LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 11/98 november 1998 Letnik 50 {t. 11 str. 325-364 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: Svea Zagorje d.d. Razvojne poti slovenskega lesarstva Ciril MRAK 327 Novosti v lesarski literaturi Mirko GERŠAK 328 Teoreti~ni model odrezovanja, vpliv ostrine na rezanje lesa in videz ostrine pod mikroskopom Jo`e HLEBANJA 329 Kaj pri~akujemo od zakona o davku na dodano vrednost? Franc BIZJAK, Milan MLAKAR (I. del) Jo`e KROPIVŠEK 334 Odstranjevanje starih premazov z lesa Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 12/98 Ra~unalniški program PRO LIGNUM Pogovor z dipl. in`. Olomirjem Punger~i~em, glavnim direktorjem LIKO VRHNIKA d.d. Kratke vesti 50. letnica podjetja LIP Bled Pohištvo Bre`ice d.d. Z vztrajnostjo do uspeha Izdelek kot izhodiš~e za razmišljanje o pomenu povezovanja razli~nih strok pri njegovem razvoju, oblikovanju in tr`enju Upravni odbor in generalna skupš~ina evropske konfederacije (CEI-BOIS) na Bledu Rešitev uganke iz prejšnje številke Bruyere ali visoka resa (Erica arboreaL.) Za bistre glave Dan lesarstva štajersko-prekmurskega obmo~ja Borzne vesti Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Jo`ica POLANC Andrej SKVAR^A Fani POTO^NIK Maja LAKOTA Franc MIKLAVC Ljerka FIN@GAR Maja KR@IŠNIK Vida KO@AR Niko TORELLI Niko TORELLI Niko TORELLI Aleš HUS 343 xxix-xxxiii 345 347 349 350 351 352 354 355 356 356 357 358 359 361 363 LES wood 50 (1998) 11 Contents 326 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 11/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail: revija.les@ siol.net Contents Teoretic cuttting model, influence of edge sharpness on wood cutting and view of edge sharpness under the microscope What are we expecting from VAT system? Jo`e HLEBANJA Franc BIZJAK, Milan MLAKAR Jo`e KROPIVŠEK 329 334 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE, Karlovška 3, 1000 UUBUANA organizira v okviru izobraževalne dejavnosti za lesarje ZAČETNE IN NADAUEVALNE TEČAJE AUTOCAD 14 Začetni tečaj AutoCAD 14 je namenjen 2D risanju. Obsega 16 šolskih ur (4 dni). Teoriji je namenjenih 6 ur, ostale ure imajo poudarek na praktičnem delu. Na koncu tečaja udeleženci praktično delo tudi izpišejo. Nadaljevalni tečaj AutoCAD 14 je namenjen modeliranju oz. 3 D risanju. Tečaj obsega 16 šolskih ur (4 dni). Poudarek je na praktičnem delu. Udeleženci spoznajo ukaze za izdelavo žičnih in ploskovnih modelov ter polnih objektov. Decembrski roki tečajev so zasedeni, imamo pa še prosta mesta za začetni in nadaljevalni tečaj meseca januarja 1999. Vsebina programa je prilagojena lesarski stroki. Poučevanje je vezano na računalniško opremo in poteka v učilnici podjetja za računalniško grafiko in izobraževanje. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku in prejme skripta v slovenščini in disketo s predlogo. V eni skupini je 6 tečajnikov. Poučevanje je namenjeno vodjem priprave dela, tehnologom in konstruktorjem, oblikovalcem pohištva, predavateljem srednjih in visokih šol, oz. vsem strokovnjakom, ki so vključeni v proces izdelave proizvodne in prodajne tehnične dokumentacije. Po končanih začetnih in nadaljevalnih tečajih bomo organizirali nove tečaje za delo s programi, ki so nadgradnja AutoCAD 14. Prijave sprejemamo na naslov Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana. Tel.: 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64. Kontaktni osebi : Ciril MRAK, Stane KO^AR LES wood 50 (1998) 11 Uvodnik 327 Razvojne poti slovenskega lesarstva V lesni industriji Slovenije je bilo zaposlenih v obdobju 1982 do 1985 prek 35.000 delavcev. Najve~ je bilo zaposlenih leta 1984, in sicer 35.441. V obdobju 1986 do 1989 se je število zmanjšalo na 29.500 in v nadaljevanju do leta 1993 na 22.000. V najboljših ~asih je bila ve~ina kazalnikov poslovanja vsaj na ravni povpre~ja slovenskega gospodarstva. V obdobju pred osamosvojitvijo panoga v celoti nikoli ni poslovala z izgubo. Z osamosvojitvijo smo izgubili trge nekdanje Jugoslavije. Tedaj smo dosegali v proizvodnji vrat okoli 60 % jugoslovanskega dele`a, pri oknih okoli 50 % dele`, prav tako ni bil nepomemben dele` slovenske lesne industrije v proizvodnji pohištva. Razpadle so tudi nekatere vzhodnoevropske dr`ave. Vse te spremembe so vplivale na zmanjšanje obsega proizvodnje, kar je povzro~ilo drasti~no zmanjšanje števila zaposlenih. Lesna panoga je zabredla v finan~ne te`ave, iz katerih se še vedno ni izkopala. Po podatkih iz Poro~evalca št. 56/1, september 1998, je bil neto poslovni izid (celotni dobi~ek-celotna izguba) v panogi Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohištva negativen, in sicer 4,1 milijarde ali 2,8 % prihodkov leta 1994, potem 6,6 milijarde ali 4,2 % prihodkov leta 1995, leta 1996 ponovno 6,6 milijarde ali 4,2 % prihodkov in leta 1997 izguba 3,0 milijarde tolarjev ali 1,8 % prihodkov. V lesarsko panogo spadajo po novi statisti~ni nomenklaturi tudi proizvodnja nakita, športnih izdelkov, bi`uterije in recikla`a, ki poslujejo pozitivno ali z manjšo relativno izgubo, in je tako dejansko poslovanje dosedanjih lesarskih skupin izdelkov še nekaj slabše. Negativni neto poslovni izid se je gibal v obravnavanem obdobju od 2,4 do 6 % pri `aganem lesu, 0,9 do 3,8 % pri stavbenem pohištvu in od 2,3 do 5,9 % pri pohištvu. Po podatkih Gospodarske zbornice - Zdru`enja lesarstva Slovenije je slovensko lesarstvo v preteklem letu 1997 ustvarilo 156,9 milijard tolarjev prihodkov (brez dodatnih skupin izdelkov po novi statistiki). Pri tem je bilo ustvarjenega dobi~ka 3,2 milijarde ali 2,0 % prihodkov in izgub 6,5 milijard tolarjev ali 4,1 % prihodkov. Skupni saldo poslovanja je negativen v višini 3,3 milijarde tolarjev ali 2,1 % prihodkov. Tako se giblje dele` lesarstva v gospodarstvu Slovenije pri zaposlenih 4,4 %, v prihodku 2,4 %, v dobi~ku 1,8 % in v izgubi 3,5 % vseh izgub v celotnem gospodarstvu Slovenije. (Vir Revija LES št.7-8/98, GZS-Zdru`enje lesarstva, Informacije št. 9/98). V prvem polletju 1998 (po podatkih, ki zajemajo 50 % zaposlenih) je negativni saldo relativno zmanjšan, vendar je poslovanje panoge v celoti še vedno negativno. Iz tega lahko ugotovimo, da smo lesarji relativno pomembno udele`eni pri izgubah v slovenskem gospodarstvu. Dose`eno poslovanje v preteklem obdobju je prispevalo k mnogim travmam, ki so jih do`ivljali posamezniki v obliki izgube zaposlitve, nizkih pla~, razvrednotenja njihovega dela... Torej so za izhodiš~e podani dovolj zgovorni podatki, da je potrebna celovita analiza vzrokov dose`enega stanja in kar je najbolj pomembno, nakazati usmeritve nadaljnjega razvoja, iz katerih bodo razvidne mo`nosti pozitivnega poslovanja panoge v celoti. V devetdesetih letih smo govorili, da je lesna industrija predimenzionirana, da imamo preve~ zaposlenih, prevelike zmogljivosti, da smo orientirani na serijsko proizvodnjo, da zaostajamo v tehnološkem in organizacijskem pogledu. Iz tega so sledile logi~ne strateške usmeritve v smeri izboljševanja tehnologije in organizacije dela, prilagajanja tehnologije manjšim serijam, pove~evanja produktivnosti dela, racionalnejše organiziranosti, prilagajanja proizvodnih programov novi tr`ni situaciji, zmanjševanja zaposlenih in ustvarjanja sloja brezposelnih (ki so imeli samo v za~etni fazi pozitiven naboj v smislu ukinitve nekdanje popolne zaš~ite delavcev, medtem ko v sedanjem številu postajajo velik socialni problem), pred~asnega upokojevanja zdravih in za delo sposobnih ljudi (ki pomenijo vedno ve~je breme pokojninskemu skladu) itd. @al smo bili pri odlo~itvah premalo u~inkoviti. Investicij, ki bi pospešile mo`nosti razvoja novih izdelkov po zahtevah prete`no zunanjih trgov, je bilo malo, preorientacija na izdelavo manjših serij je bila temu primerno premalo u~inkovita, miselnost, da mora biti proizvodnja sposobna izdelovati koli~ino tudi do enega kosa, preoptimisti~na, nerealna in neracionalna. Najve~ja sprememba je bila dose`ena pri zmanjševanju števila zaposlenih, saj se je le-to zmanjšalo z nekdanjih 35.500 na 20.000 leta 1997, torej za 15.500 ali skoraj na polovico (56 %). Dosedanje strateške odlo~itve torej niso bile najbolj in dovolj u~inkovite. Dr`avna politika je imela in ima še vedno neenakopravna merila glede pogojev gospodarjenja izvozno orientiranih podjetij v primerjavi z uvozniki ali tistimi, ki prodajajo prete`no doma (lesarstvo izvozi prek 50 % prihodkov, dele` izvoza je 9,5 in uvoza 2,5 % slovenskega gospodarstva). Znani so tudi drugi vzroki, ki ote`ujejo poslovanje delovno intenzivnih dejavnosti. Torej so najve~jo ceno za stabilizacijo slovenskega gospodarstva pla~ali prete`ni izvozniki, med katere je spadala, še spada in glede na danosti tudi bo spadala lesarska panoga v prihodnje. Torej smo zaposleni v lesarstvu, posebno še ustrezne razvojno usmerjene inštitucije, v sodelovanju z ustreznim odborom pri Ministrstvu za gospodarstvo, dol`ni oblikovati vizijo razvoja slovenskega lesarstva, ki bo omogo~ala pozitivno poslovanje, sicer se bodo bole~e posledice za zaposlene in negativen vpliv panoge na razvoj Slovenije nadaljevale. To bo tudi najboljša vstopnica za enakopraven vstop naše panoge v Evropsko unijo. Ciril MRAK, dipl.in`. LES wood 50 (1998) 11 Novosti iz literature 328 Novosti v lesarski literaturi Lesarji smo leto{njo jesen bogatej{i za tri u~benike: - ^ermak, M.: TEHNOLOGIJA 1 (u~benik za program mizar) - Bizjak, J.: GOSPODARJENJE IN STROKOVNO RA^UNSTVO (u~benik za program mizar) - Steblovnik, Z., Peri~, Z.: NAVODILA ZA IZDELAVO MAPE ZA ZAKLJU^NI IZDELEK (u~benik za program mizar) Vse tri u~benike je izdala zalo`ba PAMI, d.o.o., @elezniki. TEHNOLOGIJA 1, avtorica Metka Čermak, dipl. ing. gozd. Tehnologija 1 je delo, ki govori o lesu in lesnih materialih. Slovenski lesarji smo za besedo lesni material ali gradivo uveljavili izraz tvoriva, ki naj bi ponazarjal, da je les živa snov, ki diha, je mehka ali trda, ima veliko barv, tekstur in vonjev in se lepo obdeluje. Avtorica pravi, da je ta učbenik namenjen vsem, ki se izobražujejo za lep in ustvarjalen poklic mizarja. Mi pa pravimo, da je to knjiga, ki sistematično, zanimivo in strokovno obravnava celotno problematiko tvoriv, kliče, da jo preberejo vsi, ki delajo z lesom. Vsebina: - gozd, drevo, gozdni lesni proizvodi, - zgradba, lastnosti in napake lesa, - spoznavanje domačih in tujih drevesnih vrst, žagan les, - furnir, - lesne plošče, - sušenje, parjenje, krivljenje lesa. Učbenik je velikosti B5, ima 205 strani, 142 slik in grafičnih prikazov. Cena: 1.760,00 SIT GOSPODARJENJE IN STROKOVNO RA^UNSTVO, avtor mag. Janko Bizjak, dipl. ing. les. Velike spremembe v dru`benem sistemu, tehnologiji, tr`enju itd. zahtevajo hitro prilagajanje gospodarstva in tudi {olst-va. Tako v lesarskih {olah `e nekaj let pou~ujejo predmet organizacija in strokovno ra~unstvo, za katerega je sedaj napisan tudi nov, sodoben u~benik. Avtor je vsebine v u~beniku izbral z namenom, da pomaga podjetniku organizirati poslovanje podjetja po sodobnih na~elih in pri uspe{nem vodenju poslovanja. Bralec bo v u~beniku na{el vsebine, ki mu bodo koristile, ga zanimale, vzpodbujale k razmi{ljanju in novim re{itvam pri vodenju podjetja (obratovalnic). Vsebina: 1. Gospodarstvo 2. Knjigovodstvo 3. Obra~un stro{kov 4. Kalkulacija 5. Osnove za dolo~anje ~asa 6. Kazalniki o poslovanju obratovalnic 7. Pla~ilni promet U~benik je velikosti A4, ima 136 strani, z grafi~nimi prikazi, tabelami, vajami in re{enimi primeri. Cena: 1.245,00 SIT NAVODILA ZA IZDELAVO MAPE ZA ZAKLJU^NI IZDELEK, avtorja Zdenka Steblovnik, dipl. ing. les. in Zdravko Peri~, ing. les. “Fraj{prehanje” (Einen Lehrjungen freisprechen - vajencu priznati, da je izu~en) je bil v~asih velik dogodek za vajenca, ki je kon~al u~no dobo in postal mizarski pomo~nik. S pri~ujo~im u~nim pripomo~kom bodo na{i vajenci la`je in bolj samozavestno za~eli opravljati zaklju~ni izpit iz prakti~nega pouka. U~itelji, mentorji in obrtniki, ki izobra`ujejo vajence, bodo natan~no vedeli, kaj morajo dijaki znati in izdelati na izpitu. Drugi bralci pa bodo v Navodilih za izdelavo mape za zaklju~ni izdelek na{li prakti~na navodila, kako izdelati konstrukcijsko in tehnolo{ko dokumentacijo za izdelavo vrat, oken, stolov, miz, omar, skrinj, regalov, sklednikov, knji`nih polic, klopi in stopni{~nih ograj. Vsebina: - katalog zaklju~nih izdelkov, - predpisani potek priprave in izdelave zaklju~nega izdelka, preverjanje in ocenjevanje, - navodila za izdelavo dokumentacije, - primer izdelane dokumentacije, - navodila za izpis dokumentacije. U~benik je velikosti A4, ima 100 strani, 29 tabel in ve~je {tevilo skic izdelkov, kosovnic, sestavnic, krojnih in materialnih list. Cena: 1.690,00 SIT Lesarska zalo`ba in zalo`ba PAMI, d.o.o., tvorno sodelujeta, zato navedene knjige naro~ite (kupite) na naslovu: ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE LESARSKA ZALO@BA KARLOV[KA 3 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/121 46 60, fax.: 061/121 46 64 Kontaktna oseba: Ciril Mrak Uradne ure: 9.00 - 15.00 LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 329 UDK: 672.7-035.3:672.73 Originalni znastveni ~lanek (Original Scientific Paper) Teoreti~ni model odrezovanja, vpliv ostrine na rezanje lesa in videz ostrine pod mikroskopom Teoretic cutting model, influence of edge sharpness on wood cutting and view of edge sharpness under the microscope J. HLEBANJA1 Izvle~ek: V ~lanku je predstavljen teoreti~ni model odrezovanja lesnih tkiv, ki temelji na dejstvu, da se del lesne gmote tik pred konico no`a mo~no stisne. Opisani so vzroki za obrabo rezilnega robu in prikazani so posnetki industrijsko naostrenih no`ev in posnetki rezilnih robov, naostrenih s posebnimi brusnimi orodji. Omenjen je vpliv materiala na sposobnost oblikovanja ekstremno ostrega rezilnega robu. Klju~ne besede: no` za odrezavanje lesa, fizikalni potek odrezovanja, ostrina rezilnega robu, ostrenje no`a za odrezovanje lesa Abstract: In the article the theoretical model of cutting wood tissue is presented. It is based on theory, that part of wood before the knife is being heavily compressed. Influences on weariness of cutting edge are describen and photos of industrial sharpened cutting edges are presented. Also are presented photos of cutting edges, sharpened with special sharpening tools. The influence of material role on possibility of creating extremly sharp cutting edge is mentioned. Keywords: wood cutting knife, physical process of cutting, sharpness of cutting edge, sharpening of wood cutting knife Uvod ljamo si, da je zaokro`en z radijem v smeri rezanja s hitrostjo “v”. Predt- “r” in da ima klin v obmo~ju zaokro- savljajmo si, da poteka oddvajanje Odrezovanje poteka na konici rezila, `itve debelino “s”. Odrezovanje pote- odrezka od obdelovanca na najbolj na zelo majhnem prostoru, zato to ka tako, da se v les zadrti klin pomika sprednjem robu ostrine v to~ki “K”, ki dogajanje ni do podrobnosti pojasnjeno. Tega problema so se lotevali številni raziskovalci, ki so bolj ali manj natan~no razlo`ili proces rezanja lesnih snovi, najve~krat pa so se omejili na dolo~anje sil pri rezanju. Za razumevanje tega, kaj se dogaja na konici no`a, predstavljam svoj model odre-zovanja lesa, ki je nastal na podlagi razmisleka. ^lanek je namenjen mlajšim raziskovalcem kot izhodiš~e za nove raziskave, da bodo predstavljeno teorijo potrdili in dopolnili, ali jo zavrgli. Na sliki 1 je prikazan no` v obliki klina, kakršnega uporabljamo npr. za skobljanje lesa. Izbrana sta prosti kot a = 10 ° in kot klina b = 40 °. Rob ostrine ni natan~no merljiv, predstav- 1 Prof. dr., Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Slika 1. No` v obliki klina LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 330 je na ~rti skozi središ~e zaokro`itve “S”. To pomeni, da se obdelana površina na spodnjem robu no`a stisne pribli`no za vrednost radija zaokro`itve “p” in se za vrednost elasti~ne deformacije zopet zravna. Obdelana površina je po obdelavi za debelino plasti~ne deformacije ni`ja od ravnine odrezovanja. Za boljšo predstavo o tem, kaj se dogaja na robu ostrine, moramo vedeti, da meri najtanjši, z najfinejšim ostrenjem dosegljivi rob ostrine s > 0,002 mm, da pri industrijskem ostrenju orodja dosegamo 0,005 < s < 0,01 mm in da meri pri topem orodju s = 0,06 do 0,12 mm. Debelina odrezka je za ostro orodje in pri skobljanju zelo gladkih površin S = 0,014 do 0, 04 mm, pri obi~ajno gladkih površinah pa 0,04 do 0,16 mm. Na sliki 1 je razmerje ostrine “s” proti debelini odrezka “S” prikazano v razmerju 1 : 3. Vse tri slike (slike 1, 2 in 3) so za boljšo predstavo narisane v enakem merilu. Teoretični model odrezovanja Na sliki 2 so prikazane obremenitve, in sicer na sliki 2a tiste, ki delujejo na konico no`a, na sliki 2b pa tla~ne obremenitve, ki delujejo na isti površini obdelovanca, ki se med rezanjem dotika no`a. Tlak “p”, ki deluje na površino no`a, deluje v vsaki to~ki, enako velik in v nasprotno smer, tudi na površino lesa. Ta je odvisen od velikosti deformacije površine lesnega tkiva v vsaki to~ki dotika. Na mestu rezanja, torej v to~ki “K”, mora biti tla~na deformacija lesnega tkiva tako velika, da pride do porušitve lesnih vlaken. To ustreza tla~ni porušni trdnosti obdelovaanega lesa “am”. Domnevajmo, da re`emo v smeri lesnih vlaken (v smeri letnic). V tej smeri je trdnost lesa “am” veliko ve~ja kot pravokotno nanjo in stisljivost veliko manjša. Zato je odpor proti stiskanju na spodnjem robu ostrine, torej pravokotno na letnice, manjši. ^e zanemarimo silo trenja med površino no`a in lesnim tkivom, potem deluje tlak “p” pravokotno na površino no`a. Ker je les pravokotno na letnice bolj stisljiv, se bo velikost tlaka od to~ke “K” proti za~et-koma zaokro`itve (to~ki “P” in “R”) zmanjševala. Domnevajmo še, da se tlak od obeh koncev zaokro`itve, to~ki “P” in “R”, pa do za~etka dotika lesnega tkiva z no`em na obeh poševninah, to~ki “N” in “L”, enakomerno zmanjšuje. Tako dobimo pribli`no sliko o tem, kako se spreminja tlak “p” med lesnim tkivom in površino no`a. Ker se no` pri rezanju giblje, deluje po vsej dotikalni površini še sila trenja, zgoraj sila F in trz spodaj sila F . Obe delujeta v na-trs sprotni smeri relativni hitrosti. Delo trenja se spreminja v toploto, zato se no` med rezanjem segreva. Vrzel obdelovanca, ki je prikazana na sliki 2b, ima med rezanjem obliko konice no`a. Zaradi delovanja tla~nih obremenitev “p”, je lesna masa ob površini no`a stisnjena, in sicer sorazmerno s tlakom “p”. ^e bi umaknili no` iz vrzeli, ~e bi to~ki “M” in “L” ostali v isti legi kot pri rezanju in ~e bi se deformacije lesa popolnoma sprostile, bi vrzel dobila pribli`no obliko “LMN”. Razdalja “KM” pomeni porušno deformacijo v smeri rezanja, ki je domnevana razdalja “SO” pa je pre~na deformacija, ki je v pravem merilu. Lesni delci na obdelani površini so pred odrezavanjem bili na premici, ki gre skozi središ~e zaokro`itve “S”. Prostornina lesnega gradiva, ki je med “mejo pretrganih celic” in obliko no`a, se mora vtisniti v lesno tkivo, ki le`i pred no`em. Recimo, da se mora komprimirati, zato smo ga poimenovali kompresijski volumen. Tlak “p” in globina vtiska lesne mase ob dotikalni površini sta med seboj odvisna. Tlak v to~ki “P” je odvisen še od debeline odrezka in bo ve~ji pri debelejšem odrezku. Tlak na spodnji strani v to~ki “O” je odvisen od radija zaokro-`itve “r” oz. od ostrine no`a. Podobno kot smo opisali tlak med no`em in lenim tvorivom za skobljanje v smeri letnic, lahko opišemo tudi tlak med obema za rezanje v pravokotni smeri. Tudi v tem primeru se bo lesno tkivo odrezalo, ~e bo tlak na konici no`a dosegel vrednost tla~ne porušne trdnosti lesa. Slika 2. Obremenitve, ki delujejo: a) na konico no`a, b) na površino obdelovanca LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 331 Slika 3. Sile, ki delujejo pri rezanju z otopelim no`em Otopitev ostrine Ker se no` med rezanjem segreva, izgublja trdoto in se zaradi mehanskega trenja obrablja. Konica no`a je tudi mehansko zelo obremenjena, odvisno od trdote in trdnosti obdelovanega lesa. ^e ostrina no`a med rezanjem zadene na trdo mesto, npr. na gr~e ali suhe veje, se konica odkruši in nastane škrbina. Rezilni rob se obrablja in debeli, no` otopi. Otopel no` je prikazan na sliki 3. Rezilni rob na tej sliki je pri sicer enakih kotih klina prib-li`no petkrat debelejši nasproti onemu na sliki 1 ter ima zna~ilno obliko obrabljenega no`a, ki jo poznamo iz prakse. Tlak na sprednjem robu topega no`a p, v to~ki “K”, mora pri rezanju vedno dosegati vrednost, ki ustreza porušni trdnosti lesa “sm”. Torej, dose~i mora enako vrednost, kakršna je pri ostrem no`u (glej sliko 2). Vedno enake, ne glede na debelino ostrine, so tudi po-rušne deformacije na tem mestu (razdalja KM). temu ustrezne so tudi tla~-ne napetosti med površino no`a in lesnim tkivom. S slike 3 tudi razberemo, da se tla~ne deformacije lesa na spodnji strani no`a z obrabo ve~ajo. Otopelost no`a se ka`e s pove~ano debelino rezilnega robu “s” in s pove-~anima razdaljama “BT” in “BV”. Vse tri veli~ine so sicer te`ko merljive, lahko pa jih precej natan~no merimo na trikoordinatnem merilnem stroju. Ko se pove~a debelina rezilnega robu, se pove~a dotikalna površina med obde-lovancem in no`em. ^e pomno`imo dele ovršine s pripadajo~o komponento tlaka v smeri rezanja in vse seštejemo (integriramo), dobimo silo rezanja. Ta bo tem ve~ja, ~im bolj je no` top. Ker se na sprednjem robu orodja pove~uje radij zaokro`itve, se pove~uje tudi dbelina cone odrezo-vanja, zato postane obdelana površina bolj hrapava - bolj kosmata. Rezilni rob pod mikroskopom1 a) Videz topega no`a iz karbidne trdi- Na sliki 4 so prikazani posnetki pove-~av topega skobeljnega no`a iz kar-bidne trdine (HM). Prva slika ka`e 6,5-kratno, druga 25-kratno, tretja 200-kratno in ~etrta 1000-kratno po-ve~avo. Vsi posnetki so bili fotografirani v smeri cepilne ravnine. Pri ve~-jih pove~avah se razlo~no vidi, da je otopelost no`a nastala zaradi krušenja rezilnega robu. Na zadnji sliki iz te skupine je prikazan isti no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi. Iz posnetka pri 200-kratni pove~avi lah- 1) Vsi posnetki na OM in EM so bili posneti v Laboratoriju za tri-bologijo na FS. Posnetke na EM pa je posnel mag. Bojan Podgornik. 2) Izvor no`ev in ostrenje: Lado Svete, Hoja, Galanterija Podpe~ Slika 4. Posnetki pove~av topega skobeljnega no`a iz karbidne trdine (HM). Pove~ave 6,5-krat, 25-krat, 200-krat in 1000-krat, na desni no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi Slika 5. Posnetki pove~av na novo, industrijsko naostrenega skobeljnega no`a iz hitroreznega jekla. Pove~ava 6,6-krat, 25-krat, 200-krat in 750-krat. Na desni no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi ne LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 332 Slika 6. Posnetki pove~av na novo, industrijsko naostrenega skobeljnega no`a iz karbidne trdine (HM). Od leve proti desni si sledijo pove~ave 6,5-krat, 25-krat, 200-krat in 1000-krat. Na skrajni desni je no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi Slika 7. Posnetki pove~av naostrenega skobeljnega no`a iz hitroreznega jekla, brušene z brusno ploš~o borazon 76.. Pove~ava 6,5-krat, 25-krat, 200-krat in 1000-krat. Na skrajni desni je no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi Slika 8. Posnetki pove~av naostrenega skobeljnega no`a iz karbidne trdine (HM), ostreno s polirno ploš~o G30. Pove~ave 6,5-krat, 25-krat, 200-krat in 1000-krat. Na skrajni desni je no` v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi ko izmerimo, da je debelina obrabljenega robu pribli`no 0,05 mm. b) sve`e naostreni skobeljni no`i2 Na sliki 5 so prikazani posnetki na novo, industrijsko naostrenega skobeljnega no`a iz hoitroreznega jekla. Pove~ave so 6,6-, 25-, 200- in 750-kratne. Na zadnji sliki iz te skupine je prikazan isti no` v pr~nem prerezu in pri 100-kratni pove~avi. 750-krat po-ve~ana ostrina ka`e zaokro`eno obliko rezu, prav tako pa so lepo vidne plasti~ne deformacije materiala na brušeni, prosti površini no`a. Debelina rezilnega robu pri tem no`u je pribli`-no 10 mm. Podobno kakor na sliki 5 so tudi na sliki 6 prikazani posnetki na novo industrijsko naostrenega no`a iz karbi- dne trdine (HM), pri 6,5-, 25-, 200-in 1000-kratni pove~avi. Isti no` je prikazan še v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi. Tudi v tem primeru vidimo te`njo, da dobi rezilni rob zaokro`eno obliko. Njegova debelina je pribli`no 9 mm. Debelina rezilnega robu, ki se oblikuje z ostrenjem, je zelo odvisna od brusilnega sredstva. Do izraza pridejo tudi znanje in ro~ne spretnosti brusil-ca. To dokazujeta naslednja dva pri- Na sliki 7 so prikazani posnetki nao-strenega rezilnega robu iz hitrorezne-ga jekla, ostreno z brusno ploš~o bo-razon 76. Posnetki so 6,5-, 25-, 200-, in 1000-krat pove~ani; isti no` je prikazan še v pre~nem prerezu pri 100-kratni pove~avi. Debelina rezilne- ga robu je pribli`no 3 mm. Vendar se oblika robu nagiba k tvorjenju “igle”. Nazadnje so na sliki 8 prikazani posnetki naostrenega rezilnega robu iz karbidne trdine (HM), ostreno s polir-no ploš~o G30. Pove~ave enakih velikosti si sledijo v enakem zaporedju kakor na sliki 7. Na sliki s 1000-krat-no pove~avo vidimo razlo~no zrnato strukturo materiala, kar ka`e, da pri orodnjih iz karbidnih trdin te`ko dose-`emo zelo oster rezilni rob. Z iste slike lahko ugotovimo njegovo debelino, ki je pribli`no 4 mm. Sklep Od ostrine rezilnega robu sta odvisna kakovost obdelane površine in velikost sil rezanja. Od tega pa je odvisna tudi poraba mo~i stroja, ki bistveno vpliva mera. LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 333 na donosnost proizvodnje. Zato bodo März 1952. Hobeln, Bohren, Die Spannung morali biti v prihodnosti številni vplivi von Holz und ihre werkzeuge. DRW na izdelavo ostrine in na obstojnost 2. William M. Mc Kenzie: Wood Cut- Verlag Stuttgart, 1987. rezu orodij predmet stalnih raziskav. ting Process, Forest Product Jour-To v veliki meri omogo~ajo sodobni nal, Sept. 1960 6. Richard Kusian: Holzbearbeitung, raziskovalni pripomo~ki, kot sta npr. VEB Fachbuchverlag Leipzig, 1984 elektronski mikroskop in trikoordinatni 3. William Mc Kenzie: The Relation-merilni stroj. Ti instrumenti dajejo no- ship between the Cutting properties 7. Franz F.P. Kollman; Wilfried A. ve mo`nosti za raziskave ostrin, za ob- of Wood and its Phisical and Me- Cote: Principles of Wood Science delavo lesa izredno pomembnega chanical properties, Forest Product and Technology, Springer Verlag podro~ja. Journal, Jun 1962 Berlin, Heidelberg, New York, 1984 Literatura 4. Gyögy Sitkei: Fortschritte in der Teorie des Spannen des Holzes, 8. K.I.Demjanovskij; V.D. Dunaev: 1. Eero Kivimaa: Die Schnittkraft in Holztechnologie 24 (1983) Zato~ka derevore`uš~evo instruder Holzbearbeitung, HOLZ als menta, Izdateljstvo Lesnaja promiš-Roh- und Werkstoff, 10 jg., Heft 3, 5. Bernhardt Ettel: Sägen, Fräsen, ljenost, Moskva 1975 SEMINAR O VPLIVU DAVKA NA DODANO VREDNOST IN NA EKONOMIKO POSLOVANJA PODJETIJ V PANOGAH PREDELAVE LESA Tudi Slovenija nadomeš~a sedanji enofazni prometni davek z davkom na dodano vrednost. Gre za ve~jo dav~no reformo, ki bo v temelju spremenila poslovanje podjetij. Reforma ima namen pribli`ati oz. uskladiti naš dav~ni sistem z dav~nim sistemom, uveljavljenim v Evropski zvezi. Predvidoma bo Zakon o davku na dodano vrednost sprejet v decembru 1998, uveljavljati pa bi ga pri~eli 1. julija 1999. Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana bo organiziralo seminar, na katerem bodo strokovnjaki predstavili novi davek in obrazlo`ili vpliv tega davka na poslovanje podjetij v panogah predelave lesa v Sloveniji. Seminar bo v drugi polovici januarja 1998 na BF, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina C. VIII/34. Datum seminarja, program, stroške in drugo v zvezi s seminarjem bomo sporo~ili prijavljencem s posebnim dopisom. V prvem delu seminarja bo vsebino zakona o dodani vrednosti predstavila soavtorica, dr`avna sekretarka v Ministrstvu za finance Milojka Kolar, dipl.oec. V drugem delu pa bo simulacijo u~inkov tega zakona predstavil dav~ni inšpektor Milan Mlakar, dipl.ing. lesarstva. Simulacijo u~inkov davka na dodano vrednost bomo na seminarju pokazali na primerih konkretnih podjetij iz lesnega gospodarstva. Simulirali bomo vpliv DDV na vhodne materiale in storitve, na odhodkovni strani pa na nove prodajne cene, fakturirane kot prihodek. Iz dobljenih, spremenjenih rezultatov bo kalkulirana odhodkovna in prihodkovna stran bilance uspeha. Vzporedno bo opravljena tudi simulacija obra~una vstopnega in izstopnega davka, kakor predvideva zakon. Pokazali bomo tudi vpliv DDV na vlogo amortizacije, investicij itd. Na seminarju se bomo lahko dogovorili o dodatnih podrobnejših razlagah u~inkov davka na dodano vrednost, lahko tudi za širši krog zainteresiranih po podjetjih ali podro~jih. Udele`bo na seminarju priporo~amo predvsem vodstvom nabavnih in prodajnih slu`b v podjetjih in vodjem ra~unovodstev. Zaradi pravo~asne priprave seminarja prosimo vodstva podjetij, da nam do 15. decembra 1998 sporo~e predvideno število udele`encev. Prijavo pošljite na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška c.3, faks 061/ 221-616, ali na BF, Oddelek za lesarstvo, za g. Z. Trošta, na faks 061/272-297. DIT lesarstva Ljubljana: Zoran Trošt, dipl. ing. les. LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 334 UDK 684:65.011.4:658.8.03:336.223 Originalni znastveni ~lanek (Original Scientific Paper) Kaj pri~akujemo od zakona o davku na dodano vrednost? (I. del) What are we expecting from VAT system? F. BIZJAK1, M. MLAKAR2, J. KROPIVŠEK3 Izvle~ek Abstract V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost (DDV). Uvedba DDV je po uvedbi Zakona o dohodnini druga ve~ja dav~na reforma v Sloveniji in to s ciljem prib-li`evanja in usklajevanja z Evropsko zvezo. Poskušali smo ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju lesarstva, ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultat in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.o.o. Uvedbo DDV smo simulirali tako, da smo na osnovi predvidenih dav~nih stopenj DDV preoblikovali drobno prodajne cene za surovine, osnovni in pomo`ni material, energijo ter druge vhodne elemente, na drugi strani pa oblikovali tudi nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen smo vkalkulirali v odhodkovno in prihodkovno stran bilance uspeha podjetja tako, da smo vzporedno opravili tudi simulacijo obra~una vstopnega in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na osnovi primerjave podatkov iz obstoje~e in simulirane bilance uspeha za enoletno obdobje smo podali sklepe o vplivu uvedbe DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja lesnoindustrijskega podjetja. Klju~ne besede: davek na dodano vrednost, prometni davek, dav~no knjigovodstvo, vstopni davek At that moment, Slovenia is in the process of replacing one level sales tax system with a VAT system. Introduction of VAT is the second major tax reform implemented in our country in order to achieve further harmonisation with European Union. Graduation thesis researches the influence of VAT on price policy in wood-processing branch and the influence on financial result of the particular wood-processing enterprise. The introduction of VAT through expected tax rates for raw and other materials, energy and other inputs were simulated. New retail prices for products and services of the enterprise portfolio were calculated also. Then, percentage differences in prices of inputs and outputs were estimated and built into the income statement regarding the simulation of input VAT and output VAT, as defined in the legislation. Simulated and actual income statement were compared, too. Keywords: VAT, sales tax, tax bookkeeping, input tax 1. UVOD 1.1. Predstavitev problema V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost. 1 Prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Dipl. in`. 3 Mag., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Uvedba davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je po uvedbi Zakona o dohodnini druga ve~ja dav~na reforma v Sloveniji s ciljem pribli`eva-nja in usklajevanja z Evropsko zvezo. Dr`ave Evropske zveze so skoraj v celoti poenotile sistem in politiko davka na dodano vrednost v okviru predpisov, ki dolo~ajo politi~ne in gospodarske pogoje evropskega trga. S poenotenjem predpisov o davku na dodano vrednost se nadaljuje proces izena~evanja pogojev poslovanja, kar pove~uje konkuren~no sposobnost dr`av Evropske zveze. Za najpomembnejše predpise s pod-ro~ja davka na dodano vrednost veljajo smernice Evropske zveze, ki so pravno obvezne za dr`ave ~lanice. Dr-`ave, ki se `elijo priklju~iti Evropski zvezi, morajo dolo~ila smernic upoštevati v svojih predpisih, ki jih sprejema parlament dr`ave. Dr`avni zbor Republike Slovenije je na ~etrti seji dne 7. maja 1997 opravil prvo obravnavo predloga zakona o DDV ter predlog zakona sprejel v predlo`eni obliki, vladi kot predlagatelju pa nalo`il, da pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 335 s stališ~i in sklepi zbora. Predlagatelj je na podlagi teh stališ~ in sklepov pripravil predlog zakona za drugo obravnavo, ki je bil objavljen v Poro-~evalcu št. 30 z dne 8.5.1998. Ta predlog je osnovno izhodiš~e pri obdelavi problematike v tej prispevku. Na~eloma sta ob enaki dav~ni osnovi ter enaki dav~ni stopnji finan~na u~in-ka dosedanjega prometnega davka in DDV enaka. Pri prometnem davku se dodane vrednosti od vseh udele`en-cev v prometu najprej seštejejo, nato pa se v zadnji fazi celotna vrednost obdav~i s predpisano stopnjo, medtem ko se pri davku na dodano vrednost davek obra~una in pla~uje od vsake dodane vrednosti posebej v celotni reprodukcijski in menjalni verigi. Tu pa pride do bistvene razlike pri predelovalnih in proizvajalnih podjetjih, ki po dosedanjem zakonu o prometnem davku prakti~no niso bili dav~ni zavezanci za pla~ilo davka na promet, saj je veljala tako imenovana pogojna dav~na oprostitev za fazo reprodukcije in nadaljnje prodaje. Pri uvedbi DDV pa tudi ta podjetja postanejo dav~ni zavezanci za obra~un in pla~ilo davka na novo ustvarjeno dodano vrednost. Postavlja se vprašanje vpliva uvedbe DDV v sektorju predelave lesa in izdelave lesnih izdelkov oz. konkretno, kakšni in kolikšni bodo u~inki uvedbe DDV na poslovno uspešnost v proizvajalnem podjetju lesnih finalnih izdelkov. 1.2. Opredelitev naloge in metodologija dela V prispevku smo poskušali ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju lesarstva ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultat in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.o.o. Simulirali smo uvedbo DDV tako, da smo na podlagi predvidenih dav~nih stopenj preoblikovali drobno prodajne cene za surovine, osnovni in pomo`ni material, energijo ter druge vhodne elemente, na drugi strani pa obliko- vali tudi nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen smo vkalkulirali v obstoje~o bilanco uspeha podjetja tako, da smo vzporedno opravili simulacijo obra~una vstopnega in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na podlagi primerjave obstoje~e in simulirane bilance uspeha smo poskušali podati sklepe o vplivu uvedbe DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja tega podjetja. Za jasnejše razumevanja poteka, to lahko predstavimo s sliko 1. 2. KAJ JE DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV) Davek na dodano vrednost je znan kot moderna oblika obdav~itve prometa blaga in storitev. Je stabilen pro-ra~unski vir, s cenenim pobiranjem in z nizko stopnjo dav~nih utaj. Davek Slika 1. Algoritem poteka simulacije temelji na široki dav~ni osnovi in zagotavlja veliko dav~no nevtralnost. Temeljni na~in delovanja davka je na~eloma obdav~itev sleherne faze prometa blaga in storitev. Prodajalec v svoji prodaji zara~una kupcu prometni davek in ga odvede dr`avi, pri ~emer kupec v svojem obra~unskem obdobju terja od dr`ave predhodno pla~ani davek (vstopni davek). V kon-~ni fazi se davek prevali na potrošnika. Ve~ina teoretikov zagovarja stališ~e, da je DDV najnovejša inovacija na podro~ju obdav~itve prometa blaga in storitev. Zgodovina davkov ne razkriva nobenega davka, ki bi s tako mo~jo osvojil ve~ino pravnih redov v komaj dobrih 30 letih od prve prakti~ne uporabe in navdušil teoretike, ki so ga v za~etku omalova`evali, ter dr`ave, ki so ga najprej zavra~ale. Ta davek ni ve~ povezan izklju~no z Evropsko zvezo. Sedaj uporabljajo DDV na vseh celinah in vsako leto ga uvajajo nove dr`ave.1 (2) LES wood 50 (1998) 11 2.1. Delovanje in narava davka na dodano vrednost Temeljni na~in delovanja DDV je ob-dav~itev vseh faz prometa blaga in storitev (razen v primeru oprostitev in ni~elne stopnje) z vra~ilom vstopnega davka in v kon~ni fazi prevalitev davka na potrošnika. Delovanje DDV, kot jo poznajo pravni sistemi v Evropski zvezi, lahko najbolje prika`emo z naslednjim primerom: - P1 proda blago podjetniku P2 za 1.000 SIT + 20 % 200 SIT 1.200 SIT Pla~ilno breme je 200 SIT. - P2 proda blago podjetniku P3 za 1.500 SIT +20 % 300 SIT 1.800 SIT Pla~ilno breme je 100 SIT ( 300 SIT - 200 SIT). - P3 proda blago potrošniku za 3.000 SIT +20% 600 SIT 3.600 SIT Pla~ilno breme je 300 SIT (600 SIT - 300 SIT). Pla~ilna bremena skupaj : 200 + 100 +300 = 600 SIT Znesek 600 SIT ustreza davku, ki odpade na kon~nega potrošnika. Dejanska obremenitev z davkom na dodano vrednost je torej “enaka” vsoti dav~nih zneskov, ki jih je prejela dav~na uprava (600 SIT). Prodajne cene podjetnikov razumemo vklju~no s prometnim davkom - torej z davkom na dodano vrednost. Tako pla~a podjetnik 2 (P2) podjetniku 1 Raziskave in razvoj (P1) 1.200 SIT; podjetnik 3 (P3) pla~a podjetniku 2 (P2) 1.800 SIT, vsak podjetnik pa si lahko prometni davek, ki ga je pla~al svojemu dobavitelju, z dav~no upravo pora~una kot vstopni davek. Tako v našem primeru podjetnik 2 (P2) dav~ni upravi odvaja prometni davek v višini 100 SIT; 300 SIT za prometni davek, ki ga je prejel od P3 - 200 SIT vstopni davek, ki ga je pla~al P1 = diferen~na vsota 100 SIT se kot pla-~ilno breme vpla~uje na pristojno dav~-no upravo. V praksi podjetnik prometnega davka ter pla~ilnega bremena za vsako kupljeno blago ne obra~una takoj s fi-nan~no upravo, temve~ to opravi v obra~unskem obdobju. Mo`no pa je tudi, da ima en podjetnik v obra~unskem obdobju ve~ odbitnega prometnega davka kot prometnega davka iz prodaj2. 3. OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN V LESARSTVU PO UVEDBI DDV 3.1. Elementi kalkulacije Elementi kalkulacije, ki vsebujejo polno lastno ceno ali stroškovno ceno, so naslednji:3 a.) Neposredni stroški 1. Stroški izdelavnega materiala 2. Stroški amortizacije 3. Stroški pla~ 4. Drugi neposredni izdelovalni stroški b.) Posredni stroški 5. Splošni izdelavni stroški 6. Splošno upravno nabavno prodajni 336 stroški 7. = Polna lastna cena oz. celotni stroški 8. Prodajna cena = celotni stroški + dobi~ek oz. mar`a Tako oblikovana prodajana cena je osnova za davek od prometa proizvodov. 3.2. Dolo~anje prodajne cene z vra~unanim davkom Osnova za davek od prometa proizvodov je prodajna cena in z njo je mišljeno vse, kar prodajalec zara~una kupcu. Na to ceno uporabimo predpisano dav~no stopnjo in ko davek prištejemo, dobimo prodajno ceno z vra~unanim davkom oz. drobnopro-dajno ceno. Prodajna cena x davčna stopnja (%) = davek Prodajna cena + davek = prodajna cena z vračunanim davkom Slika 3. Oblikovanje prodajne cene z vračunanim davkom Prodajne cene proizvodov in storitev se v Sloveniji oblikujejo prosto razen tistih, ki so pod državnim nadzorom. Ker se cene oblikujejo glede na tržne razmere, ima davek, ki se dodaja na prodajno ceno, velik vpliv na oblikovanje drobnoprodajne cene. 3.3 Oblikovanje prodajne cene z vra~unanim DDV V 71. čl. predloga zakona o DDV je predviden in določen način za preoblikovanje drobno prodajnih cen trgovskega blaga na dan uveljavitve zakona. Zavezanci so dolžni popisati trgovsko blago v zalogi, ter stornirati obračunani prometni davek. Za tem določijo prodajno ceno brez davka, in na tako ugotovljeno prodajno ceno obračunajo DDV po predpisanih stopnjah zakona o DDV. V davčno osnovo je potrebno vključiti tudi: - trošarine in druge davke, če so predpisani, - takse in druge dajatve, - odvisne stroške, kot so; provizije, stroški embaliranja, prevoza ter Slika 2. Delovanje davka na dodano vrednost Opomba: P1, P2, P3 so podjetniki. Potrošnik je tisti, ki je v kon~ni fazi obremenjen z davkom. LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj zavarovanja. Preglednica 1. Preoblikovanje prodajnih cen za izdelavni material Št. Vrsta izdelavnega materiala Enota Prodajna cena brez davka PD Prodajna cena s PD DDV Prodajna cena z DDV SIT % SIT % SIT A = I B A+B=II C A+C=III 1 Barve - laki kg 698 20 838 19 831 2 Lepila kg 386 20 463 19 459 3 Furnir m² 403 20 484 19 480 4 Iverice 10 mm m³ 36.812 10 40.493 19 43.806 5 Iverice 16 mm m³ 27.906 10 30.697 19 33.208 6 Iverice 18 mm m³ 27.297 10 30.007 19 32.462 7 Iverice 25 mm m³ 27.027 10 29.730 19 32.162 8 Iverice 28 mm m³ 26.505 10 29.155 19 31.541 9 Ultrales m3 314 10 345 19 374 112 Napisna tablica kos 216 20 259 19 257 113 Trak Varles m 156 20 187 19 186 114 Rolo z ro~ajem kpl 9.540 20 11.448 19 11.353 115 Predalnik PVC kos 580 20 696 19 690 116 Stenska letev kos 4.476 10 4.924 19 5.326 117 Laboratorijsko pohištvo kpl 627.959 20 753.551 19 747.271 118 Lestev regalna kos 91.168 20 109.402 19 108.490 SP.c. = 2.406.046 SP.c. + PD = 2.792.408 SP.c+DDV = 2.863.195 V dav~no osnovo pa se ne vštevajo: - zni`anja cen, priznana zaradi pred-~asnega pla~ila, - cenovni popusti in rabati, ki so priznani kupcu v ~asu dobave. Tako oblikovane prodajne cene z vra-~unanim DDV bodo veljavne za vse vrste kupcev in potrošnikov. Tudi predelovalna in proizvajalna podjetja, ki so do sedaj izdelavni material lahko kupovala po prodajnih cenah brez vra~unanega prometnega davka kot “nabavo reprodukcijskega materiala”, bodo odslej po uveljavitvi zakona o DDV tovrstni material nabavljala po višjih prodajnih cenah, ki bodo vsebovale DDV. 3.4. Preoblikovanje prodajnih cen za izdelavni material 3.4.1. Izhodiš~a * Prera~un prodajnih cen smo opravili za celotni izdelavni material (surovine, osnovni ter pomo`ni material), ki je zajet v materialno knjigovodski evidenci lesnoindustrijskega podjetja Pohištvo d.o.o. * Nove prodajne cene smo oblikovali v skladu z dolo~ilom 71. ~l. predloga zakona, tako da smo stornirali obsto-je~i prometni davek in na tako ugotovljeno prodajno ceno brez davka obra~unali DDV po predpisani stopnji za tovrstni material. 3.4.2. Prera~un cen izdelavne-ga materiala Prera~un cen na enoto materiala je opravljen za 118 artiklov po direktnem zaporedju iz knjigovodske evidence podjetja Pohištvo d.o.o.. Pre-ra~un je prikazan tabelari~no tako, da je za posamezni artikel razvidna prodajna cena brez vra~unanega davka, stopnja obstoje~ega prometnega davka, prodajna cena z vra~unanim prometnim davkom, stopnja DDV po predlogu zakona, prodajna cena z vra~unanim DDV. Iz naslednje tabele je mo`na neposredna primerjava cenovnih razlik po uvedbi DDV. 3.4.3. Primerjava rezultatov po preoblikovanju cen izdelavne-ga materiala Primerjave cenovnih razlik pred uvedbo DDV in po njej nismo opravili po posameznih artiklih, temve~ le za skupno maso oz. vsoto cen vseh 118 artiklov. Zanima nas skupno odstotno pove~anje mase prodajnih cen z vra~unanim davkom po uvedbi DDV. SP.c. = vsota prodajnih cen brez vra~unanega davka = 2.406.046,00 SIT SP.c. + PD = vsota prodajnih cen z vra~unanim prometnim davkom = 2.792.408 SIT SP.c. + DDV = vsota prodajnih cen z vra~unanim DDV = 2.863.195,00 SIT Izra~un odstotnega pove~anja cen 1.) (((SP.c. + PD) - SP.c.) / SP.c.) x 100 = ((2.792.408 - 2.406.046) / 2.406.046) x 100 = 16,05 % 2.) (((SP.c. + DDV) - SP.c.) / SP.c.) x 100 = ((2.863.195 - 2.406.046) / 2.406.046) x 100 = 19,00 % 3.) (((SP.c. + DDV) - (SP.c. + PD) / (SP.c. + PD=) x 100 = ((2.863.195 - 2.792.408) / 2.792.408) x 100 = 2,54 % Graf 1. Vsota cen po enoti izdelavnega materiala, odvisno od vrste prodajne cene LES wood 50 (1998) 11 Rezultat 1.) Izkazuje povpre~no stopnjo prometnega davka, s katerim je obdav~en lesnoindustrijski material pred uvedbo DDV, in znaša 16,05 %. Rezultat 2.) Izkazuje povpre~no stopnjo DDV, s katero bo obdav~en lesnoindustrijski material po uvedbi DDV, in znaša 19 %, kar predstavlja osnovno stopnjo DDV. Rezultat 3.) Izkazuje odstotno pove~anje prodajnih cen z vra~unanim davkom za lesnoindustrijski material po uvedbi DDV; drobno prodajne cene za tovrstni material se bodo pove~ale za 2,54 %. Splošna ugotovitev: Glede na to, da predpisi predloga zakona o DDV ne predvidevajo pogojne dav~ne oprostitve pri nabavi reprodukcijskega materiala, ga bodo proizvajalna lesnoindustrijska podjetja po uvedbi DDV, nabavljala po prodajnih cenah z vra~unanim DDV, torej po 19 % višjih cenah. 4. ODHODKOVNI IN PRIHOD-KOVNI VIDIK PREOBLIKOVANJA CEN PO UVEDBI DDV 4.1. Vpliv uvedbe DDV na odhodke podjetja 4.1.1. Splošno o odhodkih in stroških Odhodki so stroški, ki so zajeti v prodanih poslovnih u~inkih. Razlika med stroški in odhodki se pojavlja le med posameznimi obra~unskimi obdobji v primeru, ~e vseh proizvedenih izdelkov znotraj obra~unskega obdobja ne prodamo.4 Stroški so cenovno izra`eni potroški prvin poslovnega procesa. Ugotavljamo jih tako, da potroške dolo~enih prvin poslovnega procesa, torej po-troške fiksnega in potroške variabilnega inputa, pomno`imo s ceno za enoto tega potroška.5 Raziskave in razvoj 4.1.2. Izhodiš~a pri ugotavljanju vpliva uvedbe DDV na stroške poslovanja * Opravili smo prera~un dejanskih stroškov, ki jih izkazuje bilanca uspeha lesnoindustrijskega podjetja Pohištvo d.o.o. za poslovno obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997. Prera~un smo opravili lo~eno za stroške izde-lavnega materiala in lo~eno za stroške energije in storitev. * Prera~un stroškov izdelavnega materiala bo opravljen za 118 artiklov po direktnem zaporedju iz knjigovodsko materialne evidence podjetja Pohištvo d.o.o. Prera~un bo prikazan tabelari~-no tako, da bo za posamezen artikel razvidna koli~inska poraba, strošek z vkalkulirano prodajno ceno brez davka, strošek z vkalkulirano prodajno ceno z vra~unanim prometnim davkom in strošek z vkalkulirano prodajno ceno z vra~unanim DDV. Navedene prodajne cene bodo povzete iz prikazane preglednice 1 iz tretjega dela, koli~inska poraba oz. potroški posameznih materialov pa bodo zajeti iz knjigovodske evidence podjetja in se nanašajo na dejansko porabo za poslovno obdobje 1.1.1997 do 31.12.1997. 338 * Pri prera~unu stroškov energije in storitev nismo izhajali iz cene po enoti posameznega potroška, temve~ smo prera~unali skupne stroške za posamezno vrsto energije in storitve, ki so izkazani v bilanci uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za obdobje 1.1.1997 do 31.12.1997. Izkazane tovrstne stroške smo prevrednotili na nove vrednosti z vkalkuliranim DDV tako, da smo obstoje~e vrednosti brez davka odstotno pove~ali v višini dav~nih stopenj po dolo~bah zakona o DDV. 4.1.3. Prera~un stroškov izdelavnega materiala V preglednici 2 je prikazan prera~un stroškov izdelavnega materiala z upoštevanjem naslednjih izhodiš~nih cen: I. prodajna cena brez vra~unanega davka = P.c., II. prodajna cena z vra~unanim prometnim davkom = P.c. + PD III. prodajna cena z vra~unanim DDV = P.c. + DDV Tabelari~ni prikaz prera~una stroškov vsebuje: vrsto materiala, koli~insko enoto, porabo-potrošek, vrednost porabe z vkalkulirano prodajno ceno brez davka, vrednost porabe z vkalku-lirano prodajno ceno z vra~unanim Preglednica 2. Prera~un stroškov izdelavnega materiala Št. Vrsta izdelavnega materiala Enota Koli~inska poraba Vrednost brez PD Vrednost z PD Vrednost z DDV SIT SIT SIT D D x I. D x II. D x III. 1 Barve - laki kg 10.379,00 7.244.542 8.697.602 8.624.949 2 Lepila kg 1.877,30 724.638 869.190 861.680 3 Furnir m2 13.965,45 5.628.076 6.759.278 6.703.416 4 Iverice 10 mm m³ 2,75 101.233 111.356 120.466 5 Iverice 16 mm m³ 10,10 281.851 310.040 335.400 6 Iverice 18 mm m³ 57,26 1.561.995 1.718.201 1.858.774 7 Iverice 25 mm m³ 11,51 311.030 342.192 733.644 8 Iverice 28 mm m³ 23,26 616.507 678.145 733.644 9 Ultrales m³ 57,35 18.008 19.786 21.449 111 Klju~avnice pohištvene kos 230,00 125.580 138.230 149.500 112 Napisna tablica kos 369,00 79.704 95.571 94.833 113 Trak Varles m 550,00 85.800 102.850 102.300 114 Rolo z ro~ajem kpl 1,00 9.540 11.448 11.353 115 Predalnik PVC kos 16,00 9.820 11.136 11.040 116 Stenska letev kos 8,00 35.808 39.392 42.608 117 Laboratorijsko pohištvo kpl 1,00 627.959 753.551 747.271 118 Lestev regalna kos 1,00 91.168 109.402 108.490 SSP.c= 54.988.909 SSP.c.+PD= 64.049.416 SSP.c.+DDV= 65.374.581 LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 339 prometnim davkom ter vrednost porabe z vkalkulirano prodajno ceno z vra~unanim DDV. Iz prikazanega tabelari~nega izra~una je mo`na neposredna primerjava stroškovnih razlik pred uvedbo DDV in po njej. 4.1.4. Primerjava rezultatov po prera~unu stroškov izdelavne-ga materiala Primerjave stroškovnih razlik izdelav-nega materiala pred uvedbo DDV in po njej nismo opravili po posameznih artiklih, temve~ le za skupno vsoto stroškov vseh 118 artiklov. Zanima nas skupno odstotno pove~anje stroškov izdelavnega materiala po uvedbi DDV. SSP.c. = vsota stroškov z vkalkulirano prodajno ceno brez davka = 54.988.909,00 SIT SSP.c. + PD = vsota stroškov z vkalkulirano prodajno ceno z vra~unanim prometnim davkom = 64.049.416,00 SIT SSP.c. + DDV = vsota stroškov z vkalkulirano prodajno ceno z vra~unanim DDV = 65.374.581,00 SIT Izra~un odstotnega pove~anja stroškov 1.) (((SSP.c. + PD) - SSP.c.) / SSP.c.) x 100 = (64.049.416 - 54.988.909 / 54.988.909) x 100 = 16,48 % 2.) (((SSP.c. + DDV) - SSP.c.) / SSP.c.) x 100 = (65.374.581 - 54.988.909 / 54.988.909) x 100 = 17,96 % 3.) (((SSP.c. + DDV) - (SSP.c. + PD) / (SSP.c. + PD=) x 100 = (65.374.581 - 64.049.416 / 64.049.416) x 100 = 2,07 % 4.)(SSP.c. + DDV) - SSP.c. = 65.374.581,00 -54.988.908,00 = 10.385.672,00 SIT Rezultat 1.) Izkazuje odstotno razliko med stroški izdelavnega materiala, ~e ga nabavljamo brez pla~ila prometnega davka kot “material za reprodukcijo” in stroški v primeru, ~e bi isti material nabavljali v drobni prodaji, kot kon~ni potrošniki, s pla~ilom prometnega davka. Ta primer velja za ~as pred uveljavitvijo zakona o DDV; izra~una-no 16,48 odstotno pove~anje stroškov pa je prakti~no enako povpre~ni stopnji prometnega davka, s katerim je obremenjen lesnoindustrijski izde-lavni material. Rezultat 2.) Izkazuje odstotno pove~anje stroškov izdelavnega materiala po uveljavitvi zakona o DDV in znaša 17,96 %. Odstotna razlika se nanaša na nakup materiala brez pla~ila davka in nakup materiala s pla~ilom DDV. Rezultat 3.) Izkazuje odstotno primerjavo med stroški pri nakupu izdelavnega materiala s pla~ilom prometnega davka po obstoje~em zakonu, in pri nakupu istega materiala s pla~ilom DDV. Kot vidimo, se stroški za lesnoindustrijski material po uveljavitvi zakona o DDV pove~ajo za 2,07 % z domnevo, da gre v obeh primerih za nakup v prodaji na drobno. Graf 2. Stroški izdelavnega materiala, odvisni od vrste nabavne cene 68000000 66000000 64000000 62000000 60000000 58000000 56000000 54000000 52000000 50000000 48000000 Rezultat 4.) Izračunana razlika je tolarska vrednost DDV, ki so ga dobavitelji zaračunali ob dobavi izdelavnega materiala, torej je to znesek vstopnega DDV, ki se odšteva pri izračunu plačljive davčne obveznosti državi. Splošna ugotovitev: Po obstoječem zakonu o prometnem davku proizvajalna podjetja izdelavni material kupujejo brez plačila prometnega davka kot “nabavo reprodukcijskega materiala”. V predlogu zakona o DDV tovrstna pogojna oprostitev ni predvidena in bodo proizvajalci plačevali tudi reprodukcijski material po prodajni ceni z vračunanim DDV, enako kot končni potrošniki. To pa pomeni, da se bodo stroški lesnoindustrijskega izdelavnega materiala po uvedbi DDV povečali za okoli 18 %, kot to izkazuje rezultat 2.) v zgornjem izračunu. 