Št. 335 (15.437) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tel, 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POS1NNA PLAĆANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
r e PRENOVLJENA TRGOVINA
Smo pm lastovk, pa vendar...
Bojan Brezigar
Slovenske manjšine, predvsem manjšini v Italiji in Avstriji, že nekaj Časa razdvajajo slovensko politiko. Ostra konfrontacija med levico in desnico v slovenskem državnem zboru se je še zlasti v zadnjih mesecih prenašala na odnose med Slovenijo in Slovenci za mejo, ki so prav tako pluralistično organizirani. Ob tem je tudi med manjšinci naraščalo nelagodje in pogosto je bila izrečena pripomba, da bi moral biti odnos Slovenije do svoje manjšine predvsem državniški. Čeprav je res, da tudi manjšina pri tem ni bila nedolžna in je včasih s polemikami sama spodbujala slovenske politike k diferenciaciji med »našimi« in »drugirni«, je pa vendar treba poudariti, da je bilo pomanjkanje enotne in jasne strategije slovenske države do svojih manjšin glavni razlog za nelagodje in za težave, ki so jim sledile.
Ta Strategija ni potrebna samo zaradi manjšine; potrebna je tudi zaradi Slovenije same, ki bi morala štiri leta po mednarodnem priznanju vendarle opredeliti svoje nacionalne interese tudi glede na odnose do svojih manjšin. Nekatere države - na primer Madžarska - so to že zdavnaj naredile; izdelale so koncept, ki je osnova za opredeljevanje do posameznih problemov. Slovenija se je doslej odločala nekoordinirano, od primera do primera, in torej premalo učinkovito.
Včeraj je bil konCno storjen pomemben korak k izdelavi te strategije. Odločitev, ki jo je sprejel odbor za mednarodne odnose v slovenskem državnem zboru, je pomembna prvič zato, ker je do nje sploh prišlo, drugič, ker je sedaj dana manjšinam možnost, da o njej povedo svoje mnenje, in tretjič ker jo je odbor za mednarodne odnose odobril soglasno. Ah iz tega lahko sklepamo, da se je vihar umiril? Trditev, da je ena sama lastovka prinesla pomlad, bi bila morda res prenagljena, vendar pa je izid včerajšnjega glasovanja nedvomno spodbuden dogodek v odboru, kjer je brušenje nožev pogosto zamenjalo plodno diskusijo. Spodbuden pa je zato, ker daje upati, da ne bo ostal osamljen, ampak bo nakazal pot k Cim enotnejši zunanjepolitični strategiji slovenske politike: seveda, koristila bi manjšinam, obenem bi prispevala k jasnosti, predvsem pa bi okrepila vlogo Slovenije v Evropi in v svetu. To pa bi bilo vse prej kot zanemarljivo.
I Finančni zakon I še v negotovosti
RIM - Vlada je včeraj v poslanski zbornici spet predložila - sicer izpopolnjen - veleamandma in sprožila novo žolčno reakcijo Forza Italie in Nacionalnega zavezništva, ki Dinija obtožujeta, da ne spoštuje parlamenta. Severna liga je tokrat vlado branila, proti napadom nanjo pa so se izrekli tudi predstavniki CCD. Dini obljublja uravnovešeno rešitev problemov finančnega zakona, sindikati pa grozijo, da bodo na morebitno krčenje socialnih izdatkov odgovorili s stavko.
Na 2. strani
I
¥ yu!M)žj[n)J
LJUBLJANA - Včeraj je v Cankarjevem domu potekala slovesna akademija ob peti obletnici slovenske samostojnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, ki je v govoru med drugim dejal, da se mora »politika, ki se znajde pred zidom nerazumevanja in nasprotovanj, kot se je zgodilo Sloveniji na njeni poti v Evropo, s tem soočiti pošteno, predvsem pa pošteno do svojih državljanov, in se z njimi posvetovati o najbolj usodnih vprašanjih; to je zagotovilo za notranjo trdnost države, ki je hkrati pogoj za njeno zunanjo trdnost«.
LJUBLJANA / ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE ODOBRIL BESEDILO RESOLUCIJE
Soglasno o manjšinah
O dokumentu se bodo morali pred končno odobritvijo izreči predstavniki slovenskih manjšin
TRAGEDIJI / VEČ KOT 200 MRTVIH
Letalska nesreča v Kolumbiji, vlaka pa trčila v Egiptu
BOGOTA’, KAIRO - V strmoglavljenju boeinga 757 ameriške letalske družbe American Airlines severno od kolumbijskega Galija je življenje izgubilo 160 oseb, medtem ko so štirje potniki preživeli nesrečo. To pa ni bila edina tragedija, saj sta včeraj južno od Kaira trčila še lokalni in potniški vlak (na sliki AP). V nesreči, ki jo je zakrivila megla in nepazljivost enega od strojevodij, je umrlo najmanj 75 oseb, ranjencev pa je veC kot 150.
Na 11. strani
LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose v državnem zboru je vCeraj soglasno odobril osnutek resolucije o strategiji Slovenije v zvezi s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Gre za pomembno besedilo, o katerem teCejo pogovori že dolgo in ki so ga delno popraviti tudi na včerajšnji seji. Po razpravi je odbor besedilo soglasno odobril.
Osnutek resolucije, pri pripravi katerega je sodelovalo zunanje ministrstvo, bodo sedaj poslali predstavnikom manjšin, ki bodo morali do 20. januarja izreci svoje mnenje, nakar bo odbor o besedilu ponovno razpravljal in ga odobril.
Na 3. strani
I
Jot je vzpostavil polet z Ronkami
TRST - Teden dni po uradni obnovitvi poletov med Beogradom in Ronkami je vCeraj dopoldne na ronskem letališču s prvimi potniki i pristalo Jatovo Čartersko letalo, ki se je sinoči j vrnilo v Beograd. Kot so sporočili, bodo v bodoče dvakrat tedensko zagotovili letalsko povezavo med našo deželo in Srbijo.
NOVA GORICA / NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI PRIMORSKE
Naš športnik 1995
Danes v Primorskem dnevniku
Širca potrjen za predsednika KGS
Ivo Sirca je bil potrjen za predsednika Kraške gorske skupnosti. Izvolili so ga demokrati in LS, SSk pa je zapustila dvorano.
Stran 5
Bukovec na kongresu CIA
Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je v imenu slovenskih kmetov vCeraj jiosegel v razpravo na kongresu italijanske konfederacije kmetov CIA v Rimu, na katerem je govoril tudi minister Luchetti.
Stran 9
Visoko priznanje za Lipuša
Florijan Lipuš je kot prvi koroški Slovenec prejel najvišjo nagrado Koroške za kulturo. Pred kratkim je založba VVieser izdala zadnji, šesti lipušev roman Ste-snitev.
Stran 10
NOVA GORICA - V prostorih Hitove Perle v Novi Gorici so vCeraj proglasili najboljše športnike in športnice na Primorskem in v zamejstvu za leto 1995. Za najboljšo športnico zamejstva so dopisniki Primorskega dnevnika izbrali jadralko Tržaškega pomorskega kluba Sirene Arianno Bogateč, ki je ta naslov osvojila že CetrtiC, med nagrajenci pa je že devetič, najboljši športnik je bil atlet SK Devin Igor Sedmak, ki je trenutno najboljši troskokaš v deželi, najboljša ekipa pa košarkarska ekipa Jadrana TKB, ki je lani napredovala v B2 ligo.
Na 17. strani
2
Petek, 22. decembra 1995
ITALIJA
FINANČNI ZAKON / POTEM KO JE VLADA ZNOVA PREDLOŽILA VELEAMANDMA
Opozicija obtožuje vlado, da ne spoštuje parlamenta
Če pride do krčenja socialnih izdatkov, sindikati ne izključujejo stavke
Prodi in Veltroni danes pri Berlusconiju
RIM - »Berlusconijev prelog vlade širokega soglasja je prevara«: to je ostri komentar dnevnika Ljudske stranke v zvezi s političnim soočanjem liderja desnosredinskega pola. Berlusconiju očita, da je sam izdal svoje prave predvolilne namene, ko je glasoval proti finančnemu zakonu in torej v smer, ki ne vodi k resnemu sodelovanju. »V čigavem imenu sploh govori, ko pa je njegov najzvestejši zaveznik Fini že nastopil proti njegovi hipotezi?« se še sprašujejo v uvodniku II Popola. Krog Berlusconijevih srečanj začel prav pri tajniku in predsedniku Ljudske stranke Gerardu Biancu in Giovanniju Biachiju, ki sta bilav svojih izjavah bolj dipolmatska od svojega dnevnika in spet predlagala volitve ob zaključku italijanskega šestmesečnega predsedstva Evropske unije.
Silvio Berlusconi se je srečal še s predsednikom nove socialistične stranke SI Ottavianom Del Turcom, z glasnikom Zelenih Carlom Ripo di Meano, s tajnikom laburistov Valdom Spinijem, z liderjem demokratov Mariom Segnijem, z zastopnikom severne lige Robertom Maronijem (to je prvo uradno srečanje potem, ko je Bossijeva stranka prekinila zavezništvo z Belusconijevim polom) in končno še z Marcom Pannello. Napovedano soočenje s predstavniki levosredinskega zavezništva Oljke Romanom Prodijem in Wal-terjem Veltronijem bo predvidoma danes popoldne.
Nedvomno je torej Berlusconi spet v ospredju političnega dogajanja, vendar je malo verjetno, da bo njegova pobuda res dosegla javno zastavljeni cilj: sam Berlusconi je reformatorju in zavezniku Sergiu Stanzaniju izjavil, da »ni veC pomoči«, vendar se je pozneje demantiral in pripisal krivdo novinarjem, ki niso razumeli pravega pomena njegove izjave.
Medtem se v poslanski zbornici bliža končno glasovanje finančnega zakona in ni izključeno, da ga bo izglasoval še pred jutrom. V prihodnjih dneh se bo s finančnim zakonom že drugič spoprijel senat: v primeru, da bi vnesel popravke k besedilu, ki so ga odobrili v poslanski zbornici na predlog desnice z odločilnimi glasovi Severne lige, se bo zakon še enkrat vrnil pred poslance. Predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je včeraj potrdila, da bo politično preverjanje pred koncem leta.
RIM - V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevalo glasovanje o finančnem zakonu. Po odobritvi prvega Člena je vlada namesto drugega spet predložila »inkriminirani« veleamandma, v katerem pa je upoštevala nekatere zahteve parlamentarnih skupin, da bi se tako izognila glasovanju o novi gori amandmajev. Vladin veleamandma predvideva kritje silvestrskega manevra z večjimi prihodki in če ga bo poslanska zbornica tokrat sprejela, bo amandma de-snosredinsklega zavezništva, ki ga je podprla tudi Severna liga, zapadel. Premier Dini je včeraj skušal pomiriti polemike z zagotovilom, da vlada išče uravnovešeno rešitev, ki bi preprečila nepotrebne pretrese in tudi Četrto branje finančnega zakona v poslanski zbornici.
Medtem ko se glasovanje v poslanski zbornici izteka, je namreč v senatu v teku razprava o spremembah, ki so jih uvedli poslanci. Polemike se medtem niso polegle in iz sindikalnih vrst prihajajo celo namigi o možnostih stavk, če bi proračunske škarje posegle v tkivo socialne države. Tajnik CGIL Cofferati je včeraj dejal, da njegov sindikat ne izključuje stavke, če bi bil potrjen amandma o krčenju javnih izdatkov za 14 tisoč milijard lir. O možnosti stavke govori tudi CISL, saj sindikat ne namerava nemo gledati kle-stenja socialnih izdatkov, ker bi s tem izdal smisel svojega obstoja. Tudi na te
namige je včeraj odgovoril premier Dini, ko je dejal, da je treba najti tako rešitev, ki ne bo povzročala škode in zahtevala žrtev.
Razprava, ki se je o veleamandmaju razvnela včeraj popoldne v poslanski zbornici, pa je bila najbrž daleč od Di-nijevih pričakovanj. Nezadovoljstvo desnosredinskih sil je izrazil Antonio Martino (FI), ki je obtožil vlado, da s ponovno predstavitvijo velemandmana »zmerja parlament« in da se ne obnaša kot tehnična, ampak kot naj slabša politična vlada. Posegi drugih predstavnikov opozicije - posebno trdi so bili poslanci Nacionalnega zavezništva - so se nato prelevili v napad na levo sredino in na D’Alemovo stranko, medtem ko je predstavnik Severne lige Luigi Rossi oznanil, da bo njegova skupina branila delo vlade. Proti krčenju javnih izdatkov se je izrekla tudi komunistična prenova, predstavnik CCD D’Ono-frio pa je ločil stališče svoje skupine od ostalih komponent desnosredinskega zavezništva, saj je dejal, se mu obtožbe na račun vlade ne zdijo utemeljene.
Da vlada kljub Dinijevi umirjenosti pravzaprav ne ve, kako naj se reši iz zadrege, med drugim dokazuje včerajšnji predlog proračunskega ministra Mašere, ki je v proračunski komisiji dejal, da bi lahko za kritje proračunskih potreb poskrbeli tudi s podaljšanjem zakona o davčnem konkordatu.
