lic si je začel zopet prepevati : “Sklonim vam se do kolenka, bodi mi za dar Jagienka. Dajte jo!” “Vam gre vedno veselje in petje po glavi,” je pripomnil Matko. “Da, kaj pa delajo zveličane duše v nebesih?” “Prepevajo.” “No, vidite! Pogubljene pa jočejo. Rajši sem med prepevajočimi kakor med jokajočimi. Sveti Peter tudi poreče takole: ‘Treba ga je pustiti v raj, ker sicer bo ta pavliha še v peklu prepeval, to pa se ne spodobi!’ Glejte — že se svita.” zahajal v Bogdanjec?” “Seveda. Pet novih kmetov z ženami je naselil tam. Tudi rožene može so pustili mreže, planili iz vode, pograbili mačke in droge ter se postavili v vrsto, pripravljeni za boj. “Imajo nas za razbojnike,” je smeje se rekel Zih. “Hej,’— mi je on krstil Jagienko, hej, ribiči, čigavi ste?” Oni'tam pa so stali še nekaj časa molče, nezaupno se ogle-dovaje, končno pa je starejši pustiti kmete, med njimi spoznal viteze in j ko sedaj pa, ko si zrasel, kakšen soseda, ker z veselim se ni vitez si postal! . . . Po obrazu pravi pravcati gospodič, a plečat fant... Tak bi se mogel rvati z medvedom . . .” “Kaj mu bo medved!” je rekel na to Matko. “Bil je še mlajši kakor danes, ko mu je tisti mladi Friz rekel golobradec, on pa mu je, dasi se to ni CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE OAK LAV/N — BY OWNER 3 Bdrm brk., firpl., w stone planters, sunken parlor, s/s, finished bsmt, w. 10’ bar, patio, fully Indscpd., side dr. Reas. GA 5-2571. (175) WHEATON — BY OWNER 3 bedroom Cape Cod. on large lot. W to W carpeting. 11 x 22 living room. Immediate posession. $12,50 ). Phone 668-5570. (175) BRK. RANCH HOME, 3 bedrms., alt. gar., Leuu. itindsepd. lot 70x135. Ideal for children. GI 8-3740. By Owner. 7001 W. 113th St. Palos Hills. (175) ADDISON - BY OWNER 3 bedrm. bi-level, unfin. fam. rm., 2 baths, stms., sorns., water softener, wail/wall cptg., basement. Large corner lot. Many extras. Close m schls. KINGSWOOD 3-8723. (175) uOUbtliOLD Hfc.LT HOUSEKEEPER Live in, own rm., bath & TV. Liglu housework. Assist in care of children, salary oper. Permanent. Located No. West side of Chicago. — Call SP 4-0094. (179) HOUSEKEEPER & CHILD CARE Live in, own room. Permanent. Salary open. Recent references. MI 3-9290. (177) HOUSEKEEPER Light housework. Good with children. Own rm. v/ith bath and TV. Permanent. Recent references required. 664-6111. (177) HOUSEKEEPER University professor, wife and 3 children need housekeeper. Country home, own room. German speaking acceptable. Age 30 to 50. Modest salary. 325-2572. (177) MALE HELP WANTED BURROUGH’S CORPORATION ANN ARBOR LABORATORY HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER THESE POSITIONS CARRY ALL BURROUGHS BENEFITS FOR FURTHER INFORMATION, WRITE, WIRE OR CALL L. P. PELLETIER BURROUGHS ANN ARBOR LABORATORY P. O. BOX 1307, ANN ARBOR, MICHIGAN odgovoril: “Opatovi iz Tulce.” “Našega sorodnika,” jo rekel Matko, “ki ima Bogdanjec v zastavi. To mora biti njegov gozd ali pa ga je nedavno kupil.” “Bogat je, pa ga je kupil,” je odgovoril Zih. ‘'Boril se je zanj z Volkom iz Bžozove in i dravili z navadnim pri nas v Zgoželicah se je popolnoma spodobilo, takoj ustavljal, ker — kakor