4.1.5. Preračun stroškov energije in storitev V spodnji preglednici je prikazan preračun stroškov energije in storitev, in sicer za vseh 24 skupin, ki so zajeti v bilanci uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za obdobje 1.1. - 31.12.1997, in so izkazani kot odhodki poslovanja za navedeno obdobje. Pri tem preračunu smo stroške storitev prevrednotili na nove vrednosti z vkal-kuliranim DDV tako, da smo obstoječe bilančne vrednosti odstotno povečali v velikosti povečanja davčne stopnje po uveljavitvi zakona o DDV. Preglednični prikaz preračuna navedenih stroškov vsebuje: zap.št., vrsto sto- ritve, znesek stroška brez vračunanega davka, obstoječo davčno stopnjo za prometni davek, bilančni znesek stroška z vračunanim prometnim davkom, dav- ----------------b eno stopnjo po predpisih predloga za- nabavna cena kona o DDV ter preračunani znesek nabavna cena s stroška z vračunanim DDV. nabavna cena z sit Iz prikazanega pregledničnega izračuna je možna neposredna primerjava stroškovnih razlik pred uvedbo DDV in po njej. LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 340 Preglednica 3. Prera~un stroškov energije in storitev Št. Vrsta energije, storitev in drugih stroškov Vrednost PD Vrednost DDV Vrednost vkalkuliranega davka z vkalkuliranim PD z vkalkuliranim DDV SIT % SIT % SIT 1 Elektri~na energija 2.618.447 10 2.880.292 19 3.115.952 2 Dobava vode 71.856 5 75.449 8 77.604 3 Dobava goriva 64.874 * 64.874 * 64.874 4 Vzdr`evanje-rezervni deli 623.370 5 654.538 19 741.810 22 Gostinske storitve 326.686 5 343.020 19 388.756 23 Sejemske storitve 625.789 5 657.078 19 744.689 24 Ostale storitve 645.970 5 678.268 19 768.704 SVS =28.884.718 SVS + PD=29.897.932 SVS +DDV=33.748.891 * Po domnevi bi proizvodi, obremenjeni s trošarinami, imeli po uvedbi DDV nespremenjene relativne cene.6 4.1.6. Primerjava rezultatov po 1.) (((SVS + PD) - SVS) / SVS) x 100 = prera~unu stroškov energije in ((29.897.932 - 28.884.719) / 28.884.719) x storitev 100 = 3,51 % Primerjave stroškovnih razlik energije in storitev pred uvedbo DDV in po njej ne smo opravili po posameznih skupinah, temve~ le za skupno vsoto stroškov vseh 24 vrst odhodkovnih postavk iz preglednice 3. Zanima nas skupno odstotno pove~anje stroškov energije in storitev po uvedbi DDV. SVS = vsota stroškov brez vkalkuliranega davka = 28.884.718,00 SIT SVS + PD = vsota stroškov z vkalkuliranim prometnim davkom = 29.897.932,00 SIT SVS + DDV = vsota stroškov z vkalkuliranim DDV = 33.748.891,00 SIT Izra~un odstotnega pove~anja stroškov 2.) (((SVS + DDV) - SVS) / SVS) x 100 = ((33.748.891 - 28.884.719) / 28.884.719) x 100 = 16,84 % 3.) (((SVS + DDV) - (SVS + PD) / (SVS + PD=) x 100 = ((33.748.891 - 29.897.932 ) / 29.897.932) x 100 = 12,88 % 4.)(SVS + DDV) - SVS = 33.748.891,00 -28.884.718,00 = 4.864.173,00 SIT Rezultat 1.) Izkazuje odstotno pove~anje skupnih stroškov energije in storitev zaradi pla~evanja prometnega davka po ob-stoje~i zakonodaji. Promet storitev namre~ ni pogojno oproš~en (razen nekaj izjem), kot to velja za promet reprodukcijskega materiala. Tako so dejanski stroški tovrstnih storitev ve~ji Graf 3. Stroški energije in storitev, odvisno od vrste nabavne cene 35000000 34000000 33000000 32000000 31000000 30000000 29000000 28000000 27000000 26000000 nabavna cena brez d nabavna cena s PD nabavna cena z DDV sit za 3,51 %, kot bi bili v primeru oprostitve, oz. pri nabavi brez plačila prometnega davka. Rezultat 2.) Ta rezultat izkazuje delež vrednosti DDV v znesku skupnih stroškov energije in storitev po uveljavitvi zakona o DDV, kar praktično pomeni vhodni oz. odbitni DDV. Rezultat lahko jemljemo tudi kot izračunano povprečno davčno stopnjo, s katero so tovrstne storitve v prometu obdavčene po uveljavitvi zakona o DDV; in ta znaša 16,84 %. Rezultat 3.) Izkazuje odstotno povečanje skupnih stroškov energije in storitev po uveljavitvi zakona o DDV; in to povečanje znaša 12,88 %. Povečanje gre v celoti na račun predlaganih višjih davčnih stopenj DDV od obstoječih za prometni davek. Rezultat 4.) Izračunana razlika pomeni tolarsko vrednost DDV, ki so ga dobavitelji zaračunali ob dobavi energije in opravljenih storitvah, torej je to znesek vstopnega DDV, ki se odšteva pri izračunu plačljive davčne obveznosti državi. Splošna ugotovitev: Po obstoječih predpisih zakona o prometnem davku je promet storitev v pretežni meri obdavčen tudi znotraj reprodukcijske menjave in so v teh primerih proizvajalna podjetja obravnavana kot končni potrošniki. Torej jim dobavitelji in izvajalci storitev na računih prometni davek zaračunavajo, kar je sistemsko podobno kot po uveljavitvi zakona o DDV. Predlog zakona o DDV pa ravno pri prometu storitev prinaša občutno odstotno povečanje davčnih stopenj, kar potrjuje rezultat 2.), ki kaže, da se stroški tovrstnih storitev po uveljavitvi zakona povečujejo za 12,88 odstotkov. Na tem mestu pa je potrebno poudariti osnovni princip DDV, ki dopušča poračun vstopnega davka; ta princip LES wood 50 (1998) 11 prakti~no v celoti izni~i navidezno po-ve~anje navedenih stroškov, to pa smo poskušali pojasniti v zadnjem delu tega prispevka. 4.2. Vpliv uvedbe DDV na prihodke podjetja 4.2.1. Splošno o prihodkih iz poslovanja Celotni prihodek poslovanja je vrednost, ki jo podjetje ustvari s svojim poslovanjem v dolo~enem obra~un-skem obdobju. Z vrednostjo pa praviloma razumemo zmno`ek prodanih koli~in proizvodov ali storitev in njihovih cen. Prihodke, ki jih podjetje ustvari s svojim poslovanjem, lahko razdelimo na:7 I. poslovne prihodke, II. prihodke iz financiranja, III. izredne prihodke. V prispevku smo se osredoto~ili na poslovne prihodke, ki jih vsebinsko delimo na: 1. prihodke od prodaje proizvodov in storitev na doma~em in tujem trgu, 2. prihodke od prodaje trgovskega blaga, 3. prihodke, pridobljene s subvencijami, dotacijami, regresi in kompenzacijami, 4. prihodke od prispevkov, 5. druge poslovne prihodke. 4.2.2. Izhodiš~a pri ugotavljanju vpliva uvedbe DDV na prihodke poslovanja * V prera~un smo zajeli fakturirano realizacijo, ki je kot prihodkovna stran zajeta v bilanci uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za poslovno obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997. * Izdane fakture o opravljenem prometu smo tabelari~no razvrstili po zate~enem kronološkem zaporedju ter izpisali: vrednost proizvodov ali storitev brez vra~unanega prometnega davka, dav~no stopnjo prometnega davka ter kon~no vrednost z vra~u-nanim prometnim davkom po obsto-je~ih podatkih na fakturah. Raziskave in razvoj * Glede na vsebino proizvodov ali storitev na posamezni fakturi smo do-lo~ili novo dav~no stopnjo po predlogu zakona o DDV ter izra~unali vrednost prometa z vra~unanim DDV. V principu smo postopali enako kot pri preoblikovanju prodajnih cen za nabavo izdelavnega materiala, le da smo tokrat preoblikovali prodajne vrednosti proizvodov, ki pomenijo realizacijo prihodkov. V skladu z 71. ~l. predloga zakona o DDV smo stor-nirali obstoje~i prometni davek in na tako ugotovljeno prodajno vrednost brez prometnega davka obra~unali DDV ter ga prišteli k prodajni vrednosti. 4.2.3. Prera~un prihodkov iz poslovanja V preglednici 4 je prikazan prera~un prodajnih vrednosti na izdanih fakturah za opravljeni promet z upoštevanjem novih dav~nih stopenj po uvedbi DDV. Tabelari~ni prikaz prera~una prodajnih vrednosti vsebuje: zaporedno številko fakture, vrsto proizvoda ali vsebino storitve, prodajno vrednost brez vra~unanega davka, obstoje~o dav~-no stopnjo prometnega davka, prodajno vrednost z vra~unanim prometnim davkom, dav~no stopnjo po predlogu zakona o DDV ter izra~unano prodajno vrednost z vra~unanim DDV. 341 V koloni obstoje~ih dav~nih stopenj prometnega davka oznaka p.o. pomeni pogojno dav~no oprostitev, torej v teh primerih prometni davek ni zara-~unan na podlagi kup~eve izjave, da gre za nabavo reprodukcijskega materiala ali blaga za nadaljnjo prodajo. Oznaka iz. pa pomeni izvoz, ki je tudi po sedanjih predpisih o prometnem davku oproš~en obra~una in pla~ila davka na promet. Po predlogu zakona o DDV pa je izvoz obdav~en s stopnjo 0 %, torej DDV pri izvozu ne pove~uje prodajne vrednosti fakturirane realizacije. Iz prikazanega tabelari~nega prera~u-na je mo`na neposredna primerjava dav~nih stopenj lesnoindustrijskih proizvodov in storitev pred uvedbo DDV in po njej ter vpliv uvedbe DDV na pove~anje bruto vrednosti fakturirane realizacije. 4.2.4. Primerjava rezultatov po prera~unu prihodkov iz poslovanja Primerjave prihodkovnih razlik pred uvedbo DDV in po njej nismo opravili po posameznih prihodkih na fakturah, temve~ za skupne seštevke vseh 148 faktur. Zanima nas pri~akovano odstotno pove~anje vrednosti bruto realizacije prometa oz. vrednosti prihodkov z vra~unanim davkom po uveljavitvi zakona o DDV. Preglednica 4. Prera~un prihodov iz poslovanja Zap.št. Vrsta proizvoda ali storitve Vrednost PD PD Vrednost DDV Vrednost brez vra~unanega PD z vra~unanim PD z vra~unanim DDV SIT% SIT %SIT 1 Pisarniško pohištvo 75.120 20 90.144 19 89.393 2 Mizne ploš~e 364.800 p.o. 364.800 19 434.112 3 Pisarniško pohištvo 392.000 20 470.400 19 466.480 4 Postelja 36.000 p.o. 36.000 19 42.840 5 Pisarniško pohištvo 339.200 20 407.04019 19 403.648 6 Protipo`arna vrata 2.094.400 p.o. 2.094.400 19 2.492.336 7 Mizna ploš~a 14.300 p.o. 14.300 19 17.017 8 Pohištvo posl. Prostorov 1.506.800 5 1.638.840 19 1.793.092 145 Izdelava vrat 345.325 p.o. 345.325 19 410.937 146 Protipo`arna vrata 65.000 p.o. 65.000 19 77.350 147 Popravilo oken 192.700 5 202.335 19 229.313 148 Popravilo vrat 109.600 5 115.080 19 130.424 SVP =140.110.053 SVP + PD=146.332.313 SVP + DDV =163.179.114 LES wood 50 (1998) 11 Raziskave in razvoj 342 Graf 4. Skupni prihodki, odvisno od vrste prodajne cene 165000000 160000000 155000000 150000000 145000000 140000000 135000000 130000000 125000000 brez DDV. Rezultat izraža delež DDV v bruto prihodkih; v našem primeru ta znaša 16,44 odstotkov. Rezultat 3.) prodajna cena brez davka prodajna cena s PD prodajna cena z DDV sit Izkazuje razmerje med vrednostjo bruto prihodkov pred uvedbo DDV in po njej. Kot vidimo, se na račun zamenjave obstoječega prometnega davka z DDV bruto fakturirana realizacija prometa poveča za 11,51 odstotkov. Rezultat 4.) SVP = vsota prihodkov brez vra~unanega davka na promet = 140.110.053,00 SIT SVP + PD = vsota prihodkov z vra~unanim prometnim davkom = 146.332.313,00 SIT SVP + DDV = vsota prihodkov z vra~unanim DDV = 163.179.114,00 SIT Izra~un odstotnega pove~anja prihodkov 1.) (((SVP + PD) - SVP) / SVP) x 100 = ((146.332.313 - 140.110.053) / 140.110.053) x 100 = 4,44 % 2.) (((SVP + DDV) - SVP) / SVP) x 100 = ((163.179.114 - 140.110.053) / 140.110.053) x 100 = 16,46 % 3.) (((SVP + DDV) - (SVP + PD) / (SVP + PD=) x 100 = ((163.179.114 - 146.332.313 ) / 146.332.313) x 100 = 11,51 % 4.)(SVP + DDV) - SVP = 163.179.114,00 -140.110.053 = 23.069.061,00 SIT Rezultat 1.) Izkazuje primerjavo po sedaj veljavni zakonodaji o prometnem davku, in sicer odstotno pove~anje bruto vrednosti prihodkov z vra~unanim prometnim davkom glede na neto vrednosti prihodkov brez vra~unanega davka. Prakti~no rezultat izra`a 4,44-odstotni dele` prometnega davka, ki je vsebovan v bruto prihodkih in ga je podjetnik dol`an odvesti dr`avi. Rezultat 2.) Ta rezultat pa izkazuje identi~no primerjavo po uveljavitvi zakona o DDV, to je odstotno pove~anje vrednosti bruto prihodkov z vklju~enim DDV glede na vrednosti neto prihodkov V naslednji številki si boste v nadaljevanju ~lanka lahko prebrali še naslednja poglavja 5. ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PRED UVEDBO DDV 5.1. Predstavitev podjetja 5.2. Bilanca uspeha 5.2.1. Bilanca uspeha za obdobje pred uvedbo DDV 5.3. Ekonomi~nost poslovanja 5.3.1. Ekonomi~nost poslovanja za obdobje pred uvedbo DDV 6. OCENA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PO UVEDBI DDV 6.1. Izhodiš~a 6.2 6.3 6.4 6.5 Simulacija bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV Ekonomi~nost poslovanja za obdobje po uvedbi DDV Primerjava uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej Obra~un in primerjava dav~nih obveznosti pred uvedbo DDV in po njej 7. SKLEP Izra~unana razlika daje skupno tolarsko vrednost DDV, ki je obra~unan na vseh 148 izdanih fakturah, ta pa pomeni izstopni DDV pri obra~unu pla~ljive dav~ne obveznosti dr`avi. Splošna ugotovitev: Predvidena splošna 19-odstotna stopnja DDV je ni`ja od 20-odstotne ob-stoje~e in veljavne stopnje prometnega davka, po kateri zapadejo v ob-ra~un tudi finalni mizarski oz. pohištveni proizvodi; kljub temu pa rezultat 3.) izkazuje, da se dele` davka na promet v bruto fakturirani realizaciji prometa po uvedbi DDV pove~a za 11,51 odstotka. To pove~anje torej ne gre na ra~un prometa proizvodov, temve~ na ra~un prometa storitev, katerih dav~ne stopnje se ob~utno pove~ajo in seveda na ra~un ukinjene pogojne dav~ne oprostitve obra~una davka v primeru reprodukcijskega materiala ali blaga za nadaljnjo prodajo. Izkazani pove~ani dele` davka na promet proizvodov in storitev po uvedbi DDV, ki ga prikazujemo na primeru lesnoindustrijskega podjetja, pa v kon~ni obliki ne pomeni tudi istega dele`a pove~ane dav~ne obveznosti za pla~ilo davka. Izra~unani dele` oz. znesek DDV je namre~ le izstopni DDV pri izra~unu pla~ljive dav~ne obveznosti, od tega pa se predhodno odšteje celotni vstopni DDV. Slednje pa smo ugotavljali v zadnjem delu prispevka, ko smo simulirali pora~un DDV in bilan~no uspešnost pred uvedbo DDV in po njej. LES wood 50 (1998) 11 5. ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PRED UVEDBO DDV 5.1. Predstavitev podjetja Lesnoindustrijsko podjetje Pohištvo d.o.o. je registrirano na Okro`nem sodiš~u v Ljubljani kot dru`ba z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom 6.400.000,00 SIT. Spada med majhna podjetja. Razvilo se je iz nekdanje mizarske obrti in zaposluje 17 proizvodnih in 3 re`ijske delavce. V okviru svoje priglašene proizvodne in trgovinske dejavnosti prete`ni del prihodkov realizira z izdelavo in prodajo pohištva za znanega naro~nika. Podjetje je uveljavljeno za izdelavo pohištvenih mizarskih izdelkov za opremo bank, zavarovalnic, sodiš~, šol in drugih javnih objektov ter zlasti za opremo poslovnih prostorov s pisarniškim pohištvom. V navedenih primerih gre za pogodbene naro~nike pre-te`no javnih in podjetniških investicij. Izdelujejo tudi stanovanjsko pohištvo, kot so spalnice in kuhinje za zasebne investicije, vendar tudi v teh primerih z individualnim naro~nikom sklenejo prednaro~niško pogodbo, saj izdelkov na zalogo ne izdelujejo. V zadnjem obdobju podjetje uspeva tr`iti tudi v izvozu predvsem na pod-ro~ju Rusije in Bosne in Hercegovine. V teh primerih prodaja poteka prek posrednika s sede`em v tujini, tako da se ta del prodaje tretira kot izvoz. Poslovna strategija podjetja je visoka finalizacija izdelkov, saj menijo, da samo ta prinaša poslovno uspešnost. Kot svojo konkuren~no prednost poudarjajo in pozicionirajo kvaliteto in design izdelka, zlasti pa fleksibilnost, da poleg standardnih in tipskih pohištvenih elementov nudijo prvenstveno tudi izdelke po meri in naro~ilu kupca. Svojo ponudbo dopolnjujejo z dodatnimi storitvami, kot so dostava, namestitev, garancija in svetovanje. 5.2. Bilanca uspeha Bilanca uspeha prikazuje vse prihod- Raziskave in razvoj ke, odhodke in poslovni rezultat, to je dobi~ek ali izgubo v preu~evanem obdobju. Gre za uravnote`enost postavk na levi strani bilance, kjer bele`imo odhodke in desne strani, kjer so zajeti prihodki. Zato ima bilanca uspeha naslednjo obliko:8 Slika 3. Bilanca uspeha 5.2.1. Bilanca uspeha za obdobje pred uvedbo DDV V preglednici 5 je prikazana bilanca uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za obdobje poslovanja od 1.1.1997 do 31.12.1997. Podatki so povzeti iz ra~unovodskega izkaza in pomenijo poslovni rezultat podjetja za obra~un-sko leto 1997, torej za obdobje pred uvedbo DDV. Preglednica 5. Bilanca uspeha za obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997 Št. Postavka Znesek (SIT) 1. PRIHODKI 147.460.185,00 Prihodki od prodaje - prodaja na doma~em trgu 127.638.444,00 - prodaja na tujem trgu 18.693.869,00 Prihodki od financiranja - obresti 9.560,00 - revalorizacijski prese`ek 1.118.312,00 Izredni prihodki 2. ODHODKI 141.106.976,00 Odhodki poslovanja - stroški materiala 54.988.909,00 - stroški energije in storitev 29.897.932,00 - amortizacija 13.220.818,00 - stroški dela 35.420.336,00 - drugi stroški 618.320,00 Odhodki financiranja - obresti 738.401,00 343 Izredni odhodki Obra~unani prometni davek od prodaje 6.222.260,00 3. BRUTO DOBI^EK 6.353.209,00 Davek od dobi~ka 1.588.302,00 4. NETO DOBI^EK 4.764.907,00 V bilanci uspeha smo prihodek od prodaje izkazali po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, ki pa ni prihodkovni vir, saj ga je podjetje dol`no pla~ati oz. odvesti v dr`avni prora~un. Zato smo obra~unani prometni davek od prodaje naknadno razvrstili med odhodke. Namen takega prikaza je boljša primerljivost s simulacijo bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV, ki bo prikazana v 6. delu. Iz prikazane bilance uspeha je tako razvidno, da je podjetje v poslovnem letu 1997 ustvarilo neto dobi~ek v višini 4.764.907,00 SIT in da so obveznosti za pla~ilo prometnega davka znašale 6.222.260,00 SIT. 5.3. Ekonomi~nost poslovanja Ekonomi~nost je druga delna mera (poleg produktivnosti in rentabilnosti) uspešnosti gospodarjenja, ki je opredeljena kot razmerje med koli~ino proizvedenega produkta in stroški, potrebnimi za dosego tega produkta. Koeficient ekonomi~nosti podajamo z veliko ~rko E.9 E = koli~ina proizvedenega produkta / stroški Števec izraza ekonomi~nosti smo izrazili kot proizvedeno koli~ino produkta v naturalnih enotah mere. S stroški pa razumemo stroške v smislu lastne cene proizvoda, ki poleg stroškov delovne sile vklju~uje tudi materialne stroške in amortizacijo. Na~elo ekonomi~-nosti zahteva, da dani produkt proizvedemo s ~im ni`jimi stroški oz. da z danimi stroški ustvarimo ~im ve~ji produkt. Tako opredeljeno na~elo ekono-mi~nosti ka`e tehnološko u~inkovitost poslovanja. Poslovanje je tem u~inko-vitejše, ~im ve~jo koli~ino proizvedenega produkta ustvarimo na enoto stroškov. LES wood 50 (1998) 11 Pri vrednostnem izra`anju ekonomi~-nosti je na voljo ve~ mo`nosti, kako izraziti koli~ino proizvedenega produkta, odvisno pa~ od namena analize ekonomi~nosti. Kadar nas zanima na~elo ekonomi~nosti kot kazalec tehnološke gospodarnosti, ki vsebuje delovanje koli~inskih sprememb v obsegu proizvodnje in v obsegu porabe produkcijskih faktorjev, smo za izra-~un koeficienta ekonomi~nosti uporabili stalne prodajne in nabavne cene. E = S koli~ina produkta x stalne prodajne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x stalne nabavne cene S tem smo dosegli, da na izraz ekono-mi~nosti vplivajo samo tehni~no-or-ganizacijski faktorji poslovanja. ^e ekonomi~nost izra~unamo z stalnimi lastnimi cenami, dopuš~amo, da na izra~un vplivajo tudi elementi gospodarske uspešnosti. E = S koli~ina produkta x stalne lastne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x stalne lastne cene Vendar pri razlagi tako izra~unane ekonomi~nosti ne moremo trditi, da je njen dvig vzrok za ve~ji poslovni izid, ker ne upoštevamo gibanja prodajnih in nabavnih cen. Šele ko proizvedene koli~ine pomno-`imo z dejanskimi prodajnimi cenami, lahko predstavimo ekonomi~nost v celoti in se otresemo tehnološkega gledanja nanjo. Tako pojmovana ekonomi~nost `e ka`e uspešnost poslovanja in ne zgolj u~inkovitost.10 E = S koli~ina produkta x teko~e prodajne cene / S koli~ina porabljenih produkcijskih faktorjev x teko~e nabavne cene Ekonomi~nost poslovanja bo tem ve~-ja, ~im višja bo proizvedena vrednost na enoto potrošene vrednosti. Vrednost ulomka mora biti ve~ja od 1. Zaradi zapletenosti in zamudnosti takega merjenja ekonomi~nosti poslovanja se v strokovni literaturi in praksi ekono-mi~nost opredeljuje kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki. E = celotni prihodki / celotni odhodki Raziskave in razvoj Gledano matemati~no, pa lahko ta kazalec zavzame naslednje vrednos-ti:11 * E > 1, kar pomeni, da smo v poslovnem procesu ustvarili ve~, kot smo potrošili. To je hkrati tudi cilj gospodarjenja. * E = 1, kar pomeni da smo toliko ustvarili, kot smo porabili. * E < 1, kar pomeni, da smo porabili ve~, kot smo ustvarili, to pa hkrati pomeni slabo gospodarjenje. 5.3.1. Ekonomi~nost poslovanja za obdobje pred uvedbo DDV Izra~unali smo faktor ekonomi~nosti kot delno mero uspešnosti gospodarjenja podjetja Pohištvo d.o.o. za poslovno leto 1997, to je za obdobje poslovanja pred uvedbo DDV. Ekonomi~nost smo izrazili vrednostno kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki, ki so razvidni iz prikazane bilance uspeha v preglednici 5. V letu 1997 je podjetje ustvarilo 147.460.185,00 SIT skupnega prihodka, celotni odhodki pa so znašali v istem letu 141.106.976,00 SIT. E = celotni prihodki / celotni odhodki = 1,0450 / 141.106.976,00 Izra~unani koeficient ekonomi~nosti smo uporabili kot primerjalno vrednost uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej. 6. OCENA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA PO UVEDBI DDV Kot kriterij poslovne uspešnosti smo ocenjevali ustvarjeni neto dobi~ek podjetja ter koeficient ekonomi~nosti za isto obra~unsko obdobje. Oceno smo oblikovali na podlagi podatkov iz simulirane bilance uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje po uvedbi DDV. 6.1. Izhodiš~a * Kot osnovno izhodiš~e bodo rabili podatki iz bilance uspeha podjetja Pohištvo d.o.o., ki smo jo izkazali v 5. poglavju v preglednici 5. Navedena 344 bilanca uspeha za obdobje poslovanja od 1.1.1997 do 31.12.1997 izkazuje prihodke, odhodke ter poslovni rezultat podjetja za obdobje pred uvedbo DDV. * Oblikovali smo simulirano bilanco uspeha za obdobje po uvedbi DDV tako, da smo za posamezne bilan~ne postavke vnesli preoblikovane vrednosti prihodkov in odhodkov, ki smo jih `e izra~unali v 4. poglavju, ko smo ugotavljali vpliv uvedbe DDV na odhodkovno in prihodkovno stran poslovanja. * Pri simulaciji bilance uspeha smo preoblikovali le tiste prihodkovne in odhodkovne postavke, na katere ima uvedba DDV direktni vpliv. Tako smo preoblikovali prihodke od prodaje, stroške izdelavnega materiala ter stroške energije in storitev. Pri naštetih bi-lan~nih postavkah gre v fazi reprodukcije in menjave za poslovne dogodke, ki predstavljajo promet proizvodov in storitev in zapadejo v obra~un z davkom na promet oz. DDV. Na tem mestu torej nismo preoblikovali prihodkov iz financiranja, stroškov amortizacije in obresti, saj nanje uvedba DDV nima direktnega vpliva. * Izklju~ili smo pri~akovano inflatorno delovanje uvedbe DDV, ki naj bi posledi~no vplivalo na pove~anje cen na drobno in tudi pove~anje bruto pla~ za 5 % nad sicer normalno rastjo. V simulirani bilanci uspeha tako nismo preoblikovali stroškov dela, na katere uvedba DDV tudi nima direktnega vpliva. 