Berlusconi jr. obsojen na 16 mesecev ječe pogojno
MILAN - Paolo Berlusconi je bil obsojen na leto in štiri mesece ječe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Takoj po razsodbi, ki jo je izrekel sodnik za predhodne preiskave Arbasino, je obsojencev branilec Virga najavil priziv, Ceš da ni njegov varovanec zagrešil nobenega kaznivega dejanja in da je le žrtev dolgoletne ustaljene izsiljevalske prakse.
Brata nekdanjega ministrskega predsednika so poklicah na zagovor pod obtožbo podkupovanja: da bi si zagotovil dovoljenje za gradnjo golf igrišča v Tolcina-scu, je občinske upravitelje v Pieve Emanue-leju (Milan) podplacal z 80 milijoni lb. V zadevo je bilo vpletenih približno 40 oseb, lepemu delu je sodila druga sekcija kazenskega sodišča, drugi s Berlusconijem vred pa so izbrali krajši postopek; ko je vse kazalo, da bodo do-
sodili le-temu leto dni jeCe, je javni tožilec Git-tardi naenkrat predlagal poltretje leto zaporne kazni, zaradi Cesar je odv. Dominioni zahteval prenos procesa drugam, a je to kasacijsko sodišče zavrnilo.
Obsojeni je novi občinski upravi v Pieve Emanueleju poravnal 1, 3 milijarde lir odškodnine, Cesar tožilec ni bil upošteval, Arbasino pa je to vključil med olajševalne okoliščine. Berlusconi je bil pred enim letom že obsojen na 7 mesecev ječe zaradi kršitve zakona o javnem finansiranju strank, tožilec Colombo pa zahteva zanj še dodatni dve leti zapora zaradi podkupnine, ki naj bi jo plačal pokojninskemu skladu Caripla.
Angelu Pellegrinu, računovodji podjetja Edilnord, ki je omenjenih 80 milijonov lir osebno izročil, so na-ložib 10 mesecev zapo-
BRESCIA / OBTOŽBE PROTI Dl P1ETRU
Že določen datum prve obravnave
Vol reakcij o posledicah odločitve tožilcev
BRESCIA - Dan po šokantni vesti o obtožbah na račun Antonia Di Pietra je Italija predvsem tožila nad svojim izgubljenim junakom. Ne glede na njegovo krivdo - ta vidik vprašanja je skoraj v ozadju - je priljubljenost bivšega sodnika vsekakor upadla, njegovi stari nasprotniki se sedaj glasno sprašujejo o upravičenosti delovanja celotnega poola čistih rok, beznejši ocenjevalci pa pravijo, da je beba stvari ločevati. V to, da v preiskave o Di Pietru ne gre mešati celotnega poola, je prepričan tudi tožilec Salomone, ki je med drugim izjavil, da je Di Piebo na lastno odločitev slekel sodnijsko togo. V televizijskem intervjuju je Stefano Rodota poudaril, da je Di Piebo kot vsak italijanski državljan nedolžen, dokler ne dokažejo njegove krivde, zaključki preiskav javnih tožilcev so pokazali, da so na Di Pieba izvajali pritisk, delo celotne ekipe milanskih sodnikov ni in ne more biti v obravnavo, kakor se niti ne sme dvomiti v korektnost postopanja javnih tožilcev. O bodočnosti politične kariere Di Pieba bo seveda odločal izzid nadaljnjega sod-
nega postopka, vsekakor pa bi se moral sedaj nekoliko umakniti v ozadje.
Po odločitvi tožilcev Salomoneja in Bonfiglija je primer prešel v roke preiskovalnih sodnikov. Roberto Spano, ki bo vodil preiskavo o informatizaciji milanske sodne palače, je že določil datum prvega srečanja, ki bo 21. februarja ob 9. uri zjubaj. V zvezi s to afero so Di Pietra obtožili izsiljevanja in zlorabe službenega položaja. Predvidoma se bo moral Di Piebo nekaj dni kasneje zagovarjati pred sodnico Anno Di Martino, kateri so poverili preiskave v zvezi s posojilom Gorrinija in imenovanjem Ree za komandanta milanskih mestnih redarjev. Na istem srečanju bodo razpravljali tudi o obtožbah na raCun Paola Berlusconija, Cesareja Previtija, Uga Di-naccija in Domenica De Biaseja, slednje so namreč obtožili, da so pritiskali na Di Pieba, da odstopi. V precep bodo nadalje vzeli položaj odvetnikov Vittoria D’Aiella in Stefana Traldija, ki ju dolžijo, da sta pomagala Di Piebu in pa Osvalda Rocce, ki naj bi dajal lažne izjave.
CCT
CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. decembra 1995 in zapadlostjo 1. decembra 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. junija 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bmto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,36%.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. decembra.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. decembrom; ob vplačilu (2. januarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
LJUBLJANA / ZASEDANJE ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE
Odobrili osnutek resolucije o slovenskih manjšinah
Besedilo bodo sedaj poslali manjšinam v oceno
LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose slovenskega državnega zboora je vCeraj soglasno odobril kot delovni osnutek besedilo resolucije, ki ga je izdelala delovna skupina za slovenske manjšine. Besedilo obravnava položaj avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezane naloge državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. Predsednica delovne skupine poslanka Jadranka Sturm - Kocjan je povedala, da obstaja samo načelno ustavno določilo o zaščiti manjšin, čutiti pa je bilo pomanjkanje konkretnega dokumenta, ki bi pojasnil odprta vprašanja. Zato je imela delovna skupina vrsto razgovorov in posvetovanj z zainteresiranimi manjšinskimi organizacijami iz Madžarske, Avstrije in Italije. Ob koncu julija je priredila poglobljen dvodnevni posvet v državnem zboru. Na tej osnovi je, s so-
delovanjem ministrstva za zunanje zadeve, nastal osnutek resolucije, katerega bodo sedaj posredovali zainteresiranim manjšinskim organizacijam, ki naj bi svoje pripombe, stališča in popravke posredovale državnemu zboru do 15. januarja. Sledila bo dokončna redakcija osnutka in seveda razprava in odobritev v državnem zboru.
Predsednica je povedala, da gre za obsežen dokument, ki v splošnem delu obravnava pojem slovenske manjšine, enotnega kulturnega prostora itd. V prvem poglavju obravnavajo odnos Republike Slovenije do organizacij in dejavnosti manjšin. Naslednje poglavje obravnava organe republike Slovenije pristojne za sodelovanje s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Zadnje, najobsežnejše in konkretno poglavje pa obravnava področja sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi manjši-
nami v sosednjih državah.
. Izid glasovanja, pa tudi obsežna razprava sta bila izraz precejšnjega soglasja med vsemi skupinami, ki sestavljajo Odbor za mednarodne odnose. Predstavnik Demokratov Tone Peršak je tako še podčrtal celovitost slovenskega naroda, ki pa ne sme biti razsodnik politične razčlenjenosti manjšin. Poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je pohvalil osnutek in se zavzel za odločno in celovito zaščito manjšin. Poslanka Krščanskih demokratov Nada Skuk je obrazložila nekaj popravkov in dopolnil, ki jih je odbor ocenil kot konstruktivna in so bila v celoti soglasno sprejeta. Pomisleke je izrekel poslanec italijanske manjšine Battelli, čes da se izrazito slabša položaj Italijanov v Sloveniji. Poslanec socialdemokratov Ivo Hvalica pa se ni strinjal še zlasti s postopkom in s posvetom v državnem zboru, čes
da se za Slovence v Italiji obravnavata samo dve manjšinski organizaciji, ko pa je znano, da obstaja vsaj Se tretja Gombačeva organizacija, ki je, po njegovem mnenju, vključena v veliko italijansko nacionalno stranko.
Vendar pa je bilo glasovanje soglasno, kar ni pogost primer odbora za mednarodne odnose in celotne slovenske zunanje politike. Strasti in polemike so se tudi včeraj razvnele v zvezi s pogodbo o tranzitu vojakov Nata skozi Slovenijo, češ da uživajo imuniteto, da celo sodnih primerov ne obravnava slovensko sodstvo itd. Po daljši debati je odbor za mednarodne odnose z zelo tesnim izidom 5 proti 4 odobril prehod in ustrezni sporazum. Odbor je bil tudi soglasno mnenja, da skličejo januarja izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo obravnavali odnose z Italijo, Natom in sukcesijo.
Bogo Samsa
NOVICE
Italijo-Slovenija: Fassino (DSL) ugodno ocenjuje Drnovškov predlog
RIM - Piero Fassino, odgovoren za zunanje zadeve pri DSL, je včeraj ocenil, da je predlog slovenskega premiera Janeza Drnovška, po katerem naj bi ita-lijansko-slovenska pogajanja zaključili do konca februarja, »pomemben mak pripravljenosti, ki odpravlja dosedanjo togost slovenske vlade«. »To je priložnost, ki je ne gre zapraviti,« je dodal Fassino, »saj je predlog toliko bolj pomemben, ker ga spremlja tudi izrecno sprejetje zahteve, da se slovenska zakonodaja prilagodi evropskim standar-
dom tudi na področju lastnine nepremičnin in zemljišč za tuje državljane. Prav zato je potrebno,«
|J|
je zaključil predstavnik DSL, »da se obe vladi čim-prej dogovorita za nadaljevanje pogajanj, ki naj hitro privedejo do razumne in za obe strani sprejemljive rešitve spora«
lil
Podjetniki kritični do ekonomske politike deželne uprave
TRST - Na včerajšnjem srečanju med predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UHL, in deželne konfederacije industrijcev je predsednik podjetniške organizacije Andrea Pittini izrazil zaskrbljenost nad industrijsko in ekonomsko pohtiko Dežele, ki da ni sposobna zagotoviti ustrezne pomoči za industrijski razvoj. Po PittLnijevih besedah deželna uprava sploh nima srednje in dolgoročne gospodarske strategije, kar da je razvidno tudi iz triletnega proračunskega dokumenta. Delno so se s predsednikom industrijcev strinjali tudi sindikalni predstavniki, ki so izrazih pripravljenost za skupno poglobitev ekonomsko-proizvodne problematike, na osnovi katere bi nato izdelali konkretne predloge za deželno upravo.
KOROŠKA
KRAŠKA GORSKA SKUPNOST / IZVOLITEV VODSTVA
Prvič podpora glasbeni šoli
Kulturni referent Ausserwinkler odobril en milijon šilingov za 1996
Sirca potrjen za predsednika KGS, a dosedanja večina se je razdrla
Svetovalci Slovenske skupnosti protestno zapustili dvorano
CELOVEC - Po dolgih letih principialnega odklanjanja vsake podpore za Slovensko glasbeno šolo na Koroškem, je dežela Koroška zdaj le pripravljena prevzeti vsaj del personalnih stroškov te za slovensko narodnostno skupnost izredno pomembne gla-sbeno-vzgojne ustanove.
Predsednik Glasbene šole Joško Hudi in predsednica delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« Ana Blatnik sta včeraj na tiskovni konferenci sporočila, da so se pogajanja s pristojnim referentom namestnikom deželnega glavarja Michaelom Aus-serwinklerjem uspešno končala. Dežela Koroška bo v letu 1996 za slovensko glasbeno ustanovo odobrila en milijon šilingov, hkrati je bilo sklenjeno, da se pogajanja o integraciji Slovenske glasbene šole v obstoječo deželno Glasbeno šolo nadaljujejo. Cilj pogajanj naj bi bil, da se Sloven-
ska glasbena Sola kot samostojna in avtonomna ustanova vključi v deželno glasbeno šolo, pri čemer bi dežela postopoma prevzela celotno financiranje Slovenske glasbene šole. Samostojnost oz. avtonomen status naj zagotovi učenje v slovenskem jeziku ter tudi odločitve na kadrovski ravni.
Slovensko glasbeno šolo, ki je bila ustanovljena pred 17 leti v Pliberku, danes obiskuje nad 300 učenk in učencev. Učiteljski kader zajame nad 40 honorarnih glasbenih učiteljev, od tega 28 iz Slovenije. Letni proračun glasbeno-vzgojne ustanove za koroške Slovence znaša v letu 1996 nad štiri milijone šilingov, doslej pa se je ustanova financirala iz lastnih sredstev ter dotacij s strani Urada zveznega kanclerja na Dunaju ter državnega proračuna Republike Slovenije, namenjenim Slovencem v zamejstvu.
Ivan Lukan
TRST - Predstavnik demokratov Ivo Sirca je bil v sredo po burni in mestoma tudi dokaj zmedeni seji potrjen za predsednika Kraške gorske skupnosti. Izvoljen je bil z 29 glasovi demokratov in svetovalcev, ki pripadajo Ljudski stranki. En glas je prejela Segantijeva (Severna liga), šest glasovnic pa je bilo belih. Svetovalci Slovenske skupnosti so zapustili sejo, potem ko je bil zavrnjen njihov predlog, da bi izvolitev predsednika in upravnega sveta preložili na kasnejši datum.
