[N«jv«čji »1onoiid dMfBik
v Tdnrfcnih državah
sa T»e loto . . .	16.00
Za pol leta .... .	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inoumatro celo leto	$7.00
GLAS NARODA
The largest Slorataa Daily b Umtoj Statff*
ImifJ every day <mpt Sundiyi and legal Hobdays 75,000 Readers.
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered m Second Clasa Matter September 21, 1303, at the Post Office at Hew York, N. Y„ rater Act of OongreM of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea S—1249
No. 108. — Stev. 108.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 8, 1937—SOBOTA, 8. MAJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
BORAH VIDI NEVARNOST V FAŠIZMU IN KOMUNIZMU
Anarhisti v Barceloni se upirajo
Z NAJMODERNEJŠIM OROŽJEM FAŠISTI NA ŠPANSKEM POBIJAJO ŽENE IN OTROKE
Senator svari senatno zbornico pred zahrbtnim delovanjem fašistov. — Zgraža se nad masakroir
v Guernici. — Obsoja postopanje Italijanov v
Abesiniji.
WASHINGTON, D. C., 7. maja. — Strahote na Španskem v sedanji vojni in v Abesiniji so napotile senatorja Williama E. Borah, da je opozoril svoje tovariše, da nekateri skrivaj in zahrbtno za Sfovarjajo in razširjajo načela, ki jih uči fašizem.
Proti svoji navadi je Borah bral svoj govor, v veliko presenečenje senata.
Po seji je Borah rekel, da je imel v svojih mislili nekatere osebe, ki žele, da bi bila v Združenih državah vpeljana fašistična vladna oblika, da pa po njegovem mnenju ameriški fašisti še niso dovolj organizirani.
Senator je pokazal veliko govorniško zmožnost, ko je govoril o španski državljanski vojni.
Tukaj kaže fašizem svetu svoje mojstrsko delo, ' je rekel. "Na steno civilizacije je obesil sliko, ki ne bo nikdar sneta, ki ne bo nikdar obledela v spominu človeštva. Dokler bo človek preiskoval zgodovino in bo iskal največje čine krutosti in ne potrebnega uničevanja človeškega življenja, tedaj i>o najdalje s strahoto gledal povest o grozotah fašistične vojne na španskem. Do sedaj je bilo naj-krutejše klanje v zgodovini pri porušenju Lyonu v francoski revoluciji. Toda sedaj mora dati svoi prostor uničenju Guernice, starodavne baskiške prestolice. Moderna vojna s svojimi izboljšanim u~ ničevalnim orodjem kaže svoje najboljše. Toda prepuščeno je bilo fašistom, da so izbrali najbolj spretno orožje, katero je izdelala človeška iznaj-ljivost, in pokazali svetu, kako popolno in učinkovito je to orodje, kadar je vporabljeno za uničevanje žena in otrok.
"Kako učinkoviti so aeroplani, kadar mečejo bombe in ročne granate na domove! Kako morejo aeroplani, leteč nizko kot krilate pošasti, masakri-rati na tisoče nedolžnih otrok, ne da bi le malo o-grožali življenja junaških napadalcev! In kako morejo ob istem času požigati neutrjena mesta in pustiti ulice pokrite s sežganimi trupli, ko neustrašeni fašistični vojaki pobegnejo brez 'ran!
"Fašizem se ponaša s hrabrostjo, z junaštvom svojih vojakov, se hvali, kako napravi ljudi iz svojih pristašev in pripoveduje drugim narodom, da napravlja fašizem junake iz mladeničev. In v dokaz izpolnjevanja svojega nauka kaže na podjar-mlje-nje slabotne in neoborožene Abesinije in sedaj se bo brez dvoma še ponašal, da je uspešno pobijal žene in otroke po celi Španski.
"Noben jezik ne more popisati grozot v Guerni ci in Guernica ni edini primer, to je bil samo višek dolge vrste nepopisnih grozot. To ni bil vojaški manever. Mesto je bilo daleč od bojnega polja. Napad ni imel postavnega vojaškega cilja. Neoboroženo, neutrjeno mesto je bilo izbrano za najkrutejši primer splošnega klanja v modernem času. To je bila fašistična strategija.
"Gospod predsednik, ne morem izbirati med ko-munizom in fašizmom. Zadnji je baje bolj spoštovanja vreden kot prvi in bolj dobiva dostop v pošteno družbo. Toda oba sta sovražnika vsake prave svobode in vsake pravice za povprečnega- moža in ženo. Oba ponižata povprečnega državljana na stališče političnega in gospodarskega suženjstva. Oba st^ vsejala in gojila nezadovljstvo v vseh narodih sveta. Oba imata tudi delovne agitatorje v naši de-
w 1 • »t
trX\%	j
ODHOD OTROK __IZ BILBAO
Pod varstvom angleških topov se je odpeljalo 2300 otrok na varno v Francijo. — Nekateri se ne bodo nikdar več vrnili.
BILBAO. Španska, <1. maja. — li.'i()0 španskih otrok je zadnjič {»ogledalo na svojo žalostno (loBiioviik) in so so po<l varstvom angleških topov odpe 'jali na varn v nepoznan ..-vet.
Mahajoč /. r<rtx-i svojim ži- j" lostnim materam na pomolu v Sant u-rce, 1:2 milj ad Bilbao. m> so otroci odpeljali v Fran oijo na parniku llahana in na ribiškem parniku Goizeko Iz arra.
Topničarji na obrežju in na -.hull)ill ladjah malega baski-škega vojnega broik>vja so pa-/.ili na la<iji, ki sto odpluli i/ pristanišča v namenu, da skozi fašistično blokado prejM4jet< otroke na varni kraj.
Tri milje <xl obrežja je čakala angleška l>ojna ladja Ko->al Oak in »Iva niši Ira. Bojno ladjo so sprejele ol»e ladji pod >vojt? 'varstvo in so imele povelje, da streljajo na vsako ladjo, ki bi ovirala ladi z begunci.
Navzočnost angleških ltojnil: ladij pa je "bila takoj potreb 'ia, kajti iz megle je pripeljala i fašistična križarka Alniiraiito Cervera. da pre.-1 reže begun ski lani j i, toda angleške bojne 1 ail je so ladji takoj zakrili in križarka so je morala uma'kni-ti.
Otroci in matere ^o se z vlakom pripeljale iz Bilbao v San-tnrce, kjer so šli otroci na krov ladij. Na krovu so nekateri otroci jokali, drugi maha-li z rol>et, nekateri so se pri čeli igrati, kot bi pozabili ua revščino, stradanje in strahote, ki jitn jih je prinesla državljanska vojna.
V Franciji bodo otroci posla-i*i na različne^kraje. Nekateri se ne bodo nikdar več vrnili v <|nniovmo. kajti so sirote; o-čotjo so bili ubiti na bojnem j olju, matere pa so ubile bom-•»e iz zraka. is
Baskiška vlada jo obljubil i, da pri izbiri otrok ne ho dela n i kake razlike. Zato so bi: nod otroci, ki so bili prvi od •eljani iz Bilbao, otroci boga • ili in revnih .starišev, otroci r >'/.. ki se bore na fašistič* in vladni strani.
PREISKAVA
SENATNEGA __ODBORA
Kentucky naj izstrebi te* ror. — Preiskava pa bo v slučaju novih grozovito« ti zopet obnovljena.
WASHINGTON,4 1). C., 7. maja. — Senatni odbor, ki je preiskoval grozodejstva v Uarlan, okraju, K«?ntn<-ky, seje obrnil na govemerja in na javno vest države Kentucky pozivom, da enkrat za vselej lapravi konec grozodejstvom, ki .-o imela s svojih kremplji!« IT) let premoga rs k o okrožje *. Tlarlau okraju.
Odbor, ki je skončal svojo' preiskano terorja v gora i Harlan okraja, je izjavil, da more zvezna vlada le mal > storiti, da bi vrnila najprvot-^nejše državljanske ^pravice \ onem premogarskem okrozj'i.
Toda odbor je izrazil upanj", da IkmIo oblasti države Kentucky o« Ikri tja, ki so bila poda na v treh tednih preiskave, po rabile za podlago, da bodo pravosodje v llarlan okraju temeljito očistile.
('lani preiskovalnega odbora pa so pripomnili, da so bo zasliševanje takoj zopet pričelo, ako bi v Harlau okraju zo-]H't prišlo do kakih groz»xlej-stev.
(K I bor je objavil pregled zločinov, o katerih je izpovedalo mnogo prič in katere so Izvršili od premoga rsk i h družb na jeti '* revolverski postopa či,T, da bi preprečili organiziranje kopačev premoga.
Poročilo posebno povdarja slučaj 7.'J let starega organizatorja Lawrence 1) wye rja, če gar hiša je bila v novembru le la 1934 z dinamitom razstre-Ijena. Obsojen pa je bil izmed tieh 1 'postopačev*' samo eden, namreč Ohm Pataterson, ki je bil v službi družbe. Ko je sedel 10 mesecev v ječi, je od premogarske družbe prejemal I lačo kot prej in slednjič ga je .prejšnji governor Laffoon pomilostil.
O šerifu Theodono Middle-tonu, ki je nastavljal pomožne šerife, pravi odl>or, da je v rreli letih zaslužil $102,000, četudi njegova letna plača ni znašala nikdar več, kot $4460.
Ko jo senator La Follette zaključil zasliševanje, je izjavil, da povabila prič ostanejo v veljavi in sicer zato, da bo-
NEMŠKI MENIHI OBSOJENI
Kapucinski brat je bil ob-sojen na pet let ječe. — Župnik pa na dve leti ječe.
BERLIN, Nemčija, (i. maja.
— Sodišče iv Koblencu je ob sodili več obtožencev pod ob dolžbo liemoralnosti. Kapucinski brat Meleliior je bil ob-o-jen na 5 let ječo, ker je nemo i al no občeval z mladimi fanti. Proti njemu so bili podani dokazi, da je zapeljeval dečke p«> več samostanih. Pozneje pa se je pričel pečati s potepuhi, ka-Merim je dajal denar, slanino, jajca, kruh in obleko, kar j«-bilo namenjeno za reveže. Nek j drug brat je bil pod enako ob dolžbo obsojen na tri leta ječo.
Usmiljeni brat Lorgius je bil strežnik v frančiškanski bolnišnici v Waldbreiteiibaehu, j.' l/d obsojen na 18 mesecov zapira zaradi nemoralnosti.