6.2. Simulacija bilance uspeha za obdobje po uvedbi DDV V preglednici 6 je prikazana bilanca uspeha podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje po uvedbi DDV. V simulirani bilanci so prihodkovne in odhodkovne postavke prevrednotene na vrednosti, ki imajo vkalkulirane prodajne cene z vra~unanim DDV. Prevrednotene oz. preoblikovane vrednosti smo povzeli iz ~etrtega poglavja naloge, in sicer: - stroške materiala iz preglednice 3, - stroške energije in storitev i z LES wood 50 (1998) 11 preglednice 4, - prihodke iz prodaje iz preglednice 5. Preglednica 6. Simulacija bilance uspeha za enoletno obdobje po uvedbi DDV Št. Postavka Znesek (SIT) 1. PRIHODKI 164.306.986,00 Prihodki od prodaje - prodaja na doma~em trgu 144.485.245,00 - prodaja na tujem trgu 18.693.869,00 Prihodki od financiranja - obresti 9.560,00 - revalorizacijski prese`ek 1.118.312,00 Izredni prihodki 2. ODHODKI 156.940.563,00 Odhodki poslovanja - stroški materiala 65.374.581,00 - stroški energije in storitev 33.748.891,00 - amortizacija 13.220.818,00 - stroški dela 35.420.336,00 - drugi stroški 618.320,00 Odhodki financiranja - obresti 738.401,00 Izredni odhodki Diferen~ni pla~ljivi del DDV7.819.216,00 3. BRUTO DOBI^EK 7.366.423,00 Davek od dobi~ka 1.841.606,00 4. NETO DOBI^EK 5.524.817,00 V simulaciji bilance uspeha smo prihodek od prodaje izkazali po prodajnih cenah z vra~unanim DDV, le-ta pa ni prihodkovni vir, saj ga je podjetje Raziskave in razvoj dol`no pora~unati in odvesti v dr`avni prora~un. Prav tako smo tudi stroške materiala, energije in storitev izkazali po nabavnih vrednostih z vra~unanim DDV, slednjega pa lahko zavezanec kot vstopni davek pora~una in ga odšteje od izstopnega DDV. Pozitivna razlika med izstopnim in vstopnim DDV je diferen~ni pla~ljivi del DDV, ki ga podjetje odvede v dr`avni prora-~un in smo ga v bilanci izkazali kot odhodkovno postavko (pora~un DDV je prikazan naknadno). Iz prikazane simulirane bilance uspeha je tako razvidno, da bi podjetje v enoletnem poslovnem obdobju po uvedbi DDV ustvarilo neto dobi~ek v višini 5.524.817,00 SIT in da bi obveznosti za pla~ilo DDV znašale 7.819.216,00 SIT. 6.3. Ekonomi~nost poslovanja za obdobje po uvedbi DDV Izra~unali smo faktor ekonomi~nosti kot delno mero uspešnosti gospodarjenja podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obdobje poslovanja po uvedbi DDV. Ekonomi~nost smo izrazili vrednostno kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki, ki so razvidni iz prikazane simulirane bilance uspeha v preglednici 7. V enoletnem obdobju po uvedbi DDV bi podjetje ustvarilo 164.306.986,00 SIT skupnega prihodka, celotni odhodki pa bi znašali v istem letu 156.940.563,00 SIT. E = celotni prihodki / celotni odhodki = 164.306.986,00 / 156.940.563,00 = 1,0469 Izra~unani koeficient ekonomi~nosti smo uporabili kot primerjalno vrednost uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej. 6.4. Primerjava uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej V preglednici 7 in grafih je prikazana primerjava poslovne uspešnosti podjetja Pohištvo d.o.o. pred uvedbo DDV in po njej, ki smo jo merili z viši- 345 no ustvarjenega neto dobi~ka in vrednostno izra`enim koeficientom ekono-mi~nosti. Preglednica 7. Primerjava poslovne uspešnosti pred in po uvedbi DDV Mera Obdobje pred uvedbo DDV Obdobje po uvedbi DDV Neto dobi~ek 4.764.907.00 SIT 5.524.817,00 SIT Koeficient ekonomi~nosti 1,0450 1,0469 Graf 5. Primerjava poslovnega rezultata pred uvedbo DDV in po njej Graf 6. Primerjava kazalca uspešnosti poslovanja pred uvedbo DDV in po njej Primerjava rezultatov poslovne uspešnosti ka`e, da uvedba DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja podjetja Pohištvo d.o.o. nima negativnega vpliva, saj se tako neto do-bi~ek kot koeficient ekonomi~nosti pri simulirani projekciji za obdobje po uvedbi DDV celo pove~ujeta. Pove-~anje uspešnosti gre v prete`ni meri na ra~un stroškov energije in storitev, ki se zaradi pora~una vstopnega DDV realno zni`ajo. Pred uvedbo DDV je podjetje energijo in storitve pla~evalo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, saj za le-te ni veljala pogojna dav~na oprostitev kot za preostali reprodukcijski material. Po uvedbi DDV pa bodo energijo in storitve dejansko nabavljali po ceni brez vra~unanega davka na promet, saj se ta kot vstopni DDV pora~una oz. odšteje. Na tem mestu je potrebno poudariti, da navedena primerjava poslovne uspešnosti temelji na izhodiš~ih, da smo pri izra~unih zanemarili oz. izlo~ili vpliv inflatornega delovanja uvedbe DDV, ki predvideva splošno pove~a-nje cen na drobno. Pri prera~unih in preoblikovanju prodajnih cen stroškov in prihodkov smo izhajali iz domneve, da se drobno prodajne in nabavne cene po uvedbi DDV spremenijo oz. pove~ajo le v višini, ki jo povzro~i spremenjena dav~na stopnja DDV. 6.5. Obra~un in primerjava dav~nih obveznosti pred uvedbo DDV in po njej Tako obstoje~i prometni davek kot DDV sta davka na promet proizvodov LES wood 50 (1998) 11 in storitev; obveznost za njun obra~un nastane ob prodaji oz. nabavi. Prodajalec proizvoda ali storitve obra~una davek od prodajne cene in ga doda svoji prodajni ceni. Tako se pla~ilo davka prenese na kupca, prodajalec pa ga je kot dav~ni zavezanec dol`an obra~unati, napovedati in v predpisanih rokih odvesti v dr`avni prora-~un. V preglednici 8 je primerjalno prikazana prometno dav~na obveznost podjetja Pohištvo d.o.o. za enoletno obra~unsko obdobje, pred uvedbo DDV in po njej. Izkazane so višine davka na promet proizvodov in storitev, ki ga je moralo podjetje pla~ati pri nabavi vhodnih elementov reprodukcije, ter višina davka, ki ga je podjetje zara~unalo kupcem svojih proizvodov. Iz tabele je za obe obdobji primerjalno razvidna višina vstopnega in izstopnega davka, ter višina pla~-ljivega davka, ki ga je podjetje dol`no akontirati dr`avi. Preglednica 8. Primerjava prometno dav~nih obveznosti pred uvedbo DDV in po njej Št. Vrsta prometa in davka Obdobje pred uvedbo DDV Obdobje po uvedbi DDV 1. VSTOPNI DAVEK 1.013.214 15.249.845 - nabava materiala - 10.385.672 - nabava energije in storitev 1.013.214 4.864.173 2. IZSTOPNI DAVEK 6.222.260 23.069.061 - prodaja proizvodov in storitev 6.222.260 23.069.061 3. PLA^LJIVI DEL DAVKA 6.222.260 7.819.216 Podjetje je v poslovnem letu 1997, to je v enoletnem obdobju pred uvedbo DDV, ob nabavi pla~alo prometni davek le pri energiji in storitvah v skupnem znesku 1.013.214,00 SIT, medtem ko je za izdelovalni material v fazi reprodukcije veljala pogojna dav~na oprostitev. Raziskave in razvoj Po projekciji za enoletno obdobje po uvedbi DDV pa bi podjetje ob nabavi izdelavnega materiala pla~alo DDV v znesku 10.385.672,00 SIT in pri nabavi energije in storitev DDV v znesku 4.864.173,00 SIT, kar skupno znaša 15.249.845,00 SIT vstopnega DDV. Na drugi strani je podjetje v obdobju pred uvedbo DDV svojim kupcem za-ra~unalo za 6.222.260,00 SIT prometnega davka, ki ga je bilo dol`no v celotnem znesku odvesti v dr`avni prora~un. Po uvedbi DDV pa bi podjetje za isto obdobje kupcem zara~unalo za 23.069.061,00 SIT izstopnega DDV, v dr`avni prora~un pa bi bilo dol`no pla~ati le razliko, ki znaša 7.819.216,00 SIT. Izra~uni so pokazali, da bi podjetje Pohištvo d.o.o., kot dav~ni zavezanec za davek na promet proizvodov in storitev, po uvedbi DDV pla~alo ve~je tovrstne dav~ne obveznosti, kar je seveda predlagatelj predloga zakona o DDV tudi na~rtoval. 7. SKLEP * V prispevku smo najprej ugotavljali, kolikšni bodo vplivi uvedbe DDV na višino prodajnih cen lesnoindustrijskega izdelavnega materiala, ki ga podjetje nabavlja kot reprodukcijski material. Prera~uni prodajnih cen, z vra-~unavanjem predvidenih dav~nih stopenj DDV, so pokazali, da se bodo drobnoprodajne cene izdelavnega materiala v povpre~ju dvignile za 2,54 %. To pove~anje gre v celoti na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj. Glede na to, da predpisi predloga zakona o DDV, v bodo~e ne predvidevajo pogojnih dav~nih oprostitev pri nabavi reprodukcijskega materiala, bodo proizvajalna lesnoindustrijska podjetja po uvedbi DDV, le-tega nabavljala po prodajnih cenah z vra-~unanim DDV, torej dejansko po 19 % višjih cenah kot pred uvedbo DDV. Toliko namre~ znaša predvidena splošna dav~na stopnja DDV, ki se bo obra~unavala pri prometu tovrstnih proizvodov oz. materiala. * Pove~anje prodajnih oz. nabavnih 346 cen izdelavnega materiala ima seveda vpliv na pove~anje materialnih stroškov v poslovanju podjetja. V prispevku smo ugotovili, da se stroški nabave iz-delavnega materiala po uvedbi DDV pove~ajo kar za 17,96 %. Tako visokemu pove~anju botruje `e zgoraj omenjena ukinjena pogojna dav~na oprostitev pri nabavi reprodukcijskega materiala, ki ga bodo po uveljavitvi zakona o DDV podjetja nabavljala z vra~unanim davkom, prav tako kot kon~ni potrošniki. Izra~unano po-ve~anje nabavnih stroškov materiala pa pomeni le za~etni likvidnostni problem podjetja, saj osnovni princip po-ra~una vstopnega DDV prakti~no v celoti izni~i navidezno pove~anje nabavnih stroškov in, kot smo videli, slednje na odhodke in poslovni rezultat ne bo imelo negativnega vpliva. * V prispevku smo nadalje ugotavljali, kolikšen vpliv bo imela uvedba DDV na stroške energije in storitev, pri nabavi katerih `e po sedaj veljavni zakonodaji o prometnem davku ne velja pogojna dav~na oprostitev kot pri reprodukcijskem materialu in jih podjetja `e pred uvedbo DDV pla~uje-jo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom. Ugotovili smo, da predlog zakona o DDV ravno pri prometu storitev prinaša ob~utno odstotno pove~anje dav~nih stopenj in da se nabavni stroški tovrstnih storitev po uveljavitvi zakona o DDV pove~u-jejo za 12,88 odstotkov; to pove~anje pa gre v celoti na ra~un višjih dav~nih stopenj. Izra~unano pove~anje nabavnih stroškov energije in storitev pa zaradi pora~una vstopnega DDV, enako kot pri izdelavnem materialu, na poslovni rezultat podjetja ne bo imelo negativnega vpliva. * Ugotavljali smo tudi vplive uvedbe DDV na prihodkovno stran poslovanja podjetja. Ugotovili smo, da se dele` prometnega davka oz. DDV v bruto realizaciji prihodkov po uveljavitvi DDV pove~a od 4,44 % na 16,44 %. Kot smo izra~unali, se na ra~un zamenjave obstoje~ega prometnega davka z DDV bruto fakturirana realizacija prometa pove~a za 11,51 odstotkov. To pove~anje ne gre na ra~un spremenjenih dav~nih stopenj proizvodov, saj je 19 % splošna dav~na stopnja LES wood 50 (1998) 11 DDV, ki bo veljala za pohištvene finalne mizarske izdelke, celo manjša od sedaj veljavne 20 % stopnje prometnega davka. Bruto prihodki se pove-~ajo na ra~un prometa storitev, katerih dav~ne stopnje se pove~ajo od 5 % na 19 % in v prete`ni meri na ra~un ukinjene pogojne dav~ne oprostitve obra~una davka v primeru prodaje reprodukcijskega materiala ali blaga za nadaljnjo prodajo ter tudi ukinjene pogojne zni`ane stopnje pri prodaji oz. nabavi opreme. Po uvedbi DDV mora namre~ podjetje vse kupce obravnavati kot kon~ne potrošnike in jim pri prodaji svojih proizvodov zara~u-nati DDV po predpisanih dav~nih stopnjah. * S primerjavo rezultatov poslovne uspešnosti smo v prispevku ugotovili, da uvedba DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja podjetja Pohištvo d.o.o. nima negativnega vpliva, saj se tako neto dobi~ek kot koeficient ekonomi~nosti pri simulirani projekciji za obdobje po uvedbi DDV pove~ujeta. Neto dobi~ek se iz 4.764.907,00 SIT pove~a na 5.524.817,00 SIT, koeficient ekono-mi~nosti pa se iz vrednosti 1,0450 pove~a na vrednost 1,0469. Pove-~anje uspešnosti gre v prete`ni meri na ra~un stroškov energije in storitev, ki se zaradi pora~una vstopnega DDV dejansko zni`ajo. Pred uvedbo DDV je podjetje energijo in storitve pla~evalo po prodajnih cenah z vra~unanim prometnim davkom, saj za le-te ni veljala pogojna dav~na oprostitev kot za preostali reprodukcijski material. Po uvedbi DDV pa bodo energijo in storitve dejansko nabavljali po ceni brez vra~unanega davka na promet, saj se ta kot vstopni DDV pora~una oz. odšteje. Pri izdelavnem materialu pa se zaradi pora~una vstopnega DDV ugotovljeno pove~anje nabavnih stroškov dejansko izni~i in odhodkovno izena~i z obdobjem pred uvedbo DDV, ko je podjetje tovrstni izde-lavni oz. reprodukcijski material nabavilo brez pla~ila prometnega davka. Pove~ana bruto fakturirana realizacija prihodkov na poslovni rezultat nima neposrednega vpliva, saj všteti dele` davka na promet ni prihodkovni vir in ga je podjetje prek kon~nega obra-~una prometnega davka ali pora~una Raziskave in razvoj izstopnega in vstopnega DDV dol`no pla~ati in odvesti v dr`avni prora~un. Višina neto fakturirane realizacije prihodkov, ki bi direktno vplivala na poslovni rezultat, namre~ po uvedbi DDV ostaja na istem nivoju, celotni vpliv pove~anja bruto prihodkov pa se prenaša na kupce oz. potrošnike, ki pla~ajo proizvode in storitve po višjih cenah. * Izra~unavali smo tudi višino prometno dav~nih obveznosti in ugotovili, da bo podjetje Pohištvo d.o.o., kot dav~ni zavezanec za davek na promet proizvodov in storitev, po uvedbi DDV pla~alo ve~je tovrstne dav~ne obveznosti. V enoletnem obdobju pred uvedbo DDV je podjetje svojim kupcem zara~unalo za 6.222.260,00 SIT prometnega davka, ki ga je bilo dol`-no v celotnem znesku odvesti v dr`av-ni prora~un. Po uvedbi DDV pa bo podjetje za isto obdobje kupcem zara-~unalo za 23.069.061,00 SIT izstopnega DDV, v dr`avni prora~un pa bo dol`no pla~ati razliko med izstopnim in vstopnim DDV, ki znaša 7.819.216,00 SIT. Po uvedbi DDV se bo tako v dr`avni prora~un prililo za 1.596.956,00 SIT ve~ davka, kar je seveda predlagatelj predloga zakona o DDV tudi na~rtoval. 8. POVZETEK Prispevek je oblikovan na podlagi od-li~nega diplomskega dela Milana Mlakarja, dipl. ing. na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo. Najpomembnejše ugotovitve so podane v tem prispevku. Za opravljeno delo kolegu Mlakarju še enkrat ~estitamo. V Sloveniji je v pripravi zamenjava sedanjega sistema enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost. Uvedba davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je po uvedbi Zakona o dohodnini druga ve~ja dav~na reforma v Sloveniji s ciljem pribli`e-vanja in usklajevanja z Evropsko zvezo. V prispevku smo poskušali ugotoviti velikost vpliva DDV na oblikovanje cene proizvodov in storitev v sektorju 347 lesarstva ter vpliv uvedbe DDV na poslovni rezultat in uspešnost poslovanja v lesnoindustrijskem podjetju Pohištvo d.o.o. V prispevku je bila opraviljena simulacija uvedbe DDV tako, da so se na podlagi predvidenih dav~nih stopenj preoblikovale drobnoprodajne cene za surovine, osnovni in pomo`ni material, energijo ter druge vhodne elemente ter na drugi strani tudi oblikovale nove prodajne cene proizvodov in storitev, ki jih podjetje Pohištvo d.o.o. proizvaja in fakturira kot prihodke. Dobljene odstotne spremembe nabavnih in prodajnih cen smo vkal-kulirali v obstoje~o bilanco uspeha podjetja tako, da smo vzporedno opravili tudi simulacijo obra~una vstopnega in izstopnega DDV, kot ga predvideva predlog zakona. Na podlagi primerjave obstoje~e in simulirane bilance uspeha za enoletno obdobje po uvedbi DDV smo poskušali podati sklepe o vplivu uvedbe DDV na poslovni rezultat in ekonomiko poslovanja tega podjetja. Prispevek je vsebinsko razdeljen na šest delov. V prvem delu je podana splošna in teoreti~na predstavitev DDV. Obravnavana je narava in delovanje davka, dav~ne stopnje, dav~ne oprostitve in polo`aj malih podjetij v obdav~itvi z DDV. Na tem mestu je na kratko predstavljeno tudi inflatorno delovanje DDV, stroški pobiranja davka in razlogi za sprejem le-tega v Sloveniji. Podanih je tudi nekaj empi-ri~nih ugotovitev dr`av Evropske zveze ob uvedbi in uporabi DDV ter primerjava dav~nih stopenj v posameznih dr`avah. V drugem delu je predstavljen slovenski predlog Zakona o DDV, ki zajema 77. ~lenov, pregledno po naslednjih vsebinskih sklopih: obmo~je obdav~it-ve, oprostitve znotraj Slovenije, dolo-~itev praga za registracijo, dav~ni zavezanec, dav~na osnova, dav~na stopnja, nastanek obveznosti obra~u-na, odbitek vstopnega DDV, vra~ilo DDV, nadzor nad obra~unavanjem ter posebni postopki obdav~evanja. V tretjem delu so preoblikovane drob-noprodajne cene izdelavnega materi- LES wood 50 (1998) 11 Znanje za prakso 343 ZNANJE za prakso Odstranjevanje starih premazov z lesa 1. Uvod Naveli~ali smo se ploskovnega pohištva, s kakršnim smo še nedavno trpali naša stanovanja. Spet se veselimo starih podedovanih kosov pohištva, s katerimi obogatimo svoje bivalno okolje. Nekateri kosi starega pohištva so prave mojstrovine, izdelane iz plemenitih vrst lesa, a jih dobimo v slabem stanju. Pri ~iš~enju ali celo pri odstranjevanju poškodovanih premazov hitro usodno poškodujemo lesno površino. Zato pri obnavljanju površin na starem pohištvu upoštevamo `e preizkušene metode dela. 2. ^iš~enje in odstranjevanje starih premazov Pred za~etkom dela moramo ugotoviti, katera vrsta pre-maznega sredstva je na površini pohištva in katero vrsto lesa ali kakšno furnirano površino pokriva poškodovani premaz. Ugotovimo tudi, kako mo~no je premaz poškodovan. Glede na stopnjo poškodb se lahko odlo~imo le za ~iš~enje površine in osve`itev premaza, ali pa za odstranjevanje mo~neje poškodovanega premaza. Premaz poskusimo odstraniti najprej mehansko, šele nato kemijsko. Mehansko odstranimo premaz ro~no, z mizarsko strguljo. 2.1. ^iš~enje manj poškodovanih starih premazov Posamezni kosi pohištva s ~asom izgubijo barvo in sijaj. Velikokrat zadostuje `e temeljita obdelava s kakovostnim voskom, da spet za`arijo. To delo najbolje opravimo z voski, ki se po~asi sušijo in jih kupimo `e pripravljene. S ~isto krpo nanesemo vosek na pohištvo. Še bolje opravimo delo, ~e vosek nanašamo s fino jekleno volno št. 000, ker površino hkrati o~istimo. Med nanašanjem površino rahlo drgnemo, da ne poškodujemo starega premaza. Na površini ostane tanek sloj voskovnega filma, ki se suši nekaj ur. Nato osušeni sloj voska poliramo z mehko krpo. Lepši sijaj dose`emo na površini, ~e nanesemo na o~iš~eno površino tanek sloj hitro suše~ega se trdega voska, ki ga hitro in enakomerno vtremo v les ter zbrišemo s krpo, ki ne puš~a kosmi~ev. Takoj, ko se preostanek voska na površini posuši, ga poliramo z mehko krpo. 2.2. ^iš~enje in osve`itev manj poškodovanih premazov Kadar je premazana površina razpokana, delno razkrojena in je videti kot umazano okensko steklo, je ne moremo ve~ osve`iti z voskom. V tem primeru potrebujemo raztopino za obnovo starega premaza. Enostavno in u~inkovito sredstvo pripravimo iz treh enakih delov gorilnega špirita, terpentina in lanenega olja. Tej mešanici dodamo majhno koli~ino kisa. Pripravljena mešanica je ravno dovolj mo~na, da prodre v polituro, vendar politure ne razgradi niti je ne dvigne. Z mehko krpo nanesemo pripravljeno raztopino na poškodovani premaz in jo razma`emo v sleherni koti~ek. Na površini pustimo u~inkovati raztopino okrog 30 minut. Potem površino obrišemo. Ko se preostanek raztopine na površini posuši, nanesemo nanjo vosek. Na mo~no umazane kose pohištva nanašamo pripravljeno raztopino s fino jekleno volno. Ravnamo previdno, da ne poškodujemo starega sloja na lesu. Ostanke lepil, barve in druge made`e, ki so nastali na površini ob neprevidnem delu, odstranimo najbolj enostavno z ostrim no`em ali britvico. Z jekleno volno bi poškodovali še okolico made`a. Mo~no poškodovana mesta na površini popravimo tako, da jih natremo s šelakovo polituro. 2.3. Odstranjevanje starih poškodovanih premazov Starih razpokanih premazov, ki so preostanki barv, politur, lakov in voskov, ne moremo vedno obnoviti. Takšne premaze moramo pred ponovno površinsko obdelavo popolnoma odstraniti s površine. Odstranimo jih lahko s kemijskimi sredstvi ali mehansko. Za odstranjevanje starega premaza moramo izbrati pravo kemikalijo. Nekatere vrste lesa se lahko pri tem obarvajo. Furnirane površine in leplejene vezi lahko zaradi kemikalij popustijo. Okovje in šarnirje predhodno odstranimo z lesa. Varno delo Ve~ina sredstev za odstranjevanje starih premazov z lesa je zelo jedkih in so zdravju škodljiva. Delovni prostor dobro zra~imo. Kemikalije zbiramo in shranjujemo tako kot predpisuje zakon za ravnanje s posebnimi odpadki. Pri delu nosimo varovalna o~ala in rokavice. 2.3.1. Odstranjevanje starih premazov z mehkega lesa z natrijevim hidriksidom LES wood 50 (1998) 11 Znanje za prakso 344 Z natrijevim lugom odstranjujemo stare premaze oljnih lakov z mehkega lesa. Na trdem lesu ne odstranjujemo starih premazov z natrijevim lugom, ker bi se les obarval. Posebno pazljivo delamo s tem sredstvom na furnirani površini, ker se lahko furnir odlepi. Pomembno je, da vedno najprej preizkusimo, kako natrijev lug reagira na les. Postopek dela 50 g natrijevega luga damo v liter tople vode. Vedno dodamo lug v vodo, nikoli narobe. Toplo raztopino luga nane-semo na lesno površino in krepko skrta~imo s sirkovo krta~o. ^as raztapljanja laka ali barve je odvisen od njegove odpornosti in lahko traja od 20 min pa do 3 ure. Površino tako namo~enega lesa pokrijemo s polietilensko folijo, da natrijev lug bolj koncentrirano deluje na stari premaz. Nazadnje površino o~istimo s ~isto vodo in odplako shranimo kot posebni odpadek. Vendar postopamo z natrijevim lugom zelo pazljivo, da les ne potemni preve~ in da ne razkrojimo lepljenih vezi. Takoj nato lahko preostanke luga v lesni površini nevtraliziramo z razred~eno ocetno kislino. V razmerju 1 del ocetne kisline in 5 delov vode (2 dcl ocetne kisline na l vode) pripravimo kislo raztopino. Vedno vlijemo kislino v vodo, nikoli narobe. Z gobo nanesemo nevtralizaci-jsko teko~ino na površino, jo dobro umijemo in posušimo z o`eto gobo. Med pripravo in nanašanjem kisle raztopine nosimo varovalna o~ala in rokavice. Obdelovanec posušimo pri normalni temperaturi in suhega obrusimo. Kadar na posušenem lesu opazimo obarvanja, jih odstranimo z raztopino, ki jo pripravimo iz 20 g oksalne kisline v litru vode. Oksalno kislino kupimo v obliki kristalov. V nekovinsko posodo najprej dodamo vro~o vodo, v kateri se kristali bolje raztapljajo. Nato v vodo dodamo kristale kisline. Nikoli ne vlijemo vode na kristale. Pripravljeno raztopino nanesemo na les šele ~ez 10 minut. Med pripravo raztopine in med postopkom nanašanja nosimo varovalna o~ala in rokavice. Oksalna kislina je strupena! 2.3.2. Odstranjevanje starih poškodovanih premazov z univerzalnimi sredstvi To so mo~na in zelo u~inkovita sredstva, podobna `eleju, ki vsebujejo jedke snovi in so primerna za odstranjevanje premazov z vseh vrst lesov. Kupimo jih `e pripravljena. Pri teh sredstvih nevtraliziranje ni vedno nujno. Ravnamo se po navodilih proizvajalca. Univerzalna srestva za odstranjevanje premazov ne raztapljajo lu`il, le lake zmeh~ajo. Pri delu z univerzalnimi sredstvi upoštevamo predpise o varnem pri delu. Postopek dela Sredstvo za odstranjevanje starih premazov nanesemo s starim ~opi~em na premazno poškodovano površino. Nekateri premazi se raztopijo `e v nekaj minutah, drugi šele v nekaj urah. Pri lakih, ki se hitro raztapljajo, površino omo-~imo, nato pa `e lahko odstranjujemo raztopljeni stari premaz. Pri tistih vrstah lakov, ki se raztapljajo po~asi, lahko s sredstvom za odstranjevanje starih premazov obdelamo ve~je površine. Zaradi bolj u~inkovitega raztapljanja to površino pokrijemo s polietilensko folijo. Stari premaz laka se naguba, dvigne nad lesno površino in ga nato z lopatico posnamemo s površine. Pri odstranjevanju starega premaza ne smemo narediti raz na površini lesa. Zato z lopatico ne smemo preve~ pritiskati ob površino. Lopatica mora biti zaobljena, brez ostrih kotov. Kadar je stari premaz sestavljen iz ve~ slojev, moramo sloje raztapljati in odstranjevati postopno enega za drugim. Pri odstranjevanju premazov s stru`enih izdelkov in z rezbarij si pomagamo z manjšimi lopaticami in medeninastimi krta-~ami. Pred nadaljnjo obdelavo pohištvo temeljito prezra-~imo. Zanesljivo odstranimo razne ostanke s površine tako, da jo o~istimo z nitrorazred~ilom. S ~opi~em nanesemo nitrorazred~ilo na površino in ga zbrišemo s suho krpo. 2.3.3. Odstranjevanje šelakove politure Porumenele in razpokane stare šelakove politure moramo popolnoma raztopiti in jih odstraniti. Šele nato znova poli-ramo. Šelakovo polituro raztopimo s špiritom. ^e špiritu dodamo še amoniakovico, smolo hkrati še o~istimo s površine. Mešanico pripravimo v razmerju špirit : amoni-jakovica = 1 : 1. Pripravljeno mešanico s ~opi~em nanese-mo na površino stare politure. Po krajšem ~asu lahko raztopljeni sloj šelakove politure odstranimo z mizarsko strguljo. Po potrebi odstranjujemo posamezne sloje enega za drugim. Nevtraliziranje pri tej metodi ni potrebno. Suho površino obrusimo s finim brusnim papirjem. 2.3.4. ^iš~enje površine z lesnim milom Porumenelo umazanijo, ostanke olja, voska in lu`il odstranimo s površine neobdelanega lesa z raztopino lesnega mila (Holzseife). Furnirane površine ne smemo umiti s to raztopino, da se furnir ne odlepi. Lesno milo kupimo v kosmi~ih in diši kot jedrno milo (Kernseife). Lesno milo ne vsebuje alkalij. To je blago ~istilno sredstvo, primerno za ~iš~enje ve~ine lesnih vrst. Postopek dela V litru vro~e vode raztopimo 30 g lesnega mila. Še toplo raztopino z gobo nanesemo na površino lesa in skrta~imo s sirkovo krta~o. Pribli`no ~ez 5 minut umijemo površino s toplo vodo. Les po~asi dobro posušimo. Suho površino obrusimo z finim brusnim papirjem. Kadar je površina lesa mo~no umazana, dodamo raztopini milnice 5 % amonijakovice. 2.3.5. Odtranjevanje barv, firne`a in oljnih lakov s pripravki V topli vodi zmešamo 1 del pepelike (kalijev karbonat), 2 dela pralnega praška in 2 dela moke v kašasto zmes. S ~opi~em nanesemo zmes na površino premaza, katerega ho~emo odstraniti. Po dolo~enem ~asu, ko zmes u~inkuje na premaz, odstranimo raztopljeni sloj z lopatico ali pa z LES wood 50 (1998) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva xxix zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 12/98 Iz vsebine: PORO^ILO GENERALNI SKUPŠ^INI CEI-BOIS O DELU IN AKTIVNOSTIH SEKRETARIATA V LETU 1998 (Doc. 1161) PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA POROČILO GENERALNI SKUPŠČINI CEI-BOIS O DELUIN AKTIVNOSTIH SEKRETARIATA LETU 1998 (Doc. 1161) 1. CEI-Bois je imel svoje 45. zasedanje Generalne skupš~ine v ~asu med 6. in 7. novembrom 1997 v Bad-Honnef (Nem~ija), in sicer na povabilo nemške zveze HDH. * Na sre~anju Generalne skupš~ine, je g. Schrader, generalni sekretar Evropske zveze proizvajalcev lesa FEBO, predstavil zvezo kot zdru`enje 3.500 podjetij (majhnih in srednjevelikih) v 9 dr`avah. Trgovina z lesom ima v glavnem tri funkcije: deluje kot dobavitelj lesni industriji, pohištveni industriji in kot kupec v lesnopredelovalni industriji. Asortiment se je spremenil od surovin v preteklih letih do polizdelkov. * Na sre~anjih CEI-Bois je bil notranji del osredoto~en na strukturo CEI-Bois, selitev v nove prostore, kot tudi na ekonomska, socialna, okoljevarstvena in tehni~na vprašanja. * G. B. Borgström (~lan finske zveze FFIF) je bil izvoljen kot podpredsednik CEI-BOIS. V CEI Bois sta se priklju~ili še dve zvezi: španska zveza CONEMAC in evropska zveza FEFPEB. 2. Drugo sre~anje Upravnega odbora je potekalo `e v novih prostorih CEI-Bois 12. marca 1998. Upravni odbor je pregledal teko~e zadeve in zavzel stališ~e, da se predstavi CEI-Bois “Forestry and Forest-based industries Committee” (FBIC) Evropske komisije. * Mr. Ort(n je predstavil SWOT analizo lesnoobdelovalne industrije. * ^lani CEI-Bois so ponovno prediskutirali strukturo CEI-Bois, Upravni odbor pa je s tem v zvezi oblikoval štiri nove ad-hoc delovne grupe: - “International Affairs”, - “Forestry and External Affairs”, - “Technical Affairs” in - “Environment” (poleg `e obstoje~e “Social Committee”). * Te delovne grupe, ki naj bi se sre~evale na ad-hoc bazi, bi formulirale nasvete Upravnemu odboru, le-ta pa bi sprejemal kon~ne odlo~itve in se na ta na~in lahko bolj posvetil strateškim zadevam. 