Sirca, ki je vodil u-pravni svet KGS zadnja leta, je sredi seje najavil svoj odstop. Bil je v to prisiljen, ker tako določa zakon v primeru ko pride do zamenjave več kot polovice članov skupščine. To se je tudi zgodilo po občinskih volitvah v letošnji pomladi. Ze takrat je bilo torej jasno, da bo treba prej ali slej določiti novega predsedniškega kandidata.
Pogajanja o novem predsedniku pa so se začela Sele dan ali dva pred odločilno sejo in niso privedla do ničesar. Zato je bilo v sredo »potrebno« prekiniti skupščino, da bi se najprej posamezne svetovalske skupine, nato pa predstavniki svetovalskih skupin dosedanje večine (demokrati, Slovenska skupnost in ljudska stranka) odločili, kaj storiti.
Slovenska skupnost je sprva zahtevala zase predsedniško mesto (razpolaga z 8 svetovalci od skupnih 50), kar pa demokrati (22 svetovalcev) niso sprejeli. Nato je kazalo, da bo prodrl alternativni predlog SSk o predsedniški »štafeti«: prvi dve leti naj bi KGS predsedoval predstavnik demokratov, naslednji dve pa predstavnik Slovenske skupnosti. Ko pa je bilo treba »črno na belem« podpisati dogovor, je tudi ta alternativa propadla: demokrati je niso sprejeli. Nadaljevanje
seje je bilo torej zavito v negotovost.
Dodatno negotovost je predstavljala prisotnost številnih predstavnikov krajevnih občinskih list v skupščini KGS. Doslej je bilo namreč mogoče dokaj točno določiti, kateri svetovalski skupini pripadajo posamezni svetovalci; z uspehom krajevnih občinskih list na zadnjih volitvah se je s te plati položaj dokaj zapletel.
Po več kot enourni prekinitvi se je seja nadaljevala. Predstavnik SSk Berdon je predlagal, naj bi izvolitev predsednika preložili na kasnejši datum. Namen je bil jasen: pridobiti nekaj časa, da bi se posamezne skupine dogovorile o predsedniškem kandidatu. Večina je predlog zavrnila. Svetovalci SSk so takrat vstali in sejo zapustili.
V njihovi odsotnosti je Dolenc (demokrati) predlagal potrditev Sirce za predsednika KGS. Godina (LS) je predlog podprl. Venier (SKP) ni predlagal drugega kandidata, protestiral pa je, ker je bila njegova skupina izrinjena s pogajanj. Najavil je, da se bodo komunisti vzdržali.
Glasovanje je bilo tako le še formalnost: Sirca je bil izvoljen z 29 glasovi. Sledile so volitve članov upravnega sveta. Njegovi novi člani so Marko Pe-tejan (sovodenjski župan), Mario Lavrenčič (doberdobski župan), Beniamino Visintin (zagrajski župan), Luigi Quinto (občina Ronke), Igor Dolenc in VValter Godina (občina Trst),
Roberto Raffaele (občina Dolina) in Alenka Obad (občina Zgonik).
Po izvolitvi je novi, stari predsednik Ivo Sirca brzdal navdušenje, saj se zaveda, da ga čaka sedaj težko delo za zgladitev spora v nekdanji
večini. »Vsi so se strinjali s programom, vsi so laskavo ocenili delovanje prejšnje uprave in predsednika, a to še ni bilo dovolj, da bi dobili pred volitvami novega vodstva skupno rešitev,« je menil.
:
Namembnost starega pristanišča Dežela proti pristaniškemu odboru
TRST - Usoda starega dela tržaškega pristanišča je še vedno pod vprašajem. Ze več let so v Trstu mnenja deljena: na eni strani predvsem desnica in v prvi vrsti Lista za Trst zagovarjajo, da bi bilo treba ohraniti prosto-carinsko pristaniško namembnost tega območja kljub vedno bolj redkemu tovornemu prometu, ostali pa so za preureditev v nove namene, predvsem za turistična plovila in druge dejavnosti, ki so povezane s turizmom. V takem primeru bi lahko pro-
stocarinsko območje »preselili« zraven novega pristanišča v smeri proti Miljskemu zalivu.
Te dni je pristaniški odbor odobril triletni načrt za razvoj dejavnosti v starem pristanišču in to v dosedanji smeri tovornega prometa, ki naj ne bi sicer popolnoma izključil turističnih dejavnosti. Sklep pa ni naletel na odobritev deželne vlade: deželni odbornik za prevoze Giorgio Matiassi je poudaril, da je v samem programskem dokumentu novega deželnega odbora
določena razvojna strategija tržaškega pristanišča v okviru jadranskega koridorja, plovne poti iz Sredozemlja v Srednjo Evropo. V tem programu pa načrtujejo razvoj in posodobitev novega, ne pa starega pristanišča, ki bo namenjeno urbanističnemu razvoju mesta. Zato je triletni načrt pristaniškega odbora lahko samo mnenje, ne bo pa konkretnih investicij v stari del tržaškega pristanišča, z izjemo morebitnega prilagajanja Adria-terminala.
TISKOVNO SPOROČILO
Slovenska skupnost o Kraški gorski skupnosti
TRST - SSk z veliko zaskrbljenostjo jemlje na znanje razplet zadnjega zasedanja glavne skupščine Kraške gorske skupnosti, na katerem je bil izvoljen upravni svet Demokrati-PPI. S tem se je prekinila dosedanja upravna večina, katere del je bila tudi SSk.
Svetovalska skupina SSk ni sodelovala pri glasovanju novega vodstva, saj je pred tem zapustila sejo. V to je bila prisiljena potem, ko na pogajanjih med načelniki skupin stare večine ni prišlo do dogovora in ko je njen predstavnik brez uspeha predlagal odložitev obravnave zadevnih točk na dnevnem redu. Pristaviti moramo, da je na pogajanjih Ze prišlo do kompromisne rešitve, ki pa so jo Demokrati v zadnjem hipu zavrnili. Očitno je, da ni bilo prave volje za dogovarjanje.
Po mnenju SSk je takšen razplet neuspeh za vse komponente dosedanje večine in predvsem je v škodo sami KGS. Slednjo bo vodila večina, ki le v skromni meri predstavlja kraško prebivalstvo, in to v trenutku, ko se obravnavajo problemi velikega pomena za to ustanovo in za sam Kras. Ne gre namreč spregledati, da je pod vprašajem sama bodočnost KGS, saj jo deželne oblasti nameravajo združiti z drugimi gorskimi skupnostmi v Furlaniji-Julijski krajini, po drugi strani pa so na tapeti zadeve, kot sta uresničevanje deželnega zakona št. 16/92 o Krasu in ustanovitev Kraškega parka, pri katerih bi morala prav KGS odigrati bistveno vlogo.
SSk z obžalovanjem ugotavlja, da je tak razplet tudi odraz neenotnosti med Slovenci v Italiji in da je plod odločitev tajništev vsedržavnih strank, tako da Slovenci imamo vse manj besede pri vodenju te za slovensko manjšino tako pomembne ustanove.
SSk naposled meni, da je pri glasovanju med drugim prišlo do formalno-pravnih nepravilnosti in bo tudi ta aspekt zadeve v bližnji prihodnosti še poglobila.
Svetovalska skupina SSk pri KGS
Petek, 22. decembra 1995
MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA
4
PISMA UREDNIŠTVU
DEŽELNI SVET FJK / OBRAČUN PREDSEDNIKA CRUDERJA
Fort Apache
Kot sodelavec pri torkovi rubriki Pogledi sem napisal prispevek z naslovom Fort Apache, v dnevniku pa sem ga v torek, 19. decembra, preCital kot: Bo manjšina začela posojati dvorane večini?
Ob vsem razumevanju za težke razmere, v katerih so uredniki in novinarji Primorskega dnevnika prisiljeni delati, mislim, da morajo naslovi namigovati, povzemati, nadgrajevati, tudi ker bralci berejo članke v luči naslova, ali pa kar samo naslove. In ko avtor članka, mnenjskega in dogovorjenega, uredniku priskoči na pomoč Se z naslovom in s tem dopolni smisel svojih besed, kaj je enostavnejšega in bolj vljudnega kot odreči se uredniški pravici do naslavljanja? še posebej, če vsebuje spis kakšne (uredniku) ne čisto jasne vsebine?
Dejstvo je, da manjšina že itak (in k sreči) posoja svoje dvorane večini, in zato kopitarski naslov Bo manjšina začela posojati dvorane večini? nima nobene smiselne zveze z vsebino in nameni članka, ki je imel izvirno naslov Fort Apache.
In naj kdo ne pripiše, da bi članek s takim naslovom moral govoriti o Indijancih...
Pa brez zamere...
Aleš Doktorič
Pripis: Nič ni lažjega kot prejeti članek z že napisanim naslovom, kar uredniku olajša delo. Tudi ne mislimo, da bi članek s takim naslovom moral govoriti o Indijancih: naslov mora namreč odražati vsebino članka, ne pa obratno. In tu tiči zajec. Pa brez zamere... (Ur.)
Še o vlogi ZCPZ
Dragi A.S. Ricmanje.
V pismu, ki si ga poslal Primorskemu dnevniku 7.decembra bi moral najprej povedati kdo si, ali vsaj kako se pišeš. Si star, si mlad? Ne moreš od nekoga zahtevati, da ti nekaj pove, ga obtoževati in da ta obtoženi ne ve o tebi nič. Nekaj pa ti bom le povedal in še podpisal se bom spodaj.
Ce si mlad, ti je že vnaprej marsikaj odpuščeno, ker ne veš kako se te stvari razvijajo. Ne veš, ker ne moreš vedeti, kako se organizirajo zborovske revije, otroške pevske revije, božični koncerti, seminarji za pevce, pevovodje, organiste, izdajanje glasbene literature in podobno.
Kot mlad fant, in če si voljan dela, imaš možnost vključiti se ne samo v ZCPZ ampak v katerokoli drugo podobno organizacijo, ki jih pri nas ne manjka, da se organiziranja naučiš in tako spoznaš križe in težave takega dela. Ne straši se preveč, niso samo križi in težave, so tudi trenutki zadoščenja za lepo opravljeno delo po uspeli prireditvi.
Tvoja trditev, da sedijo v odboru zveze samo »vseznalci«, ki ne marajo zraven mladih, ne bo držala, ker izhaja iz nepoznavanja teh ljudi, ki so si vedno prizadevali, na razne načine, da bi v odboru sedeli tudi mladi. Predvsem bi rekel, da tam sedijo čisto navadni ljudje, nekateri bolj pametni, drugi manj, kot povsod pač. To pa ni bistveno, glavno je, da ti ljudje znajo logično sklepati in te sklepe dosledno uresničevati. Tudi sam ne sodim med tiste najbolj »učene«: sem namreč upokojen pristaniški delavec.
Ce si pa star, je zadeva drugačna in pomeni, da nisi bil nikoli zraven pri takih ah podobnih pobudah, da nisi nikoh sodeloval pri nobenem društvu, ne kulturnem, ne športnem, nikoh sodeloval pri organizaciji kakršnekoli prireditve. Rušiš, ker nisi nikoli gradil. Samo to se da razbrati iz tvojega dokaj domišljavega pisma PD in to je vse, kar o tebi vemo.
Kar se tiče naših duhovnikov, je to vprašanje, ki bi bilo vredno daljše razprave in, kar mislim, bom skušal povedati v nekaj besedah. Duhovniki, kot vsi drugi ljudje, se starajo, drugih mladih, ki bi jim pomagah ah jih nadomeščali pa ni. Kljub temu ni nobenega razloga za kazanje s prstom proti njim. Kot primer bom imenoval g. Pohajača iz Opčin, kijev svoji pevo-vodski karjeri vzgojil, in še vzgaja, na stotine mladih pevcev, ki danes pojejo po raznih zborih, in ne samo cerkvenih. G. Be-denčič, župnik na Repentabru, neutrudni organizator in pevovodja v svoji župniji. G. Zivic, čeprav prileten, še zmeraj prijatelj mladine in pobudnik mladinskih predstav, pevskih in drugih, in še bi lahko koga našli.
Nekaj imaš gotovo prav, posebno tam kjer praviš, da brez društev, zborov in garaškega dela le teh, ne bi bilo nič, seveda je tako! Nekdo pa mora to delo usklajevati, mu dati neko obliko kot se reče. Dragi A.S.
spraviti na oder na stotine ljudi ni lahka zadeva.
Ni moj namen tukaj hvaliti ZCPZ, enostavno odgovarjam na pismo, ki je bilo njej namenjeno.
Nekje drugje praviš in ugotavljaš, da je kriza mimo, da opažaš, v zborih več mladih pevcev. Hvala Bogu, da je tako. Ta trditev pa je v nasprotju s tistim kar si ti očital ZCPZ in sicer: premajhno ah sploh nobeno prizadevanje za obnovo zborov. Ne rečem, da je šla kriza mimo samo zaradi prizadevanj zveze, upam pa si reči, da tudi zaradi skrbi, ki jo zveza polaga vprašanju naraščaja in spoznanje, da je tako, za ZCPZ ni nobena novost.