Pod isto obtožbo sta bila ob-.-ojena še usmiljeni brat Richard na eno leto iti frančiškanski brat Kfreni na eno leto zapora. Pri bratu Efreniu je .sodnik pri odmerjenju kazni \ pošte val, tla je bil brat Ef-rem vojak v svetovni vojni.
ANARHISTI SE Z VOJAKI
BOJUJEJO PO ULICAH
CERBERE, Francija, 7. maja. — Barcelonska ladio postaja naznanja, da se vladni vojaki bojujejo po ulicah z anarhisti.
Normalno delo v mestu je ovirano. Vlaki vozijo samo po eni progi podulične železnice in prevažajo policijo in orožnike na kraje, kjer so v teku boji
CERKVENE POSTAVE V MEHIKI
j Unijski voditelji so nujno I pozvali delavce, da se vrnejo I v svoje delavnice in tovarn.4, j t »da vsi pozivi so bili zaman, j V severni Kataloniji se anai-Jiistični delavci ne pokoravajo oblastim v Barceloni in Ya-
Najvišje sodišče je odločilo, da je pofetava glede števila duhovnikov protiustavna. — Države imajo pravico odločiti število duhovnikov.
— i
SLOVENKA IN DVA OTROKA ZGORELA
leiiciji in se ne zmenijo za pozive svojih voditeljev. V Ki-gaeras in v La Junquera vojaki pregnali anarhiste i/, policijske postaje in cariu>ke-i'a urada, toda anarhisti so s s protinapadom obeh poslopi j roj m* t polastili.
Proti anarliis-tom bo z vso strogostjo nastopil general Se-bastian Pozas, katerega je iw>->lala 'vlnda v Valenciji v Katalonijo, da poveljuje katalonski armadi.
M ADRID, Španska, 7. maja. — Bra ni tel j i Madrida so preprečili nov fašistični poskus, da bi rešili svojih 3000 tovarišev, ki so znjiet v Vseučiliškem mostu.
Po<l varstvom hudega arli-leiijskexa ognja so fašisti skušali prebiti republikansko črto pri Los Franceses mostu, ki »veže Vseučiliško mesto z zapa-dnim krajem onstran reko Manzanares. Po dvenrneui boju pa so bili fašisti vrženi nazaj. Xa bojišču je padlo mno-iro fašistov, med njimi dva častnika.
V bližini Sunierseta, Pa., se je zgodila strašna nesreča. -7-letni Frank Vidmar, sin roja ka Vidmarja, kateri je doma iz Begunj pri Cerknici si je postavil v gozdu leseno kolibo, v kateri je živel s svojo ženo in -dvema otrokoma. Dm* maja zjutraj je žena zakurita iv peči in polila mokra drva z gazolinom. Nastala je eksplozija. V hipu je bila vsa hi ša v ognju. Frank Vidmar se je prebudil in skušal rešiti ženo in otroka, pa je bilo že prepozno. Otroka in žena sta zgorela pri živem telesu. Frank, ki je nevarno obžgan, se nahaja v Bedford City Hospital. Zdravniki upajo, da bo okre val.
MEXICO CITY, Merika. ti. maja. — Katoliški krogi -o ve se|i odločitve mehiškega najvišjega sodišča, da je verska postava v državi Chihuahua, ki dovoljuje samo enega du hovnika za celo držaKo, prot:-rstavna. Katoličani sedaj u Dajo, da bodo slične postave razveljavljene tudi v drugih državah, ktit n. pr. v državi Chiapas, kjer je slična postava v veljavi, in v državi Tabasco, kjer more duhovnik o-pravtjati cerkvene obrede sa ijio, če je poročen.
Sklicujoč se na l'J0. člen lisi a ve, je najvišje sotlišče razsodilo, da ustava dovoljuje državam, da po natančni preiskavi isame določijo, koliko duhovnikov je potrebnih v kaki državi.
Trije duhovniki Sal vsul or Vranga. Manuel Deseos in Jose Ramos so so 15. maja la i-sko.ifa leta pritožili na zvezno okrajno sodišče v Puarezu povdarkom, da jo pa ustavi potrebno, da oblasti dožoneje število oseb, ki žele imeti cerkvena opravila in na podlagi tega števila postavijo potreb no število duhovnikov.
Oblasti državo Chihuahua so v svojem odgorvoru na pritožbo »navedle, da so postopalo po 1,'JO. členu ustavf? ter pripomnile, da je legislatura na prošnjo delavskih unij in kanei skill delavcev sklenila, da je v državi dovoljen samo en duhovnik.
Državne oblasti so tudi zatrjevale, da so duhovniki ovirali mehiško revolucijo in napa »iali socijalistične vladne šole.
S štirimi jrlasovi proti enemu je najvišje sodišče ugodilo pritožbi treh duhovnikov.
V mnogih državah je zvezna vlada prepustila oskrbovanje rerkva, toda države same so prepovedale opravljati v cerkvah verska opravila. Krajevne oblasti so prejele naročilo, da naznanjajo skrivne maše v cerkvah zveznim oblastim, to
To je doslednost fašizma. To je doslednost sistema, ki je zgrajen na moči. To ni junaštvo, to je bojazljivost, to ni vlada, to je divjanje, ne vojna; temveč klanje.
moramo nazaj v dneve Atile da najdemo, kar se more primerjati z brezobzirnim uničenjem neoboroženih mož, žena in otrok. To je povratek k divjanju votlinskega človeka. Fašizem hoče vsta-noviti vlado na primitivnih strasteh druhali.**
do priče zavarovane, ker se odbor boji. tla se bo premogarska družba maščevala nad onimi, ki so pričali proti i\jej.
Odbor bo sedaj imel tri tedne odmor in bo potem odločil, katere druge slučaje bo preiskoval. Odhor se posebno zanima za 44Črno legijo" ir. razna proti unijam naperjena delovanja v jeklarski, gumijevi in avtomobilski industriji.
ADVERTISE in
" GL/^S NARODA"
VOZNIKI TAKSIJEV IZSTO PU IZ AR
Taxi Chauffeurs unija v mestu New Yorku je naznanila, da je izstopila iz American federation of Labor in da je pristopila k CIO.
Kot pravi tajnik unije Abraham T. Vosk, je unija vpisana pod xtv. 387 pri United Automobile Workers of America. Pnlesednik UAW. H. Martin oo v dveh t(Htnih prišel v New York in bo sklical zl>orovanjo vseli voznikov taksijev.
•la ovirati jih niso lamele.
V	gla'\-nem mostu je dovoljeno opravljati cerkvena o-pravila v vse4i cerkvah, po deželi pa primanjkuje duhovnikov, tako da se ljudje ne morejo izpovedovati in tudi ne prejemati zakramentov za umira-joče.
V	odločitvi najvišjega sodišča je mogoče jasno-videti roko predsednika Lazaro Carde-nasa, ki je takoj, ko je postal predsednik, kazal veliko popu. -tljivost glede cerkvenih po-stav.

■9E9S 9)7*009»
TTT»
New Yo^k, Saturday, May 8, 1937
THE LARGEST SLOVENE TTAILT W X7J33.
"Glas Naroda"
(A OorpondM) Owned and PnbMehed by
B9LOTKNIO PUBLISHING COMPANY Prank Bakag». l<toat__L. Bonedlk, Tmn
Plan of buvloeM of Um corporation and addrwaw of tbort officers: U§ W«i lttfc Stoaai. Baraagk ef Manhaitaa, Net Xerk City. N. X.
G L A 8 NARODA (Voice of tke People)
leaned Brerj Daj Kxoept Snndaja and Holldaya
Be celo leto velja aa Ameriko in
KttQAdo ••••••••a an •••••••••• $6.00
Ca pol leU....................$3.00
Ea Četrt leta..................$1.00
Za New York aa oelo leto ...... $7.00
Za pol leta.................... $&fiO
Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$8JM
Bnbecrlptlon Yearly $0.00
Slovensko življenje v Greater Cievelandu
Dopisi bres podpise In oeetonostl se ne prlobtujejo. Denar naj ee blagovoli poAllJail po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se *is<a t odi prejšnje bivali Me nasnsnl, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Na rods" Uhaja vsaki dan lsrsemli nedelj in praanlkov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
'HINDENBURG
* * H i n ♦.•nlnirpra'' ni ver!
Ponosna zrafna ladja, ki jo ravno pred onim letom pivci'- dospela v Ameriko, je postala žrtev elementov.
Muo^o potnikov in mno^o mož posadke je j>ri ne>roči našlo žalostno smrt.
Človek se »trese pri laki tragediji. \i mogoeo »verjeti, da mogočuoga zrakoplova, ki jo istiri uro pred svojim uničenjem še ponosno plaval na«i Xe\v Vorfaom. ni več.
i • •
Na «lose«laj <e nepojasnjen način ;>o je na zadnjem
konen vnel v«Mlik, katerega je bilo 7,01 >:?.< M H) kirbičnHi čevljev,' in nastala je strahovita eksplozija, ki je nničiia zračnega ti j tana.	i
" Hin« knbur^" je .bil prvi zrakoplov, ki jo prevažal pol-1 nike in jxrsto mod Ameriko in Evropo ter so jja smatrali za mirovnega j>oslanea, ki je bi! poklican. <la tesnejše zvezo moj seboj Ameriko in Nemčijo.
Klonimo glave in se v bolesti spominjamo nesrečni':
žrtev.
Ta katastrofa je uničila upanja in načrte za Zeppeline.
Zeppeline jo stalno spremljala nesreča. V 23 letih je bilo uničenih j8 teh zračnih ladij, med njimi tri, ki so bilo la-t ameriške vojne mornarice.
Zrakoplov Shenandoah, ki je bil zgrajeni v Friedriehs-liafenu v Nemčiji pod imenom ZR—1, je ponesrečil 3. septembra, 3925 v »viharju v državi Ohio in je bilo ubitih 14 mornariških častnikov in mornarjev.
Akron, ki je bil zgrajen v Akron, O., je v hudi nevihti 4. aprila. 1933 padel v Atlantik ob obrežju države New Jersey in je utonilo 73 častnikov in mornarjev, med njuni tudi' admiral William A. Moffett.
To je bila z ozirom na število žrtev največja nesreča z zrakoplovom.