veste izpulil pest brkov...” “Vem,” ga pretrga Zih. “In katero ima vedno zelo rad in potem sta se dvobojevala in jo imenuje hčerko.” j jima vzela vse premoženje. “Bog daj, da bi mi hoteli Vse mi je pravil gospod iz je rekel Mat-,Tačeva: Nemec velik je imel dobiček. “O, jej! Kaj pa je za takega bogataša pet kmetov! Sicer pa, da ga le Jagienka poprosi, pa jih pusti.” Tedaj se je pogovor ustavil V grobu dali so mu gol kotiček Oj! Oj!” In začel si je ogledovati Zbi-ška z veselimi očmi, ta pa je tudi z veliko radovednostjo za trenutek, ker je nad go z- zrl na njegovo kot zid visoko dom in rdečo zarjo začelo. postavo, na suhljati obraz z vstajati jasno sonce in razsvet-j ogromnim nosom in na okro-lilo okolico. Vitezi so ga poz-j&le oči, polne smeha. '‘O! zdi se, da je zmagal. Pred letom namreč sta se.imela boriti s kopji na konjih in z dolgimi meči za vso to stran, toda ne vem, kako se je skončalo, ker sem odpotoval.” “No, mi smo svoji,” je rekel Matko, “z nami se ne bo prepiral pa morda še kaj popusti pri zastavi.” “Morda. Pri njem se le z dobro voljo doseže vse. To je viteški opat, ki mu ni nič novega, če si glavo pokrije s čelado. Pri tem pa je pobožen in zelo lepo opravlja božjo službo. Saj se morate sporni- »•JIM«V/OMMM CHICAGO, ILL. HUM \tS.S OFUOKTUNfTV GROCERY Meat Shop — Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village, 45 miles N. V/. of Chicago. Store and 2 bdrm. house priced for quick sale. Call for appointment, OL 8-7321. (175) GROCERY — Meat Shop — With bldg. Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village. 45. miles N.W. of Chicago. Store. 2 bedrm. house. By Owner $45,500. OL 8-7321. (175) RESTAURANT — BY OWNER Scats 43. Good equipment. Well established. Reasonable. Southwest Suburb. GA 4-7P80. (178) REAL ESTATE FOR SALE VIC. WESTERN & IRVING PARR — BY OWNER C|or. 2 story frame — Store & Living quarters ir.c. oath on 1st floor. 4 rms. inc. bath, rear porch on 2no Boor, sm. basement. Gas ht., 2 car gar. $24,500. Call 588-9380. (177) DOWNERS GROVE TWp""— By owner. 3 bdrm. Eng. Col. brk. on cor. lot 150x120, Alum. s-s. oil fired F. A. ht. Gar. Full bsmt. Lots of privacy surrounded by ornamental shrubs. 6 fruit trees. Nr. bus. CB & Q. and grade school. $22,500. 989-5208. (176) PALOS PK. 2 or 3 acre estate brk. ranch., fin. bsmt., S rms., 3 bedrms., 2 baths, 2 fireplaces, office, din. rm., gar., h. w. Prestige loc. Owner. GI 8-3926. (177/ OAK PARK — BY OWNER Townhouse, nr. shop, and trans. Cptd., IVa baths, attractive kit., new stove-refrig. Nev/ awnings, tiled basement. Front location. Beautiful lawn. Low taxes and mainten. Low 20’s. — VI 8-8823. (177) ARLINGTON HTS. — BY OWNER OPEN HOUSE, SUN. 3ept. 15th, 2-5 PM, 914 N. Hickory, 4 rm. hr., 2 bdrm., plus utility rm., s. & s. gas ht., 2 car gar. with blacktop drive, landscaped. Available now. — 823-2938. (177) VIC. NORTHH AVE. & SACRAMENTO — BY OWNER. 5 Rm. frame house, basement. Garage. Good condition. Make offer. 