Kaj bi h tukaj našteval koliko dela je treba opraviti: poti, telefonskih klicev, pisanja, iskanja, včasih tudi prosjačenja, primernih ljudi za napovedovanje, prinašalce rož, okrasitev odra itd. Ne rad nadaljujem, ker te stvari znajo že vsi, če so se le malo s takimi zadevami ukvarjah. Ne more pa to vedeti človek, ki na vsa ta dogajanja gleda od zunaj in nima niti pojma, kaj se tudi pred vsako tako revijo ah podobno prireditvijo dogaja.
hi končno, ker omenjaš denar, ah hočeš mogoče vedeti, koliko stane gledališče, (vsako gledališče), plačilo SIAE, darila, napis, vabila, cvetje in še druge take malenkosti?
O vseh teh problemih, stroških in dohodkih, ZCPZ spregovori in daje obračun na svojih občnih zborih, ki niso nikoh tajni in se vršijo redno in so seveda odprti vsem. Predčasno, to se pravi, pravočasno je javljen dan, ura in kraj, na vseh medijih, ki jih premore slovenska manjšina v zamejstvu. Tako je bilo do zdaj in brez dvoma bo še za naprej.
Aleksander Furlan
Glasbena vzgoja v Ricmanjih ~
V zvezi s pismom uredištvu g. Miloša Pahorja, ki je bilo objavljeno v Vašem dnevniku dne 19. t.m. želimo pojasniti sledeče.
Dolgo let smo zaman iskali slovenskega pedagoga za predšolsko glasbeno vzgojo, ki bi ustrezal našim potrebam. Letos smo končno speljah pouk za otroke stare 5 in 6 let s pomočjo italijanskega pedagoga.
Takoj smo si postavili problem jezika. Metodologija sloni na telesnem gibanju, ritmičnih vajah in na stimulativnih igrah, beseda pa je dejansko minimalno prisotna. Vsekakor, po predhodni domeni s starši otrok, je odbor poskrbel za osebo slovenskega materinega jezika, ki simultano prevaja.
Na bojazen g. Pahorja, da gre za poitalijančevanje naših otrok, ne bomo odgovarjali. Zdi se nam nizkotno in poceni obrekovanje.
Glede trditve, da s slovenskim denarjem finansiramo pouk v italijanščini, pa hočemo pojasniti, da stroške za celotno delovanje glasbene šole krijejo starši naših gojencev. Kar se tiče javnega denarja pa smo v letu 1995 prejeli prispevek v višini 1.900.000 lir na podlagi deželnega zakona št. 49 z dne 11.6.1983 (ki ne spada v zakon št. 46 za slovensko manjšino!).
Naša glasbena šola šteje letos 58 gojencev in 9 glasbenih pedagogov, ki bodo v šolskem letu 1995/96 (obdobje od 15.9.95 do 15.6.96) opravili 2.352 učnih ur, kar pomeni, da za vsako učno uro dobimo natanko 807,82 lire prispevka. Pri tem obračunu seveda ne upoštevamo dodatnih ur za 2 nastopa, 2 produkciji, za nastope šolskega orkestra, izpite in za brezplačne glasbene urice, ki jih prirejamo na osnovnih šolah v Ricmanjih in Domju ter dolinskem in ricmanjskem otroškem vrtcu.
Uspešnost in pestrost našega delovanja pa temelji na prostovoljnem delu članov odbora in ravnatelja glasbene šole.
Kar se tiče naše narodne zavesti in narodne zavesti naših otrok, pa je lahko g. Pahor brez skrbi. Od leta 1968 do leta 1991, ko je godbo vodil italijanski dirigent, se namreč ni nihče od nas poitalijančil. Nasprotno, uspelo nam je vzgojiti iz naših vrst dirigenta slovenskega materinega jezika!
Katerih Slovencev se moramo torej bati?
Tovariški pozdrav
M. Komar Predsednik Godbe na pihala izRicmanj
Zaradi pomanjkanja prostora smo biii prisiljeni izpustiti Zemljevid občine Trst, ki ga bomo objavili v prihodnjih številkah.
Načelni in praktični vidiki avtonomije
Preureditev zdravstvo izvala tudi pet referendumov
TRST - S skopimi, vendar nazornimi številčnimi podatki in s povzetkom glavnih tematik je predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Giancarlo Cruder včeraj novinarjem predstavil obračun enoletnega delovanja. Med številčnimi podatki je npr. naglasil, da je od 84 predlaganih zakonskih osnutkov kar. 52 izšlo iz vrst svetovalcev (ostale je predstavil odbor). Med vprašanji, ki so terjala še posebej veliko časa za poglobljeno obravnavo, pa so bila v osredju predvsem avtonomija deželnega sveta z reorganizacijo uradov in spre-mebami pravilnika, reforma države v federalnem in deželnem smislu in stiki s sosedi. V zvezi s tem je Cruder poudaril pomen srečanja s slovenskim parlamentom 30. januarja in pa tristranskega skupnega zasedanja skupščin Slovenije, Koroške in FJK, do katerega je
prišlo 6. oktobra.
Cruder je tudi vseskozi na-glaševal pomen točnega informiranja tiska v duhu prozornosti. Povedal je tudi, da gre jemati reorganizacijo tudi v dobesednem pomenu besede, v kolikor bodo palačo na Trgu Oberdan primemo preuredili, da bodo ob sedanjih uradih namestili še druge. Na socialno-zdravstvenem področju se je svet posvetil predvsem zdravstveni reformi, s tem v zvezi je sprejel dva zakona, predloženih pa je bilo tudi pet referendumov glede specifičnih vprašanj, s katerimi ni soglašalo veliko prebivalcev. Predvidoma bo pet referendumov o zdravstvu prihodnjo pomlad (točen datum je odvisen tudi od splošnih političnih volitev), leto kasneje pa bo referendum o deželnem finansiranju zasebnih šol, saj je lahko na leto le pet deželnih referendumov.
lil
Uspeh pobude SKP
TRST - Predstavniki Stranke komunistične prenove so nad rezultatom sila zadovoljni, saj so za referendum, za katerega sami pravijo, da ni proti zasebni šoli, temveč v podporo javne, zbrali okrog 23 tisoč podpisov. Rezultate so predstavili včeraj, ko je potekel petmesečni rok, podpise so namreč začeli zbirati 21. julija letos. Kot je kasneje, na naslednji tiskovni konferenci, na sedežu deželnega sveta FJK poudaril predsednik skupščine Cruder, sta vsebina in tekst referenduma bila že ocenjena za povsem sprejemljiva, ker pa je bilo prej predloženih pet referendumov o zdravstvu in se obetajo parlamentarne volitve, se bodo deželni prebivalci o tem vprašanju lahko
izrekli šele v leti '97.
Deželni zakon št. 14 iz leta '91, ki letno dodeljuje tri milijarde lir vsem, ki želijo obiskovati zasebne šole (ne smejo prekoračiti meje 100 milijonov lir letnih prihodkov družine), je krivičen, je poudaril Roberto Antonaz, sploh pa ne gre za zakon o pravici do šolanja, kot so ga poimenovali. Ob tem je treba upoštevati, da so javni šoli v zadnjih letih vse bolj krčili sredstva, stroški pa stalno naraščajo. Prav je, da se ščiti pravica do šolanja, nesprejemljivo pa je, da država na raznih ravneh zapostavlja prav svoje šolske ustanove. Proti takšni naravnanosti so se letos dvignili ne samo protestni glasovi dijakov, temveč tudi šolnikov in staršev. Ta splošen
protest je pripomogel tudi k uspehu pobude SKP.
Pregled števila zbranih podpisov po štirih pokrajinah dežele pa je jasno pokazal, da so odločno največ podpisov zbrali v Trstu (10.054), najmanj pa v Vidmu (2.681), v Gorici je zahtevo po referendumu podpisalo 3.604, v Pordenonu pa 6.573 oseb. Kot so naglasili, gre za overovljene podpise, v Vidmu pa so jih zbrali tako malo, ker so jih hote zbirali samo v občinskih uradih, da bi se izognili morebitnim nevšečnostim. Predstavniki SKP pa so pikro pripombo izrekli tudi na račun predsednika vlade Dinija, ki je v finančni zakon vključil postavko v korist zasebne šole.
(bip)
PATRONAT INAC SVETUJE
iSll ^Sžii prošnjo v teku januarja 1996 bo - seve-
dohodki: če skupna vrednost ne presega zneska social-
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

PEV1N-NABREŽINA / SREČANJE Z ZUPANOM IN ŠTIRIMI ODBORNIKI
»Opravili smo več, kot smo načrtovali«
Pozornost omikanemu sožitju med narodnostima
Devinsko-nabrežinski upravitelji so s svojim dveletnim delom zadovoljni, zavedajo pa se, da bodo morali v drugi polovici mandatne dobe razrešiti Se marsikatero žgoče vprašanje. V resnici nima menda skoraj nobena druga občina na Tržaškem opraviti s tako kočljivimi problemi kot najvzhodnejša, saj je potreben tod - poleg drugega - še prav posebno izostren posluh za strpnost in miroljubno sožitje.
To je izjavil župan Giorgio Depangher na včerajšnji novinarski konferenci ob izteku leta, med katero je orisal osnutek proračunskega poročila 1996 in dosedanje dosežke, obenem pa znova postregel s programom liste Insieme-Skupaj, da bi lahko vsakdo na lastno pest preveril, kaj je bilo obljubljenega in kaj tudi postorjenega. Njegov prerez so dopolnili odborniki Da-rio Pertot (javna dela), Danilo Veržegnassi (socialna pomoč in osebje), Vera Ban Tuta (Šolstvo) in Michele Zanetti (proračun).
»Zdaj smo sredi poti, uresničili pa smo več kakor polovico načrtovanega,« je povedal Depangher in dodal, da Čakata zdaj njegovo upravo predvsem speljava začetih del in prilagoditev občinskega osebja stvarnim potrebam občanov, pozneje pa še izgotovitev splošnega regulacijskega nacrta. Pri tem ji bodo v pomoč tudi sredstva iz Sklada za Trst, to je 600 milijonov lir, ki jih bodo po sredinem sklepu skupščine namenili za
zaposlovanje mladih (100 mil. lir) in za nadaljevanje šolskih gradenj (600 mil. lir).
Delo občinskih mož je doslej slonelo prvenstveno na prizadevanjih za zaščito in uravnovešen razvoj teritorija, ki so rodila dobre sadove, ter za sanacijo finančnega stanja, ki bi moralo biti leta 1996 povsem pod nadzorstvom, saj ni več primanjkljaja. Resanacija bi bila še hitrejša, ko ne bi bilo prišlo do kle-stenja sredstev iz deželne in državne blagajne, pa tudi do skoraj poldruge milijarde lir nepredvidenih stroškov (naravni park ob izlivu Timave, preCišCevalna naprava v Sesljanu, vodna preskrba Vižovelj idr.), zaradi Cesar npr. ni bilo mogoCe
Giorgio Depangher
ublažiti količnikov davka ICI; pac pa so upravitelji nekaj privarčevali na račun osebja, ne da bi
obubožali javne storitve, ki so se kvečjemu še zboljšale.
Po navedbi številnih javnih del (ponovno odprtje sesljanske in šem-polajske šole, okrepitev metanske omreže in kanalizacije, opredelitev lokacije za odprtje jasli leta 1997, itd.) ter pobud na socialnem, zdravstvenem in javnoprevoznem področju, so upravitelji poudarili važnost sodelovanja med šolsko mladino obeh narodnosti s prirejanjem skupnih proslav in prijateljskih pohodov v znamenju vzajemne strpnosti in spoštovanja narave, pomen nabrežinske knjižnice, ki jo širijo, in nujo po novih Športnih strukturah.
Drago Gašperlin
KULTURA / DOLINA
Primorski pesniki skupaj v antologiji
Pesmi 28 avtorjev je zbral Aleksij Pregaro
Dvorana dolinskega občinskega sveta je bila sinoči prizorišče pomembnega kulturnega dogodka. Pod pokroviteljstvom uprave občine Doli-
POZIV / FIGISC-FAIB
Polemika o cenejšem bencinu je nespametna
»Ge se do konca januarja zadeva ne bo premaknila s slepega tira, bomo zaceli spet zbirati podpise med občani, zdaj pa se predajmo božičnemu vzdušju v upanju, da si bodo pristojne institucionalne in politične sile zavihale rokave.«
Takole piše v tiskovnem sporočilu, ki sta ga razmnožili deželni vodstvi sindikalnih organizacij upraviteljev bencinskih črpalk Figi-sc (Confcommercio) in Faib (Confesercenti) v zvezi s polemikami okrog načrtovane prodaje
bencina po znižani ceni v vsej Furlaniji-Julij-ski krajini. Tema je resda hudo vnetljiva, skrajni Cas pa je že, da bi zagovorniki in nasprotniki ukrepa zaceli trezneje razmišljati v korist celovite deželne skupnosti, zatrjujejo sindikalisti in nadaljujejo: »Ge bo državni finančni zakon 1996 prodrl v obeh vejah parlamenta, bo imela deželna vlada dovolj Časa za to, da problem primerno poglobi in sprejme takšno rešitev, ki bo v prid vsem, zlasti pa revnejšim slojem.