Maco-n, ki je bil največji v Ameriki zgrajen zrakoplov je bil uničen 12. februarja, 1935 ob obrežju Pacifika.
Navzlic nesreči Shenandoah je ameriški kongres name-ralval zgraditi več Zeppelinov za ameriško mornarico, zlasti še, ker je isti čas nemški zrakoplov Graf Zeppelin tako uspešno vzdrževal promet med Nemčijo in Južno Ameriko.
Ko pa se je ponesrečil Macon, tedaj je kongres opustil misel, da bi še kdaj zgradil kak zrakoplov.
Ameriška mornarica ima še zrakoplov Lois Angeles. ki je bil zgrajen v Nemčiji, toda ga je mornariško poveljstvo "upokojilo" in sedaj počttva v hangarju na mornariškem letališču v Lakeliurst, N. J.
Ena najlepših naselbin v predmestjih oziroma okolici Cleveland a, je Maple Heights, ki leži na prisojni vzvišeni ravnici ob krabni tlakovani cesti, katera vodi iz Newburga proti Akronu in Barbertonu. V prelesti toplega pomladnega sonca se kopljejo lepi domovi naših rojakov, obdani s cvetočimi vrtovi cvetja in sadnega drevja.
Kot prvega sem obiskal v tukajšnji naselbini svojega prijatelja Air. Andreja Hočevarja ter njegovo gostolufono gospo soprogo, ki kraljujeta ob svojih treh ljubkih otrocih v svojem lepem domu na Stanley Ave. Tik: njegovega doma pa stoji dom Mr. Zimska, ki je prava rezidenca sredi krasnega vrta in zelene trate. Oba, Mr. Hočevar in Mr. Zimsek, sta stara in znana pevca pevskega društva "Zvon" v Newburgn, katerega vodi pevovodja g. Ivan Zorman. Mr. Zimšek je bil najboljši tenorist in solist tega zbora, pri katerem pa se zadnje čase menda ne udejstvu-je. Upati pa je, da ga bomo kimata, spet slišali v zboru Zvo-našev, kamor spada in kjer se njegove pevske zmožnosti občutno pogrešajo. Sjjloli pa sem opazil, da tvorijo dobersšen del Zvonovega :al>ora tukajšnji ro-ja'ki, med katerimi sem uzrl same znane obraze svojih dobrih znancev in prijateljev; tako ima tu svoj dom tudi predsednik tega zbora, dalje je tu Mr. Anton (Jorenc, bratje Pluti in dragi. Tu sem tudi naletel na svojega ožjega rojaka, Mr. L Kastelica, ki je doma iz Mate-nje vasi pri Postojni in v cigar prostorni hiši se menda vršijo začasno soje naših rojakov, ki še nimajo svojega lastnega doma. Kar se tiče lastnega doma, imajo zanj že kupljen lop prostor s krasno lego in v ta namen so imeli že tudi nabrano dokaj lepo vsoto v gotovini, ki pa leži zdaj zamrznjena na banki. Na tem prostoru imajo zdaj dvoje prostornih "aleys" (po naše bi re'kli: dvoje borjač) za balinanje, tik njiju pa stoji mala hišica, v kateri se točijo Okrepčila za balincarje. Tu vlada zmerom, posebno pa ob nedeljah, veselo slovensko življenje, ko med glasnim kibica-njem padajo "pjombe" in treskajo "rešte." Tajnik družbe Doma je Mr. Fred Filip, napreden primorski rojak. Neodpus-ten greh bi zagrešil, če bi pozabil omeniti originalnega rojaka Mr. Franka Volkarja, sina divne Gorenjske, človeka zelo naprednih in svobodomiselnih nazorov, ki je povedal marsikatero zanimivo in resnično.
V tej lepi slovenski naselbini vladata še danes ona stara slovenska gostoljubnost in medsebojna strpnost, ki med nami čedalje bolj izginja ,čimbolj si utiramo pot v amerikanizacijo ter v njene šege in navade. Gostoljubnost tukajšnjih rojakov sploh nima mej in za prijatelja bodo storili vse, kar je in kar ni v njih moči. Viden ddkaz tega sta mi podala Mr. in Mrs. Andrej Hočevar kakor tudi Mr. in Mrs. John
Hočevar, ki je brat prvega, pa tudi vsi ostali. Če se uresniči njihova lispa ideja, da si postavijo svoj Narodni dom, je breadrvomno, da bo tukajšnje si o v enako socialno in gospodarsko življenje se bolj vzorstelo in pognalo novih kali med njihovo mladino, ki že itak stopa jk> stopinjah svojih poštenih slovenskih mater in očetov. Naj se torej čimprej vse to uresniči.
•	m	m
Zdaj pa se napotimo baš v skrajno nasprotno stran mesta Clevelanda, na prijazno Močil-ni'karjevo farmo, ki prav za prav ni farma v pravem pomenu besede, pač pa bolj letovišče in senčnati kraj piknikov našiti slovenskih rojakov. Na eni strani farme se razprostira senčnati gaj košatega drevja, kjer je veliiko plesišče, lopa za razna okrepčila in idealno strelišče slovenskih lovskih klubov na drugi strani ceste pa je hiša s prostorom za balinanje itd. Gospodar farme. Mr. Moči hi i kar, je markantna osebnost z Gorenjske, ki jo dala slovenskemu narodu že toliko zaslužnih mož: Prešerna, največjega pesnika in kladiva rja slovenskega jezika; Moravnia-na Jurija barona Vego, mojst-ra-topuičarja, matematika in očeta logaritmov; *4gospoda z Visokega", dr. Ivana Tavčarja, slovenskega politika, pripovednika ter pisatelja "Visoške kroniko" in prelestnega "Cvetja v jeseni," 'kakor še nešteto drugih.
Zdaj ko bo napočila doba piknikov, bo zavladalo na Mo-čilnikarjevi farmi pestro življenje in ob mehkih poletnih večerih bo orila slovenska pesem do neba. Tudi največji in najboljši slovenski pevski zbor v Cievelandu, "Samostojna Zarja", ima tu svoj vsakoletni piknik s petjem in predvajanjem operet. Pravi dom Moči In rkar ju pa se nahaja v Cle-velandu na vzhodni 185. cesti, kjer baš zdaj gradi še novo poslopje, v katerem bo moderen salun.
* » -
Ena najstarejših slovenskih dvoran v Collinwoodu, je Tur-kova dvorana, ki je dajala slovenskim društvom zatočišče in torišče njihovemu delovanju se v čaisih, ko v Collinwoodu še ni bilo lope in prostorne stavbe, ki jo danes slovenski delavski dom. Turkove dvorane se Slovenci še dandanes radi poslužujejo, ker sta gostilničar Mr. Turek in njegova gospa soproga prijazna Slovenca starega kova. kjer jo vsakdo pošt (»no post reže n.
• * *
Clevelamlski Slovenci tvorijo tudi veliko politično silo. s katero morajo računati mestne, okrajne, pa tudi federalne oblasti. Kakor znano, je v Cievelandu slovenski sodnik g. Frank I^ausche, mnogo slovenskih odvetnikov, zdravnikov, zobnih zdravnikov, iuženjorjev ter dva mestna odbornika, Mr. Anton Vehovec in Mr. John Novak. Mr. Vehovec, ki je zaposlen že vrsto let tudi kot strojnik v popravljalnici lokomotiv New York Central želez-

BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street tfew York, N. Y.
NAŠIM CITATELJEM
nazuanjemo, da se urednik "Gl. N.", Mr. Janez Terček, nahaja na potovanju po Penu> svlvaiiiji, od koder l>o pričel prihodnji teden objavljati ntt--o, ki jih bo dobil v stiku in oljčevanju z našimi rojaki, pod naslovom "Peter Zgaga".
Iz Pemisvlvanije m- bo nato obrnil proti zapadli.
Naše čitatelje in po>ebno cenjene čitateljiee pa tudi opozarja nia na novi roman "Uboga mala Veša", ki smo «ja pričeli danes objavljati. Dan na dan prejemamo priznanja /a iomane, ki jih prinaša "Glas
Peter Zgaga
Xannla", sedaj pa lahko rečemo, da tako lepega romana naši čitatelji še niso brali, kot jo "Vboga mala Veša".
Uredništvo.
Dopisi,
| DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
£a % 2.55__Din. 1M
S 5.M _ Din. 2M
9 7.20 ____Din. 8M
$11.70___Din. 500
$23.00 _____Din. 1000
$45.00 __Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 6.50_________Lir 100
$ 12.25__________Lir 200
$ 30.00 _____Lir 600
$ 57.00 ______________ Ur 1000
$U2£0 ____________ Ur 2000
$167.50 _____Lir 3000
KMM BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMBl OOE1 ALI DOLI
1» tafbta« vttja HMfcf krt sceni naveden«, bodisi ▼ ihnrjft ali Urah fevoUojeaM to Mjto poftje.
IZPLAČILA V AMKRltelH DOLARJIH
ta M^ila t «— »onto fMlatt__9 B-73
$10^- " -___$10A$
$11— ■ " _$1$^-
$®o—• - - -
$40v-. ^ J	jgg
Piliwll doM ▼ etarea kraju liplaPUa t dolar]ul
nuni nakazila ovbftcjjebflo po cabub laflu za pristojbino ____
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY mwmumm ■■■i«1" Narodl|W^ Y
>	aasaggsaBa , , .	i, .
nice v Cievelandu, kjer jo tudi predsednik unije strojnikov, je eden najbolj znanih couiicilma-nov mesta Clevelanda. t)n je človek, o katerem gre nesporno glas, da ima to, čemer pravijo Amerikauci "nerve." Njegova zasluga j<-, da je bilo do temeljev omajano v nebo vpijoče raketirstvo tukajšnje policije,, zlaisti višjih policijskih organov, kakor poročnikov in ka-pefcanov, katere je pritiral pn-d sodni jo, kjer jim je bilo pri-sojeno zastu-ženo plačilo: raznv išeni st> bili svojih dolžnosti, za nameček pa so dobili še do dvajsetletno ječo. Pod protek-toratom teh "čuvajev javne varnosti in morale" so sc uganjal«' najbolj gorostasne nezakonitosti; bordeli so so razpasli ko gobe po dežju, igralnice, kjer se je igralo hazard ne igre, «o bile na vsakem vogalu, but-legerija v vsaki hiši, zločinci in morilci so imeli proste roke, vse to pa proti ogromnim i>od-kupninam in graftu, ki so ga pobirali ti "možje postave" ter se debelili kakor pijavke na telesu davkoplačevalcev. Councilman Vehovec je s svojim posrednim in neposrednim prizadevanjem povzročil in pripomogel, da je tem grafterjem enkrat za vselej odklenkalo. Poleg tega je storil tudi mnogo drugih stvari za ljudski blagor, zato je bil tudi ponovno izvoljen ter služi zdaj svoj drugi termin. Na moje vprašanje, dali se ne boji, da bi ga zločinci lope noči ne vzeli "for a ride" so je zasmejal ter odgovoril: " Crook je že po svoji na turi strahopetec ter bo poštenega in enustrasenega politika in javnega delavca zmerom vpošte-val, dokler ne vzame slednji podkupnine oil njega. Gorje pa je javnemu delavcu in politiku, ki se da od kriminalnikov podkupiti, potem pa jih "double-crossa!" V tem slučaju je izgubljen. Stojim na stališču, da ne morem služiti dvoma gospodarjema: ljudstvu in zločincem. Zato služim ljudstvu, ki me je izvolilo, ki ve ceniti pošteno delo in ki je za tako delo vedno hvaležno."