1631 N. Francisco. AR 6-4395 after 6 PM or Sunday after 1 PM. (179) HOUSE — 5 large rms., 2 bdrms., 2 lots on Squaw Creek, accessible to Chain of Lakes. Gar. fenced yd., gas heat, Nr. Wilson Rd. depot. — Priced for quick sale by owner. JU 7-5573 or JU 7-5378. (177) Hvaljen | Jezus!”, se prekrižali in začeli,sosedu, moliti jutranji očenaš. Zih je končal prvi, se udaril nekolikokrat po prsih in se obrnil k tovarišema. “Sedaj si vaju moram dobro ogledati. Hej, oba sta se izpremetiila . . . Vi, Matko, se morate najprej pozdraviti . . . Jagienka ... Za vas bo skrbela Jagienka, ker v vašem dvoru ni nobene ženske. Da, pozna se, da vam železo tiči med rebri ... In to ni posebno dobro . . .” Tedaj se je obrnil k Zbišku. “Pokaži se tudi ti . .. Oj, mogočni bog! Spominjam se, ko si bil majhen, kako si po repu lezel žrebcem na hrbet, je rekel, “ob takem da bi le Bog mogoče prepirati,” je odgovoril Zih. — “Toda sedaj poslušajta, kaj vama resno in po krščansko povem. Doma že davno nista bila, v Bogdanjcu ne najdeta nobenega reda. Ne rečem v gospodarstvu, ker je opat dobro gospodaril. Ker pa sam le včasih prihaja, bo torej v shrambi prazno, pa tudi v hiši bo komaj kaka klop ali sveženj fižolovine za spanje, bolnik pa potrebuje ugodja. Torej vesta kaj? Pojdita z menoj \ Zgoželelice. Ostaneta tam mesec ali dva, to mi bo po srcu, a med tem časom bo Jagienka uredila v Bogdanjcu. Le zanesite se nanjo in vaju naj zato ne boli glava . . . Zbiško bo prihajal nadzorovat gospodarstvo, a opata vama tudi pripeljem v Zgože-lice, pa z njim takoj uredita račune. Za vas, Matico, bo dekle skrbelo tako kakor za očeta, a v bolezni je ženska od vsake ber človek in da ste vedno bili taki,” je ganjeno odgovoril Matko, “toda vidite, če naj umrem zaradi tega vražjega železa, ki mi tiči med rebrom, tedaj umrem rajši na lastnih smeteh. Razen tega se pa doma, tudi če si bolan, lahko pomeniš o marsičem, marsikaj vidiš in marsikaj urediš, če mi Bog ukaže iti na drug svet — no, ne bo nič pomagalo! Bodi postrežba boljša ali slabša — kljub temu se ne izmažeš. Neugodnostim smo se privadili na vojni. Zato bo dober tudi sveženj fižolovine, saj sem precej let spal na goli zemlji. Za vaše dobro srce se vam pa iskreno zahvaljujem in če vam ne poplačam jaz, vam poplača Zbiško.” (Dalje prihodnjič) vrnil j postrežba boljš:a zdravje stričku — ne bo ža-j druge. No! Moja sta in stori-lostno.” j ta, kakor vaju prosim.” “Bolje je imeti veselega1 “Znana stvar je, da ste do- Pojasnil je Mlada gospodinja: “Toda jaj' ca se mi pa danes zdijo zelo drobna.” Trgovec: “Res je tako, sam ne vem zakaj.” “Najbrže da jih je kmetica prekmalu iz gnezda vzela.” Užitka čas . . . vsaki čas . . . skledo okusnih špagetov in eno hladno steklenico Stroh’s piva. Pokusite, kaj varjenje z ognjem napravi pri pivu. Daje vam lažje pivo . . . tako, ki doda resnični užitek k dobri jedi. Pogostite sami sebe z mehkejšim in bolj osvežujočim Stroh’s, edinim ameriškim z ognjem varjenim pivom. THE STROK BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN SVEDRASTI DIMNIK — Neka preko sto let stara hiša na Dunaju ima takle svedrasto zavit dimnik. PREMIUM PALITY ALWAYS...POPULAR PICES EVERYWHERE ..'I"!'1 -H PREDNO SE JE ZAČELA ŠOLA ■— Fantiča v Oaklandu v Kaliforniji sta se poslovila od počitnic s tem, da sta šla zadnji dan lovit ribe ob morski breg.