V DUHU PRIJATELJSTVA
Dvojezična božičnica otrok zgoniške občine
Božični prazniki so tu in po naših šolah se ob koncu pouka vrstijo veselice. Včeraj je bila v zgoniški soli božičnica, ki so jo priredili otroci iz osnovnih šol zgoniške občine, Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža, 1. maj 1945 iz Zgonika - in italijanske osnovne šole Emilio Gornici iz Zgonika, licenci so se na veselico skupno pripravili, zapeli in recitirali so nekaj božičnih pesmi ter podali nekaj svojih misli. Najprej so otroci iz slovenske in italijanske zgoniške šole pričarali praznično vzdušje s pesmijo Stile nacht in zapeli še nekaj pesmi ob spremljavi klavirja. Nato so ucenci 1. in 2. razreda recirali pesmi o božiču, o miru, o novem letu, o snegu in zimskem času. Zapeli so tudi nekaj božičnih pesmi. Pravo presenečenje so pripravili italijanski otroci, ki so podali nekaj poezij in želja ob božičnem Času v italijanskem in tudi v slovenskem jeziku, ki se ga učijo v šoli. V zaključnem delu so ucenci šole 1. maj 1945 povedali, kako se pripravljamo na božič in ga praznujemo danes in kako so to doživljali v Času naših dedkov in babic. Vsi so voščili prijetne praznike in sreCno novo leto prisotnim pa tudi drugim sirom po svetu, ki so nesreCnejši od nas.	(bis)
VERNIKOM IN VSEJ JAVNOSTI
Škofova božična poslanica »Zavekal je novorojenček«
Škof Lorenza Bellomi je posvetil otrokom letošnjo božično voščilnico z naslovom »Zavekal je novoroje-necek«. V pismu javnosti je podčrtal, da je sam papež v poslanici ob Svetovnem dnevu miru poudaril, da je Mesija prišel na svet kot otrok, da bi pritegnil pozornost sveta na otroke, predvsem na trpeče malčke, ki bi jim morali vsi ljudje dobre volje zagotoviti prihodnost miru. To je tudi sporočilo škofa vernikom in vsej tržaški javnosti: da bi vsi prisluhnili otrokom in jim olajšali trpljenje v tolikih krajih sveta, kjer izvajajo nad najmlajšimi vseh vrst nasilja, zatiranja in celo ubivanja, tudi onih, ki se še niso rodili.
Gabriele Gandini novi
umetniški vodja Verdija
Upravni svet gledališča Verdi je na predlog Lorenza Joria soglasno imenoval novega umetniškega vodjo gledališča. Gre za Gabrieleja Gandinija, ki bo vodil tržaško operno gledališče prihodnja tri leta in nasledil Raffaelu de Banfieldu. Kot priznanje za dolgoletno in uspešno delovanje so baronu de Banfieldu podelili častni naslov umetniškega svetnika gledališča Verdi.
Bilten Burla Garofola
V bolnišnici Burlo Garofolo so predstavili novi bilten »Burlo informa«. Gre za preprosto in hitro obveščevalno sredstvo, ki mu pravijo »nevvsletter«, s katerim bodo občasno obveščali javnost o dosežkih bolnišnice, ki je na pri porodništvu in zdravljenju novorojenčkov in otrok dosegla visoko specializacijo. Informacije so namenjene tudi osebju Burla, da bi bili vsi cim bolje obveščeni o vseh novostih in dosežkih bolnišnice.
PRI RUSEM MOSTU / VČERAJ DOPOLDNE
Avtomobil padel v kanal
Voznik iz Padove ni potegnil ročne zavore parkiranega peugeoja
Bi


r^tfl	i	ii ii . j
:f M / .(	: 1 1	«- IS'S F-
na so predstavili pesniško antologijo »Primorska moja duša in srce«, ki jo je pripravil domači književnik Aleksij Pregare.
Na predstavitvi je spregovoril župan Boris Pangerc, ki je tudi sam besedni umetnik, založbo Devin je zastopal Andrej Furlan. V antologiji so zbrane pesmi 28 primor-
skih pesnikov, knjigi pa je priložena tudi CD plošča, na kateri so posnete recitacije zbranih poezij. Recitirali so jih Člani skupine Beseda pod vodstvom režiserja Marka Sosiča.
Na sliki (foto KROMA):
posnetek s predstavitve antologije v dvorani dolinskega občinskega sveta.


Svojega peugeota 205 ni parkiral samo tem ko so zadnji del avtomobila privezana prepovedanem mestu ob kanalu pri ni Čolnov zadržale tik pod vodno gladi-Rusem mostu, ampak tudi tako, da ni no.
potegnil ročne zavore. Neprevidnost je Na kraj so prihiteli gasilci s skupino drago stala voznika iz Padove, ki je odšel	potapljačev in z žerjavom, s katerim so
po opravkih v središču: avtomobil se je	rdeči peugeot 205 potegnili iz vode. Sko-
poCasi začel pomikati proti robu kanala da na vozilu je seveda velika, neprevid-in konCno padel v vodo. Vozilo je obsta- nega voznika pa verjetno Caka še globa, lo s prednim delom na dnu kanala, med- saj je parkiranje ob kanalu prepovedano.
I

NOVICE
Grof delta Zonca v zaporu zaradi stečaja Tripcovicha
Tržaški finančni stražniki so včeraj aretirali v njegovem milanskem uradu bivšega pooblaščenega upravitelja finančnega holdinga Tripcovi-ch, grofa Agostina della Zonca. Osumljen je kršitve zakonskih predpisov o stečajih, saj naj bi si prisvojil 5 do 6 milijard lir holdingovega premoženja. Zdaj je v coronejskem zaporu, kjer bo na zahtevo sodnice za predhodne preiskave Alessandre Bottan ostal mesec dni, danes pa ga bo zaslišal namestnik tožilca Antonio De Nico-lo.
Finančni stražniki so vCeraj prerešetali grofov urad v Milanu, pa še prostore kakšnih petnajstih družb v vsej Italiji. Kazenska preiskava o krahu Tripcovicha (vec kot 500 milijard lir), ki je potegnil v brezno vec družb pod njegovim nadzorstvom, je prešla v živo februarja letos, ko je sodstvo izdalo 16 jamstvenih sporočil zaradi potvarjanja proračunov in lažnega bankrota ter jih naslovilo ravno tolikim upraviteljem tržaškega holdinga. Ta je deloval na finaneno-zavaro-valniškem, ladjarskem, špediterskem in prevoznem področju.
Nov proces za božičnega morilca lastne babice
Pred tremi leti je na božično noC vnuk do smrti pretepel babico. Obsodili so ga na 14 let zapora, kasacija pa je razsodbo razveljavila in vCeraj se je v Mestrah zaCel nov proces.
18-letni Sandro Tarsi, ki sta mu starša umrla, je živel z babico v dvonadstropni hišici v Rocolu v ulici Scala Bonghi 49 in je verjetno po daljšem prerekanju ubil 84-letno Mario Bianchi. Točnih razlogov umora niso nikoli ugotovili, fanta pa so psihiatri priznali za prisebnega in ga je zaradi tega porotno sodišče obsodilo na dolgo zaporno kazen zaradi namernega umora. Zagovornik odv. Borean se je pritožil na kasacijsko sodišče, ki je ugodilo zahtevi po obnovitvi procesa in predvsem po novi psihiatrični ekspertizi.
Začasna delovna mesta
V sredo, 27., in Četrtek, 28. decembra, od 8.30 do 12. ure bo Urad za zaposlovanje (Ul. F. Seve-ro 46) sprejemal prošnje za udeležbo pri selekciji za mesto navadnega delavca (Občina Trst -90 dni), pomožnega strojepisca z znanjem slovenščine (Občina Devin-Nabrežina - 6 mesecev) in strojepisja vešCe osebe (Pokrajina Trst - part time, 18 ur na teden) ter dveh Čistilk in obenem kuhinjskih pomočnic z znanjem slovenščine in zdravstveno knjižico (Občina Dolina - 3 meseci oziroma part time, 18 ur na teden). Kandidati morajo imeti diplomo nižje srednje šole ter seveda delovno knjižico in potrdilo, da so brezposelni (obrazec C/l).
6
Petek, 22. decembra 1995
TRST
7^
TRŽAŠKI OKTET / KONCERT OB 25-LETN1C1
Lep pevski večer, vreden jubileja
V nabrežinski cerkvi kot pred 25 leti
V natrpani cerkvi v Nabrežini se je Tržaški oktet v sredo predstavil s spominskim koncertom točno na isti dan kot pred 25. leti, ko je imel v Nabrežini svoj krstni nastop. Dogodek je bil svečan ne samo zaradi srebrnega jubileja, marveč tudi zato, ker se je Oktet v novi sestavi in s sedanjim umetniškim vodjem Danilom Čadežem, izkazal v najboljši luči in s tem potrdil sloves, ki si ga je pridobil s svojo umetniško zvestobo petju.
Večer je uvedel domači pevski zbor KD »Igo Gruden« kot gostitelj pred 25 leti in tokrat, s pozdravno pesmijo s kora. Pojočemu pozdravu se je Oktet odzval z uvodno Adeste fide-lis nakar se je predstavnik društva - gostitelja v kratkem nagovoru zahvalil Tržaškemu oktetu, da si je tudi za obeleženje svojega jubileja izbral svoj »rojstni kraj« - Nabrežino in mu želel uspehov Se za nadaljnjih 25 let.
Med prvim in drugim delom koncertnega programa je o prehojeni poti Tržaškega okteta od začetkov do danes s poudarkom na poslanstvu, ki ga opravlja z gojenjem in Sirjenjem slovenske pesmi doma in povsod, kamorkoli v Sirni svet ga je vodila pot, spregovoril člastni član in Oktetov spremljevalec Jože Koren. Dejal je med drugim, da opravlja Oktet vlogo pojočega ambasadorja slovenske pesmi, kulture in naroda, nenazadnje vlogo ambasadorja naše male narodnostne skupnosti, na teh, stoletja naših tleh.
Spored, ki ga je Tržaški oktet ponudil poslušalcem za svoj srebrni jubilej, je v prvem delu obsegal liturgične v latinščini in pesmi iz pravoslavne liturgije: Palestrinovo O Bone Jesu, Da Victorie In-properia, Crocejevo Can-tate Domino in Gallusovo Quam pulchra es amica
mea, Mladenova So svjati-mi, Tebe pojem, Livov-skega Ninje OdpuSčaječi in Čajkovskega Otče naš. Drugi del sporeda je Tržaški oktet po Ferjančičevi Večerni zvon, posvetil božični motiviki (Vodopivec - Blažena noč, Močnik - Božična molitev, Gabrijelčič - Marija je rožice brala na primorski ljudski motiv, in Schubert - Heilig ist der Herr). Sledile so Se De Marzijeva Inproviso, črnska duhovna v Cadeževi priredbi Nobody Knovvs in za zaključek Žarova Odnoz-vučno gremit Kolokolcik.
Navdušenemu ploskanju se je Tržaški oktet ozdval Se s tradicionalno božično Sveta noč v angleščini, italijanščini in slovenščini, pa seveda z Vrabčevo Zdravljico, na koncu pa kar sredi občinstva Se z voščilom »Mnoga ljeta«.
Seveda ni manjkalo cvetočih poklonov in čestitik; srebrna jubilanta v srebr-
nem jubileju, pevca neprekinjeno skozi vseh 25 let - Ladi Komar in Rudi Stopar, pa sta prejela iz rok predsednika Okteta Borisa Pangerca tudi spominski plaketi. Toplega aplavza je bil deležen tudi umetniški vodja Danilo Čadež.
KONCERT / GODBA PROSEK
Pozdrav staremu leta z novim programom
V kulturnem domu na Proseku bo v torek, 26. t.m., ob 17. uri tradicionalni celovečerni koncert ob koncu leta, ki ga prireja Godbeno društvo Prosek. S koncerti ob izteku leta, ali bolje rečeno na Stefanovo, je godba začela leta 1979, letošnji koncert je torej že sedemnajsti po vrsti. Ta tradicionalna prireditev je postala za Prosek-Kontovel nedvomno ena najpriljub-nejsih, o tem pa priča dejstvo, da privabi vedno veliko število vaščanov in ljubiteljev glasbe iz sosednih vasi in mesta, ki ob tej priložnosti nazdravijo tudi novemu letu.
Kot po ustaljeni tradiciji se bodo godbeniki predstavili s popolnoma novim programom, ki so ga naštudirali po poletnem premoru. Godbeno društvo Prosek je bilo sicer v teku leta zelo aktivno. Poleg tega da je sodelovalo na številnih prireditvah, je imelo šest celovečernih koncertov in junija nastopilo na državnem tekmovanju godb v kraju Condove pri Turinu.