Tudi Mr. Veliovcu je tekla zibel na Gorenjskem, odkoder se je priselil menda kot šestnajstletni fant v Ameriko, kjer si je ustvaril lepo pozicijo ter svoje lastno ognjišče. — A. Š.
Naročniki!
Pazjte na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mesee, druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Naprimer: —
4.30.37
TO POMENI da vam je naročnina potekla 30. aprila 1937
Onim, ki so PREJELI OPOMINE in se niso odzvali, bomo list ustavili.
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pošljanja opominov.
GLAS NARODA. 216 W. 18 St.. New York
/*i o(tl;fifn, X. 1 .
Prav vljudno na' nanjam da priredi Slov. pev. društvo "Slovan" svoj veliki piknik v nedeljo (». junija HK>7 in sicer v prijaznem in obširnem Charles i Gardens Parku, na (>018 Metropolitan Avenue, Ridi?ewood. Bookrlvn. \\ V., (med Forest Ave. in Fresh Pond Road).
Na programu je potjo, ples, t a nil xnranje, prosta zabava itd. Zrn ples bo igrala izvrstna godba, nadalje bo tudi več drugih zanimivih stvari, katere ne bom sedaj tu omenjal. Pridite in prepričali s«- l>osto.
Kot) nekaka posebnost na tem pikniku jja bo petje krasne in mogočne fM'smi "I* boj" katero bo "Slovan" pel s spremljava n join naših vrlih mladih tamburašev, pod sprotnim vodstvom našega požrtvovalnega rojaka Mr. John Gerjovielia.
Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice na omenjeni 'Slovanov" piknik. Zabavo bo dovolj za staro in mlade. Naša vrla mlada dekleta in žene pa voni bodo pokst.regle z okusnim prigrizkom in kislim zeljem. Se razume. da pri tem tudi izborne kapljie«» vtsoh "kalibrov" ne bo manjkalo.
Začetek ob 2. po)>oldne. od-nosno ob 11. dopoldne, ko se bo serviral pristni domači, po starokrajskem načinu pripravljen guljaž. — Piknik se vrši ob vsakem vremenu.
Navodilo za prihod v omenjen Park: Vzemite na postaji Wyekoff in Mrytle Ave. Flushing Ave. karo do Metropolitan Ave., tam krenite dva bloka na levo.
Kličem vam vsem skupaj na veselo svidenje v nedeljo dne fi. junija 19.TT na " SI ova novem" pikniku. Zdravo!
S pevskim in roja šk i m pozdravom za Slov. pev. dr. "Slovan".
Anthony Svet, t" "nik.
To je zgodba o poslušnem i a doslednem služabniku, ki ga je najel siten go-podar.
Prvo jutro mu reče, naj mu pi i pravi zajtrk.
Služabnik mu prinese čašo kave, posodico mleka in k«»s kruha.
—	Ce pravim zajtrk, — vzroji gospodar, — hočem i-meti kavo, presno maslo, dve „*ajei, oranžo in koziirec mrzle vode.
Služabnik jo ubogal.
—	Pripravi mi kopel j, — z.«pove drugo jutro gospodar.
Služabnik na t oči banjo s to p I o vo<k> ter položi na >tol mi lo in brisačo.
—	Ce rečem, da mi kope! j piipravi, — divja gosptxlar, —-hočem imeti toplomer v vodi, na ?tolu pa sveže perilo, britev, cigareto in žveplenko.
Služabnik jo napravil kot mu je bilo narot-eno.
Nekega jntr;j je pa go-podar zbobd.
Ni bilo hudega, — saino majhen prehlad — pa je muvzlie temu velel služabniku, naj gre
po zdravnika.
Duši je stanoval zdravnik -kolo preko ce-te, ^ je služabnik vrnil šele po preteku dveh ur.
—	Kje si se klatil.' — ga je nahmlil gospodar.
—	Zdravnika ni bilo doma, pa sem naročil, naj takoj pride, ko se vrne. V sosednji sobi ča-hita bolniška strežnica in duhovnik. Pred vrarti je ainbu-Miu*a. \* bolnišnici sem najet posteljo za vas in obvestil po-</robnika. Tudi grobarju sem naročil, naj izkoplje grob.
C)če je imel lepo hčer in je pazil na njo ko na punčico v ovojem »H*e-n. Stara je bila še-tnajst let in se je razvila ** kiasiio mladenko. Takrat jo pa začel sosedov ,>in laziti za njo in ji pisariti pi-r-ina. polna izrazov največje Sjnbezni.
Oče je nekega dne pismo prestregel,	prečital in za-
čel divjati. Zvečer je presenetil zaljubljenega fanta, ki Je zdihoval pod oknom njegove hčere.
—	Aha, — je rekel, — sedaj :( bova pa midva malo pogo-
orila. Pismo som prečital. Vso vem. Jaz te bom naučil, kaj se pravi moji hčeri mešati glavo.
Fant je pa vdano odvrni!:
—	Zelo vam bom hvaležen, če me naučite. Jaz si prizade-' am in prizadevam, pa ji ne morem glave zmešati.
Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D.
SOBOTA, 8. MAJA — PARN1K "ILLINOIS"
BEKA HUDSON, WEST 136th ST., NEW YORK CITY
DRUGI LETNI PLES IN ZABAVA
s prijaznim sodelovanjem naslednjih: KOI-NZXETZOVA - FIORA- I. V. IVAXTZOFF.
tenor. Olazbcn.i
drama, Pdtrograd.
K. X. 8HVEDOFT, pijunost, profesor
k<m>«»rvatortja. Moskvo. Ruski orkester na strune p«*l vodstvom I. M. KCTKOVSKECA Cijpanfko talx»r1A<'«» - petjo. ple« Itd. pod vodstvom P. JAOEI/).
Moskvi. Bivfii soplesalec
MONTI, sopran, primadona italidan -
ske opere "La Scala". LYDIA KOKETZKA. mezzo-sna»ran,
Chicago Opera Company. O. V. MATVEXKO. k.zak. slavili vprizoritelj kavškefea Lez^inka plesa
z meči in bakliami. SEMEX KARAVA EFF, elan carskega baleta
slavne Ane Pavlove. KRATEK GOVOR PETRA J. BAKANATCHA. r-lona X. T. In ruske odvetniške zbornice, predsednika kluba in voditelja prvega ruskeg^ distrikta v 8. Assemby distriktu v Manhattan. New Vork
IZBRANA BO "MISS METROPOLITAN 1937" GODBA JAZZ-BANO pod vodstvom polkov. SERGEJA KROUSHINSKEGA VSTOPNINA: Vr«t» A—»1.00 — Vrsta B—66c. Začetek točno ob 8-30 zv.
METROPOLITAN INDEPENDENT PROGRESSIVE CLUB, INC, (mlsvnl Stan M Wall St, New Y«^k. Telefon: HANOVER 2-349C
Rojaku j t' žena ro« lila trojčke. Novica je -^la ko bli-k po naselbini. Prihajali so mu čestitat. Tisti, ki niso mogli oso-b!io priti, >o mu pismeno čestitali.
J Prijatelj mu jo pisal:— Sli I -al sem, da ste pri vas «iobi!i trojčke. Sreča stk ti je torej zelo prijazno nasmehnila. Čestitam!
Rojak jo ogovoril: — Da trojčke smo dobili. Hvala lepa za čestitke. Toda sreča se mi ni na-melmila, pač i>a zakroho-tala.
*
—	(*'e se bom tako počutil, ko bom star devetdeset let, kakor se počutim danes, Iwm povsem zadovoljen, — je rekel mož svoji ženi.
—	Kaj ? — ga je zavrnila.— Ze sedaj tako sitnariš, da te včasi ne morem prenašati. Kdo te bo poslušal do devetdesetega leta?
—	Kaj? — se je začudil in se nakremžil, — ali misliš tudi ti do devetdesetega leta živeti?
»blatit haum?"
New York, Saturday, May 8, 1937
THE LARGEST SLOVENE VAILT W TJ33.
Q	D^WAZGODBA |'|[|
BORIS RriTTKRfclf':
ZGODBA O SRCU
Iz Jugoslavije.
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
Tedaj ,j<» začutil, kako <«• vsa tri*s<\ "Kušuti-«a, kaj ti j«-.'* Prijel jo je z brado in ji dvignil 4»hraz. Iz ti h i»rezii|>uili uri mu je govorilo vse drugo, samo ne veselje, ki -i ga je bil obeta
•	»•I svojih nežnih obljubovanj. Obrvi so se mu »uiini-ščile, nemirno mu je zadrgctalo v gubuh, ki so ol*lajale ujegi»v»- ot-i. "Kaj mi>lit Ali lii--i vida, kaj -cm rekel! Ali ni^i ni«' vesela, k«: tako skrbim •/.at«'-"
**Ve-»da >«-m, j »a j »a!" j«* iMlvrnila mrtvo. —
•	V-«« bom Morila, kar boš želel.*'
"Tako.'" Trda in suha je bila njegova Ik^č-da. "Menda -i utrujena.' Sedi!" S krepko roku je gn»l Kgire zasukal na-lonjae. Moleč je nekaj ea-a -tal jned Kiti i 11 gledal z rastočim nezaupanjem vanjo. Razdražene) je gibal s pr-.-li se obrnil in m*I park rat jh> sobi gi»ri in dol*. Nenadoma je >ne| neke o.l uajlopAih gamzjili ioglje\ -i stene in jih. objemajoč z roko Ivitina ramena, p<xlržal njej pred oči. "1'oglej. košu-Jiea! Tega kozla sem poginlil na štiristo korakov, da je lakoj padel. Hi! je moj najboljši »trei. In roglji >o lepi, ali ne.'"