3. Lansko leto je sekretariat CEI-Bois izdal 95 dokumentov o evropskih zadevah s posebnim poudarkom na našem sektorju (gl. prilogo). Delo sekretariata tako vklju~uje tudi pisno oziroma telefonsko podporo (lansko leto je sekretariat odgovoril na ve~ kot 550 pisem). Uporaba elektronske pošte je hitro naraš~ala. 4. CEI-Bois je okrepil kontakte z DG III (Industry) Komisije. Veliko je bilo kontaktov in sre~anj z enoto C5 “Wood and paper”, ravno tako pa drugih kontaktov z drugimi enotami DG III (metanol, standardizacija...). * CEI-Bois se je udele`il konferenc Komisije v zvezi s “Kyoto protokolom”, socialnimi zadevami in TABD (Trans Atlantic Business Dialogue). Še ve~, veliko kontaktov je imel z DG 1A (zunanje zadeve), DG V (socialne zadeve), DG VI (kmetijstvo), DG XI (okolje), DG XII (raziskave), DG XVII (energija), DG XXII (izobrazba in šolanje) in DG XXIV (zaš~ita potrošnika). * CEI-Bois je imel tudi intenzivne kontakte z Evropskim parlamentom v Bruslju in Strassbourgu, z Ekonomskim in Socialnim svetom (o problematiki gozdarstva in lesnega prahu itd.). Številna sre~anja o problematiki statistike so bila izve- LES wood 50 (1998) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva XXX dena z Eurostatom v Luxemburgu. 5. “Forest-based Industries Committee” (FBIC), organiziran v okviru DG III (Industry) te komisije, je za~el svoje aktivnosti konec leta 1997. Od takrat sta potekali `e dve sre~anji. Razen delovne grupe 6 se je lansko leto veliko delovnih grup sre~alo vsaj dvakrat ali trikrat. CEI-Bois se je redno udele`eval teh delovnih grup. 6. Notranje delovne grupe CEI-Bois so zelo tesno spremljale aktivnostim FBIC delovnih grup. CEI-Bois delovne grupe so bile konstantno informirane o teko~ih “nestabilnih evropskih zadevah”. 7. Glede konkuren~nosti evropske lesnopredelovalne industrije CEI-Bois in CEPI (papirna industrija) skupaj z drugimi industrijami, ki bazirajo na gozdarski proizvodnji, pripravljata skupen svetovalen dokument, ki bo rabil kot priprava na “Bangemann Communication”. Sekretariat je pripravil tudi sre~anja s skupino DG III o SWOT analizi (Strenghts, Weaknesses, Opportunities and Threats). 8. Glede certificiranja lesa in lesnih izdelkov se je CEI-Bois udele`il sre~anj Evropske delovne skupine o nadzoru nad lesno verigo. Sekretariat ETC je izdal kon~no poro~ilo (julij 1998), ki je bilo poslano delovni grupi “External & Forestry Affairs”. Glede na to je sekretariat organiziral tudi sre~anja z DG VI (kmetijstvo) in DG XI (okolje) in celo kontakte z Evropskim parlamentom o tej vro~i temi. CEI-Bois je aktivno sodeloval z Evropsko komisijo v zvezi z nizozemskim predlogom o obveznem etiketiranju lesa in lesnih izdelkov. Zdru`enja, ~lanice CEI-Bois, so bila naprošena za sodelovanje o tej pomembni zadevi. 9. Po obširnih predpripravah je bil CEI-Bois tudi uradno povabljen na 3. ministrsko konferenco v zvezi z zaš~ito gozdov v Evropi. Mr. Carvalho (portugalska zveza) je v imenu CEI-Bois izdelal deklaracijo. 10. DG VI ravnokar pripravlja strategijo EU o gozdarstvu. CEI-Bois in CEPI sta skupaj s CEPF (lastniki gozdov) formulirala skupen dokument o tej temi. 11. Predlog Komisije, da se mora vklju~iti izpostavljenost hrasta in bukve v Direktivo o “karcenogenosti na delu” , še vedno zahteva od sekretariata veliko pozornosti. CEI-Bois je bil soudele`en na svetovalnih sre~anjih DG V (socialne zadeve) o tej temi v Luxembourgu in Bruslju. Nadaljnja aktivnost je bila dana Ekonomskemu in Socialnemu svetu in Evropskemu parlamentu o tej te`ki temi. Da bi našli skupno izhodiš~e o tej temi, so bili vzpostavljeni kontakti tudi s sindikati, kar se je pokazalo v nadaljnih sre~anjih z DG V komisijo. 12. Posebna pozornost CEI-Bois je bila posve~ena vplivom ognja na zgradbe in parket. * Predstavniki lesnoobdelovalne industrije so bili tudi soudele`eni v sre~anjih ETA (European Technical Approvals) v okviru EOTA. * Sekretariat je spremljal tudi CEN aktivnosti: - CEN/TC 33 (stavbno pohištvo) - CEN/TC 38 (zaš~ita lesa) - CEN/TC 112 (lesene ploš~e) - CEN/TC 124 (lesne konstrukcije) - CEN/TC 134 (podni laminati) - CEN/TC 173 (krta~e, metle...) - CEN/TC 175 (okrogel in `agan les - parket) - CEN/TC 207 (pohištvo) - CEN/TC 256 (`elezniški pragovi) - CEN/TC 261 (embala`a). Na teh sre~anjih je bil CEI-Bois zastopan v okviru svojih ~lan-ic. 20. oktobra 1998 bo CEN organiziral seminar o vlogi pano`nih zvez v EU na podro~ju evropske standardizacije. Ob tej prilo`nosti bo generalni sekretar predaval o “Vodenju aktivnosti v zvezi z Evropsko standardizacijo znotraj evropskih pano`nih zvez”. 13. Diskusije o predlogu 5. programa za raziskave in razvoj so v teku. CEI-Bois je vztrajal na pomembnosti vklju~evanja gozdnopredelovalnega sektorja v ta program. 14. CEI-Bois je imel številne kontakte z DG XI (okolje) komisije o se`iganju odpadkov. CEI-Bois je organiziral okroglo mizo o definiciji, kaj vklju~iti pod pojem “odpadki”. 15. Ob Beli knjigi (EU) o obnovljivih virih energije, sta CEI-Bois in CEPI prosila Komisijo, da bi sofinancirala študijo o Vlogi strategije obnovljive energije na konkuren~nost gozdne industrije in mo`nostih lesa kot surovine. CEI-Bois je enakopravno spremljal delavnice v okviru “Kyoto Protocol”-a. Ta tema ima lahko pomembne posledice za lesnopredelovalno industrijo in bo potrebna posebne pozornosti CEI-Bois tudi v prihodnosti. 16. CEI-Bois je spremljal razvoj VOC (Volatile Organic Compounds) direktiv. 17. Socialna komisija se je sre~ala dvakrat v tem letu in je prediskutirala socialne pobude EU kot tudi kontakte z Evropsko zvezo sindikatov. Sre~anje 11. marca je bilo organizirano skupaj z Efbww (Mrs. Quintin), da bi pregledali nove oblike socialnega dialoga. Na sre~anju so ponovno razpravljali o lesnem prahu. 18. Generalni sekretar je predaval o evropskih socialnih zadevah na finski federaciji FFIF. CEI-Bois je bil udele`en na sre~anjih FEIC, sekretariat pa je bil navzo~ tudi na sre~anjih Generalne skupš~ine EPF in FEP. 19. CEI-Bois je razširil svoje horizontalne povezave, še posebej s CEPI (papirna indusrija) in CEPF (lastniki gozdov).Skupni pripravljalni sestanki so bili pred sre~anji FBIC in ETC (European working group on the timber chain of custody). LES wood 50 (1998) 11 GZS-Zdru`enje lesarstva xxxi CEI-Bois je bil aktivno soudele`en na Forumu z naslovom “Forestry and Forest Products Forum”, ki deluje kot “meeting point” v gozdnem sektorju: lesnopredelovalna industrija, papir in tisk, grafi~na industrija, lastniki gozdov itd. Intetnzivnejši kontakti so bili z: * FEBO (European federation of timber trade) in * CEFIC (kemi~na industrija), v zvezi z VOC direktivami, na ad-hoc bazi. 20. Sekretariat bi se ob okoncu rad zahvalil predsedniku, Mr. Castellini-ju, za njegovo podporo. Vsa zahvala gre tudi drugim ~lanom Predsedstva, Upravnega odbora in Generalni skupš~ini. CEI-Bois je ob koncu izrazil `eljo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnosti. LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JEIZDAL CEI-BOIS (originalni naslovi) november 1997 - oktober 1998 1065 Eco-label: developments in the decision-making process 1066 Social Committee: minutes of the meeting of 29 October 1997 1067 Social Dialogue: minutes of the meeting of 29 October 1997 1068 CEI-BOIS: A structure for the new millennium 1069 Research: invitation for wg on 5th Framework Programme 1070 Transatlantic Business Dialogue (TABD) 1071 55th Joint session of the FAO/ECE Timber Committee 1072 Use of electronic mail 1073 New tariffs and statistical nomenclature 1074 Trade with Japan - Technical barriers to trade 1075 Social Committee: Information and consultation of workers 1076 Invitation for the ad hoc group “Statistics” 1077 Treaty of Amsterdam 1078 New “Wood Chain Committee” of the EU 1079 CEI-Bois: A structure for the new millennium 1080 Working Paper on the Incineration of Waste 1081 Renewable sources of energy - White paper 1082 Inclusion of wood dust in Directive 90/394/EEC “Carcinogens at work” 1083 Construction Products Directive - Activities of the Standing Committee on Construction 1084 VOC - EMAC report - Results of the voting in the EP Environment Committee 1085 Construction Products Directive - Guidance paper on CE-marking - Mandate for Wood-based Panels 1086 Statistics (Harmonised System and Combined Nomenclature) 1087 CEI-Bois - A structure for the new millennium - Meeting of the ad-hoc group - Invitation 1088 Tacis Programme 1089 Minutes of the 45th General Assembly in Bad Honnef (HDH) on 7 November 1997 1090 Minutes of the CEI-Bois Managing Board in Bad Hon-nef (HDH) on 6 November 1997 1091 Forestry and forest-based industries committee, plenary meeting 1092 CEI-Bois Managing Board - Reports of the different Member Federations 1093 Minutes of the meeting of CEI-Bois and Efbww, on 7 January 1998 - Draft statement on wood dust 1094 Competitiveness of the construction industry 1095 Social Committee and Social Dialogue - 11 March 1998 - Invitation and agenda 1096 Minutes of the meeting of the ad-hoc group on the structure of CEI-Bois - Brussels - 28 January 1998 1097 Monthly Panorama of European Industry - Wood processing industries 1098 Commission proposal for amendment of the current council regulation on anti-dumping procedures against China and Russia 1099 FEBO “Guide of the European Timber Trade” 1100 CEI-Bois Managing Board - Invitation to meeting on 12 March 1998 1101 Basic elements for a CEI-Bois strategy for 1998 and 1999 - Preparatory note for the Managing Board of 12 March 1998 1101 bAnnex 2 to doc. 1101 - SWOT analysis 1102 Social Committee: Preparatory note for the meeting on 11 March 1998 1103 Wood dust - Meeting of the SCOEL on 17-18 March 1998 in Luxembourg 1104 Social dumping - ILO Conventions 1105 Pan-European Guidelines - Sustainable Forest Management 1106 CEI-Bois Position Paper on the distinction between waste and non-waste 1107 Burden of proof on sexual discrimination / Part-time work - EU legislation 1108 Construction Products Directive - Safety in case of fire - Activities of CEN/TC 127 “Fire safety in buildings” 1109 Structure of CEI-Bois - Setting up of working groups 1110 Sustainable Forest Management - EFI Conference on certification 1111 Wood dust - Proposal for a Council Directive related to carcinogens at work. 1112 Social Committee - Minutes of the meeting in Brussels, 11 March 1998 1113 Social Dialogue - Minutes of the meeting on 11 March 1998 1114 Working Paper on the Incineration of Waste 1115 Minutes of the meeting of the Managing Board, Brussels, 12 March 1998 1116 Sustainable Forest Management, Symposium in Ver- sailles, 14-15 May 1998 1117 Information and consultation of workers - New budget line 1118 Energy technology - Workshop on 12 May 1998 1119 EOTA - New initiatives 1120 Fire resistance 1121 Construction Products Directive - Activities of the Standing Committee on Construction 1122 Construction Products Directive - Attestation of conformity - Annulment of Decision 95/204/EC 1123 Wood Dust - Meeting ad-hoc group ‘Wood dust’ on 25 May 1998 1124 Invitation Round-table discussion on the definition of waste LES wood 50 (1998) 11 Poslovne informacije xxxii 1125 Forest-based industries committee - First meetings of the working groups 1126 Late payments in commercial transactions 1127 Study on the competitiveness of the European woodworking industries - Communication EU commissioner Bangemann 1128 EU Mission to Japan - Company representation 1129 Brief report on the meeting of the CEI-Bois ad-hoc group “Wood dust” held in Brussels on 25 October 1998 1130 Co-ordination of social security systems - EU consultation 1131 Roundtable discussion on waste - Brussels 28 May 1998 1132 Promotion of pathways for training and apprenticeship 1133 5th Framework Programme: call for candidates 1134 Upcoming plenary meeting of the Economic and Social Committee 1135 3rd Ministerial Conference on protection of Forests in Europe 1136 Invitation/inscription to the CEI-Bois General Assembly 1998, in Bled, Slovenia 1137 5th Framework Programme-Proposal for specific programmes 1138 First meetings of the CEI-Bois Working groups, 13-14 Sept. 1138a agendas: annex 1 of 1138 1139 VOC - Council adopts Common Position 1140 CPD - Activities of the Standing Committee on Construction 1141 FBIC - State of affairs 1142 Ad hoc group wood dust, technical working group, federations 1143 First meetings of the CEI-Bois Working groups, 13-14 Sept. 1143a Agendas : annex 1 to doc. 1143 1144 Timber certification - Draft report of ETC 1145 Social Committee : invitation and agenda meeting 14-10-1998 1146 Dutch legislation on labeling of the sustained nature of timber and timber products - EU Notification procedure 1147 Classification of products by activity 1148 hort-term statistics 1149 Scheme of general tariff preferences (1995-1998) 1150 Central and Eastern Europe: workshop on training project 1151 Dutch legislation on labeling of the sustained nature of timber and timber products - WTO Notification procedure 1152 General Assembly and Managing Board, Bled, 14/16-10: Agendas 1153 Social Dialogue - EC Communication 1153a Annex to doc. 1153 - EC Communication - main parts 1154 European Forestry Strategy - Draft paper 1155 Minutes of the meeting of the wg “Environment” (14-9) 1156 Minutes of the meeting of the wg “Technical Affairs” (14-10) 1157 Preparatory note for the Social Committee (Bled, 14-10) 1158 Preparatory note for the Managing Board (Bled, 15-10) 1159 Transatlantic Business Dialogue (TABD) 1160 Wood dust - European Parliament, State of affairs 1161 Report of the secretariat to the GA on the activities of CEI-Bois in 1998 Vse zgoraj navedene dokumente si lahko izposodite na Zdru`enju lesarstva-GZS. Naprošamo tudi vsa podjetja - ~lanice Zdru`enja, ki bi si `elela aktivneje vklju~iti v delo delovnih grup CEI-Bois, da prijavijo svoje kandidate na Zdru`enje lesarstva. Številka PP 9747 / 01 Romunsko podjetje nudi pohištvo. Podjetje BB SYSTEM S.R.L. Kontaktna oseba ga. Eva Reka Varadin Ulica 2, VASILE ALECSANDRI STREET Pošta 3700 Kraj ORADEA Dr`ava ROMUNIJA Telefon +40 / 59 / 133 260 Telefaks +40 / 59 / 470 022 Številka PP 9799 / 01 Ukrajinsko podjetje nudi les (bukev, hrast, jesen, jelka), deske, lesene polproizvode, parket, furnir in titanov dioksid. Podjetje BANCOMZVJAZOK CORPORATION Kontaktna oseba g. Alex Chebotarev Ulica 39 KIKVIDZE STR., Pošta 252103 Kraj KIEV Dr`ava UKRAJINA Telefon +7 / 38 / 44 267 64 13 Telefaks +7 / 38 / 44 267 64 84 E-Mail capitan@ bkc.com.ua Številka PP 9688 / 01 Ameriško podjetje, ki trguje z lesom (hlodi, stavbni les) iš~e poslovne in proizvodne partnerje. Zanima jih predvsem bukov les. Podjetje JOHNSON INTERNATIONAL COMPANY Kontaktna oseba g. Gary D. Whitehurst Ulica 4800 SOUTH 188TH STREET, SEATTLE Pošta 98188 Kraj WA Dr`ava ZDA Telefon 1 / 800 275 4567 Telefaks 1 / 206 244 8244 E-Mail gwhitehurst@ johnsoninternational.com Številka PP 9689 / 05 (CsC 068) Italijansko podjetje, ki proizvaja staro stilno pohištvo, iš~e uvoznike pohištva. Podjetje CSC STORITVENI CENTER Ulica SLOVENSKA 41 Pošta 1000 Kraj LJUBLJANA Telefon 061 / 1250 122 Telefaks 061 / 219 536 E-Mail CsC@ hq.gzs.si LES wood 50 (1998) 11 Znanje za prakso 345 mizarsko strguljo. Les nato posušimo in obrusimo s finim brusilnim sredstvom. Kot fino brusno sredstvo za stare lesne površine uporabljamo jekleno volno št. 000. Jeklena volna med brušenjem ne dela raz, brusi zelo enakomerno ter ne polni por. Primerna je za brušenje stru`enih predmetov in rezbarskih izdelkov. 3. Sklep Odstranjevanje starih premazov z lesnih površin je natan~no in ob~utljivo delo, pri katerem lahko naredimo veliko škode. Zato se vedno najprej prepri~amo, s kakšne vrste premazom in s katerim lesom delamo. Delo opravljamo ro~no in najprej poskusimo mehansko odstraniti premaz. Pri delu s kemijskimi pripravki si zavarujemo o~i in roke ter delamo po predpisih za nevarne snovi. Obdelovanec med delom, med u~inkovanjem kemikalij ter med sušenjem opazujemo. Ni~esar ne prepustimo naklju~ju. Viri: 1. Buchanan G. Möbelrestavrierung sebstgemacht, Augustus Verlag, 1995 2. Crump D. Behandlung von Holzoberflächen; Ravensburger Buchverlag, 1995 3. Schnaus E. Oberflächenbehandlung Alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992 Jo`ica POLANC, dipl. in`. SLŠ Škofja Loka Ra~unalniški program PRO LIGNUM V SLOVENSKI POHIŠTVENI INDUSTRIJI JE PREMALO ZMOGLJIVE PROGRAMSKE OPREME ZA KONSTRUKCIJO IN PROIZVODNJO Nakup ra~unalnika je ~edalje la`ji. Tudi predinštaliran licen~ni operacijski sistem v novem ra~unalniku, ~eprav je to Windows NT 4.0 Workstation, stane pol manj kot v trgovini. Mogo~e nekateri še zmeraj kupujejo ra~unalnik brez operacijskega sistema. Poznajo namre~ “strokovnjaka”, ki bo za to poskrbel. Tisti, ki imajo programsko opremo kot socialno dobrino, ki ne more biti osnovno sredstvo, kot npr. stroj v proizvodnji, obi~ajno tudi ne investirajo v specialne programe po specialnih cenah. Vendar ni treba razumeti tega kot še eno opozarjanje na piratske programe. Govorili bomo izklju~no o velikih prednostih NAMENSKE in VISOKO ZMOGLJIVE programske opreme za uporabnika in ne o kaznih za “zastonjkarstvo”. V firmi CSI Ljubljana zastopamo poleg mnogih softverskih programov tudi program PRO LIGNUM, ki spada med dra`je programe za tridimenzionalno konstruiranje pohištva in krmiljenje NC strojev. K ceni Lignuma moramo dodati še ceno AutoCADa 14, ki predstavlja okolje za delovanje Lignuma. Program PRO LIGNUM je torej nad- gradnja AutoCADa14, ki omogo~a hitro in u~inkovito pripravo dokumentacije za proizvodnjo, vklju~no s programom za krmiljenje NC strojev, in dokumentacije za prodajo, v pogledu ra~unalniškega opremljanja ambientov in oblikovanja kakovostnih prospektov brez predhodne izdelave izdelkov. Kaj prinese program višjega cenovnega razreda? ^e se poka`e potreba po pove~anju števila konstruktorjev iz enega na dva izvajalca, moramo kupiti ra~unalnik z AutoCADom in vse drugo, kar sodi k novemu delovnemu mestu. Na ta na~in podvojimo zmogljivost, vendar za ceno dodatno zaposlenega konstruktorja, torej se podvojijo tudi stroški. Z uporabo tako mo~nega orodja, kot je PRO LIGNUM, se pove~a produktivnost ve~ kot trikratno. Po uvajalni dobi u~enja Lignuma se `e po enem mesecu izka`e potreba po novem delovnem mestu sila neracionalna. Ra~unalnikom cena vrtoglavo pada, za softver pa po pridobitvi licence (prvem nakupu) dopla~amo na dve do štiri leta kve~jemu 20 %, kolikor stane nova verzija (upgrade) glede na ceno prve licence. Nabava izpopolnjenih programov je tako zelo racionalna in vredna vlo`enega denarja, saj so nove verzije zmogljivejše in nudijo vedno ve~je mo`nosti. Treba je spremeniti gledanje in mišljenje o namenskem softveru, imenujmo ga APLIKACIJA. To ni ve~ programska oprema za široko potrošnjo, ampak postane v pravih rokah strateška prednost, saj je to pravzaprav najmodernejša tehnologija. Zavedati se moramo tudi tega, da je aplikacija kljub relativno visoki ceni najcenejša tehnologija glede na vlo`eno znanje. Meje so se odprle in podjetja lahko kupijo najmodernejše obdelovalne stroje. Dandanes se pogosto kupuje NC stroje. Podjetje, ki ima denar, mrzli~no zbira razne ponudbe, teka po evropskih sejmih, gleda kaj imajo drugi, itd. ^e prodajalec ugotovi, da gre kupcu za ~im ni`jo ceno, izlo~i iz ponudbe tisti del, ki je neviden, to je zmogljiv softver za krmiljenje stroja. Tako v naši industriji najpogosteje sre~amo zavidljivo drage NC stroje, ki jih delavci za vsak nov izdelek programirajo (vnašajo koordinate za obdelavo) kar na sami konzoli stroja, v najboljšem primeru imajo v roki papir s kotiranim izdelkom (najve~krat iz AutoCADa) in v dislociran ra~unalnik PONOVNO vnašajo dimenzije izdelka in seveda parametre obdelave. Na koncu ponosno pošljejo ukaze iz ra~unalnika na stroj, seveda po dragi lokalni mre`i, na katero so tudi ponosni. Ob investiciji so pozabili na ustrezno NAMENSKO APLIKACIJO. Naj naštejemo glavne prednosti programa PRO LIGNUM, ki predstavlja edino resno ponudbo v stroki, zlasti zato, ker deluje kot aplikacija v okolju AutoCADa 14. AutoCAD je postal v verziji 14 popolnoma profesionalni CAD program, vendar namenjen skoraj izklju~no uporabi aplikacij. Lignum tridimenzionalno generira pohištvo, npr. omarice, ki imajo popolnoma vse sestavne dele: korpus, hrbet, moznike, police, pregrade, okovje, predale, vodila LES wood 50 (1998) 11 Znanje za prakso 346 Risba za proizvodno dokumentacijo predalov, li~nice itd., vsi elementi imajo ustrezne izvrtine in utore, seveda so zmodelirani trodimenzionalno. Pri individualnih naro~ilih je to izrednega pomena. Pri tipskih izdelkih pa si zelo hitro ustvarimo poleg ustrezne proizvodne dokumentacije (tudi v elektronski obliki) še knji`nico tipskih izdelkov, ki jo lahko uporabimo na prodajnem mestu, opremljenim ali samo z AutoCADom ali pa tudi z Lignu-mom. Kupci naše programske opreme so `e ve~krat poudarili izreden “magneti~ni” u~inek mo`nosti fleksibilnega opremljanja prostorov s pohištvom na ra~unalniku pred o~mi kupca. Na podlagi takšne profesionalne predstavitve se kupec veliko la`je odlo~i o nakupu in ne ~uti potrebe po izbiri drugih dobaviteljev. Nadalje Lignum popolnoma avtomatsko naredi spisek oz. kosovnico vseh sestavnih delov pohištva, enake dele sešte-je, poda dimenzije za razrez, dimenzije po površinski obdelavi, material itd. Materiale in površine namre~ dolo~imo `e pred generiranjem pohištva. Avtomatsko dobimo tudi kotirane risbe za vsak sestavni element posebej! Kdor je z nekim tridimenzionalnim programom, ponavadi so to aplikacije za arhitekturo, ki vklju~ujejo oblikovanje notranje opreme, `e naredil nekaj ali veliko kosov pohištva, naj kar poskusi dobiti iz tega renomiranega “ARCHI” programa kakršnokoli proizvodno dokumentacijo za to pohištvo. Mogo~e bo šlo, ampak po dolgih mukah... Na koncu pa pride najslajše: za vsak sestavni element Lignum naredi posebno datoteko HKN (Holz Konstruktion Norm), ki slu`i za pripravo NC programa za krmiljenje stroja. To datoteko prenesemo v program TwinCam, ki v tandemu z Lignumom predstavlja pravo CAD/CAM kombinacijo. TwinCam je namre~ popoln program za generiran-je NC kode. Dimenzije izdelka z vsemi izvrtinami in utori imamo v TwinCamu iz HKN datoteke, vnesemo parametre obdelave in orodje in stroj `e dela, seveda brez dimenzijskih napak! Program PRO LIGNUM omogo~a izdelavo proizvodne dokumentacije vklju~no s programi za NC stroje in prodajne dokumentacije. Kaj je sedaj bolj racionalno: imeti ali ne imeti PRO LIGNUM ? Andrej SKVAR^A, ing. str. CSI. d.o.o., Vodnikova , Ljubljana LES wood 50 (1998) 11 Intervju 347 Pogovor z dipl. in`. Olomirjem Punger~i~em, glavnim direktorjem LIKO VRHNIKA d.d. Z gospodom Punger~i~em se poznava `e vrsto let. Prvi~ sem obiskala LIKO leta 1977 ob otvoritvi posodobljene linije za proizvodnjo vrat v Borovnici. Lesnina, Zunanja trgovina, kjer sem bila zaposlena, ter LIKO Vrhnika sta v preteklosti zelo tesno sodelovala. LIKO Vrhnika je kljub te`kim finan~nim in tr`nim udarcem, ki so bili posledica politi~ne in gospodarske preobrazbe na{e dr`ave, danes ve~je lesnopredelovalno podjetje z “zdravo” pod-jetni{ko miselnostjo in usmeritvijo v prihodnost. Gospod Punger~i~, koliko let ste `e v LIKU Vrhnika in koliko ~asa na krmilu tega podjetja? V LIKU Vrhnika sem `e od leta 1968, za~el sem kot komercialist, nato pa sem z leti prevzemal odgovornej{e funkcije do leta 1995, ko sem postal glavni direktor LIKO d.d. Prosim vas, da na{im bralcem na kratko predstavite podjetje LIKO, kakr{no je v sedanji podobi. Za~etki lesnopredelovalne industrije v vrhni{ko-borovni{kem okro`ju izvirajo iz leta 1872, ko je doma~in Fran Kotnik na Verdu za~el proizvajati parket. Kasneje so nastajale {e druge lesnopredelovalne enote, ki so se leta 1963 zdru`ile v lesnoindustrijski kombinat LIKO. Od takrat dalje se je LIKO hitro razvijal, posodabljal svoje proizvodne obrate in postal velik in zelo pomemben izvoznik stolov v Ameriko ter drugih izdelkov na druga tuja tr`i{~a. LIKO je organiziran v delni{ko dru`bo, postopek lastninskega preoblikovanja je bil kon~an maja 1996. Ve~ kot 50 % lastninskega dele`a pripada notranjim lastnikom, preostalo so privatizacijski skladi oziroma PID-i ter denacionalizirani upravi~enci. Seveda pa lastninska struktura ter organizacijska oblika podjetja niso nekaj stalnega, ve~nega. Pod imenom LIKO so si ljudje predstavljali stole ali pa vrata. Ta dva izdelka sta bila v preteklosti glavnina LIKOVE proizvodnje. Zaradi sprememb in upadanja povpra{evanja v Ameriki je bil LIKO prisiljen prekiniti s proizvodnjo stolov v tovarni na Verdu. Nadomestili smo jo z novimi programi, to je s proizvodnjo lepljenih plo{~ ter izdelkov iz njih, kot so npr. stopnice, kosovno pohi{tvo, otro{ko pohi{tvo ter posteljice, masivni stoli; v kooperaciji z drugimi pa izdelujemo jedilni{ko pohi{t-vo. Zelo pomemben izdelek so notranja in zunanja vrata. LIKO Vrhnika pa ima {e eno dejavnost, ki ne spada v lesnopredelovalno panogo? Omeniti je treba {e, da se je poleg lesnopredelovalne dejavnosti `e pred leti v LIKU razvila mo~na ra~unalni{ko-infor-macijska dejavnost, ki je sedaj zdru`ena v podjetju LIKO Pris d.o.o, vendar je v popolni lasti LIKA d.d. Dejavnost te dru`be je osredoto~ena na doma~e tr`i{~e. ^e izvzamemo omenjeno dejavnost, je LIKO usmerjen na zunanje trge, saj je slovenski trg zanj premajhen. Od LIKOVE celotne realizacije izvozimo okoli 75 %. V~asih je bilo najve~je tr`i{~e Amerika, v sedanjem ~asu pa prodamo najve~ na nem{ki ter avstrijski trg, sledijo Velika Bri- tanija, Amerika, Nizozemska, Skandinavija itd. Kakor je raznolik proizvodni program, tako je raznolik tudi zna~aj