Dirigent Aljoša Starc
je za letošnji koncert zbral zahteven izbor skladb iz svetovne zakladnice. Na programu so namreč pretežno izvirne melodije, prirejene za godbo. Koncert bo razdeljen na dva dela, med odmorom pa bo prireditev popestril nastop članov amaterskega odra Jaka Stoka s Proseka-Kontovela.
Godbeniki so nam povedali, da bodo tudi letos bodo poskrbeli za presenečenje, ki bo gotovo pritegnilo pozornost občinstva. Več pa niso hoteli razkriti.
Na oder bo letos stopilo kar 44 godbenikov in to je dokaz, da je bila pot, ki jo je godba ubrala pred 17. leti, in sicer v jeseni leta 1978, ko so na Proseku ustanovili glasbeno šolo, pravilna, saj bo prav koncert na Štefanovo za nekatere mlade godbenike krstni nastop. Omeniti moramo tudi, da poteka godbena glasbena šola letos v sodelovanju z Glasbeno matico.
Kot vidimo, se v torek, 26. t.m., obeta na Proseku ljubiteljem godb res lep glasbeni popoldan.
B. Rupel
Izolski Kvartet 7+ v Slivnem
Izolski Kvartet 7+ bo v nedeljo nastopil v slivenski cerkvi, Koncert, ki ga
prireja Glasbeno združenje Ars nova, se bo začel ob 17. uri.
V VESELJE ŠOLARJEV
Darilo Zadružne kraške banke šoli Fr. Bevka
Nastop šolarjev v zahvalo
Na openski osnovni šoli Franceta Bevka je vladalo včeraj posebno praznično vzdušje. Sola je namreč prejela nov preslikovalni stroj. Za lep in koristen dar je poskrbela Zadružna kraška banka. Solarji
so predstavnikoma banke, predsedniku Miliču in ravnatelju Brajniku, v znak hvaležnosti zapeli nekaj pesmi. Zahvalo je gostoma izrekla tudi didaktična ravnateljica Stanka Sosič-Cuk.
ZADNJI POZDRAV
V Izoli so se poslovili od Karta Turka ■ Bogdana
V sredo popoldne so se tovariši, prijatelji, znanci in seveda sorodniki poslovili na pokopališču v Izoli od spoštovanega in priljubljenega političnega delavca, pa tudi gospodarstvenika Karla Turka - Bogdana.
S svojim delom je bil vsa povojna leta močno povezan tudi s tukajšnjimi borčevskimi organizacijami, srečevali pa
TREBČE / JUTRI NASTOP
Koncert godbe Parma v voščilo
Januarja bo trebenska godba ponovila koncert na Opčinah
Tik pred božičnimi prazniki se bo občinstvu predstavila tudi godba na pihala Viktor Parma. Pod vodstvom svojega dolgoletnega kapelnika Lean-dra Pegana bo nastopila jutri, 23. t.m., zvečer ob 20.30, v dvorani Ljudskega doma v Trebčah.
Celovečerni koncert obsega povsem nov spored skladb, ki so jih glasbeniki pripravili in jih predstavljajo svojemu občinstvu v voščilo. Kot po navadi, bo trebenski pihalni orkester otvoril svoj nastop s slovensko koračnico, ki stalno spremlja vse nastope tega orkestra in poudarja njegovo kulturno poslanstvo v slovenskem prostoru. Koncertni spored bodo oblikovali Se venčki znanih melodij, zabavna glasba in skladbe s solo nastopi. Prvič bodo trebenski godci zaigrali ob klavirju: v koncertu za godbo in klavir bo nastopila mlada pianistka Andrejka Možina. Ob vsem tem bo poskrbljeno tudi za primerno praznično vzdušje.
Koncert bodo 14. januarja predstavili tudi na Opčinah, sodi pa v redno delovanje Godbenega društva Viktor Parma, ki nastope v domačih krajih dopolnjuje Se z gostovanji drugod po svetu. Pred letom dni so bili godbeniki na Ptuju, nato v Avstriji, sodelovali so na skupni reviji godb ob 50-letnici osvoboditve v Sežani, ob običajnih budnicah, nastopih na raznih veselicah in prireditvah, sedaj pa načrtuje poletno gostovanje na Češkem, s katerim bi praznovali tudi 10-letnico glasbene Sole v Trebčah.	(dam)
Vesel božič z glasbo
Danes ob 19.30 bo v sesljanskem domu za ostarele »Fratelli Stuparich« glasbeno srečanje z naslovom Vesel Božič z glasbo, ki ga prireja devinsko nabrežinska občinska uprava. Nastopil bo godalni orkester Sole Glasbene matice »Marij Kogoj« iz Trsta, ki ga vodi dirigent Peter Filipčič.	(m.c.)
Šolarji s Peska in iz Boršta na Primorskem dnevniku
Solarji in dijaki se radi seznanjajo z novinarskim poklicem, ki zna očarati mladega človeka. V našo redakcijo zato večkrat zaide skupina iz te ali one Sole. Včeraj so bili na vrsti šolarji s Peska in iz Boršta, ki so si v spremstvu svojih učiteljic radovedno ogledovali naprave
v redakciji in tiskarni ter se seznanili z vsemi fazami oblikovanja dnevnika, hkrati pa lahko primerjali današnji, kompjuterski proces ustvarjanja časopisa z nekdanjim, ko je v tiskarni še pel linotype in je dišalo po svincu in črnilu.
smo ga na vseh spominskih svečanosti ob 25. aprilu, ko je bila že navada, pa tudi dolžnost, da so se antifašisti in bivši borci poklonili pred spomeniki in spominskimi obeležji svojim padlim. V delegaciji, ki se je vsako leto poklonila spominu žrtvam iz Ul. Ghega, je bil vedno pokojni Turk Karlo -Bogdan, ki so mu leta 1944 prav na tem mestu obesili dva brata in sestro.
V tem duhu in v spominu na vse, kar so borci osvobodilnega boja žrtvovali za svobodo in poraz fašizma in nacizma, je potekala tudi pogrebna svečanost, na kateri je bilo več govornikov, med temi govor Rada Pišota - Sokola, ki je govoril v imenu Okrožnega odbora aktivistov OF za južno primorsko okrožje in Dušana Košute, ki se je z Andrejem Renarjem udeležil pogrebnih svečanosti v imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. V tem imenu se je Košuta tudi poslovil od prijatelja in borca za svobodo, ki si je vsa povojna leta prizadeval za dobre stike in sodelovanje borčevskih organizacij to in onstran meje.
Ob pogrebnih svečanosti je zapel tudi oktet iz Portoroža.
Neva Lukeš
TRST
Petek, 22. decembra 1995
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
22.	decembra 1995
DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 7.36 in zatone ob 17.18.
Jutri, SOBOTA,
23.	decembra 1995 VIKTORIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1062,5 mb naraSCa, veter jug 15 km na uro, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Andrea Russignan.
UMRLI SO: 69-letna Jolanda Mislej, 79-letni Antonio Mikolič, 79-letni Raffaele Mazzella, 90-let-na Giuseppina Glatz, 88-letna Elda Varin, 79-letni Guerrino Castellani, 64-letna Irene Colussi, 90-letna Pierina Calligari, 76-letni Umberto Bonazza.
□
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 24. decembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lun-gomare Ve-nezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungo-mare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.

GLASBENA MATICA TRST
Koncertna abonmajska sezona 95/96
jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
BIG BAND RTV SLOVENIJA
Alenka Godec - vokal — dirigent LOJZE KRAJNČAN
Prodaja vstopnic na GM, Ul. Manna 29, jutri, danes, 22. t. m., od 10. do 15. ure in eno uro pred pričetkom pri blagajni KD.
Slovensko Stalno Sledalisce
Oton Zupančič - Vikj
CICIBANUS COPRIANUS
V nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA
prireja
BOŽIČNI KONCERT
jutri, 23. trn., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
Vljudno vabljeni!
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA in GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabita na
BOŽIČNI KONCERT
danes, 22. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu
MePZ PRIMORSKO Mačkolje
priredi
BOŽIČNI
KONCERT
jutri, 23. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi sv.Urha v Dolini.
Nastopata MePZ Divača in MePZ Primorsko, zborovodja Anton Baloh Prisrčno vabljeni!
KINO
ARISTON -	15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman.
EKCELSIOR - 15.15, 16.50, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sel-vaggi«, i. Ezio Greggio.
NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viag-
Napovedan koncert Tržaškega okteta v škedenjski cerkvi za danes
ODPADE
ZARADI
BOLEZNI
gi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pi-vetti.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Due donne in calo-re per un uomo insoddi-sfatto«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Va-canze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Luke Perry.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel.
LUMIERE -	18.00,
20.00, 22.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
PRIREDITVE
IMPRESA TRASPORTI FUNEBRI S.r.l.
obvešča, da se je preselila v Ul. TOKREBIAN-CA št. 34 vogal Ul. S. Lazzaro in v nedeljo, 24. t. m. bo delovala od 8. do 13. ure, v ponedeljek in torek zaprto.
Za informacije tel. na St. 630696 ali 0336/423184
G. AVANZO Succ.
optiki specialisti od 1876
SEEGUENCE	BAUSCH & LOMB
POSEBNA
PONUDBA
6.500 LIR VSAKA LEČA
TRST - Korzo Italia 17 Tel. 040 - 631816 fax 040 - 63J817
Dunji, Gianniju in Nicale se je pridružil
Erik
Srečni družini prisrčno Čestitajo za obogatitev '
kolegi in vodstvo SDGZ - SERVIS d.z.o.j.
ZBORI VESELA POMLAD prisrčno vabimo na KONCERT ob 17-letnici, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 22. t. m. s pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo vse pevske skupine pod vodstvom Franca PohajaCa. Sodelovala bosta pianist Martin Vremec in harmonikar Denis No vato. Zlasti bomo veseli snidenja z vsemi, ki so konkretno podprli naše delovanje.
V PETERLINOVI DVORANI, Donizettijeva 3 je danes, 22. t. m. odprta razstava SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Ogled od 9. do 13. ure ali po dogovoru (tel. št. 370846).
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom - razstava PRVI POVOJNI CAS -PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO je na ogled do jutri, 23. t. m. od 16. do 20. ure.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 23. t. m. vse otroke, starše in mladino na BOŽIČNI DOBRODELNI VEČER. Na sporedu bo predpremiera igrice “ Zvezdica za ocka“- igrajo elani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, avtor in režija
Lučka SusiC, scena Magda Samec in bogat srecolov. Izkupiček večera bo namenjen pomoči Enricu iz Doline, ki je bil zaradi težke nesreče podvržen dragim zdravniškim negam. Začetek ob 16.30.
KD F. VENTURINI vabi na BOŽIČNICO jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A.U.Miro pri Domju.
RADIJSKI ODER in
gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba vabita na ogled mladinske igre LuCke SusiC ZVEZDICA ZA OČKA. Premiera v torek, 26. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu, Ul. Brandesia 27. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi jutri, 23. t. m. na ogled igrice SKOPA NEŽA v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom. Avtor in režija Stana Milic. Začetek ob 18. uri v Kulturnem domu na Golu.
GLASBENO združenje ARS NOVA vabi na božični koncert krstni nastop KVARTET 7+. V nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 17. uri v slivenski cerkvi .Sodeluje gostilna Tatiana e Lorena, Nabrežina 166, tel. št. 200318.
KD F. PREŠEREN vabi na STEFANOV ANJE v torek, 26. t. m., ob 14.30 v priredbi boljunske dekliške TRADICIONALNO LUCANJE na Gorici, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu “Vanka in Tonca show “. Vabljeni!
KD I. GRBEC -Ske-denjska ul. 124 vabi elane in prijatelje na PREDSIL-VESTROVANJE. Poskrbljeno bo za veselo razpoloženje v torek, 26. t. m. od 17. ure dalje. Pridite, pridite!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT na Stefanovo 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Stoka. Vabljeni!
KD V. VODNIK in župnijska skupnost Dolina vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v cerkvi sv. Urha v Dolini. Gost glasbenega srečanja v božičnem Času je Komorni mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Ivo Je-lerciC. Na sporedu so izvirne slovenske božične pesmi. Prisrčno vabljeni!
D OBVEŠtitA
KD S. ŠKAMPERLE
prireja tečaj akrobaticnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na St. 53420 ob torkih, četrtkih in sobotah (Sabrina).
ZSKD sporoča cenjenem elanom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh od 2. do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje!
KD F. VENTURINI obvešča elane, da je še nekaj razpoložljivih mest za domače silvestrovanje.
22. t. m., ob 10. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo pester program, bogat srecolov in zakuska. Toplo vabljeni!
O.S. F. MILČINSKI in
nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari vabita na BOŽIČNICO, ki bo danes, 22. t. m., ob 11.15 v prostorih osnovne šole na Katinari.
UCENCI in učiteljica osnovne šole F.Bevk z Opčin vljudno vabijo na BOŽIČNICO, ki bo v Finžgarjevem domu danes, 22. t. m., ob 11.30.
UCENCI in učiteljice GOS P. Tomažiča v Trebčah obveščajo vaščane, starše in prijatelji, da bodo danes, 22. t. m. kole-dovali po vasi od 13.30 do 16. ure.