Trudni odgovor mu ni bil všeč. Obe-d je rog-ije spet na njih prostor in v kipeeem nemiru /ači-l hoditi sjiet po sobi. Potem je nenadoma /grabli za stolovo naklonilo iu jezno bruhnil iz -ebe: "Ne kaži mi takšnega obraza! Pozna se ii. da mi>liš bolj nanj, Ko name in na revčka tu gori! Toda rekla -i mi vendar, da je našel svojo srečo. Tudi brez mene. Dobro torej! Tolaži s tem, da je srečen. Dosegel je, kar je dos»-
•	i hotel."
Kakor krču -o tivpetala Kitifla ramena ia roke: z ustni«- ji pa ni prišla nobena be<eda.
Sopihajoč -i j<- prti-nil grof Kgge jH'sti na prsi. Stopil je k oknu in potegnil z roko po si-po. kakor bi bila ro-na. Nekaj ča-a je stal pred j) osteljo in ]>oraviiaval odejo, nato je srdito t>o«Tabil čevelj, ki je -tal v lepi vrMi med tllU-vrnui. )>re^I«*dal mikov, >pihal prah z Usnja in pt>duhai obuvalo. "Sov«da! Namazan ni bil že Boyf f\e kako dol.iro! Sodrga! hi jaz plačujem. ^ Zabrusil je. čevelj v kot in se vrgel na posteljo. I V-/, nekaj tihih minut je spet v>tal. "(Jovorili :m* znaš. In ta nemi truš<** mi draži kri. Pusti me ^iijši samega in l»ojdi k K les-be risovi !** Molče je Kiti d\iirnila.
Prosila si me, naj ti za te hude čase |»oveni pravljico, ne resne zgodbe, ki je v resniei zgodila v našem l>e<liieiii življenju. Ali si se mar spomnila Da ude t ju in njegove Zgini be o človeku z zlatimi možgani! Vidiš, on je bil že pred mano. f'e bo moja zgo«|ba podobna nje-govi,, mi ne zameri. Ni človek zmerom sam kriv, da ima podobne misli kakor drugi. *
Daudetjeva zgodita se začenja z otrokovim rojstvom, moja pozneje. Ko j«- imel otrok šest let. Dotlej je bil tak ka knr vsi drugi, ker m- ,pač še samega sebe ni zavedal, kakor se drugi ne. Potem jm je prišel dan, ko se je vse obrnilo.
Xekega dne — v vseh pravljicah govore tako — je otrok pade). Tako hudo je padel, da mu je raztrgalo prsi in da mu je «ree pogledalo na dan. Potem so prišli zdravniki in ga
hoteli rešiti. Srce s,, nm po ti^nili nazaj v votlino, kjer mora biti nj« gov dom, toda komaj so začeli rano šivati, že je jel otrok kričati, da ga duši in src«-mu je nehalo utripati. S skrčenimi first i si je raztrgal napol za<ito rano in šele ko je bilo srce snet zunaj, je mirno zadiha].
Zdravniki so zmajevali z glavo. Xe, to n<* gr«\ otrok ne bo mogel živeti. Z odprtim srcem ki ga ugonobi najrahlejši dotik in mu ustavi tok. TToteli so mu napraviti skrinjico iz zlata ali platine, da bi spravili srce vnu.fo, t«»da <~im -o napravili poskus in so mu srce zaprli, je spet nehalo utripati.
Tak o je otrok doliro ležal med življenjem in smrtjo. Po tem pa se je pokazala čudna izpreniemba. Sire se je utrdilo in mu ni več delalo težav, čeprav ga je imel na prsih namestil v njih in čeprav ga j»- le nekaj drortmili žil vezalo s telesom. Deček je živel, čeprav je bil slaboten.
Njegovo skrivnost so prikrivali in nihče ni smel zanjo vedeti. D« ček je moral b?ii zmerom doma, pazili so nanj, da ni prišel med svet. (Ali ni bilo tako tudi pri človeku z zlatimi možgani 1)
Ra^el je. Rekli so, da je pameten, nekateri celo, da je preveč razumen. Da hoče vse vedeti, vso dognati. Tesno mu je bilo, hudo tesno, čedalje bolj ga je bolelo, ker so vsi tako zakrivali svet pred njim. Spoznal bi ga bil rad.
' Nato je ušel od doma — v svet. O, kako čuden je bil Kako mu je drhtelo srce, ko j« prvič zabredel v vrvež! Burili mu je začelo razbijati in moral je pritisniti roko nanj, da drugi ljudje tega niso opazili. (Ne smeš pozabiti, da ga je samo obleka ločila od sveta.) Zabolelo ga je, kakor bi mu bil k-.I« žaieč kamen pritisnil na srce.
A vendar j<« počasi premagal hi<li ta drget, ta neznosni utrip, < V hi bil moral strmeti, je zaprl oči. čeprav si je notem mora! očitati, da na tak način n<> bo nikoli s|>ozna! sveta..
Takšno je bilo njegovo življenje.
Kakor pri Daudetju, i«* tudi pri njem prišla potem ženska. Ona. Ko jo je prvič videl, mu .je bilo tesno, ko jo zagled«»' drugič, mu je začelo ut ripati sr-«*<\ da ga j«* k«.maj utegnil pritisniti z roko k Pivom. Za-vi*nil je v duši od bolečini'.
Potem jo je spoznal. Dobra ■U." ji j«' rekel, 4,in rad bi te imel."
Ona se m ii je na-meh ni l.i in mu ni odgovorila. Morda so ji bile njegove hestde v	Sa-
mo nasmehnila mu je torej. Njen nasmešek l»i bil lahko razumel. kakor bi ga bil hote!, rgarika mu j«* bila. Ni je reševal. Predal m* je usodi, ka-kor se Ha temu lepo reči.
Potem je prišel dan. ko jo je ; rvič pol jubil. Privila se je k nji mu in teda j je začutila n je-novo srce. Razbijalo je kakor k ladivo.
"Kaj imaš tu?" mu j«- rekla pre-eliočeno.
"Srce!"
Povedal ji je zgodbo svoje n< sreče, razkril ji je svojo
skrivnost.
Za«-udeno g;» j(> poslnš.ila. Samo ustnice so se ji okrivile in potem je rekla:
"Takšen si . .
Xasmehnila se je še bolj čudilo kakor drugače. Še bolj l skrivnostno.
Drhtel je. Bal s- je. "Preklet sem." je dejal saill pri sebi. "Mislil sem. ,]a	drugim enak. da som še večji od drugih, a zdaj vidim, da sein pohabljenec, ki mu ni mesta na tem svetu."
"Ali lile boš odgnala?" jo je hripavo vprašal.
Ni odgovorila. Morda >e ji je smilil. Morda . . . Kdo pozna ženske? S«- sauie se ne po-i znajo.
136
1 Grof Egge jo je uestrpuo stresel za ramenu. "Kaj molčiš ? Tolažbe potrelmjeui. Reei mi, košutiea, da sem ti več ko on! Čuti hočem! Govori!" Hrrpav glas. "Govori, ali pa bom mor;.I verjeti, <la bi se zaradi njega utegnila postav t-i proti svojetnu očetu! Ali pa mar hočeš zagovarjati, kar je storil M)a bi bila zmožna slediti '.ijegovtniill zgledu in mi obrniti hrbet kakor oi»; !U zakleti mene še v hujšo osauieJost ? — Ko šuticaTežko je dihal. "Ali ne čuješAli pa te moram prositi za besedo.' Tvoj oče."", j Kiti je vstala. Trudni srčni boj ji je -pučii i ibraz. Čutila je. da gre v teui trenutku zanie •H' za nekaj drugega, in ne samo, da pokaže ; svojemu očetu otroško ljubezen, ki jo terja od ; ».je. Spraševal je, kakor bi ji bil nezavedno p<»-jledal «v tlnšji iu uganil, kar je bilo v njej oži-! velo in zahtevalo svojo pravico. < 'e noče hiti -a ; »lin sebi nezvesta, če se noče izneveriti bratu i-! če si noče zapirati pota, po katerem je njeno [kojnnenje hitelo svoji -reči nasproti, ne -111,» •iagati. Odkrito mora govoriti in začeti neizogibni boj z očetom že to uro.
Bleda, toda odločena se je zraivnala. Ali ko je 'dvignila oči in videla te od gorja razorane po teze, te od prečute lioei vnete veke in ta ln»ja-zni polni pogled, ki je hlepel po eni sami besedi njene ljubezni — je usmiljenje zadušilo v :jjej vsuko drugo čustvo. Stegnila j«' 1*4»k** in -e krčevito ihteč 'vrgla očetu na prsi ter se ga »>-klenila za vrat.
Grof Kgge se je raznežil. Skoro nasiiiehnii se je. ko je objemal Kiti iu jo božal po laseh. "Hvala ti. liošutica! Se si moja in povrniti ti »Kičem! Mogoče sem zanemaril nekoliko tudi »ebe. Popraviti hočem in ti biti odslej pravi o če. Ne pustim te več od sebe. Kako bo to lepo! Pozimi boš potovala z menoj, na pomlad dam /.j naju oba posta-viti v >vojem najboljšem revirju novo kočo, s prijazno sobico zate iu z vm» udobnostjo, ki jo boš želela. In v koči lnido kuhali zate po-ebej. In streljati se boš naučila ii-Hkjš lov«*, ki se 11111 boni še jaz odkrival. Ve>e-jla boš, kajne? 1 ti boš vedra in srečna! I11 se !mejala, vedno smejala! Da bom lažje prebol« ' ! ubogega, dragega fanta, ki leži zdaj zgoraj *u i ><* ne bo • več nasmejal svojemu očetu.** Dve >oi-jzi sta se mu pot oči 1 i v brke in tesneje je ovi! ; roko okoli hčere.