kupcev. Prevladujejo razpr{eni manj{i kupci - trgovci ter proizvajalci, ki z na{imi izdelki dopolnjujejo svoj prodajni program. To zahteva od na{ih komercialistov ve~ anga`iranja, a na drugi strani pa za LIKO pomeni ve~jo stabilnost na trgu. Kak{en obseg realizacije je LIKO Vrhnika dosegel v preteklem letu? Ali ste bili s poslovnim rezultatom zadovoljni in kak{na so leto{nja pri~akovanja? Leta 1997 smo dosegli skupni prihodek 4.590 mio SIT, ustvarjeni dobi~ek je bil 60 mio SIT. Z razultatom sem zadovoljen. Uspelo nam je negativne trende ustaviti in ustvariti dobi~ek. Za leto{nje leto pri~akujemo dose~i skupen prihodek v vi{ini 4700 mio SIT, pri okoli 10 % manj{em {tevilu zaposlenih. Koliko zaposlenih ima sedaj LIKO Vrhnika? Trenutno nas je 570. ^asi za lesno panogo in sploh za proizvodna podjetja so te`ki. Doma~e tr`i{~e je premajhno, prisiljeni smo izdelke prodajati na tuje trge, kjer pa se soo~ajo s svetovno konkurenco ter za{~ito doma~ih proizvajalcev. Zlasti na nem{kem in avstrijskem trgu je za{~ita doma~ih proizvajalcev vedno bolj opazna. Ker pa smo evropska dr`ava in `elimo `iveti po evropskih standardih, tako posamezniki kot dru`ba v celoti, na{i izdelki niso ve~ poceni. Kako LIKU Vrhnika le uspeva kljub temu ve~ji del svojih izdelkov plasirati na inozemska tr`i{~a? Ves ~as so na{i napori usmerjeni v iz-bolj{avo kvalitete, dvig produktivnosti, v nenehni razvoj novih izdelkov in pridobivanje novih kupcev. Kupcem sku{amo nuditi najbolj{i servis, vse to zahteva od vseh nas v LIKU ogromno naporov in anga`iranja. Veliko ~asa in truda vlagamo tudi v iskanje novih, bolj{ih in ce-nej{ih nabavnih virov ter alternativnih surovin. To smo morda v prej{njih ~asih LES wood 50 (1998) 11 Intervju 348 Ob podelitvi nagrade Zlata vez na 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu. Od leve proti desni: Edo in Tea Vidovi~ dipl. in`. arh., Zvezdana Ibrahimagi~, dipl. in`. - Ljubljanski sejem, Peter Tomši~, dipl. oec. - predsednik Upravnega odbora GZS-Zdru`enja Les, Olomir Punger~i~, dipl. in`. - direktor LIKA Vrhnika in prof. dr. Jo`e Resnik - predsednik ocenjevalne komisije zanemarjali, a je to podro~je enako pomembno kot prodajno podro~je, morda bo v prihodnosti {e vse bolj. Va{e podjetje je dobitnik Zlate diplome, ki jo je v ~asu ljubljanskega pohi{tve-nega sejma podelila GZS-Zdru`enje lesarstva za jedilni{ko kompozicijo “Real”, avtorjev Tee Vidovi~, dipl. ing. arh., in Eda Vidovi~, dipl. ing. arh. ^esti-tam! Kaj vam tako priznanje pomeni in kak{en uspeh na trgu si LIKO od tega obeta? Na priznanje smo zelo ponosni, ker je za nas prvo v tem novem sejemskem nastopu lesne industrije in je tudi priznanje za slovensko lesno industrijo sploh, ne samo za pohi{tvo. S ~imprej{njo proizvodnjo teh jedilnic bi `eleli njen uspeh potrditi v prodaji na doma~em tr`i{~u. To je tudi prizadevanje slovenske lesne industrije proti nekontroliranemu cenenemu uvozu pohi{tva. Pri vodenju podjetja se sre~ujete z razli~-nimi problemi, interne in eksterne narave. Kateri se vam zdijo najte`ji? Zaradi te`av proizvodnih podjetij, usmerjenih v izvoz, ki nastajajo zaradi nenaklonjene makroekonomske politike (neustrezna te~ajna politika, visoke kreditno- obrestne mere itd.) je zelo te`ko voditi in usklajevati dejavnosti znotraj dru`be, ki morajo stremeti k pozitivnemu rezultatu. Skratka, dosegati dobi~ek je zelo te`aven in nekompromisen in enosmeren posel. Po drugi strani pa je treba zagotavljati ~imbolj pozitivno delovanje vseh zaposlenih ter jih motivirati, kar je v~asih v nasprotju s prvotnim ciljem. Te`ko je tudi usklajevati interese med lastniki, dru`bo samo in zaposlenimi. Katera opravila vam pri vodenju vzamejo najve~ ~asa? Ali vam uspeva razporediti delo tako, da imate v rednem delovnem ~asu mo`nost in mir za razmi{ljanje o zahtevnih odlo~itvah, da si s tem ne obremenjujete prostega ~asa? Najve~ ~asa mi vzame usklajevanje problematike med podro~ji nabave, prodaje in drugimi posameznimi enotami, predvsem pa vpra{anje, kako anga`irati vse skupine za doseganje skupnega cilja. Ne glede na to, koliko ~asa ~lovek tem problemom posveti, ve, da ni nikoli dovolj naredil. Zato bodo v predvideni novi organizaciji te naloge porazdeljene med direktorja proizvodnje, direktorja komerciale ter direktorja financ in ra~unovodst-va. Verjetno prihaja tudi v va{em podjetju do menjavanja generacij. Ali se vam zdi da so mlaj{i kadri dovolj pripravljeni in ambiciozni spopasti se z nalogami v praksi, ki zahtevajo veliko osebne anga`iranosti, vztrajnosti in stalnega izpopolnjevanja? Mislim, da so! V LIKU se prav to dogaja, da prihaja do menjave generacij. Npr. od 17 vodilnih ljudi, jih je 7, ki so stari okrog 40 let, 5 ljudi, ki imajo okrog 30 let, preostali pa okrog 50 let. Mislim, da smo idealna in pomlajena osnova za us-pe{no prihodnost. To pomlajevanje uvajamo zavestno, ker bo naloge, ki nas ~a-kajo, mogo~e re{evati le z ljudmi, ki imajo energijo in zanos. Zdi se mi, da se o lesni panogi in sploh o doma~i industriji premalo pi{e in govori. Bilo bi potrebno spro`iti akcijo, da tako kot imajo avtomobilska panoga svoje tedenske priloge v dnevnih ~aso-pisih in oddaje na nacionalni televiziji, tudi lesna panoga zaslu`i kak{no ob-~asno pozornost. Tudi na ta na~in bomo na doma~em trgu utrdili ugled slovenskim izdelkom in spo{tovanje do dela in naporov ljudi, da bodo v tej panogi ostali in se trudili za obstoj in nadaljnji razvoj. Kaj menite o tem? Vsekakor! Tudi omenjena nagrada bo rabila za to, da ljudje o stroki kaj izvejo. V na{i panogi je toliko tradicije in kvalitetnih izdelkov, da bi morala pokrivati potrebe ve~ kot polovico doma~ega trga. Primerjava z avtomobilsko industrijo je v tem, da tudi v avtomobilski industriji uva`amo avtomobile, a predvsem dobre, medtem ko se pri pohi{tvu zadovoljimo z uvo`enimi nizkokakovostnimi izdelki. Pri~a smo naglega razvoja tehnologije in informatike. Posledica tega so vedno novi materiali, izbolj{ana kvaliteta izdelkov ob zmanj{anem {tevilu zaposlenih. Kako v LIKU Vrhnika sledite tem trendom in ali ste `e za~rtali vizijo prihodnosti podjetja? LIKO Vrhnika nenehno skrbi za posodabljanje proizvodnje ter proizvodno-po-slovnega procesa. Trenutno smo v fazi uvajanja poslovno-informacijskega sistema Baan I V, ki se je v nekaterih podjetjih v Sloveniji `e pokazal kot uspe{en, mi pa pri~akujemo, da bo za~el delovati LES wood 50 (1998) 11 prihodnje leto. Uvajanje tega sistema zahteva mnogo izobra`evanja in anga`i-ranja vseh zaposlenih, a zavedamo se, da brez sodobnega na~ina proizvodnje in poslovanja ni mogo~e uspe{no delovati, zlasti za tuje in na tujih trgih. Druga pomembna investicija je posodobitev lakirne linije vratarne. S temi in drugimi posodobitvami zmanj-{ujemo {tevilo zaposlenih, ne toliko v neposredni proizvodnji, kot v re`iji. Na{ osnovni cilj pa je prese~i mejo vrednosti proizvodnje 10 mio SIT/zaposlenega in utrditi programe na trgu ob nenehnem izbolj{evanju kvalitete. Vsa ta leta so bila leta tranzicije in notranjega prestrukturiranja. Razvili smo nove trge in programe. ^e je za nami doba utrjevanja, je pred KRATKE vesti Peto sre~anje lesarjev Na Dnevu lesarstva štajersko-prekmurskega obmo~ja je Uroš Rupreht, direktor Marlesa, d.d. govoril o pomembnosti lesarske panoge. Med drugim je povedal, da je lesna industrija “reševala” Slovenijo z devizami po prvi in po drugi svetovni vojni. V diskusiji je bilo dodano, da tudi po tretji, ne svetovni, ampak vojni za samostojno Slovenijo. Lesarji izvozimo prek 50 % prihodka. Dele` izvoza znaša 9,5 % in uvoza 2,5 % slovenskega gospodarstva. Pri poro~anju v zvezi s to~ko dnevnega reda Od u~nega mesta do poklica v obrtni dejavnosti lesarstva je Majda Mo`e izjavila, da ji je organizator prireditve, Zveza lesarjev Slovenije, skrajšal ~as poro~anja za 25 %. Podobne pripombe je imel tudi dr. Torelli. Oba sta naknadno dobila tol-ma~enje, da sposobni ljudje povedo tisto, kar mislijo, v kratkem ~asu. Sposobnost sta oba pri predstavitvi, kot tudi ostali govorci, uspešno dokazala. Marles Maribor izdela letno okoli 1000 monta`nih hiš. Ve~ino proizvodnje izvozi v Nem~ijo in Avstrijo. Projekti so prirejeni posameznim pokrajinam. Vsaka hiša je izvedena po `elji kupca. Nove izvedbe ne dajejo vtisa lesenih mon-ta`nih hiš, saj se po zunanjosti ne razlikujejo od klasi~ne gradnje. Prednosti novih monta`nih hiš Marlesa so v hitrosti gradnje (monta`a traja en teden), potresni varnosti, vgradnji ljudem neškodljivih materialov, majhni porabi toplotne energije za ogrevanje (poraba je trikrat manjša od klasi~ne Intervju nami doba ekspanzije. In ker smo se skromno pribli`ali, a {e dale~ ne dosegli, evropske standarde, smo v primerjavi z leti 1991/92 sedaj kvalitetnej{i in mislim, da bo leto 1999 leto ekspanzije. Gospod Punger~i~, ~e bi se danes morali odlo~iti za svojo poklicno in poslovno kariero, ali bi spet izbrali lesno panogo in kaj lepega sporo~ate tistim u~encem ter {tudentom, ki se pripravljajo na poklic in ki naj bi se v prihodnosti zaposlili v tej panogi? Redkokatera dr`ava ima toliko gozdne povr{ine (55 %) kot Slovenija. Ne glede na to, da je tudi v drugih de`elah lesnopredelovalna panoga bolj “pri repu”, mislim, da je za Slovenijo `e zaradi na- gradnje), veliki izkoriš~enosti gradbenih površin in v kon-kuren~nih cenah. Kakovost izdelave nadzorujejo Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Holzforschungsinstitut z Dunaja in Zvezni stavbni inštitut iz Stutt-garta. Prodaja na doma~em trgu še ni dosegla pri~akovanj, poleg drugih vzrokov, predvsem zaradi zahtevnega postopka kreditiranja tovrstne gradnje in miselnosti, da še vedno uporabljajo ljudem škodljive materiale - azbestne salonitke. Višja lesna šola v Mariboru Na Dnevu lesarstva štajersko-prekmurskega obmo~ja je ravnatelj Srednje lesarske šole Aleš Hus predstavil potrebo po Višji šoli za lesarstvo v Mariboru. Prvi vpisi na višjo šolo bodo predvidoma v prvem letu novega, tretjega tiso~letja. Kako je videti to dale~? Ne, saj se bli`amo koncu drugega tiso~letja. Izobra`evanje v okviru Zveze lesarjev Slovenije Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3 Ljubljana, je organizirala v okviru permanentnega poklicnega izobra`evanja, kot nadgradnja osnovnemu izobra`evanju, od 30.11.do 3.12.1998 prvi nadaljevalni te~aj AutoCAD14 za lesarje. Te~aj je bil namenjen lesarskim strokovnjakom, ki ta soft-verski program `e uporabljajo pri svojem delu. Prvi za~etni te~aj AutoCAD14 za lesarje bo od 14.12. do 17.12.1998. V ~asu priprave tega obvestila imamo `e prijave za drugi za~etni in drugi nadaljevalni te~aj. Za drugi rok te~ajev meseca januarja 1999, to~en datum bomo še dolo~ili, imamo še prosta mesta in se priporo~amo. Na te~aju je lahko, zaradi kvalitete pou~evanja, najve~ šest udele`encev. Tem te~ajem bodo sledili te~aji o predstavitvi programov kot 349 ravne danosti perspektivna, Skratka zame je “sveta” in ~lovek ne more iz svoje ko`e. Meni se zdi samoumevno, da je treba vztrajati pri ne~em, kar ima perspektivo, pa ~eprav je trenutno ~utiti stagnacijo. Skratka, sem optimist glede prihodnosti panoge. Skrbi me le velika koncentracija kapitala in globalizacija v svetu, v kateri slovenska podjetja ne bodo igrala glavne vloge. Lahko pa se bodo s specializacijo uspe{no vklju~ila in bodo pomemben segment v globalni ekonomiji lesnopredelovalne industrije. Hvala vam in v mojem imenu in v imenu bralcev iskrene ~estitke LIKU Vrhnika ter soavtorjema za Zlato diplomo. Fani POTO^NIK, dipl.oec. nadgradnje AutoCADa14. Osnovni namen tovrstnega po-u~evanja je skrajšanje postopka in dvig kakovosti izdelave tehni~ne dokumentacije za proizvodnjo in prodajo. Te~aji so prirejeni lesarski stroki, podobno, kot imajo prirejeno po-u~evanje `e druge panoge. Dodatne informacije dobite na tel.: 061/121-46-60. Izjava (Glas gospodarstva 10/98) “Resni~ni problem torej ni v tem, da v gospodarstvu ne bi vedeli, kaj se v sodobnem svetu dogaja, v katero smer se su~ejo razvojni trendi. Problem je v tem, ker tisti, ki na globalnem trgu `e poslujejo, od tega nimajo velikih koristi... Vsak, ki v Sloveniji danes izva`a, dela v svojo škodo in vsak dan z manjšim dobi~kom ali celo izgubo. Za dobrobit doma-~ega standarda, za obnovitev relativnega socialnega miru in za dobro preskrbljenost doma~ega tr`iš~a `rtvujemo slovenske izvoznike in tudi ve~ji del doma~ega gospodarstva.” Slovensko-hrvaška trgovina Slovenijo bi utegnil morebitni hrvaški finan~ni in gospodarski zlom prizadeti precej bolj, kot denimo, kriza v Rusiji. (Delo, 14.11.1998). Slovenija je leta 1979 izvozila na Hrvaško za 837 milijonov $, od tega lesna industrija za 66,3 mio $ ali 7,9 %. Uvoz je znašal 465 mio $, od tega lesna industrija 22,6 mio $, ali 4,9 %. Kako so naša podjetja zavarovala svoje terjatve na Hrvaškem? LES wood 50 (1998) 11 Iz naših podjetij 350 50. letnica podjetja LIP Bled Podjetje LIP BLED, eden od tvorcev lesarske tradicije na Gorenjskem, v letošnjem letu praznuje 50 let uspešnega dela. V obdobju od ustanovitve v maju 1948 do danes se je z ustvarjalnim delom razvilo iz majhnega podjetja v pomembno in cenjeno gospodarsko dru`bo. Podjetje od 3. januarja 1997 posluje kot delniška dru`ba z znanimi lastniki. Danes zaposluje 875 ljudi in ustvari okoli 6 milijard SIT letnega prihodka. S tremi proizvodnimi enotami in direkcijo na Bledu nudi kupcem in poslovnim partnerjem bogat proizvodno-prodajni program: * Notranja vrata (gladka, stilna, design), z masivno konstrukcijo, izdelana iz visoko kvalitetnega furnirja hrasta, bukve, jesena ipd., razli~nih okolju prijaznih površinskih obdelav in modernih dizajnov. Posebna izvedba notranjih vrat so krila in podboji z zaobljenimi robovi - SOFT LINE ter dodatna izvedba vrat s foli-rano površinsko obdelavo. Novost v programu so certificirana zvo~noizo-lacijska, protivlomna in ognjevarna vrata. * Vhodna in gara`na vrata iz masivnega lesa smreke, hrasta ali merantija, kombinirana z razli~nimi variantami stekla, pestrih oblik in površinskih obdelav, s posebnim poudarkom na zagotavljanju varnosti in zaš~ite. * Spalnice, jedilnice in mladinske sobe iz razli~nih vrst masivnega lesa, kot so smreka, jelša, bukev, pinija, s poudarjeno naravno strukturo lesa, površinsko obdelane z okolju prijaznimi materiali. * Opa`ne ploš~e za gradbeništvo so izdelane iz treh vodoodpornih slojev masivnega lesa smreke ali jelke, z veliko upogibno trdnostjo in majhno te`o. * Zastopstvo za opa`ne sisteme DOKA. Tri ~etrtine izdelkov izdelkov podjetje proda na tujih trgih, najve~ v Nem~iji (43 %), v zadnjih letih pa posve~a ve~jo pozornost tudi prodaji izdelkov na slovenskem trgu. 50. letnico delovanja je podjetje obe-le`ilo s kar nekaj pomembnimi poslovnimi pridobitvami. Tako smo zaposleni v marcu 1998 uspešno opravili certifikacijsko presojo in prejeli Certifikat ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in prodajo vrat, masivnega pohištva, gradbenih ploš~ in `aganega lesa. Na sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni je podjetje za kakovostno in inovativno delo prejelo najvišje priznanje na podro~ju gradbeništva v Sloveniji - Znak kakovosti v graditeljstvu za notranja vrata bukev SOFT R. V letošnjem letu je podjetje odprlo tri nove razstavno-prodajne salone v Murski Soboti, Ljubljani in Kranju, ki skupaj s salonom na Bledu tvorijo LIP-ovo prodajno mre`o v Sloveniji. 23. oktobra 1998 je bila v Festivalni dvorani na Bledu sklepna slovesnost ob praznovanju 50-letnice podjetja. Prireditve z bogatim kulturnim programom s poudarkom na gorenjskem narodnem izro~ilu se je udele`ilo veliko število poslovnih partnerjev iz Slovenjie in tujine ter drugih gostov. Jakob Repe, predsednik uprave LIP Bled d.d. G. Jakob Repe, predsednik uprave LIP BLED d.d., je orisal 50-letno pot podjetja in njegovo usmeritev v prihodnjih letih, slavnostni govornik pa je bil Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti RS, ki je kolektivu podjetja LIP BLED ob pomembnem jubileju ~e-stital v imenu slovenskega vodstva. Na prireditvi smo se s spoštovanjem spomnili tudi pokojnega g. Franca Bajta, dolgoletnega uspešnega direktorja LIP BLED, ki je s svojim delom ustvaril neizbrisen pe~at podjetju LIP BLED ter tudi lesarstvu v Sloveniji. Maja LAKOTA LIP Bled, d.d. LES wood 50 (1998) 11 Iz naših podjetij 351 Pohištvo Bre`ice d.d. Temelji te gospodarske dru`be segajo v leto 1945, ko so tamkajšnji mizarji ustanovili mizarsko zadrugo. Leta 1945 pa je zadruga prešla pod upravo MLO Bre`ice. Takratni OLO Krško pa je po posredovanju MLO Bre`ice odobril investicijski kredit za izgradnjo proizvodnih prostorov. @e septembra 1947 so zgrajene prostore predali svojemu namenu. Ta datum pa je tudi mejni temelj za nadaljnji razvoj, pri ~emer je potrebno omeniti `e 45 zaposlenih delavcev. Na tem mestu ka`e tudi naglasiti dejstvo, kako so takratni oblastni organi na ravni ob-~ine in okraja sodelovali pri razvoju gospodarstva. Rekli bi lahko, da so takratni, od ljudstva izvoljeni organi, ~utili ve~jo odgovornost za razvoj lastnega okolja, medtem ko danes nekateri mislijo, da se oblastni organi nimajo kaj vmešavati v gospodarstvo. Resnica bo nekje v sredini, kajti tudi samo tr`na komponenta ne more dati direktnega, sploh pa ne takojšnjega odgovora na marsikatero razvojno vprašanje. Za povojno obdobje je bilo zna~ilno, da je primanjkovalo stavbeno - mizarskih izdelkov, zato so v podjetju pri~eli s tovrstno produkcijo. @e v letu 1950 pa so pri~eli izdelovati sobno pohištvo. S postopno specializacijo in nakupom potrebne tehnološke opreme je izdelava pohištva postala nosilni proizvodni program, izdelavo oken in vrat pa so popolnoma opustili. Serijsko so za~eli izdelovati spalnice in druge izdelke notranje opreme. Da pa so lahko prodrli tudi v izvoz, so se morali zelo anga`irati v zvezi s kakovostjo in oblikovanjem pohištva. Le moderno oblikovani, okolju prijazni ter estetsko privla~ni izdelki so pravi odgovor za tr`ni prodor. Sedaj so najbolj znane in tr`no sprejete spalnice: AVONA LUX, MONDEA in ELITA. Posebno je zanimiv sestavljiv program AVON, ki ima široko mo`nost uporabe za spalnice, dnevne sobe ter za opremo mladinskih in otroših sob. Pojavlja pa se `e nov program imenovan KOMPO. Ta je namenjen za notranjo opremo hotelov, kompletnih apartmajev ter podobnih objektov. Po na~rtih izdelujejo tudi furnirane stopnice. Kompletni proizvodni program pa se vse bolj uveljavlja kot zna~ilnost blagovne znamke Pohištvo Bre`ice. Izdelki imajo tudi ustrezen certifikat o ustreznosti, ki ga je izdala Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Z blagovno znamko Pohištvo Bre`ice `e sodelujejo na zunanjih trgih (Nem~ija, Holandija). Gospodarska dru`ba šteje sedaj prek 220 zaposlenih in je ena najve~jih izvozno usmerjenih podjetij tega pod-ro~ja. Prek 80 % svoje proizvodnje `e prodajajo na tujih trgih. Za reprodukcijo pa so vezani le na okrog 20 % iz uvoza, za vse drugo se oskrbujejo na doma~em trgu. Dru`ba je olastninje-na, pri ~emer so okrog 52 % olast-ninili delavci (zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni). Razvojni sklad Republike Slovenije ima v lasti nekaj manj kot 4 % imetja, okrog 35 % imetja je odkupil Pa Certius, okrog 9 % pa je lastnik še odškodninski sklad. V nadzornem svetu sta dva zunanja ~lana, ki se aktivno vklju~ujeta v razreševanje poslovne in razvojne problematike. Bivša Tovarna pohištva Bre`ice je bila ve~ kot 15 let vklju~ena v SOZD Slo-venijales. S tem v podjetju niso preve~ zadovoljni. Prav tako niso zadovoljni s sedanjo gospodarsko politiko. Predvsem jih boli, da se je zaposlenost v lesni industriji Slovenije zmanjšala za 15.000 delavcev, kjer je sedaj še zaposlenih okrog 22.000 ljudi. Druge panoge (kmetijstvo, energetika, `ele-zarstvo) so dele`ne dosti ve~ obravnav na vseh nivojih dr`avnih organov, zato jim “pade” tudi ve~ olajšav, sredstev... Vse izpadlo pa mora “sopokrivati” tudi lesna panoga. Na ve~ nivojih je premalo razvojnega, industrijskega, vsekakor pa preve~ trgovskega, ban~-nega in druga~nega razmišljanja. Potrebno je namre~ vedeti, da trgovina in finance ostajajo le servis za ustvarjanje nove vrednosti, ki je temelj razvoja in ustvarjanja dru`benega standarda. Zanimivo je, da k organom, institucijam, ki preve~ “pristransko” razmišljajo, štejejo tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, ki bi morala zagotavljati ve~ji vpliv gospodarstva v dru`benem `ivljenju Slovenije. Zato bi morali organi njeni z ve~jo vehementnostjo, ve~jo dinami~nostjo in tudi odgovornostjo dose~i ve~ji vpliv pri oblikovanju teko~e, še bolj pa na dolgo-ro~no gospodarsko (industrijsko) politiko. Ve~ji vpliv pri~akujejo tudi od Biotehniške fakultete oz. strokovnjakov, ki pou~ujejo naše bodo~e kadre. Za konec naj le zapišemo, da je v tej gospodarski dru`bi zaposlenih 6 delavcev VII. stopnje, od tega 4 lesarji, 8 delavcev VI. stopnje, od tega 4 lesarji, 37 delavcev V. stopnje, od tega 16 lesarjev. Ta strokovna zastopanost lesnih strokovnjakov gotovo zagotavlja nadaljnji proizvodno - tehnološki razvoj, posebno še, ker je med njimi vodja uprave (direktor). Je velik poznavalec stanja in problemov, ki se pojavljajo v poslovni in razvojni politiki. Vse ka`e, da se bodo intenzivno za~eli ukvarjati s celovito kakovostjo poslovanja, ki zajema prakti~no vse pore gospodarjenja v podjetju - mislimo zlasti na pridobitev certifikata ISO 9041. Franc MIKLAVC LES wood 50 (1998) 11 Sejmi in razstave 352 Z vztrajnostjo do uspeha Tea in Edo Vidovi~, dipl. in`, arh. promocijo lastnega dela ne bi bilo ve~ potrebno skrbeti, ker bi kvaliteta opravljenega dela v preteklosti sama po sebi govorila v prid sodelovanju z njima. Toda v tem posebnem okolju, kjer mi `ivimo in delujemo, ki je izrazito nenaklonjena intelektualnemu delu, pa ta kontinuirana navzo~nost teh dveh oblikovalcev dokazuje njuno izjemno vztrajnost, prodornost in zagledanost v stroko in njen pomen. dose`ek doma~ih oblikovalcev na tej Pohištvena industrija je tiste vrste indus-prireditvi. Pri tej zadnji je `irija poleg trija, kjer preprosto ni preskoka v višji omenjene jedilnice posebej izpostavila cenovni razred brez dobro oblikovanih razstavne prostore, ki sta jih na tem sej- izdelkov. Brez tega te vrste industrija mu oblikovala omenjena oblikovalca. `ivotari v anonimnem krogu posnemo-Razstavni prostor, ki sta ga oblikovala za valcev ali izdelovalcev sestavnih delov podjetje KLI Logatec na tem sejmu, je proizvodov pomembnejših proizvajalcev. primer, kako dobijo izdelki drugo kva- Ve~ina naših proizvajalcev je obsojena liteto, ~e se tega lotita avtorja z ob- na delovanje v tem krogu. Deloma je to ~utkom za prostor in smislom za skladje razumljivo, ker jih je intenzivnost spre-barv, svetlobnih efektov in grafi~nih memb v poslovanju toliko zaposlila, da sporo~il. za kaj ve~ kot kratkoro~no skrb za pre- `ivetje zmanjkuje ~asa in energije. Toda Tea in Edo Vidovi~ sta izkušena obli- v našem, slovenskem prostoru, obstaja Na letošnjem 9. ljubljanskem pohišt- kovalca, ki sta slovenski pohištveni stroki tudi neka posebnost, ki ni samo po-venem sejmu sta bila dele`na najve~ dobro poznana in dolgo znana. Skoraj sledica dolgoletne glorifikacije fizi~nega priznanj za dobro oblikovanje oblikoval- vsako leto sre~amo njuno ime med dela v prejšnjem sistemu. Na intelektu-ca Tea in Edo Vidovi~. Prejela sta zlato avtorji nagrajenih izdelkov in redka so alno delo, na kreativnost posameznika diplomo Gospodarske zbornice Sloveni- podjetja, ki za sodelovanje z njima niso gledamo s prizanesljivim odnosom do je, Zdu`enja lesarstva in skulpturo Zlata prejela kakega priznanja. To seveda v posebne`ev, ki se za svojo zabavo nekaj vez za jedilnico Real, projektirano za prvi vrsti dokazuje avtorsko zrelost, gredo in ki jim ob~asno kak predlog podjetje Liko Vrhnika. Prejela sta tudi kreativnost, senzibilnost in profesional- sponzoriramo z realizacijo, ~e so dovolj diplomo, ki jo podeljuje profesionalno nost omenjenih avtorjev. V kakem sitni in vztrajni in ~e se še ne spomnijo zdru`enje DOS za najve~ji oblikovalski drugem okolju bi ta pomenilo, da jim za kake neumnosti, da je na~rtovani izdelek potrebno popraviti in dodelati v prototipu (~eprav je to zadnje le normalna in nujna faza v nastanku vsakega kvalitetnega proizvoda). O ~asu, naporih in znanju, ki ga posameznik vlaga v do-lo~eno delo, pa~ ne razmišljamo, kajti kreativno delo je hobi, ljubiteljsko delo pa vsak pošteni Slovenec financira samo sebi, tako v privatnem kot v poslovnem svetu. In vendar je to stroka, ki ima svoje zakonitosti. Potrebuje dolo~en ~as za razvoj ideje, za materializacijo ideje v primeren proizvod in za promocijo proizvodov na `elenih trgih in potencialnih dejanskih uporabnikih izdelkov. Za vse to so potrebna sredstva, pri ~emer ne more biti strošek materiala in ~asa za izdelavo izdelka tisti realni strošek, delo oblikovalca in to celo prizna-Jedilnica REAL, LIKO Vrhnika, 1998 nih strokovnjakov pa vlo`ek ljubitelja, ki LES wood 50 (1998) 11 Sejmi in razstave 353 si to svoje ljubiteljstvo financira sam. Te vrste razmišljanje se morda komu zdi cinizem in banaliziranje dose`enih rezultatov. Toda ob mojih osebnih izkušnjah in izkušnjah kolegov je `al to stvarnost, ob kateri oblikovalca Tea In Edo Vidovi~ zaslu`ita še toliko ve~je spoštovanje, saj se vedno znova spoprijemata s tem Sizifovim delom dokazovanja kaj so dolgoro~nejše koristi kakega podjetja, in pri tem še uspeta ohraniti mejo mo`nih kompromisov na ravni, ki ne ruši postulatov dobro oblikovanega proizvoda in osebne senzibilnosti avtorjev do specifi~nosti uporabljenih materialov. Prav ta jedilnica, nagrajena na tem sejmu s toliko nagradami, impresionira z enostavnostjo, ~istostjo, rafinirano uporabo in inovacijo klasi~nih konstruktivnih elementov, posluh za lastnosti uporabljenih materialov in domišljenost efektov s kombinacijo razli~nih materialov. Le