OSNOVNA SOLA A. SIRK iz Križa vabi na BOŽIČNICO, ki bo danes, 22. t. m., ob 19. uri v šolskih prostorih.
PRISPEVKI
IZLETI
SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo teCaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške začenši z dne 7. januarja do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije Bruno tel. št. 200236 ali Franc'tel. št. 200782.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti danes, jutri in nedeljo od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salme-rine. Tel. št. 228297.
PRODAM v Nabrežini hišo potrebno popravil z odobrenim načrtom. Tel. št. 200620.
PRODAJAMO božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trie-ste 347 ( zraven goriške-ga pokopališča). Tel. št. 0481/21227.
IZGUBIL se je pes set-ter rjave barve v okolici Lokev dne 11. decembra. Tel. St. 040/215093 - nagrada.
IŠČEMO 18-letnega električarja, z vozniškim dovoljenjem. Interesenti naj se javijo na Opčinah, Elektromarket, Ul. Šalici 1. Tel. St. 211155.
IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. od 12. do 14. ure na št. 228117.
23-LETNO dekle s končano višjo šolo išCe katerikoli resno zaposlitev. Tel. St. 040/231704.
NUJNO iščemo stalni par srednjih let za čuvaja vile: kot šoferja in vrtnarja oz. hišno pomocni-co/kuharico. Nudimo stanovanje. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Čuvaj".
SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje en.ostanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hišo na Vrhu (So-vodnje) oddam. Tel. na št. 040/225304 po 20. uri.
PODARIM garderobno sezonsko omaro 270 cm, dolgo 200 cnl. Tel. St. 212841.
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
OSMICO je odprla Maurica RadetiC v Medje vasi St. 10.
OSMICO sta odprla Mirko in Cvetka BriSCek - Brišče.
H SOLSKE VESTI
O.S. O. ŽUPANČIČA in
nižja srednja Sola Sv. Cirila in Metoda - sedež pri sv. Ivanu vabita na BOŽIČNICO, ki bo danes,
MALI OGLASI IN RAZNA
o‘vN«mvo
od ponedeljka do petka OB SOBOtAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
V	spomin na Magdo Kralj daruje Dragica Husu 25.000 lir za MoPZ Vesna.
V	spomin na drago mamo Zofijo Batič, ki bi 24. t.m. praznovala 80. rojstni dan, daruje Majda z družino 100.000 lir za Slovenski dijaški dom - Trst.
Prva rekreacijska skupina telovadkinj tretje mladosti KRUT prispeva 67.000 lir za Odbor za obnovitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na botra Carla daruje Renato z družino 30.000 lir za otroški vrtec v Gropadi in 30.000 lir za OS Karel Destovnik Kajuh. V isti namen daruje Karlo Sancin iz Boljunca 20.000 lir za OS K.D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Angela SulCiCa daruje Giulio Zeriali z družino 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na drage starše Antonijo in Josipa Alberti daruje hči Marija z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago nečakinjo Meri Petaros daruje stric Marjo z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago teto Alberto BriSCik daruje Adrijana z družino
200.000	lir za Dom-spo-menik BriSCiki.
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta Pepita Blazine daruje Adrijana z družino 100.000 lir za Dom-spomenik BriSCiki.
V	počastitev spomina
Alberte BriSCik daruje Olga Ostrouška 50.000 lir	ter Zvonko
OstrouSka 50.000 lir za Dom - spomenik BriSCiki.
Namesto cvetja na grob inž. Pepija Sosiča darujeta Angelca in Zvonko Malalan 50.000 lir za KD Tabor.
V	spomin na botra Carla Calzija daruje Renato Grgič z družino (Pa-drice) 30.000 lir za KD Slovan.
V	počastitev spomina Alberta Doljaka daruje Zora Kocman 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	zahvalo za voščila daruje Silvestra Žagar
30.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plaćanju članarine daruje Pepka Žagar
10.000	lir za DSU.
V	spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu darujeta Pepka in Guerina Luksa 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Franca Bizjaka daruje družina Cač 100.000 lir za Slovenski dijaški dom in
100.000	lir za KD Kraški dom.
Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov darujeta Aldo in Elda
30.000	lir za SD Primorec, 30.000 lir za KD Primorec, 30.000 lir za Godbo na pihala Parma,
30.000	lir za MePZ Pri-morec-Tabor in 30.000 lir za cerkev v Trebčah.
Ob 10. obletnici smrti dragega Renata Gombača daruje teta Blanka
50.000	lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na predrago mamo Vanko darujeta Boris in Tamara z druži-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
7
no 150.000 lir za FC Primorje in 150.000 lir za PZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Vanke Ukmar vd. Husu darujeta Jušta Colja 20.000 lir za AO Jaka Stoka Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Franca Bizjaka darujejo Zala, Vojka, Miranda in Jelka
40.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Bogdanove mame Magde Kralj darujejo prijatelji Robi in Barbara, Diego in Brigit ter Franco, Sandra in Marjan 200.000 lir za DZ Vesna.
V	spomin na pok. Ivanko Ukmar vd. Husu daruje Berta Prašelj
30.000	lir za FC Primorje.
Mara in Evgen Dobrila darujeta 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
t
Tiho nas je zapustila naša draga
Jolanda Mislej vd. Gon
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v nabrežin-sko cerkev.
Žalujoči mama Olga, sin Walter ter vnukinji Elena in Paola
Trst, 22. decembra. 1995 (Pogrebno podjetje Ul. Torrebianca 34}
t
Zapustil nas je naš dragi oCe, ded in praded
Rudolf Sancin
Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 15. uri na pokopališču v Izoli.
Žalostno vest sporočajo sin Boris z Mirjano, hči Silva, vnuki Igor, Tatjana in Sonja z družinami
Izola, Padriče,
22. decembra. 1995
22.12.1993	22.12.1995
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Mario Zeriali
Z ljubeznijo se ga spominjajo
SVOJCI
Maša zadušnica bo danes, ob 19. uri v boljun-ski cerkvi.
Boljunec,
22. decembra. 1995
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
8
Petek, 22. decembra 1995
GORICA
NOVICE
V ZNAMENJU POLEMIK
ŠTANDREŽ / TUDI LETOS SO PRIREDILI
Federconsumatori proti sleparskim pobudam
Združenje Federconsumatori, ki je že nekaj Časa prisotno tudi v Gorici - sedež ima v prostorih javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti - skuša razkriti krog različnih dejavnosti s katerimi se okoriščajo posamezniki ali skupine na račun občanov, ki, kot kaže, kaj lahko nasedejo lepim besedam in obljubam. Združenje se ukvarja v zadnjem času s preučevanjem številnih primerov prodaje enciklopedij. ”Seft” je, kot ugotavlja združenje, kar precej razširjen.Drugo področje, ki mu bodo pri Conf-consumatori v prihodnje namenjali veliko pozornosti je področje takoimenovanih solidarnostnih pobud. Primeri, ki so se pojavili v raznih krajih države kažejo na to, da je treba pogledati tudi na to področje. Prve korake so že storili z zahtevo, da se objavijo seznami solidarnostnih pobud in oseb, oziroma združenj, ki jih izvajajo. Federconsumatori postavlja tudi javno vprašanje, kdo je pristojen za nadzor nad tovrstno dejavnostjo.
Izšla je DOGMA, ki jo izdaja Klub goriške mladine
Klub goriške mladine (KGM) nas je te dni prijetno presenetil s poskusno številko biltena DOGMA s podnaslovom mladinski, narodni, nepogrešljivi, satirični, zgodovinsko, kulturni itd bilten na osmih straneh formata A4, na recikliranem papirju. Dogma, ki nosi številko 00 in ki so jo natisnili pri KGM, ”ne črta, ne briše, izključno piše, piše, piše”. In seveda vabi k sodelovanju. Drugo številko lahko pričakujemo sredi januarja.
Božičnica na železniški postaji
Na goriški železniški postaji so včeraj dopoldne priredili lepo božično prireditev, ki so se je poleg uslužbencev železnice in drugih državnih služb in uradov, ki delujejo na območju postaje, udeležili tudi predstavniki oblasti. Postavili so lepe jaslice, za primerno zvočno kuliso pa je poskrbel pevski zbor C. A. Seghizzi, ki letos praznuje 75-letnico delovanja.
Zadnji niz prireditev "Goriškega decembra”
V okviru decembrskih kulturnih prireditev bo drevi, ob 21. uri v stolnici koncert godalnega orkestra glasbene šole. Danes, ob 16.30 pa bo na trgu pred Attemsovo palačo božični koncert v priredbi kluba Arniči del taieto. Drevi, ob 19. uri bo v gostilni Alla Valletta zadnja predstava iz ciklusa zgodb o zločinih v gostilnah.
Podobe goriškega gradu
V grofovi dvorani na gradu so v sredo odprli zanimivo razstavo. Prikazuje nastanek in razvoj utrdbe in naselbine na grajskem griču, po katerem je dobilo ime tudi mesto. Razstavljene so številne risbe in slike ter tudi makete. Razstava sodi v niz pobud ob tisočletnici Gorice. (Foto Bumbaca).
:



Si





iM&v
m
'đ
■



V GORICI
se nadaljuje v trgovini oblačil
BERT/01
eomzzi)
Ul. del Carso 26
prodaja______
VSEGA BLAGA PO
POLOVIČNI CENI
zaradi prenovitve prostorov.
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA PLETENINE - SRAJCE
obv. občini 3/11/95
Kdo je pravzaprav kriv za izpodrivanje vloge Gorice
Iz večine izstopil Bresson (NZ)
Praznik miru in prijateljstva
Pobuda rajonskega sveta, župnije, šole in društev - Letos tudi otroci s šole Ferretti
V goriškem občinskem svetu se je sinoči prvič predstavil novi odbornik Gerardo Amirante. Prevzel je mesto inž. Rosellija, ki je moral odstopiti zaradi odprtega sodnega spora z Občino. Amirante je do nedavna opravljal pomembno nalogo predsednika odbora preglednikov računov.
Sočasno z novim odbornikom pa je večina na si-nočni seji izgubila enega svetovalca. Tullio Bressan, ki je bil kot neodvisen izvoljen na listi nacionalnega zavezništva je povedal, da zapušča to skupino in se pridružuje gibanju MSI -Fiamma tricolore, katerega edini predstavnik v občinskem svetu je bil do zdaj Sergio Cosma.
SiceT pa je bil uvodni del zasedanja v glavnem posvečen politični analizi stanja v katerem se nahaja koalicija in analizi vzrokov. V ospredju so bila, po krajšem ekspozeju župana, kajpak najpomembnejša vprašanja, od zdravstva, preko Univerze, sejemske ustanove, do regulacijskega načrta itd.
Zupan je zelo jasno in nedvoumno pokazal na odgovorne, ki hočejo Gorico prikrajšati za vlogi mesta primerno bolnišnično strukturo: to so SL, SDL in PPI in ki si tudi prizadevajo za postopno razgrajevanje in zmanjševanje vloge Gorice kot glavnega mesta pokrajine. Take očitke sta zavrnila tako Furlan (DSL) kakor Zamparo (neodvisen), pa tudi Croccetti.
Stanje je posledica izoliranosti (ali tudi samozadostnosti) v katero se zapira večina, ki upravlja Občino, posledica neusklajenih nastopov in morda še česa drugega, je bilo slišati kot
V odnosih med Italijo in Slovenijo smo že nekaj let priča izraziti stagnaciji. Opazna je odsotnost uradne (državne) politike, medtem ko so krajevne ustanove, kljub precejšnjim težavam in omejenim možnostim zavzele nekoliko bolj aktivno vlogo. Izrazito je pomanjkanje skupnega, oziroma usklajenega pristopa. Nujno pa je dogovarjanje in razreševanje številnih odprtih vprašanj, saj gre navsezadnje za državi sosedi. Težko je razumeti, da so odnosi skorajda zamrznjeni na ravni izpred nekaj let in da se zaradi dveh ali treh nerazčiščenih vprašanj pušča ob strani vrsta drugih, toliko bolj pomembnih. Take in podobne ugotovitve (ki sicer niso novost) je bilo slišati na včerajšnjem posvetovanju, ki ga je priredil meddeželni
odgovor iz vrst opozicije.
Županu sta priskočila na pomoč Coana (NZ) in Sergio Fornasir. Coana je na očitke Sergia Cosme da je občinski odbor vedno bolj pribežališče bivših demokristjanov in bivših socialistov zavrnil, češ da jih bolj kot preteklost zanima bodočnost.
Sicer smo slišali tudi pojasnilo odbornika in podžupana Nosellija o poteku zadnje konference županov, o zdravstvu namreč, ki v mnogočem izpodbija trditve glavnega direktorja Zdravstvene ustanove, Ba-rattija v tisku. Je pa pri vsej zadevi treba računati na najtežjo posledico: izgubo še tistega malo zaupanja ljudi v institucije, saj je zmeraj manj jasno, kaj se pravzaprav dogaja z nedokončano zgodbo o organizaciji javnega zdravstva na Goriškem.