DALJE F HIDE
I Potem je prišla pomlad. . S I trnom v srcu je stopil vanjo. O. to je bil njegov največji užitek! Da je časih, ko je bil sani. vzel oster trn in si ga začel počasi zabadati v srce, da mu j< vztrepetavalo v strašni boli •kakor ranjena ptica. Ko je bila bolečina najhujša, ko je srce že tli moglo več prenehati, je trn počasi izdrl -in omahnil | ubit, s potnim čelom na posteljo.
Takrat za pomlad je obdržal |trn v »rcu.
Kako som že rekei r 7)a je šel z njo v pomlad. Med cvetje •je hotel priti, med rože, kakor pravijo pesniki.
Šla sta med ljudmi, toda cvi tja še ni bilo. rož Še ne. Kalno j«- bilo nebo iti do gležnjev >e je vdiralo blato. A on je le upaj. Morda š(. prideta do cvetja, saj 11111 je srce pravilo, da že mora nekje biti.
"Ne. ne pojdem več naprej,'1 i um je teda j ona izuetiada rek-: !:i. "Ne pojdfin. Pregrda je pot. Škoda je mojih čevljev. Gl« j. sr« luni so bili, zdaj j<- pa J samo blato na njih. Grdo, čr-, no blato, in kje boni dobila ro-j ko, ki jih bo očistila .'"
"Moja roka," ji j.- šepnil.
"Tvoja ? Ne. ne ..."
l'sta\"il;» >e je.
"Tvoia roka ne."
Kakor okameue! je obstal tudi 011.
"Nočeš
Samo pogledala ga je. Te-<laj je s]x»t vztr« petal. Vjen 1 ogled. Ka j je bilo v nj.-iii ? Snu t.' Pekel ?
X''darilo mu je -rce kakor še nikoli. Plašno je segel proti pršem, pritisnil lila»tnc roke nanje, kakor bi bil zagledal -mrt. Pozabil j<- na trn. ki si ^a je bil prej čisto na rahlo zali« del v srce. Zdaj se mu je za-jdii do dna. Onialmil je na tla.
Ljudje so se začeli zbirati o-I Voli njega. Stnneli so vanj. R h t"a kri je že barvala njegove j pr>i. Tedaj se je ona zavedela. Zdrznila s0 j,., potem pa se je hlastno obrnila .in se prerila - kozi množico.
Le njene lase je Š«. videl v pnniludmm vetrn. Potem ni-HNir več.
Predeli so prišli reševi??*, je vstal in s/- op«»t«'ke1 za njo. Množica se je plašno razgubila. S«»l je navkreber, za njo, toda videl je. da je ne more več doli i tet i. Predaleč je bila že od njega.
Tedaj se je ves obupan obr-
(Nadaljevan)' na 4. strani.)
Tragedija mladega Javnega delavca.
V dijaški čitalnici Matice Srbske v Xovem Sadu si je vzel življenje 24-letni inž. agronom Xemanja Novakovič, doma iz Srem.-ke Mitrovice. Inž. Kova kov ič je bil ure^lnik lista "Naš život" in vo<lja demokratske mladine. Zaslužno se je udejstvoval v mladinskem kulturnem in gospodarskem pokretu "Vojvodina*'. Inž. Novakovič je pustil na mizi čitalnice pismo, v katerem pravi, da ga je življenje tako hudo razočaralo. da noče več živeti. Pokojni inž. Novakovič je bil v Novem Sadu zelo priljubljen. ,
Zagrebški študenti izročeni sodišču.
Zagrebška policija je 22. ap-! rila izročila okrožnemu sodišču 10 vseučiliščnikov. ki so bili a-! l et i rani v zvezi z nbojom juris-i ta Ljubičičn dne 14. aprila v zagrebškem Dijaškem domu. Pre-; i^-kava proti njim je trajala! ravno teden dni. .Nekaj jih je bilo aretiranih takoj po izvršenem dejanju, za ostalimi pa je bila razpisana tiralica. Ne-1. k:ileri od teh so se nato mogli
izslediti. V prei-kavi je bilo zaslišanih mnogo ljudi, po večini študentov, ki so bili priče žalostnemu dogodku. .Turist Franjo Nevistič je priznal, da je z nožem za malini 1 po Ljubičičn. <M»Širiio je razložil j>oli-eij-kemu pre i-kovalnemu uradniku. kako je z ostalimi tovariši zajel Ljuhičiča na dvorišču iti kako ga je nato sunil z nožem. Drugi aretirani študentje njegovih izpovi-di niso spre-minjail. Sotlišču l»ili izro-•Vni nasloilnji Študenti: jurist Franjo Nevistič iz Sujiee v li-vensk<un srezu. jurist Stanislav Parat ič iz Su mart i na na Braču, veterinar Slavko Kastelan \z\ Pri vlake blizu Beograda na I inoru. filozof Mirko Matijevič! '■/. >r«»kroga pri Mostarju, jurist1 I>ra iriitin Prelč»»c iz Orehovca pri Krapini. tehnik Milivoj. Sanžunič iz Sarajeva, jurist T.! •Telič iz I)onjega Dolca v spi i t-j skem srezu. jurist Tvnn Dov-J gan iz Dolnjega Vakufa in fi lozof Josip Pajtler iz Cernikaj rri Novi (»radiški. Slednji je bil izročen sodišču 1,. zaradi tega. ker je skril in pozneje <»d-vrmiil Nevjstičev nož. ki so ga nato našli na Tuškancu. Razprava proti aretiranim študentom se bo vršila bržkone konec maja.
Zakaj ne bi se naročili ne "Glas Naroda"—največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
OTVORITEV BASE-BALL SEZONE V NEW YORKU
Slika nsm predstavlja prizor v velikem Yankee Stadium «v N ew York, kjer se je vpričo 45,850 gledalcev pričela sezona.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
ki
mu je
Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 !
IZ BAGuADA V 8TAMBUL
4 knjige. • Mknml. 627 strani Vsebina:
Smrt Ifobsmed Emina; Karavana smrti; Na besu v G oropa; Dražba En Nasr
Cena________1M
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige. 598 atranl. s slikami Vsebina:
Jesero nnrti; MoJ roman ob .Nilu; Kako sem w Mekko romal; Pri Sama rib; Med Jezldl
Cena ______________1-M
PO DIVJEM KI 'RDI8TAN C
4 knjige. SM strani, s slikami Vsebina:
AmadiJa* Be* is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Ona................U54
PO DEŽELI SKI PETA KJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata AladfJja: KoCa t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju	Cena _________UM
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig. ■ slikami. 17t4 strani
Vsebina:
lssrljenci; loma ietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti: Alraaden; V treh delih sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem sapadu; UeSenI milijoni; DfdiCl
Ona-------
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
Kovač ftlrnen ; Za rog h z zaprekami: V njnku ; Mobametlauskl sveiuls
Ona __________LM
WIXLTOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina.	*
Prvikrat na divjem zapadu; Za ilvljenje; k Nfio-či. lei« IndlJanka; Prokiestvo ztata; Za detektiva; Med Komanči in ApačI; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Hans Esr; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Ce^ —_____m
Ž U TI
4 knjige, s slikami. 5#7 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Kop-?do —; Rlh. In ojegova poslednja pot
Cena -------------LM
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York. N. Y.

t

9L99 BD09I
New York, Saturday, May 8, 1937
THE EZR&EBT BWVWfE YTA1L7 TW VJRBL
ITbo
BI ROMAM
ga mala Veša
ROMU IZ 2IVUENJA O^O ZA "(LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
2)<
3 1

1. POGLAVJE.
/z Slovenije.
NA RAZVALINAH VASI POD MALOVRHOM
Stari ljudje vedo povedati o sedaj razdejanem naselju Podle raju, kako so vtei sunovalci pred več d<*setletji udolmo živeli. Verjetno j«» to, kajti vsi ti posestniki so poleg rodovitne-! ga i>olja in žlahtnega sadja, ki jim je donašalo lepe dohodke, imeli še zaslužek pri rudniku. Toda ]HMlzemelj>ke sile so razmeroma premožno kmečko vas po odkopih sjKxIaj v rovih u-propa stile. Prej lepo oltdela-na nt v na polja so razdrta in rajTsekana. Marsikateri j«* moral že pml (»0 leti zapustiti svoje drago domov je. Nekateri so se preselili- v višje lege o-krog Colniš, drugi pa nižje v bližino Toplie. Med drugimi se je tisto dobo preselil tudi gostilničar Prosene, ki je potem v sedanji Ržišnikovi hiši na Repniku nadaljeval gostilniško obrt. Ravno na dan Treh kraljev leta 1897 se je zarasli novo izkopanega rova porušila hiša rudarjeve vdove Mehovarjeve. Tudi ta je dobila od rudnika odškodnino, obenem jj je >e biIo# dovoljeno nadaljnje bivanje na tistem kraju, vendar jo je doletela ista usoda, kakor sedanje žrtve, ki so se naposled vendarle morale umakniti.
Pole- Brvarja m Drganove, ki sta šla začasno stanovat v ihližino svojih razrušenih domov, se bo prihodnji t; .len preselili v svojo novo kupljeno hišo tudi u)H>kojeni rudar Ru-tlolf Suša. Xjegovt najbližji sosedje Orača rje vi in Vr.nikar-
jevi se tudi že pripravljajo, da izpraznijo po«lrtije. Ihvanova lesena hiša ima letnieo 1782. (Vprav -e je pomaknila kakšnih .10 m nizdol. je lesovje vendar še kompaktno in trdno drži skupaj samo da je pod obrnjen v /.rak. ITišo je kupil sta-ri Drgankin očo. Po smrti Martina Organa sta bili lastni-ei Terezija in Micka. ki pa je letos umrla. Tudi druge hiše so bile že starejše, razen prizidka k Suše v i hiši in razen frank a rjeve, ki je bila postavljena 1. 1902. Orčarjeva hiša ima razpoko in se bo družina samo z izselitvijo rešila večne-
1. POGLAVJE.
*4Zakaj me pogleduješ tako očitajoče, Liudvikf Ker tem jiovedala, kako mislim? V resnici ne morem občutiti ni-kakega veselja nad iiepričakovani-ni prirastkom v na.ši druži-lii; in to odkrito ]>ov««ni. Bo mnogo nerodnosti in preglavic.11 "Se več preglavic, kot jili jo pri nas že sedaj f*' vpraša stusiti mož z lahnim nasmehom, "saj vendar smem povedati,
da to ni več mogoče--"
<io»pa Otilija presliši to pripombo.