stolu v sklopu nagrajene jedilnice se pozna, da je bil razstavljen kot prvi prototip in ni bil dele`en sicer manjših, a nujnih korektur. Delo obeh oblikovalcev v zadnjih letih nasploh odlikuje poznavanje specifik materialov, ki jih uporabljata, poznavanje dogajanj v stroki in velika senzi-bilnost do barv in detajlov. Vse to je rezultat znanja in izkušenj pa tudi `iv-ljenjske filozofije, `ivljenja s stroko in ob stroki. Ve~ kot o~itno je, da oblikovalca znata izkoristiti svoje zna~ajske razli~nosti v dopolnjevanju in v prid kvalitetnih rezultatov, ki nastajajo v tem sodelovanju. Skratka, gre za team, dokazano sposoben doseganja kvalitetnih in profesionalnih rezultatov. V normalnejših razmerah bi se industrija pa tudi posamezniki morali pote- upanje, da se ne bosta naveli~ala ve~no iste borbe z mlini na veter. Kar se pa podjetij ti~e, ti se bodo pa~ morali navaditi na to, da imajo mo`-nost izbire, ali vlagati v svojo prihodnost in v razvoj kvalitetnih izdelkov in potrebno promocijo za uvajanje izdelkov na trgu ali pa se sprijazniti z vlogo posnemovalcev in izdelovalcev poliz- Prenova gostilne Skok, Štorje pri Se`ani, 1995 govati za trajnejše sodelovanje z njima, ker njuni rezultati sami po sebi govore v prid konstantne profesionalne kvalitete in nadgrajevanja osebnih znanj in senzibilnosti. Ker pa so razmere take, kakršne so, ostaja stroki delkov za druge. To zadnje je negotovo, od danes do jutri, in predvsem odvisno od tega, kakšno konjunkturo ima lastnik celotnega proizvoda. Upam, da bodo proizvajalci pohištva vsaj v bli`nji prihodnosti dojeli, da so predmeti, ki jih proizvajajo, v kon~ni fazi del intimnega prostora vsakega posameznika in da so lahko bolj uspešni le, ~e je proizvod tak, da ima trajnejšo uporabno vrednost po svoji likovni, uporabni in proizvodni kvaliteti, ki jo s primemo razlago in dobrim mnenjem uporabnikov njihovih izdelkov da iztr`iti. Seveda pa tudi to, da takih proizvodov ni, ~e ni sodelovanja s strokovnjaki. Hkrati pa upam tudi to, da bodo mlajši strokovnjaki spoznali, da v stroki ne vodi k rezultatom zgolj poznavanje in posnemanje likovnih vzorov, pa~ pa da je tisto, kar je vredno posnemati predvsem upornost in vztrajnost, kot jo vedno znova dokazujeta zakonca Vidovi~. Stoli, miza MAESTRAL, KLI Logatec, 1995 Ljerka FIN@GAR, dipl. in`. arh. LES wood 50 (1998) 11 Strokovne vesti 354 Izdelek kot izhodiš~e za razmišljanje o pomenu povezovanja razli~nih strok pri njegovem razvoju, oblikovanju in tr`enju Delovni stol Studio 3175 (oblikovalec: Igor Rehar, proizvajalec: Vitalis, d.o.o Novo mesto) Ob letošnjem pohištvenem sejmu je IDCO, Informacijsko dokumentacijski center za oblikovanje pri GZS, skupaj s podjetjem Vitalis priredil razgovor na temo pomena povezovanja razli~nih strok pri oblikovanju, razvoju in tr`e-nju novega izdelka. Razgovor je vodil in usmerjal arhitekt Marjan Paternoster. V zapisu povzemam glavne smeri razgovora. Oblikovalec stola je sledil definiranim naro~nikovim zahtevam in od za~etka sodeloval v teamu, skupaj s tehnologom, konstruktorjem, modelnim mizarjem ter zunanjimi strokovnjaki z razli~nih podro~ij. Naro~nik je izpostavil zahtevo po dobrem oblikovanju izdelka, ki bi upoštevalo in usklajevalo zahteve podro~ij kot so ergonomija, inovacija, ekologija, tr`enje, poslovna politika podjetja, zahteve po zdravem `ivljenjskem - de- lovnem okolju, prijaznem za uporabnika, in upoštevanje individualnosti. Izdelek naj bi kar v najve~ji meri zadostil potrebnemu uveljavljanju blagovne znamke in podobe podjetja, ki `eli prednosti izdelka izkoristiti kot dodano vrednost in ga tako tudi tr`iti. Jo`ica Demšar, diplomirana sociologinja in inovatorka, je poudarila mo`-ne odgovore na zahtevo po izdelku za zdravo delovno okolje. Skrbna izbira materialov in pa zaš~ita telesa, oziroma nevtraliziranje tehni~nih sevanj in negativnih zemeljskih sevanj tako teh-ni~nih kot zemeljskih, vzpostavljanje energijskega ravnote`ja v telesu in neposredno delovanje na glavne energijske centre, pomenijo tisto dodano vrednost proizvodu, s katero si lahko utira pot z dobrim tr`enjem. V notranjost stola je vgrajena antena, sestavljena iz plemenitih kovin, ki se razteza vzdol` naslonjala in sede`a. Pozitivno deluje na po~utje in stanje duha. Na energijski sistem ~lovekovega telesa vpliva tako, da nevtralizira tehni~na sevanja (delno blokira sevanje ra~u-nalnikov in zmanjšuje vpliv stati~ne elektrike) in negativna zemeljska sevanja, vzdr`uje ali vzpostavlja energijsko ravnote`je v telesu in spodbuja vztrajnost in zbranost pri delu in študiju ter varuje pred stresom. Deluje neposredno na glavne energijske centre. Delovanje antenskega sistema je v primerjalnem testiranju dalo dobre rezultate raziskav Inštituta za bioelek-tromagnetiko in novo biologijo, kar je razlo`ila dr. Romana Ru`i~ iz Inštituta BION. Redko sre~ujemo med slovenskimi malimi podjetji tako precizno razde-lana izhodiš~a svoje poslovne politike, kot jih je podala direktorica podjetja Stanka @abkar. Usmeritev v razvoj izdelkov, namenjenih kakovostnemu `ivljenju, t. im. “well-being industry”, je v podjetju razumljena kot mo`na zapolnitev tr`ne niše na globalnem tr`iš~u. Seveda se postavlja vprašanje o smotrnosti velikih nalo`b v razvoj v malem gospodarstvu, vendar zgolj trgovinska in storitvena dejavnost tudi ne moreta pomeniti edinega zadovoljivega odgovora, kljub temu da omogo~ata hitrejši in la`ji zaslu`ek. O svojih izkušnjah v globalni situaciji razvoja je spregovorila Agnes Gannon, mednarodna svetovalka za razvoj lokalnih skupnosti, podjetništva in turizma. Najprej je potrebno vedeti za usmeritev de`ele, za vizijo razvoja in ob tem upoštevati, da 70 % delovnih mest za leto 2020 še ni bilo ustvarjenih, da štirih proizvodov od petih prav tako še ni, iz ~esar izhaja, da imajo podro~ja, kot so inovacije, oblikovanje, vse ve~ji pomen. Uspešnost malih podjetij pa je ve~inoma odvisna od vladne podpore. Problematika delovnih mest je vsekakor zanimiva tudi za preventivno dejavnost v medicini dela, ~esar se zaveda tudi dr. Tatjana Gazvoda. Pre-pri~ana je, da je za stol pomembno, da ga je mogo~e prilagajati razli~nim antropometri~nim zna~ilnostim posameznika, oziroma razli~nim zahtevam dela, saj z izbiro ustreznega stola lahko prepre~imo bolezni in okvare gibal. Tudi prof. dr. Janko Sušnik je v poro~ilu antropometri~ne in biome-hanske raziskave stol Studio 3175 ozna~il kot udoben, tako za sprednji polo`aj pri pisanju ob mizi kot za zadnji polo`aj sedenja, za zleknjen polo-`aj ob poslušanju. Prof. Niko Kralj, avtor enega prvih dobro oblikovanih industrijskih proizvodov - Rex stola v petdesetih letih, hkrati tudi prodajne uspešnice tovarne STOL, je opozoril na problem primernosti cene novega Vitalisovega stola v LES wood 50 (1998) 11 Strokovne vesti 355 globalizaciji ponudbe. Zanimalo ga je, koliko je stol dra`ji zaradi vdelane dodane vrednosti. V principu sodelovanja ve~ strokovnjakov pri razvoju novega proizvoda pa vidi logi~no nadaljevanje, ~eprav na druga~en na-~in, poprejšnjih razvojnih oddelkov, oblikovalskih inštitutov v tovarnah, ki so zdaj opuš~eni. Na pomembnost tr`nega sporo~anja in vgrajevanje marketinškega procesa v razvoj izdelka je opozorila tudi dr. Tanja Dmitrovi~ z Ekonomske fakul- 15. in 16. oktobra je zasedala in imela svoj upravni odbor in generalno skupš-~ino Evropska konfederacija lesne industrije (CEI-Bois), tokrat prvi~ v Sloveniji in prvi~ v de`eli zunaj EU, in sicer na Bledu v hotelu Toplice. Zadovoljni in ponosni smo, da je tako pomemben sestanek te asociacije potekal (v organizaciji Zdru`enja lesarstva-GZS) v Sloveniji kot najmlajši njeni polnopravni ~lanici (3 leta). Drugi polnopravni ~lani so nacionalne zveze iz dr`av EU, Norveške in Švice ter evropska zdru`enja posameznih seg- tete, še posebej s potrebo po patentu, ne le modelni zaš~iti. Kupci morajo biti seznanjeni s prednostmi izdelka, glede na ceno, ko se odlo~ajo za nakup. Na razgovoru so bili zelo dobro predstavljeni vsi vidiki, ki so bili upoštevani pri realizaciji Vitalisovega delovnega stola Studio 3175. Oblikovalec se je vsekakor zavedal pomena usklajevanja zahtev posameznih strok kot tudi problema oblikovne razpoznavnosti naro~nika in njegove dru`ine izdelkov. mentov lesne industrije, npr. FEMYB (proizvajalci stavbnega pohištva). Nekatere srednjeevropske in vzhodnoevropske nacionalne zveze so le pri-dru`eni ~lani CEI-Bois. Še dan preje (14. oktobra) je zasedala Socialna komisija CEI-Bois, ki sta se je udele`ila tudi dva udele`enca iz Slovenije (Javor Pivka in GZS-Zdru`enje lesarstva) in je rabila kot priprava na socialni dialog, ki naj bi potekal 17. novembra 1998. Ob koncu so si ude-le`enci izmenjali informacije o odnosih s sindikati v razli~nih dr`avah. Z upoštevanjem kriterijev za dobro oblikovanje je oblikovalcu uspelo zadostiti osnovnim pogojem za uspešnost izdelka, za vrednotenje izdelka kot oblikovnega dose`ka pa bodo vsekakor svoje mnenje povedali strokovnjaki s podro~ja oblikovanja, prvi~ `e v mednarodni konkurenci 16. bienala industrijskega oblikovanja, kamor se je izdelku uspelo vklju~iti. Maja KR@IŠNIK vodja IDCO V ~etrtek, 15. oktobra, je zasedal Upravni odbor CEI-Bois. Uvodoma je g. Peter Tomši~, predsednik Zdru`enja lesarstva-GZS, (v odsotnosti predsednika GZS) pozdravil vse udele`ence. Upravni odbor je med drugim obravnaval tudi delo svojih delovnih grup, delo socialne komisije, SWOT analizo o konkuren~nosti lesnopredelovalne industrije, ~lani pa so si lahko medsebojno izmenjali informacije o ekonomskem razvoju v razli~nih dr`avah. V petek, 16. oktobra, je zasedala Generalna skupš~ina CEI-Bois, ki je poleg finan~nega poro~ila sprejela tudi pro-ra~un za leto 1999. Generalni sekretar g. Guy van Steertegem je predstavil generalni skupš~ini CEI-Bois poro~ilo o delu in aktivnostih sekretariata v letu 1998. Ob koncu zasedanja so ponovno imenovali za nadaljnje obdobje dveh let predsednika (g. B. Castellini, Federleg-no-Arredo-Italija) in podpredsednika CEI-Bois (g. Bojsen-Moller, Danska in g. Borgström, Finska) ter dolo~ili datum in kraj naslednjega sre~anja, ki bo 10. novembra 1999 na Finskem. Dosedanji in na novo izvoljeni predsednik Castellini se je ob koncu zahvalil za gostoljubnost in odli~no organizacijo Zdru`enju lesarstva-GZS. Vida KO@AR, dipl.oec., višja svetovalka, GZS-Zdru`enje lesarstva Upravni odbor in generalna skupš~ina evropske konfederacije lesne industrije (CEI-BOIS) na Bledu LES wood 50 (1998) 11 Strokovne vesti 356 Rešitev uganke iz prejšnje številke Rešitev uganke: Na sliki je dragocena pipa iz koreninskega “gomolja” sredozemskega bruyerea ali visoke rese (Erica arborea L.). Ve~ o visoki resi, glej spodnji ~lanek! N.T. Bruyere ali visoka resa (Erica arborea L.) Bruyere ali visoka resa (Erica arborea L.) iz dru`ine vresovk (Ericaceae) raste divje v Tuniziji, Maroku, ju`ni Franciji, Gr~iji, Albaniji, Sardiniji in Korziki. Je do 6 m visoko in v prsni višini 12 do 15 cm debelo drevesce. Glede na širok areal in atraktivno rabo ima veliko imen: it. brug, melieta, scopa, scova, bru gros, risa, brugone, ulci, stipa domestica, uliche, provera, ilica, brujera, elica, galencia, maggiuri, uvara, tvura; fr. bruyere, bru-yere arborescente, šp. brezo, angl. briar, briarroot (~e gre za koreninski “gomolj”), nem. Baumheide, Bruyere. Slednje ime je mednarodno najbolj uveljavljeno. Nasploh je vselej kri` z imeni. Bati~ et al. (1996, str. 81) imenujejo našo vrsto drevesa vres, Mlakar (1985, str. 147) pa visoka resa. Sam ostajam pri mednarodno najpogostejšem imenu bruyere, še posebej, ~e mislim na izdelavo pip (pi-parstvo). Drevesce ali grm tvori na bazi debla koreninske “gomolje” (angl. burr, nem. Maserknolle, it. Ciocco (d’erica). Jed-rovina je svetlo rjavorde~a, tekstura zelo drobna, gostota v sve`em stanju 880-1040 kg/m3, v zra~no suhem stanju r12 = 800-950 kg/m3. Les je prepojen s silicijevo kislino, kar mo~no zmanjšuje vne- tljivost in gorljivost. Osnovno fibriformno tkivo je iz debelostenih vlaknastih traheid z zelo drobnimi piknjami. Les je difuzno-porozen, (redkeje) polven~astoporozen. Premer por v smeri od ranega h kasnemu lesu je 60-25 mm. Trahejni ~leni imajo enostavne perforacije oz. perforirane ploš~ice. Parenhim je apotrahealen in difuzen.V trakovih so jedrovinske snovi. Trakovi so dveh oblik: (a) kratki, eno-redni s kvadratastimi in stoje~imi celicami in (b) 3-5- (8-)-redni in do 25(30) celic visoki, vretenasti s heterogenim tkivom. Notranje trakovne celice so le-`e~e, robne celice pa kvadrataste ali sto-je~e. Osrednji del traku je 2-4-reden. Celice so debelostene in mo~no piknjave Ve~ina trakov je ve~ kot 5-rednih, o`ji trakovi so redkejši. Preden nadaljujemo, povejno, da obi-~ajni tobak (Nicotiana tabacum) izvira iz Ju`ne Amerike, Mehike in Karibov. Prve pipe so uporabljali sve~eniki v starodavni Mehiki. Zgodba o bruyereovih pipah se za~enja na Korziki. Nekako sredi prejšnjega stoletja je neki francoski izdelovalec pip potoval na Korziko, da bi obiskal Napoleonov rojstni kraj. Na poti je izgubil svojo pipo iz “morske pene” (“Meerschaum”, sepiolit, magnezijev silikat, ki je bil dotlej poglavitni material za izdelavo pip). Poprosil je doma~ina, naj mu izdela pipo iz kateregakoli primernega lesa. Dobil jo je `e naslednjega dne. Krasno, izrezljano iz korenine bruyerea. Preizkusil jo je in ugotovil, da je mnogo boljša od tiste iz “morske pene”. Za~el jih je industrijsko izdelovati v mestecu Saint-Claude. Še danes so najkvalitetnejše pipe iz koreninskih “gomoljev” bruyerea. Zanimivo je, da visoke rese niso mogli kultivirati. Propadel je tudi poskus njene “domesti-kacije” na Floridi. Tam izdelujejo pipe iz njene botani~ne sorodnice, vendar pip iz “breezwood” imenovanega lesa ni mo-go~e primerjati z “mediteranskimi”. V primerjavi z drugimi lesovi ima les drevesne rese prijeten “okus” in je v estetskem pogledu nenadkriljiv. Uporabni so predvsem “gomolji” oz bule med deblom in koreninami, ki pri starosti 30-60 let dose`ejo maso 10 kg in ve~. Na za~etku zime “gomolje” izkopljejo, jih o~istijo in jih za deset mesecev shranijo v jarke, kjer jih pred soncem zaš~itijo z vejami ali cunjami. Da bi prepre~ili pokanje lesa, ga redno vla`ijo z vodo, vendar ne toliko, da se gomolji hkrati ne bi sušili v smeri od sredice navzven. Les nato raz-`agajo. Bloki morajo biti ~im ve~ji, vendar enotne kvalitete. Dolgoletne izkušnje in ob~utek za les so pri tem bistvene. Ceno dolo~ajo velikost blokov ter zlasti rast in tekstura. Bloke ve~ ur kuhajo v bakrenih kotlih, pri ~emer odstranijo ostanke smole. Med tem postopkom les zadobi tipi~nen rde~kast odtenek, ki je LES wood 50 (1998) 11 Strokovne vesti 357 zna~ilen za bruyereove pipe. Obstajajo tudi ro`nate ali rumene varietete. Preden gredo bloki v izdelavo, jih sortirajo po odtenku, velikosti in kvaliteti. Eksperti lahko lo~ijo do 30 varietet. Surovino nato ozna~ijo: za~etne ~rke pomenijo provenienco (mesto izvora), rimske številke barvni odtenek in arabske številke velikost. Najvišjo ceno dose`e les z enakomerno rastjo. Izdelava pipe sestoji iz pribli`no 30 lo-~enih postopkov. Za `aganje, vrtanje, skobljanje in poliranje uporabljajo stroje. Najvišjo ceno pa dose`ejo unikatne pipe z velikim dele`em ro~ne obdelave. Pri najbolj kvalitetnih pipah ohranijo naravno barvo, druge lu`ijo, da bi poudarili njihovo naravno barvo. Ve~inoma so pipe rde~kastorjave, kupite pa lahko tudi fino polirano ~rno. Takšne so obvezne k ve~erni obleki. Na drugi strani pa je mogo~e pri temnih pipah zakriti drobne napake v lesu. Pipe tudi peskajo. Pred tem surovo obdelano bu~ko ali ognjiš~e polo`ijo v vro~o peš~eno kopel, pri ~e-mer gostejši deli lesa otrdijo, mehkejše pa s peskanjem odstranijo. Takšne “reliefne” pipe so la`je, la`je se jih dr`i in dajo zaradi ve~je površine blag dim (“mild smoke”). Vodilni izdelovalec bru-yereovih pip, milanski Savinelli izdeluje posebno dragocene reliefne pipe iz zelo redke, svetlo obarvane varietete korenine, imenovane morska korala (corallo di mare, sea coral). Pri manj kvalitetnih pipah izdelajo relief strojno (rustica). V zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja so se pod angleškim vplivom uveljavile enostavnejše pipe. Takšne prevladujejo še danes. Na prelomu stoletja je 5.000 od 14.000 prebivalcev Saint-Claudea v pribli`no 100 delavnicah izdelovalo bruyereove pipe. Z mehanizacijo se je njihovo število zni`alo na 1500 (v pribli`no 40 delavnicah). V najboljših letih so izdelali na leto do 30 milijonov pip!! Ve~ino so jih v kon~no obdelavo poslali v Anglijo. Eden od obnoviteljev imperija “britanskih pip” je bil Alfred Dunhill. V za~etku stoletja je imel v elegantnem delu Londona St. James majhno trgovino s pipami. Svojim strankam je ponujal le najboljše “briar pipes” z enostavnimi linijami. Pripravljal je tudi razli~ne mešanice toba-kov, za vsak dnevni ~as svojo. Izdeloval je tudi poseno zobno kremo za piparje! Zaš~itni znak njegovih pip je bela pika. Dunhillove pipe zasedajo še vedno emi-nentno mesto, kar se ka`e v njenih zelo visokih cenah. Pipe, ki nosijo ozna~bo “London made” se okoriš~ajo z imid`em, ki ga je zgradil Dunhill. Poleg `e omenjene milanske tovarne Savinelli so znani proizvajalci bruyereovih pip še dublinski Peterson danski Stanwell, francoski Butz-Choquin in nürnberški Vauen-AG. Slovijo tudi ~eške pipe iz Prose~a. Tudi v Ljubljani lahko kupite dragocene bruyereove pipe znamke Savinelli in Peterson. O gorjuških ~edrah pa morda kdaj kasneje. Literatura 1. Bati~ F., Wraber T. & Sinkovi~ T. 1996. Pregled rastlinskega sistema, seznam rastlin in navodila za pripravo študentskega herbarija. BF, Ljubljana. 2. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno, 3. del. Unione Tipografico-Editrice Torinese, Torino. 3. Greguss 1945. Bestimmung der mitteleuropäischen Laubhölzer und Sträucher. Verlag des ungarischen naturwissenschaftlichen Museums, Budapest. 4. Huber, B. & Rouschal H. 1954. Mikrophotographischer Atlas mediterraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald. 5. Libert, L. 1984. Tobacco, snuff-boxes and pipes. Orbis, London. 6. Mlakar, J. 1985. Dendrologija. Tehniška zalo`ba Slovenije, Ljubljana. 7. Schweingruber, F.H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. Haupt, Stuttgart. Niko TORELLI LES wood 50 (1998) 11 Vzgoja in izobra`evanje 358 Dan lesarstva štajersko-prek-murskega obmo~ja Petek, 23.oktober, 1998, Srednja lesarska šola Maribor Dan lesarstva štajersko-prekmurskega obmo~ja je organizirala Zveza lesarjev Slovenije oz. revija Les v sodelovanju s sponzorji in Srednjo lesarsko šolo Maribor. Spored prireditve, ki jo je odli~no povezoval Ferdo Rakuša, ing., je obetal zanimiv prikaz oz. prerez trenutnih dogajanj v lesni industriji. Osrednja tema je bila namenjena izobra`evanju za poklice v lesarstvu, prenovi poklicnega in tehniškega izobra`evanja. To je bil `e peti Dan lesarstva po vrsti (za Postojno, Škofjo Loko, Novo Gorico in Slovenj Gradcem). Po prijetnem uvodu, za katerega sta poskrbela dijaka SGBŠ Maribor - zaigrala sta skladbi na harmoniko in kitaro, je prisotne pozdravila ga. Karin Jurše, predstojnica oddelka za gospodarstvo pri MO Maribor /`upan dr. Alojz Kri`man je svojo odsotnost pisno opravi~il/. V uvodnem nagovoru je Aleš Hus - ravnatelj Srednje lesarske šole Maribor -predstavil zgodovino šole, njene današnje dejavnosti in poglede na bli`njo prihodnost. Zaposlovanje abiturientov je zaenkrat dobro. Ve~ina dijakov najde delo v stroki. Na šoli se zavedajo, da v tr`nem gospodarstvu ni mo-go~e organizirati kvalitetnega poklicne- ga izobra`evanja brez soudele`be in tesnega sodelovanja s podjetji in pano`nimi zdru`enji. Z rešitvijo prostorskih te`av pa bodo ustvarjeni pogoji za ustanovitev Višje lesarske šole v Mariboru. Uroš Rupreht, dipl. oec. - direktor MARLESA d.d., je v uvodnem nagovoru predstavil Marles holding, ki je bil glavni sponzor prireditve. Predvsem proizvodnja hiš je v zadnjih letih do`i-vela velik razvoj. Impresivni so podatki o energetski var~nosti in s tem ekološko sprejemljivejši monta`ni gradnji. Povabil nas je na ogled dela proizvodnje pohištva, salona kuhinj in vzor-~ne hiše Marles. Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli je najprej spregovoril kot glavni urednik revije Les. Okrogla 50-letnica izhajanja revije daje razloge za zadovoljstvo. Vendar je opozoril in pozval strokovnjake v podjetjih in na šolah, na plodnejše pisanje ~lankov in objavljanje v reviji Les. V osrednji temi, ki je bila namenjena izobra`evanju v lesarstvu, so sodelovali: - Veronika Šlander, prof. - pomo~nik direktorja CPI Lj - nomenklatura poklicev; - Igor Leban, dipl. in`. - višji svetovalec na CPI Lj - prenova poklicnega in tehni~nega izobra`evanja; - Aleš Hus, dipl. in`. - predsednik Zdru`enja lesarskih šol Slovenije -višja šola, tehni~na gimnazija; - Janja Mo`e, dipl. soc. - strokovni sodelavec OZS Lj - od u~nega mesta do poklica v obrtni dejavnosti in - prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli - B F, Oddelek za lesarstvo - visokošolsko izobra`evanje v lesarstvu. Poklicno izobra`evanje v zadnjih letih do`ivlja mnoge spremembe. Posvet je tako osvetlil stanje in razvojne mo`-nosti. Verjetno da - zaradi iz~rpnosti poro~evalcev, razprave pri osrednji temi skorajda ni bilo. Po osrednji temi je sledila razprava. V njej je najprej Ciril Mrak, dipl. in`. osvetlil ekonomski polo`aj lesne industrije v bli`nji preteklosti in sedanjosti. Hkrati je predstavil delovanje Lesarske zalo`be. Zmago Dietner, dipl. in`., je - kot predsednik - predstavil delovanje DIT lesarstva Maribor in najavil o`ivljanje njegovega dela. Poudaril je pomembnost zavedanja pripadnosti stroki. Na koncu so se predstavili sponzorji in razstavljalci na prilo`nostni razstavi. Na šoli smo ta dan pripravili prikaz nekaterih šolskih dejavnosti /vaje iz ra~u-nalništva in CNC programiranja strojev, fizike, kemije, modelarski in intarzi-jski kro`ek/, hkrati pa razstavo specializirane didakti~ne opreme. Razstava sponzorjev je bila v avli šole. Izredno zanimiv pa je bil ogled dela proizvodnje pohištva, salona kuhinj in vzor~ne hiše v Marles-u. Posveta se je udele`ilo 41 predstavnikov podjetij, šol, Obrtne zbornice Mb - sekcije mizarjev, in drugih strokovnjakov iz obmo~ja. Velika ve~ina je zapustila posvet z novimi spoznanji in `e-ljo, da se podobne prireditve - morda z drugo osrednjo temo - organizirajo tudi v prihodnje. Aleš HUS, dipl. in`. ravnatelj SLŠ Maribor LES wood 50 (1998) 11 Borzne vesti 359 BORZNE vesti ePic po’pr LES P onudb a in pr o IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM 2135 x 2745 x 3,2 MM 5000 m2 170,00 SIT/m2 2600 x 2050 x 3,2 MM 1050 m2 294,80 SIT/m2 2750 x 1840 x 25 mm 3 m3 49.900 SIT/m3 2750 x 2050 x 28 mm 1,579 m3 29.347 SIT/m3 VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 15 mm 1,786 m3 83.136 SIT/m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,200 m3 89.114 SIT/m3 Furnir bukev, kvaliteta A/C, dodatni 1 5 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 85,82 m2 3.391 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 3.851 SIT/m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C, dodatni 1 5 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 86,58 m2 3.583 SIT/m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 95,82 m2 3.708 SIT/m2 smreka, kvaliteta A - dodatni 1 0 % popust 3980 x 1220 x 18 mm 106 m2 3.463 SIT/m2 smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 18 mm 106 m2 3.045 SIT/m2 bor, kvaliteta A - dodatni 1 0 % popust 2980 x 1220 x 18 mm 109 m2 2.995 SIT/m2 bor, kvaliteta B 3500 x 1220 x 18 mm 132 m2 2.641 SIT/m2 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 3 m3 125.000 SIT/m3 KOLIČINA VEZANE PLOSCE bukev, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm 10 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 3 mm 3 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 4 mm 10 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 6 mm 2,7 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 8 mm 3,0 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 10 mm 6 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 12 mm 4,5 m3 bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6,8,10 mm 5 m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 3 m3 2440 x 1220 x 21 mm 0,5 m3 TAUARI, odporna proti vodi, kvaliteta BC 2440 x 1220 x 12 mm 1,8 m3 OKOUME - dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 6 mm 2,0 m3 CENA S POPUSTOM 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 155.000 SIT/m3 154.735 SIT/m3 154.735 SIT/m3 152.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 80.000 SIT/m3 86.000 SIT/m3 86.000 SIT/m3 139.000 SIT/m3 185.000 SIT/m3 Revija LES - KUPON ZA POPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 11 Borzne vesti 360 BORZNE vesti IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 2,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 20 mm 2,5 m3 185.000 SIT/m3 OKOUME - odporna proti vodi, dodatni 15 % popust Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 1 5 % popust 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 290.000 SIT/m3 Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. - dodatni 1 5 % popust 2500 x 1250 x 18 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 2 m3 169.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 159.960 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta B 1220 x 2440 x 18 mm 7 m3 115.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 18 mm 8 m3 138.