44Pn'dvMiii, Ludvik, kako pa boš Fridi in liani pred-Havil nikdar omenjene sestrične? Saj nismo nikdar o njej govorili. O otroku tvoje sestre iz njenega pustolovskega /.-fakoiia s cirkusovim umetnikom! in če pride na dan, ko bodo ljudje o tem izvedeli, bo škodovalo našemu družabnemu t. tališču."
* * Set j nikdo no ve, in če tega ne obesiš na veliki zvon, l.o težko kdo izvedel. Sicer pa to ni nobena sramota! Prav /al mi je, da zadnja leta sploh nisem bil s Sarloto v nikaki zvezi/'
**Saj je bila tega sama kriva! Saj ni hotela drugače!" 4,Kcr je čutila tvojo nenaklonjenost. Zato se je nam odtegnila, tako da slednjič o njej nismo ničesar več slišali. Ju da je ni-em nikoli obiskal in se za njo nisem brigal, nio jej ,-edaj zelo sram, ker sem svojo sestro rad imel. Ko bi vedel, da ji je zadnje čase Šlo tako slabo--"
*'Pa tudi ne bi mogel nič premeni ti--"
*/<Xe, fl«*la pomagal bi ji prenašati njeno to/sko usodo. Koliko bridkosti prizadeneiiio |>o«rosto ljudem, ki so nam dragi, ne iz zlobm^ti, pač pa iz brezbrižnosti, iz srčne lenobe. Iti bi ji nioirel z nekaterimi vrsticami prinesti marsikatero vesolje."
S sIuImi prikrito nevoljo opazuj«' lepa. temnolasa žena moža, ki žalostno premišljuje in «rl«*da pred se.
"Kar »«-in na -voji sestri zanemaril, hočem sa.( j*opraviti na njenem oroku," govori mož dalje, "in zato to j/rosim, Otilija, bodi tlobra z malo Sarloto. Bodi ji mati, katero enajstletno dekle tako zelo pogreša in jo vendar tako po-treibuje."
(J»N)iii Otilija vzdihu«'. *
"l>a. da! Ali pa >i tudi j>omi>lil, kaj v-«- velja, Ludvik? Zo setlaj se vedno pritožuješ nad velikimi izdatki in eno osebo v gos|»odinjslvu je lahko opaziti."
"Kjer je toliko | n »slov — kuharica, sobarica, jierica, li-kariea, snažilka — se bo že š<« stlačil enajstletni otrok! In • bleke za dekletce tudi ni treba delati najdražji šivilji."
"Kako si občutljiv in takoj užaljen, I .ud vik, ko gre* za tujega otroka! No, to bo še prijetno!"
"Xe, če SO bos hotela nekoliko ravnati po mojih željah, Otilija, in te želje so popolnoma skromne: da daš otroku, ki
ji brez sta riše v, nekoliko ljubezni in--"
*'Da, da," odgovori žena nestrpno, "ko bi le ene stvari ne bilo — otrok jabaica v cirkusu! In očetova kri je mogočna! Kdo ve, kako poredna je DeŠa. Malo časa mi moraš dovoliti, da se s to zadevo sprijaznim."
"Ha ti je že to tako težko, Otilija," pravi Ludvik. '\V moji družini na kaj takega ne bi bilo mogoče misliti in moja mati bi ti, kar zdaj jaz prevzemam na sobo, kratko odklonila," odvrne Otilija z užaljenim ponosom.
Xa možev obraz stopi temna nI oči ca nevolje. 1 a> s težavo zaduši trpko pripombo, ki mu leži na ustnicah. Xi hotel, da bi prišlo do prepira, kar pa je gospa liajbrže želela, poznal jo je pr««dobro.
Dolžnost do človeka, je to kaj takega? Sicer pa mi bo Pestra to plačala s svojim pohištvom in nakitom. AJko računaš, kot trgovec, ne bomo prikrajšani. Dobra kupčija je na miš. strani — pohištvo samo je vredno malega premoženja! Toda to pri meni ne pride v postov. Xe prisili me Otilija, da bi zapovedal, kjer sem do sedaj samo prosil. In kar je za tvojo mater prav, j«' pravično in pošteno za otroka moje edine sestre," pravi odločno.
Otilija vzroji.
"O, torej hočeš očitati dvesto mark, ki jih mDostljivo »laja- v*a k me>ee moji materi / Kako se mora reva omeje-vaiti! V teh slučajih j«, vendarle velika razlika," odvrne žena ošabno,
Ludvik obdrži svoj mir. Z lahnim nasmehom pripomni:
"Seveda, otilija! Kajti na eni strani gre za nepreskrbljenega en«jstletnega otroka, na drugi strani pa za zelo še močno ženo pri o-cmiu|»ctdcsctih lotili, v kateri starosti morajo mnoge ž«i_o še pošteno delati."
"Ali misliš, da uaj moja mati dela?" pravi Otilija glavno, "ko je bila orl svoje mladosti v vsem tako razvajena? Papa jo je nosil na rokah! Bil je najbolj viteški mož, ki sem ga še kdaj videla! Ali naj gre stepat preproge in pomivat tla?"
"Xe, tega ne mislim, da bi stepala preproge, in pomivala tla," odvrne Ludvik mirno. "Zato ji vendar vsak mesec plačujem in za to, kar ji še iz mojega gospodinjiva prihaja v hišo, mi ni mar, ee+udi stanuje pri njej še tudi petindvajset let star sin, ki bi mogel na to misliti, da bi se prijel kakega fioštenega poklica, mesto da bi kar tako brez dela živel, kar ne s|»odohi za zdravega človeka. Xičt-sar mu nočem očitati, toda njegova dolžnost je, da se pobriga za kjrfko sluz l»o! — Prosim, Otilija, nikar po nepotrebno™ ne zagovarjaj posiopavanje svojega brata," in odločno zamahne z roko, da svoji ženi odreže besedo, "popolnoma nič nisem razpoložen ra kak« prerekanje in prepir. Samo boli me, da tako za piraš svoja ušesa mojim željam — jaz nikdar nieem bil pro ti tvojim. Hvaležen bi ti bil, ko bi mi pokazala le malo svoje dobre volje. Tako pa mora iti tudi brez tvoje dobre volje! Upam, da ne bom imel nekakega povoda, da bi bil > tvoji in obnašanjem proti mali Deši nezadovoljen," pravi s povdarkom.
"Kaka neumnost! Res, kar ginljivo je!" pravi Otilija uuifecljivo, 'Varno ne razumem, da se cirkusov jahač ne briga za svojega otroka, eegar dolžnost bi vendar bila--
44Kdo ve, če še živil/ Ali naj objavim pozive? To pustolovsko možitev svoje sestre hočem pozabiti —"
v. IDmlj. prihodi _
is.	d
AW
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg nasluva Je .»k.vMno dn ,'<laj lmat^ plu^-ano uar«n*nlno. Prva &t*-viiiiH |iomeui nifw, alru^a <lnn in Irelja v« >lo. L>a nam prihrani.«? nepotrdiDfKn tleln iu str«>5knv. Vas prosimo, da skušate Daručnl-d.. pravočasne |M«ravnatL Pošljite naročnino naravnost nam alt jo pa plačajte našemu sastopuiku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed caslopikov. kojlb Imena 8» tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naftib rojakov naseljenih.
VEČINA TEH ZASTOPNIKOM IMA V ZALOOI TLDI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NA ROČK. — Z.\TO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA:
San Franciaco. Jacob LaoiliUi
''OLORADO:
Pueblo, Peter Culi«, ▲. SaftU Walsenburc, M. J. Barak
INDIANA: India na polia, fr. ZopMHi
•LL1NOIS: Cbk-aso, J. Bevčlč, J. Lakanlck Cii-ero. J. FaMaa (CUlcaso, Ck Ta
ls Illinois 1 J odet, llary Bambleb La Sal le. J. SpeUrb ilasc«iurab. Frank Aaputla North Cbirapi, Jae Ti lil
MAIIYI.ANI»:
Kituniller. Fr. Vod»pfv«e
MICHIGAN :
Detroit. L. Plaakar
MINNESOTA:
Cblsliolm. Frank Ooufla Ely. Jos. J. Peabel E velet h. Lotila Ooufla Gilbert, Loula Veaael HUiblug, JoL.n Pork Vlrgina. Frank Hrratlcb
LONTANA:
Roundup. M. M. Paniaa Wasboe. L. Cbampa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck
NEW YORK: Qowuda, Karl Mnkhi Uttk Falla, fM IWl
OHIO:
Barberton, Frank Tram
Cleveland. Anton Bobe k, Chaa. Karl linger. Jacob Resni k John Slinoll Glrard, Anton Narode Lorain, Louis Balant, John Km>*» Youngs town, Anton Klkelj )RE«ON: Oregon City, Ore« J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John JniikiJ
Broughton. Anton Ipsroe Cooemaugh, J. Branm
Covenlale in okolica, Mrs. hvu
Export. Lmb 8ap«nH» Farrel. Jerry Okorn
Grvensburg. Frank Norak Johnstown. John Polaata Krayn, Aat. Taulelj Lovne, Frank Balloch Midway, John 2ust
Plttstiurgb in okolh*. J. Papfir lv Philip fNf
Steel ton. A. Hrea Turtle Creek, Fr. Bchlftm West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls. Fr. »ah
Sheboygan. JaMph Kahcfl
WYOMING:
Rgrfc Springs, Lnb Tanehsr Diamond v me, Joe RoUch
' ^"' allATA *«il WIUM'
iTa straliu. Givar je že 37 let liustnik hiše, 7>ri rmlniku pa je služil 4*2 let k<»t go»lni euvaj.
Vsi prizadeti pripovedujejo, kako so bil j že pred leti oj»ozor-i jeni od rudniških višjih i^ospo-dov na nevarnost sesedalija Kemija in na plazovje. Sušo, ki j«1 nameraval lii^o ometa t i, so opozorili, da j«' škoda vsjikeirn dinarja, ker da itak ne ho dolgo porabna za ]»rebivanje. Po teli trditvah sklepajo, da so rudniški veščaki vnaprej vedeli za sedmi jo katastrofo. Kakor smo že beležili so opazili prve znake premikanja zemeljske plasti leta 1917. Rilo j«» na dan sv. Antona, dne 17. januarja, ko je bruhnila izpod Malovrha rjava voda, ki je tekla ob Drganovem jarku nizdol proti Mediji. Oni o se je tudi votlo podzonisko grmenje. Kar preko noei pa vode ni bilo ver in so bili takrat vsi prepričani, da se je zlila v jamski rov Vil-helmino. Ksreei se to ni zgodilo. Zdaj se znova razliva rjava voda čez plazov je. bržčas iz istega vira kakor pred dvajsetimi leti. Rudarji imajo z vodo veliko opravka, da jo spe-1 ju jejo po žlebih čez plažo v je. Za vam«»t j«- zui enkrat dobro preskrbljeno če le ne poseže vmes skrivna <ila zagonetnega Malovrha.
Mnogo razpravljajo ljudje o tem. da je usabnil staro«lavni čudežni stu«lenec v bližini Drganove domačije. Prebivalstvo je nad sto let. dobival«! izborilo studeiičnieo. zdaj pa je brez dobre pitne ]ii kuhinjske vode. Ko sta pred več d«'Set-letji til -lnžbovala rudniška ravnatelja l^uiger in l)raž. sta redint prihajala s svojci do -tn-denca. kj«*r so se "oteščali." Tudi indarji so sootoma na delo vedno tu natočili izlnirne hla-ililne piirodiH' pijače. Stnd«»-nec izviral ol» veliki košati smreki, ki pa se je z Drsa novim orehom vred oddaljila v« «~-ko P.O m od tam. kjer je bila zrasla. Zdaj se oreli in smreka v skupni zvestobi držita nagnjena se vedno v tisto «liier, kjer sta prej ljudem delila dobroto ill irostoljllbje.
Xaposletl še nekaj tragičnih sličic iz trenutkov, ko se je pričelo plazovje premikati. Br-var je prejšnji torek zjutraj ob
2 IZLETA V SLOVENIJO
I preko < 'iHTlnmr^a »
BERENGARIA 19. JUNIJA
POD VODSTVOM Mr. It. M. PKKIC HA. gl. tajnika
SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA
AOUITANIA 30. JUNIJA
poll OSKP.XIM VODSTVOM
Mr. JOHNA I). BI TKOVKIIA, glavnrgu predsednika
HRVATSKE ZAJEDNI CE in HRVATSKEGA RADIŠE
l'<>/.iv:iiiii> v-«, elitne in neTlanc |m. Z<lružc;iili dr/jivab in Kanu-«li. da m- nam pridružijo. Člani,
iijilmve žen«- i:i ni^|«>|el ni olr«e <•;. ki se IhhIo udeležili )••!■ iy.l->-t«»v. IhhIo |«»|i.v:ili | m i }Mi.v*l>n<r 7. tiižani •eni.
Zajanieite si prostore zgmlaj.
Vprašajte pri:
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pisem, ki jili dobimo od rojakov, opazimo, da so se precej v nejasnosti g!ede potovanja. Veeina onih, ki se horejo pridružiti tema ali oiieniu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ve* zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še ver, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik rell dve leti fasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere pamik. s katerim se bore vrniti. f'e je pa slurajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!aea, fe i/bere parnik. na katerem stane vožnja ve*. Zahteva se samo. da izln-re parnil« od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dolie potni list samo za eno leto. torej se morajo v tem fasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ae i/da tudi samo za eno leto. Ta tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, Če imajo >.a to zadostne vzroke.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovali r atari kraj, naj *i takoj zajame!jo prostore, da ne bo prepolno. Za meser junij In julij SO ie skor« vsi prostori oddani
Na parnikili. ki so debe!o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalen.
LEO ZAKRAJSEK I KRETANJE PARMKOV - SHIP NEWS
tieneral Travel Serviec I
30? K. 7'*nd St., Nevv York C ity I
CUNARD WHITE STAR j
2. vstal in naenkrat opazil, d.i se kozolec nagiba. <"'ul je obenem pokanje v hiši in lomljenje drevesnih korenin. Poklical je ženo, nakar je hitel iskat ljudi, da pridejo na pomoč. Žena je šla v lilev in odpela živino oil ja«>li. Ko pa je hotela vrata spet odpreti, se je tru-dila zaman. Medtem se je nam-] reč bil hlev ž«' toliko premaknil in sesedel, da so bila vrata v zemlji. Tako je žena ostala v hlevu zaprta in je preživela bridke trenutke v strahu, da se vse /.niši na njo. Rešili so jo ko so prišlj ljudje na pomoč, vso prestrašeno in objokano Tudi Drganova ni mogla več odpreti hiŠ-nih vrat in ji* bila prav tako ujetnica v lastni hišici. dokler ji niso prišli reševale! na pomoč.
Kakor se govori l>o Trbo-
v«-ljska p rem o »kopna družba
po svoji uvidevnosti od-ikodo-vala vso prizadete, še posebno Višnikarja. kateremu je plazovje napravilo na rodovitnih njivah veliko škode. Tako bo družba pokazala, da ima poleg izkoriščanja naravnega boira-stva dovolj smisla za pomoč tistim, ki jim je tako izkoriščanje prizadelo nesretV».
1 li. Dni Ju :
A<|iiituuia i Cherbourg
14. ion fa :
I!«' de France v Haviv Eumpa 7 Urtmen
10. maja :
Coute dl Savola * Oenoa
IU. maja: Normandie ▼ Havre Manhattan t Havre
-i), maja :
lierengurla ▼ Cberlmurg
/1. meja:
Premen v Ureraen
"2. maja:
Itoma v Genoa
-5. uiaja:
Lafayette v Ilarre
-6. maja:
Qiu-eii llary v CherlNiurg
-'S. maja:
Paris v Ilavre
maja: Rex v C,en«»a
1. Junija:
Kuro|>a v Bremen
'J. junija :
NORMANDIK v HAvKR
Agititania v l'lierl»ourg Wasliiugtoii v Ilavre
ti. junija:
| Vuleiinia v Trst
|SI. junija:
i Quet-n llary v <*berlMiurg
10. jiin<ja :
I>r«'iuen v llremen
12. junija:
I Cbamplain v Ilavre
I Coute di Savola v Cen«*a
!6. junija :
Manhattan v Ilavre Aijuitania v Clierlioiirg Norman« lie v P a vre
18. junija: Kuropu v Bremen
\2. junija:
I le de Fran'* v Havre BF.RENGAKIA v CHERBOURG Saturnia v Trst
'Si. junija :
Queen Mary v Cherbourg
Si. junija: Itex v ; ienoa
junija : Bremen v Bremen I^irayette v Havre
ri. Junija : NORMANDIE v HAVRE AQLITANIA v CHERBOLFQ
\Va>biugtou v Havre
I.	julija:
Conte di Savola v G:*noa n«*rengaria v Cherbourg Chamiilalo v Havre fi. julija:
Europa v Bremen 7. Julija:
Queen Mary v Cherbourg !♦. lie de France v Ilavre i0. julija :
Vulcanla v Trat 14. Julija:
Norinanilie v Ilavre Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre !7. Rex v Cen na
Bremen v Bremen -1. julija :
Bereugarla v Cherbourg
julija : El'ROPA v BREMEN -'4. julija :
Saturnia v Trst Champlain v Havre -•S. julija:
Washington v Havre Qneeu Mary v Cherbourg
-"■K Julija :
lie de Fran«*e v Ilavre
II.	Julija:
Conte di Savola v Ceno«
ZGODBA O SRCU
2aljevauj* s 3. >
ii>
nil in šel nazaj po svoji krvavi sledi. Sel je mimo ljudi, po blatnih ulicah, in nov.» sied je napravil za seboj.
Prišel je domov, bolj mrtev kakor živ.
Vrgel se je na posteljo. Poskusil si je izd ret i Irn, ki mu je Še zmerom tičal do svojega konca v srcu, vse roke si je o-J krvavil. pa ga ni mogel prijeti. Se globlje se mu je zadri.
Dobro je vedel, da ga nikoli ne bo mogel izdreti. Z njim bo hodil po svetu do knrjca dni.
Pot«in so mu rokle blodne misli:
"Vidiš, čemu imaš srce? Xa tisi>če ljudi je. ki «o br«»z njega, in tudi ona je, drugače ne bi bila mogla takrat tako pobegniti od tel»e. f'e ga še ti ne bi imel, te nikoli več ne bi bolel trn. nikoli več ti ne bi razbijalo v prsih, nikoli več ne bi ljudje kazali za tel*oj.*'
Vzel je nož. oster kakor bri te v. Prerezal je žile, ki so dr zale njegovo srce k telesu. Bil je človek brea srca.
Toda. ker je bil človek, ki mu je dajalo življenje srce. line kaj drugega, ni mogel živet7 brez njega. Umrl je.
Ali se je res moralo kon«"atT s smrtjo T Moralo se je, in upam da se zaradi tega ne bos jokala. Ki vredno!
Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se (»brnite na
rOTNIŠKI ODDELEK "SLAS NARODA** 216 W. 18th SL. New York
Posebno naj hit« oni. ki nameravajo potovati meseca junija ali jnlija, kajti za ta dva mesera so na vseh parnikib skor o ie vse kabine oddane.
Važno za potovanje.
Kdar Ja nagnjen potovati v atari kraj »H **!ti kafa ad tam, je pituNi, 4» Je pulil v rack atvarek. VaM aafte W|t-letae aku&ojo Vaaa taaaa—aa da l ■■Jkaljia pmjmmOm ki tail m patrekaa prakrketi. da ja potavuaje i lilai ta kitic. *«ta m » opna »krnit t aa aaa sa vaa p»j>«Ua
Ml >n*rtla> vae, MU praiaje sa p>nalaa MJnk potai liste, vizeje ta aplah vaa. kar Je sa patovaaje p Muka« f aajkitrejfteaa teaa, ta kar Ja glavaa, xa aajaiaajla atraita>.
Nedržavljani saj aa adtaiaj* da ia*ij>ga trem tka. ker preda« m daM Is Washtacteaa pavratM daralJeaK RE-ENTRV PCRBllT.
PUM« terej taka^ia brrgplarua aaradlla ia sac«cavljMM Vaa.
*
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.