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 2 m3 147.465 SIT/m3 CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE ZA NAKUP MANJŠIH KOLIČIN SE CENE DOGOVORIJO POSEBEJ PLAČILO PO DOGOVORU Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 2500 x 1700 x 8 mm 0,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 20 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta AB 3500 x 1830 x 20 mm 0,5 m3 129.990 SIT/m3 TOPOL, kvaliteta AB/C, dodatni 5 % popust 2520 x 1830 x 4 mm 5,1 m3 191.992 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 15 % popust 2440 x 1220 x 5 mm 5 m3 330.000 SIT/m3 Kratek komentar svetovnega trga vezanih ploš~ Trenutno svetovno tr`iš~e vezanih ploš~ do`ivlja posledice krize v Indoneziji. Indonezijski proizvajalci, ki od skupne svetovne proizvodnje okoli 19 milijonov m3 vezanih ploš~ sami izdelajo okoli 11,5 milijona m3 so zaradi finan~ne krize v Indoneziji in krize prodajnih trgov Azije bili prisiljeni v pove~anje prodaje na evropskem trgu. V letu 1998 so zni`ali cene svojih vezanih ploš~ od 20 do 35 %. To se je pokazalo v zmanjšanju naro~il pri evropskih proizvajalcih vezanih ploš~. Edino proizvodnja bukovih vezanih ploš~ izkazuje indekse rasti, medtem ko so najbolj na udaru azijske konkurence evropski proizvajalci vezanih ploš~ za gradbeništvo in proizvajalci cenenih vezanih ploš~. Finski proizvajalci kot drugi najve~ji svetovni proizvajalci vezanih ploš~ za~uda še vedno ugodno prodajajo, ~etudi so dobavne roke skrajšali s 6 mesecev na 1 mesec. Na pove~anje uvoza vezanih ploš~ iz eksoti~nih vrs lesa bo vplivalo tudi dejstvo, da formaldehid ni ve~ na seznamu kancerogenih snovi in bo v prihodnosti zahteva po E-1 kvaliteti lepila odpadla oziroma ne bo ve~ pomembna. Edvard Progar, dipl. oec., direktor PONUDBA SLOVENSKEGA POHIŠTVA V NEMŠKEM KATALOGU NA CD-JU. Poizvajalci in oblikovalci poh{tva ! Vabimo vas, da svoje izdelke predstavite v pohi{tvenem katalogu, ki ga izdaja nem{ko podjetje Mobis. Va{i izdelki bodo predstavljeni skupaj v dru`bi okoli 5.000 izdelkov skoraj vseh priznanih evropskih proizvajalcev in oblikovalcev. S tem bodo va{i izdelki uvr{~eni v vi{ji cenovni razred. Kataloga na CD-ju se poslu`ujejo arhitekti, opremljevalci notranjih prostorov, investitorji in trgovci ter vsi tisti, ki v pohi{tvu i{~ejo {e nekaj ve~. V pripravi je 4. izdaja, zato vas vabimo da se nam pridru`ite. Dodatne informacije ter naro~ila za CD (predvidena cena okoli 14.250 SIT (brez p.d.)): Penta d.o.o. Ljubljana tel./fax.: 061/133-10-12 LES wood 50 (1998) 11 Diplomske naloge 361 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 Matja` KR@IŠNIK VPLIV BELJENJA ALI LU@ENJA NA OPRIJEMNOST LAKOV PRI BUKOVI-NI Influence of the bleaching and staining of beeches on the adhesion of lacquer Višješolska diplomska naloga Obseg: IX, 33 s., 6 tab., 5 sl., 8 graf., 5 ref. Mentor: v. p. mag. Branko Knehtl Somentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 311 Izvle~ek: Beljenje in lu`enje lesne podlage lahko vplivata na opri-jemnost pohištvenih lakov. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili vzorce iz bukovega lesa in 3 vrste pohištvenih lakov; nitroceluloznega, poliuretanskega in poliakrilnega; za predobdelavo površine pa vodikov pe-roksid (H2O2) za beljenje, vodno lu`ilo, nitro lu`ilo in lazurni premaz. V ~asovnih zamikih 2, 4, in 24 ur smo na predhodno obdelane vzorce nanesli lak z ro~nim laboratorijskim nanašalcem imenske debeline 240 mm. Oprijemnost je bila merjena po metodi JUS D. E8. 225. Iz rezultatov smo ugotovili, da je bila dose`ena najboljša oprijemnost pri vzorcih, ki so bili predhodno obdelani z vodnim lu`ilom in lakirani s PA lakom. Toma` IVAN^I^ VPLIV PARAMETROV PRI UV-UTRJE-VANJU NA TRDOTO AKRILNEGA LAKA Influence of parameters on hardness of acryl varnish during UV curing process Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 42 s., 6 tab., 22 sl., 9 pril., 6 ref. Mentor: v. p. mag. Branko Knehtl Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 312 Izvle~ek: Trdota utrjenega laka je pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost, zlasti na odpornostne lastnosti pohištvene površine. Zato smo raziskovali vpliv parametrov pri UV- utrjevanju na trdoto utrjenega akrila. Raziskovali smo vpliv števila UV-`arnic, hitrosti podajanja obdelovancev, koli~ine nanosa kon~nega laka in ~asa od nanosa do testiranja. Rezultati ka`ejo, da ima najve~ji vpliv na trdoto laka število UV-`arnic, za tem koli~ina nanosa, nato ~as od nanosa do testiranja; najmanjši vpliv pa ima hitrost podajanja obdelovancev. Poleg tega smo ugotovili, da na trdoto laka vpliva tudi trdota podlage. Aleš TOLAR VPLIV BELJENJA IN LU@ENJA BUKOVINE NA ^AS UTRJEVANJA LAKOV Influence of bleaching and staining of beeches on the time of curing lacquers Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 44 s., 9 tab., 4 sl., 15 graf., 16 ref. Mentor: v. p. mag. Branko Knehtl Somentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 313 Izvle~ek: ^as utrjevanja pohištvenih lakov pomeni enega izmed problemov površinske obdelave, zato ga skušamo ~im-bolj skrajšati. S tem namenom smo preu~evali vzorce iz bukovega lesa. Najprej smo jih premazali z nitro lu`ilom, vodnim lu`ilom in lazuro. Zatem smo nanje v 0-, 2-, 4-in 24-urnih zamikih nanesli 3 razli~ne lake, in sicer nitrocelulozni, poliuretanski in poliakrilni lak. Utrjevanje smo spremljali z metodo dolo~anja ~asa utrjevanja DIN 53 150 in ugotovili, da so se vsi 3 raziskovani laki najhitreje utrdili na predhodno beljeni podlagi, in sicer: nitrocelulozni pri intervalnem nanosu po 24 urah, poliuretanski po 4 urah in poliakrilni po 24 urah. Na predhodno nepremazanem vzorcu se je najhitreje posušil nitrocelulozni lak. Na vzorcu, ki smo ga lu`ili z nitro lu`ilom, se je najhitreje utrdil poliakrilni lak, nanesen po 24 urah. Na vzorcu, ki je bil predhodno lu`en z vodnim lu`ilom, sta se najhitreje in z enakim ~asom posušila nitrocelulozni in poliakrilni lak, nanesena po 4 urah; na vzorcu, ki je bil premazan z lazurnim premazom, pa nitrocelulozni lak, nanesen po 4 urah. Igor JEVŠEK VPLIV NA^INA ODSTRANJEVANJA STARIH PREMAZOV NA OPRIJEM- NOST NOVIH The influence of the ways of removing the old coats on adhesivness of the new ones Višješolska diplomska naloga Obseg: IX, 34 s., 6 tab., 11 sl., 3 graf., 1 pril., 13 ref. Mentor: v. p. mag. Branko Knehtl Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 314 Izvle~ek: Z obnovo celotnega premaznega sistema na starejših oknih, ki so še funkcionalna, se izognemo ve~jim stroškom, ki bi nastali pri zamenjavi ali suhomonta`ni prenovi oken. V nalogi so predstavljeni na~ini odstranjevanja starega premaznega sistema, priprava podlage za nadaljnje obdelovanje, izbor novega sistema in tehni~ni opis oz. funkcije le-teh. Raziskovan je bil vpliv predob-delave površine na oprijemnost novega premaznega sistema na vzorcih, s katerih je bil stari premazni sistem odstranjen z brušenjem, o`iganjem in s topili. Oprijem-nost je bila primerjana na vzorcih, ki so bili izpostavljeni, in na vzorcih, ki niso bili izpostavljeni vremenskim vplivom. Ugotovljeno je bilo, da je adhezija na vzorcih, ki niso bili izpostavljeni vremenskim vplivom, najve~ja na vzorcu, s katerega je bil premaz odstranjen s kemi~nimi odstra-njevalnimi sredstvi, najni`ja pa na vzorcu, na katerem je bil premaz samo brušen. Na vzorcih, ki so bili izpostavljeni vremenskim vplivom, je bila oprijemnost pokrivne-ga laka na podlago najve~ja na vzorcu, s katerega je bil premaz obrušen ro~no. Silvestra PIKL VPLIV BELJENJA BUKOVINE Z VODIKOVIM PEROKSIDOM NA KAKOVOST POVRŠINSKE OBDELAVE Influence of bleaching of beech wood with hydrogen peroxide on the quality of surface treatment Višješolska diplomska naloga Obseg: IX, 53 s., 15 tab., 10 sl., 4 graf., 10 pril., 8 ref. Mentor: v. p. mag. Branko Knehtl Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 25.9.1998 Sign.: VN 315 Izvle~ek: Beljenje je delovna operacija, s katero posvetlimo površino lesa. Vsaka beljena površina s~asoma spremeni barvo. Za izena~evanje barve na vratih kuhinjskega pohištva, izdelanega iz bukovega lesa, se uporablja beljenje z LES wood 50 (1998) 11 vodikovim peroksidom. Z eksperimentom smo ugotavljali vplive beljenja na kakovost površinske obdelave in obstojnost barvnega tona. Preu~ili smo naslednje lastnosti lakfilmov: debelino suhega filma, pro`nost, trdoto, oprijemnost filma in spremembo barvnega tona pri UV-obsevanju. Uporabili smo 3 vrste prozornih lakov: nitro, akrilni in poliuretanski lak pri razli~nih ~asih sušenja vodikovega peroksida (4, 6, 8 in 10 ur). Ugotovili smo, da beljenje bukovine z vodikovim peroksidom ne vpliva bistveno na raziskovane lastnosti premaznega sistema, razen na spremembo barvnega tona. Branka PE^AVER DEJAVNIKI NAKUPNEGA VEDENJA PRI NADOMESTNIH NAKUPIH BIVALNEGA POHIŠTVA Factors influencing buying new furniture to replace the old one Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Vinko Rozman Signatura: VN 317 Izvle~ek Z anketo smo prou~evali nakupovalne navade slovenskih kupcev pohištvene opreme. Povprašali smo 44 anketirancev, ki nam je razlo`ilo svoje namene v zvezi z nakupovanjem opreme. Na osnovi dobljenih podatkov smo ugotovili, da kupci najbolj cenijo kakovost izdelkov, sledijo jim: cena izdelka, funkcionalnost, modni trend... Problem stare opreme kupci rešijo tako, da jo poklonijo drugim, porabijo zase drugje v stanovanju, ali pa odpeljejo na odpad. Magdalena REJEC ANATOMSKE POSEBNOSTI LESA MLADIH, V RASTI ZAVRTIH JESENOV (Fraxinus excelsior L.) Mentor: dr. Katarina ^ufar Diplomske naloge Recenzent: prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli. Oznaka: DN 642 Izvle~ek Na sedmih rastiš~ih v Sloveniji smo slu~ajnostno odvzeli po 10 mladic velikega jesena (Fraxinus excelsiorL.), prizadetih zaradi divjadi. Dolo~ili smo njihovo starost, prou~ili anatomske posebnosti ter prirastek v gozdu in po presaditvi v drevesnico. Starost smo dolo~ili na pre~nih prerezih najstarejšega dela debla, ki se je v ve~ini primerov nahajal pod zemljo. Drevesca premerov 10-20 mm in višin 30-180 cm so bila stara 8 do 29 let. Ve~ina drevesc je izkazovala anatomske spremembe zaradi pon-avljajo~ega se ob`iranja: mehanske poškodbe, pajav nesklenjenih in la`nih branik, kolaps celic, nesklenjeni venci in manjše dimenzije trahej ranega lesa ter spremenjeni dele`i tkiv. Pri 37 % drevesc so bile anatomske spretnembe tolikšne, da natan~na dolo~itev starosti ni bila mogo~a. Eno leto po presaditvi v drevesnico se je rast drevesc pove~ala do 6-krat, struktura lesa pa se je pribli`ala obi~ajni strukturi juvenilnega lesa jesena: manj izrazite branike, manj pravega kasnega lesa, ve~ji dele` tenzijskega lesa. Dolo~itev starasti na zglajenih pre~nih prerezih s stereo mikroskopom je bila manj zanesljiva, ocena starosti na podlagi premera ali višine drevesc pa ni bila mogo~a. Roman STANIŠA VPLIV KONCENTRACIJE UTRJEVALCA NA STRI@NO TRDNOST LEPILNEGA SPOJA Influence of the concentration of hardener on a sheare strenght Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Jo`e Resnik Recenzent: prof. dr. Vesna Tišler Signatura: VN 316 362 Izvle~ek Ugotavljali smo kakovost lepljenja 5 mešanic UF-lepila z razli~no koncentracijo dodanega utrjevalca, tako da smo medsebojno primerjali stri`ne trdnosti zlepljenih vzorcev, pripravljenih v 3 razli~nih klimatskih pogojih. Na osnovi rezultatov opravljenih meritev smo dolo~ili primernost posamezne koncentracije utrjevalca za podane ~ase stiskanja. Ugotovili smo, da preizkušance lepilne mešanice ustrezajo standardom, razen v mokri klimi, kjer smemo dodati le do 5 % utrjevalca. Gregor UŠENI^NIK ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA Company management analysis of successfulness Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Signatura: VN 318 Izvle~ek Prou~evali smo uspešnost poslovanja podjetja za leti 1996 in 1997. V analizi poslovanja podjetja smo predstavili prihodke, odhodke in stroške podjetja. Izra~unali smo poslovni rezultat; ta pa je pokazal slabe znake za poslovanje podjetja. Na podlagi bilance stanja in uspeha podjetja smo izra~unali kazalce uspešnosti gospodarjenja (produktivnost, ekonomi~nost, rentabilnost). Ti kazalci so pokazali, da je podjetje v omenjenih letih poslovalo slabo. Raz~lenili smo tudi podro~je financiranja podjetja in ugotovili, da je finan~no poslovanje še najslabši del gospodarjenja. Stojan VIDIC EKSTRAKCIJA SMREKOVE SKORJE Extraction of spruce bark Visokošolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vesna Tišler Recenzent: dr. Marko Petri~ Signatura: DN 643 Izvle~ek Ekstrakcijo smo izvedli na 2 razli~nih smrekovih skorjah. Merili smo koli~ino suhe snovi in Stiasnijevo število. Na~in ekstrakcije smo izvedli s kuhanjem in s stresan-jem, spreminjali pa smo tudi ~as, topilo, stopnjo ekstrak-cije in velikost frakcije. Ekstrakcijo smo ovrednotili. Naju~inkovitejši je bil na~in ekstrahiranja s kuhanjem okoli ene ure. Z mletjem mo~no pove~amo u~inkovitost ekstrakcije. Od topil nam dajo najboljše rezultate alkalna topila in sicer koncentracije okoli 1 %. Samo ekstrahi-ranje ni potrebno izvajati dalj ~asa kot 1 do 2 uri. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. energijsko varčne grelne plošče ÖKOTHERM [© Servis w grelne ptoštt in fitrnirsUe stiskalnice vseh proizvajalcev'. električne grelne plošče grelne plošče z ogrevanjem na olje, paro ali vodo dobava In montažni servis plošče za ohlajanje in posebne izvedbe plošč p.p. 38.4228 ŽELEZNIKI tel.: 064 66-508; teUtox: 064 67-795 LES wood 50 (1998) 11 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 9 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. T.F. SHUPE, E.T. CHOONG, M.D. GIBSON, G.A. GROZDITS, O.V. HARDING: The effects of previous drying on shrinkage and moisture content of some southern bottomland hardwoods Vpliv predhodnega sušenja lesa na kr~enje in lesno vla`nost Wood and Fiber Science (1998) 30 (3): 273 - 280 (en. 21 ref.) A.S. Higroskopnost je ena izmed posebnosti lesa in lesnih proizvodov. Sorpcija lesa se razlikuje med razli~nimi lesnimi vrstami ter znotraj posamezne vrste in je odvisna tudi od tega, ali se les pri tem vla`i (adsorpcija) ali pa suši (desorpcija). Zaradi svoje specifi~ne kemijske zgradbe dosega les pri enakih klimatskih pogojih (relativna zra~na vlaga, temperatura in hitrost zraka) v procesu desorpcije in adsorpcije vselej druga~ne vla`nosti - t.i. ravnovesne vla`nosti in z njo povezane številne druge fizikalne in mehanske lastnosti. V raziskavi so uporabili 9 vrst kalifornijskih listavcev, iz katerih so iz 4,88 m dolgih debel z naklju~nim vzor~enjem pridobili 3,81 × 3,81 × 1,27 cm velike vzorce. Te so nato na temperaturi 32 °C uravnovešali pri 4 razli~nih relativnih zra~nih vla`nostih (90 %, 75 %, 50 %, 20 %), ter jih na koncu pri 105±2 °C posušili do sušilni~ne suhosti. Vsi vzorci so bili nato s potapljanjem v vodi ponovno navla`eni ~ez obmo~je nasi~enja vlaken ter še enkrat izpostavljeni enakemu na~inu uravnovešanja. Ugotovitve ka`ejo, da obstajajo posamezno statisti~no zna~ilne razlike v ravnovesnih vla`nostih lesa med novo-suše~imi in predhodno posušenimi lesovi. Slednji so vselej izkazovali ni`je vrednosti ravnovesne vla`nosti. Obstoja tudi mo~na regresijska zveza med prostorninskimi skr~ki (bV) in lesno vla`nostjo, s povpre~nim koeficientom regresije r2= 0,86 za novosuše~e ter r2= 0,90 za predhodno posušene vzorce. T-test je tem primeru pokazal le pri polovici vzorcev statisti~no zna~ilne razlike prostorninskih skr~kov med novosuše~imi in predhodno posušenimi lesovi. To~ko nasi~enja celi~nih sten so dolo~evali z metodo dolo~evanja intersekcijske to~ke, kjer so bile dobljene Prebrali smo za vas vrednosti od 26,4 % do 42,5 % (v povpre~ju 33,6 % za jedrovino in 32,9 % za beljavo) pri novosuše~ih ter od 26,0 % do 33,3 % (jedrovina-povpre~no: 30,6 %; bel-java-povpre~no: 28,2 %) pri predhodno posušenih lesovih. Ugotovili so, da do 86 % variabilnosti prostorninskega skr~ka pri novosuše~ih lesovih ter celo 90 % pri predhodno osušenih lesovih predstavlja spreminjanje vla`nostnega stanja lesa. S.C. CHAFE, J.M. CARR: Effect of Board Dimensions and Grain Orientation on Internal Checking in Eucalyptus regnans Vpliv dimenzij `aganic in usmerjenosti tkiva na notranje razpoke pri evkaliptusu Holzforschung (1998) 52 (4): 434 - 440 (en. 10 ref.) A.S. Notranje razpoke t.j. “kolaps” so gotovo ena pogostih napak nastalih v procesu sušenja, ki takšen les s tem mo~no degradirajo. Vzrok pripisujemo prekora~enju natezne trdnosti tkiva, kar najpogosteje privede do nastanka razpok v radialni smeri, ve~inoma na mestih trakov, kjer so natezne trdnosti tkiva najmanjše. Pojav je zna~ilen za za~etno fazo tehni~nega sušenja slabše prevodnega manj permeabilnega lesa, v katerem zaradi prehitrega sušenja in s tem pove~ane kapilarne tenzije prihaja do tkivne kolabiranosti. Ta napaka je pogosta tudi pri sušenju lesa evkaliptusa (Eucalyptus regnansF . Muell). V raziskavi so iz 3,5 m dolgih sve`ih desk 55 let starega lesa izdelali 90 mm dolge vzorce s tremi razli~no velikimi prerezi: 100 × 50 mm, 50 × 50 mm in 100 × 25 mm. Vzorci so imeli 3 razli~ne orientacije tkiva na pre~nem prerezu: tangencialno, radialno in poševno. Sušenje vzorcev je v za~etku potekalo 26 dni pri T= 30 °C in j= 90 % ter nato pospešeno pri T= 30 °C in j= 67 % do kon~ne vla`nosti 12 %. Rezultati ka`ejo najbolj razširjen pojav kolapsa le pri velikih vzorcih, manjši pa v splošnem zelo malo kolabi-rajo. Radialna usmerjenost tkiva ima pri tem na velikost razpok zelo majhen vpliv, saj se kolaps pri takšnih vzorcih lahko pojavi v celo ve~jem obsegu, usmerjenost razpok pa je enaka kot pri tangencialnih vzorcih, torej pravokotno na daljši rob. Presenetljivo je, da so bile razpoke najve~je pri radialnih in najmanjše pri tangencialnih vzorcih, nekje vmes pa pri vzorcih s poševno orientacijo. V splošnem so bile velikosti in število razpok v negativni korelaciji z velikostjo skr~kov po širini in v pozitivni korelaciji z debelinskimi skr~ki. Kolaps je bil o~iten tudi pri manjših vzorcih vendar z najmanjšimi makroskopsko 363 vidnimi razpokami, ki so se pojavljale predvsem v ranem lesu znotraj posamezne prirastne plasti. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. GOETZ, J. Dinge mit Fehlern - Error Design in der Kunsthalle Krems Stvari z napako - Razstava dizajna z napako v Kunsthalle v mestu Krems Design report (1998) (10) 96-97 (de., 0 ref.) J.H. Razstavo sta organizirala Uli Marchsteiner in Oriol Piber-nat v sodelovanju z muzejom za oblikovanje iz Züricha. Na razstavi, ob kateri so izdali tudi 128 strani obsegajo~ katalog, so predstavili številne napa~no oblikovane predmete. Pri ve~ini izdelkov je šlo za funkcionalne napake -izdelki preprosto ne funkcionirajo kot bi morali. Sklopni stol se zlo`i ali prevrne, ko vstanemo iz njega, stojalo za obleko se podre, ko nanj obesimo zimsko jakno, ~aj iz ~ajnika se ne da nato~iti v skodelico, ne da bi pri tem polili prt, ko odpremo vre~ko z ri`em na ozna~enem mestu se vre~ka raztrga in ri` se strese po tleh. Napa~en pristop do oblikovanja pa je bil kritiziran tudi pri številnih tehni~nih izdelkih, ki imajo toliko funkcij, da se jih ne da uporabljati brez dolgih in podrobnih navodil. Lep primer za to so: videorekorderji, daljinski upravljalci za televizor, telefoni z dodatnimi funkcijami, printerji, videokamere ipd. Zanimiv je tudi zavajujo~ dizajn. Primer so cestne oznake. V Avstriji so z modro barvo oznaèene avtoceste v Švici pa pode`elske ceste. Posebnost razstave je bil tudi ve~ji prostor, kjer so obiskovalci lahko sami stestirali funkcionalnost razstavljenih predmetov. Vzporedno z razstavo so organizirali tudi spremljevalne simpozije na tematiko razstave. P.S. ^lanek o tej razstavi je bil tudi v Delu 14. oktober 1998, “Hiša zakletih stvari” MASCHERONI, L. Printables, the home printers “Printables”, hišni tiskalniki Domus (1998) 71 (808) 80-85 (en.,it., 0 ref.) J.H. V ~lanku je opisan projekt, ki predstavlja sve` pristop do oblikovanja predmetov, ki jih ve~inoma smatramo za pisarniško opremo. Z vedno bolj pogosto uporabo tiskalnikov na domu, pa se ka`e potreba po novih oblikah, ki so prilagojene ostali opremi v privatnih stanovanjih. Predstavljenih je sedem prototipov tiskalnikov. Zanimiv je samostojno stoje~ tiskalnik z lesenim ohišjem, ki spominja na manjši pisalnik s predalom. Prazni listi se vstavijo v zgornjo re`o, kopije pa padejo v predal. Zgornji del lahko slu`i kot manjša LES wood 50 (1998) 11 Prebrali smo za vas 364 pisalna površina. Zaradi oblike in furnirane površine, se tiskalnik lepo vklopi v ambient s klasi~no opremo. Ostali tiskalniki so iz plasti~ne mase v kombinaciji s kovino. So prostostoje~i in namizni ter brez kakršnih koli gumbov ali tipk. Ohišja so bila izdelana za najnovejši Epsonov tiskalnik, ki omogo~a kopije s fotografsko kakovostjo. Proizvajalec je izhajal iz dejstva da bodo v prihodnje knjige in revije zamenjali digitalni ~ipi za video branje. Tiskalnik, ki bo povezan z ra~unalnikom, televizorjem, video kamero, videorekorderjem in digitalno kamero, bo tako postal nepogrešljiv del opreme tudi v privatnih stanovanjih. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. ^ESEN, A. Denarni in finan~ni tokovi projekta v projektno usmerjeni organizaciji Organizacija (1998) - (5) 297-306 (-, 23 ref.) Avtor prikazuje nekatere te`ave projektnih managerjev s tehni~no izobrazbo v projektno usmerjeni organizaciji, ko gre za poznavanje in neposredno uporabo dolo~enih ekonomskih kategorij pri odloèanju. Gre za vpliv finan~nih in denarnih tokov projekta na doseganje zlasti njegovih ekonomskih ciljev. V projektno usmerjenih organizacijah se ta vpliv razširi še na doseganje ekonomskih ciljev podjetja kot celote. Po opisu problemskega stanja obravnava avtor v teo-reti~nem delu projekte v projektno usmerjeni organizaciji, njene finan~ne in denarne tokove in še posebej pomen teh tokov za projekte, ki jih organizacija na~rtuje in ures-ni~uje. V prakti~nem delu na kratko predstavi metodologijo za kalkulacijo finan~nih tokov projekta, ki lahko pomaga projektnemu managerju pri njegovem vsakdanjem delu. Dodan je tudi prakti~en primer za preu~evanje s slikovnim in številskim prikazom rezultatov in ustreznim komentarjem. TROHA, B. / VILFAN, J. Ekolog kot dober gospodar Podjetnik (1998) - (8), s.14-15 (-, 0 ref.) Si dobi~ek in ekologija nasprotujeta? Nasprotno, pravijo sodobni ekološki koncepti v gospodarstvu, med katerimi sta v vrhu pojma ‘faktor 4’ in ZERI. ^as je, da naredimo odlo~ne korake za uveljavljanje ekologije v poslovnih procesih, pri ~emer je dobi~ek enako pomemben kot ekološka zavest. Skratka ekologija se mora spla~ati in to dobro. Standardi ISO 14000 niso dovolj, so le korak k osveš~anju, praviloma pa so primerni za dobavitelje, ko je standard jamstvo kupcem, da dobavitelji spoštujejo Lesnoindustrijsko podjetje Radomlje d.d., Pelechova 15, 1235 Radomlje Z bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami smo se naučili obvladovati hrastov les. Z našimi izdelki les stoletnih dreves živi naprej kot uporaben izdelek v stanovanjih, hotelih in restavracijah po vsem svetu. Če menite, da je trženje kvalitetnih proizvodov na tujih trgih vaš izziv, vas vabimo, da se nam javite. Iščemo POMOČNIKA DIREKTORJA KOMERCIALE Od kandidatov pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, izkušnje s področja trženja na tujih trgih, znanje angleškega in nemškega jezika ter obvladovanje dela z računalnikom. Zaradi razširitve proizvodnega programa iščemo tudi več mizarjev (lahko tudi pripravnikov). Vloge sprejema kadrovska služba LIP Radomlje d.d., Pelechova 15, 1235 Radomlje. Za dodatne informacije pokličite na št. 061/727-122. ekološke predpise. V svetu sta danes v konceptualnem vrhu dva pojma: ‘faktor 4’ in ZERI. ‘Faktor 4’ temelji na trditvi, da je uporabo virov (surovin in elektrike) mogoče vsaj prepoloviti in učinke podvojiti - odtod tudi formula 2+2=4 oziroma ‘faktor 4’. Podobno radikalen je koncept ZERI (Zero Emissions Research Institute). Na raziskovalnem inštitutu Tokijske univerze, kjer so koncept razvili pravijo, da je veliko preskromno, če razmišljamo o na primer 20- ali tudi 60-odstotnih izboljšavah. Resnične preskoke bomo dosegli, če bomo razmišljali o ničelnih izgubah energije ali surovin. Vsekakor pa se vsi strinjajo v tem, da ekologija in dobiček nista v nasprotju in da smo lahko ob ekološko osveščenem delovanju bogatejši. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petrič GROHS, B.-M.; KUNZ, B. Studie zur Nutzung von Kernholzextrakten als potentielle biologische Holzschutzmittel Raziskave uporabnosti ekstraktov jedrovine kot potencialnih bioloških zaščitnih sredstev za les Holz als Roh- und Werkstoff (1998) 56 (4) 217-220 (de., en., 13 ref.) Cilj raziskave je bil razvoj novih bioloških sredstev za zaščito lesa pred plesnenjem. Plesni se pogosto pojavljajo v vlažnih bivalnih prostorih, zato je zelo pomembno, da za zaščito lesa uporabljamo naravne snovi s fungicid-nim učinkom. V ta namen so proučevali fungicidne lastnosti ekstraktov jedrovine eksotičnih vrst lesa: orjaški klek, tik, mansonia in ipe. Učinkovitost je bila odvisna od vrste ekstrakta, kakor tudi od vrste glive. Najboljše fungicidne lastnosti sta pokazala ekstrakta jedrovine ipe in orjaškega kleka. GRÜNDLINGER, R.; GRINDA, M. Natürliche Dauerhaftigkeit des Holzes. Europäische Normen - Anwendungsgrenzen am Beispiel “Holzfenster” -Handlungsbedarf? Naravna trajnost lesa. Evropski standardi - omejitve njihove uporabnosti pri oknih HOLZ Forschung Verwertung (1998) 50 (4) 70-74 (de., en., 19 ref.) V članku so prikazane možnosti uporabe nekaterih avstrijskih, nemških in evropskih standardov o trajnosti lesa. Ko se odločamo, kakšna naj bo zaščita lesa, moramo upoštevati naravno trajnost in možnosti zaščite izbrane vrste lesa. Na primeru oken so navedene možne pomanjkljivosti teh standardov. Tako npr. ni podatkov o odpornosti različnih vrst lesa proti modrenju. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.