Kritičen poseg je imel svetovalec Crocetti (Gibanje Cittadini p er PIsontino), ki je svetovalce pozval, naj spričo težav vendarle spet prevzamejo vlogo, ki jim pripada. To je, da v občinskem svetu opredelijo stališča do najpomembnejših vprašanj. Županu je očital, da se zateka po podporo občinskega sveta vsakokrat ko je v težavah in z vodo v grlu, ob drugačnih priložnostih pa ravna kot da občinskega sveta ne bi bilo.
Zelo zgovoren je zadnji primer: menda je bil že poverjen nalog za prenovo splošnega regulacijskega načrta, občinski svet pa o smernicah še ni imel priložnosti ne možnosti razprave.
Podobno se je dogajalo v zadnji mandatni dobi, kjer je bil občinski svet izločen od odločanja. Vsi vemo, kako se je tista mandatna doba zaključila.
sindikalni svet v Gorici, v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in pristojno komisijo Evropske unije. Uvodni poseg na posvetovanju je imel deželni tajnik CGLL Tiziane Treu, ki je posebej opozoril na vrsto nerešenih in zapletenih vprašanj sodelovanja, oziroma izboljšanja odnosov ob meji. Sindikati seveda postavljajo v ospredje predvsem ohranjanje in povečevanje delovnih mest, gospodarski razvoj in dogovarjanje in uravnavanje procesa evropskega združevanja. Te cilje je mogoče doseči le z dogovarjanjem in usklajevanjem na meddržavni ali meddeželni ravni. Poleg vprašanj, ki jih bo mogoče rešiti šele v srednjeročnem obdobju pa sindikati opozarjajo na potrebo po hitrejšem razreševanju proble-
Na pobudo rajonskega sveta, osnovne šole in vrteča, osnovne šole Ferretti z Rojc, župnije, ter društev in organizacij, ki delujejo na območju Stan-dreža se je prejšnjo nedeljo s kulturnim sporedom in družabnim srečanjem sklenil letošnji Praznik miru in prijateljstva. V zaključnem delu je prirediteljem nekoliko ponagajal dež, zato se je spored odvijal v cerkvi, kjer so nastopili otroci osnovne šole z Rojc z božičnico ter pevci združenih štan-dreških zborov. Uvodno misel o pomenu praznika sta povedala predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj in župnik Karel Bolčina. Pri Turi j n pa je bila zatem prijetna družabnost. V okviru praznika se je ob koncu tedna odvijala nabiralna akcija hrane in oblačil za begunce v Sloveniji, v so-
matike, ki samo na območju naše dežele zadeva nekaj deset tisoč delavcev iz Slovenije. Gre za pojav, ki ga je treba čimprej in ustrezno zakonsko urediti, kajti sedanje stanje samo pospešuje zaposlovanje na črno. O velikih zamudah in nezanimanju "uradne” italijanske politike za urejanje in stalno izboljševanje odnosov je govoril tudi razsikovalec Angelo Masotti.
Udeležence posvetovanja sta uvodoma pozdravila predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacqua ter goriški podžupan Noselli. S slovenske strani so se posvetovanja udeležili predstavniki ZSSS in Konfederacije sindikatov 90 predstavniki Gospodarske zbornice in raznih goriški institucij. Posamezne posege je usklajeval Marjan Tomšič.
boto pa so otroci obiskali in izrekli voščila najstarejšim krajanom. Pobudo, ki jo v Standrežu prirejajo že več let so podprli tudi štandreški trgovci in obrtniki ter podružnica Zadružne kreditne banke.
V Standrežu pa je bila sredi prejšnjega tedna še druga prireditev, ki se po vsebini uvršča v Praznik miru in prijateljstva. Z izročitvijo nagrad se je namreč sklenil natečaj, ki
11 PRIREDITVE
KSD Kremenjak vabi na božičnico, ki bo v soboto, 23. t.m. ob 20. uri, v cerkvi v Jamljah. Sodelovali bodo jameljski otroci, dekliški zbor Devin in moški pevski zbor Skala iz Gabri j.
NA BOŽIČNO PRIREDITEV VABIJO danes ob 10.30 učenci in učitelji OS v Romjanu. Pripravili so tudi priložnostno razstavo.
□ OBVESTILA
OBČINSKA UPRAVA V DOBERDOBU vabi danes ob 16. uri na tradicionalno predpraznično srečanje s starejšimi občani. Srečanje bo v občinski telovadnici v Doberdobu.
RAJONSKI SVET ZA PEVMO-OSLAVJE-ST-MAVER, vabi vaščane na predbožično družabno srečanje, ki bo jutri, 23.t.m., ob 20. uri na sedežu društva Sabotin v Stmavru.
V uradu SKGZ in pri kulturnih društvih so na razpolago razglednice slovenskih krajev na Goriškem, ki so jih tiskali spomladi, ob proslavi 50-letnice osvoboditve. V času ko si izmenjujemo voščila pred prazniki je uporaba takih razglednic lahko zanimivan alternativa klasičnim voščilnicam.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo
zaprta od 27. decembra do e.januarja.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaprta od jutri, 23. t.m. do 7. januarja.
ga je razpisal rajonski svet v Standrežu, v sodelovanjem z rajonskim svetom na Rojcah, na temo Čeprav različni, vendar enaki. Skupaj za boljšo prihodnost. Sodelovali so učenci osnovnih šol Ferretti in Fr. Erjavec ter otroci iz vrtecev. Nagradili so posameznike in otroke, ki so se izkazali s skupinskimi izdelki. (Foto Bumabaca - z nedeljskega družabnega srečanja).
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KATOUSKE KNJIGARNE je na ogled spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. Odprta bo do 10. januarja.
V	PREDDVERJU KINA VITTORIA je postavljena fotografska razstava, ki jo prirejata lista “Zuf de žur” in “Via libera”.V GALERIJI KINA VITTORIA razstavlja slikar Nico di Stasio alias “Nico di Standrež”. Ogled po urniku kinodvorane do 7. januarja 1996.
KINO
GORICA
VITTORIA15.00- 16.45-18.30-20.15-22.00»Po-cahontas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.45-19.45-22.00»Vacanze di natale ’95«. L M. Boldi, L. Perry, C. De Sica.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Palla di neve«
E LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL’ORSO BLANCO (Ta-vasani), C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes, ob 11.30, Giovan-ni Močilnik, iz sploSne bolnišnice, ob 9.30, Felice Sus-si, iz bolnišnice sv. Justa.
GORICA / MEDDE2ELNI SINDIKALNI ODBOR
Premostiti zastoj v odnosih med Italijo in Slovenijo
Kritike na račun pasivnosti uradne italijanske politike - Nerešeno vprašanje glede zaposlovanja
GIBANJA / MEDTEM KO INFLACIJA KAZE ZNAKE OHLAJANJA
Božično kosilo bo bolj zasoljeno od lanskega
Industrijska proizvodnja ne kaže znakov pojenjanja
RIM - Kljub znakom, ki napovedujejo nov ciklus upočasnjevanja gospodarske rasti, se industrijska proizvodnja Se naprej veCa. Po ocenah, ki jih je izdelala Confindustria v svoji hitri konjunkturni raziskavi, je tendenčna stopnja rasti povprečne dnevne proizvodnje v decembru dosegla 4,2 odstotka (za 4 odstotke več kot v novembru), medtem ko je v primerjavi z lanskim decembrom nazadovala za 3,8 odstotka, kar pa gre pripisati dejstvu, da ima letošnji december dva delovna dneva manj kot lanski. Leto 1995 bi se moralo končati s povprečnim zvišanjem proizvodnje za 5,3 odstotka v primerjavi z lanskim le-
tom, Ce pa jo merimo po povprečni dnevni proizvodnji, se stopnja rasti povzpne na 6,2 odstotka. Po analizi Confndustrie je decembrsko proizvodno povprečje' posebno visoko, medtem ko kljub znakom upočasnjevanja ostaja še vedno pozitiven tudi trend prodaj. Te so Se vedno občutno večje na tujih trgih, kjer so se glede na lasnki december povečale za 7 odstotkov, medtem ko so na domačem trgu narasle za 4,6 odstotka.
Pozitivni so tudi podatki, ki so v zadnjih dneh prišli iz najveCjih italijanskih mest o gibanju inflacije. Potrjujejo namreč napovedi, da se je december inflacijsko ohladil, saj
so se življenjski stroški v primerjavi z novembrom povišali povprečno za 0,1 dq 0,2 odstotka, kar pomeni, da se letna inflacijska stopnja ne bi smela povzpeti čez 6 odstotkov, kolikor jih je dosegla v novembru. Nasprotno, po doslej zbranih podatkih bi se morala ustaviti med 5,7 in 5,9 odstotka, vendar je v tem Času pred prazniki potrebna še posebna previdnost, saj se cene kar mimogrede višajo. Po izračunih združenja zadrug COOP Italia bo na primer letošnje tipično božično kosilo za kar 9 odstotkov dražje od lanskega, to pa se bo gotovo poznalo tudi pri končnem Istatovem podatku o decembrski inflaciji.
KMETIJSTVO / V RIMU POTEKA KONGRES KONFEDERACIJE KMETOV CIA
Minister Luchetti razčlenil program za italijanski semester na krmilu EU
V imenu slovenskih kmetov je v razpravo posegel tajnik KZ Edi Bukavec
RIM - Predsednik italijanske konfederacije kmetov Confagri-coltori Giuseppe Avolio je v sredo v prisotnosti predstavnika vlade ministra Ossicinija, predsednikov vseh državnih kmečkih stanovskih organizacij (Micolinija za Coldiretti in Boc-chinija za Confagricolturo) in evropskih kmečkih organizacij ter drugih ustanov in raznih predstavništev, odprl prvi kongresni občni zbor organizacije, ki je sicer nastala pred 18 leti z združitvijo treh naprednih zgodovinskih kmečkih organizacij: Alleanza dei contadini, Unione contadini italiani in Federmez-zadri. V svojem strnjenem poročilu je predsednik izpostavil aktualne probleme, ki so v središču pozornosti te stanovske organizacije in ki bremenijo italijansko kmetijstvo. Poudaril je nujnost novih izbir v kmetijski politiki za splošno rast družbe in gospodarstva, za kar je treba primarnemu sektorju zagotoviti podjetniško in proizvodno svobodo, svobodo tržišča in enakopravno vlogo v gospodarskih in
v političnih odnosih z institucijami. Govoril je o potrebi po večji decentralizaciji in po bolj učinkoviti vlogi ministrstva za kmetijstvo, ki mora postati ministrstvo za koordinacijo kmetijske in prehrambene politike, o potrebi po večji stanovski enotnosti, ki bo še večja, Ce bo vsakdo spoštoval posamezne različnosti. Svoj poseg je Avolio zaključil z zahtevo po nujni vrnitvi režima svobodnega podjetništva v kmetijstvu, ki naj odpravi vse proizvodne omejitve tega sektorja in naj omogoči samoupravljanje kmetijskih podjetnikov. Kvote mleka, omejitev vinogradniških površin in podobno so pravi absurd in velika krivica, je poudaril Avolio in dodal, da nikomur ne pade na misel, da bi omejeval proizvodnjo v industriji.
V razpravo je med prvimi posegel tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je pozdravil kongres v imenu slovenskih kmetov v Italiji in poudaril, da je za gospodarsko, družbeno in
ozemeljsko ravnovesje potrebna nova evropska politika do kmetijstva. Izpostavil je značilnosti slovenskega kmetijstva v Italiji in zahteval, da mora za ta področja italijanska vlada in kmetijska politika kot tudi evropska kmetijska politika poseči z specifičnimi načrti za manj razvita in zapostavljena področja. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja med Italijo in Slovenijo, za kar je treba odpraviti razprtije in nesoglasja, ki danes delijo državi, saj so za plodno sodelovanje potrebni taki odnosi, ki temeljijo na medsebojem spoštovanju. To je potrebno tudi za rast obeh manjšin, italijanske v Sloveniji in slovenske v Italiji. Tajnik Kmečke zveze je podčrtal še potrebo po obnovitvi odnosov v okviru skupnosti Alpe Jadran, na koncu pa je kongresu predlagal, naj podpre zahtevo, da italijanska država po petdesetih letih od konca druge svetovne vojne konCno le uresniči zakon za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v
Italiji, instrument, ki edini lahko zajamči razvoj in obstoj naše skupnosti, za kar se je Confagricoltori tudi zavzela.
Včerajšnjega drugega dne kongresa se je udeležil tudi minister za kmetijske dobrine VValter Luchetti, ki je razčlenil najbolj pereCe probleme kmetijstva v državi s posebnim oziroma na finančni zakon, nato pa je razgrnil svoj program kmetijske politike za italijanski semester na krmilu Evropske unije. Ena najvažnejših točk je reforma tistih področij kmetijstva, ki še niso bila preurejena, med katerimi je tudi vinogradništvo in vinarstvo. Proizvodnja tega sektorja namreč v Evropski uniji hitro upada in je letos dosegla komaj 153 milijonov hektolitrov vina, medtem ko je poraba znašala 162 milijonov hi.
Minister Luchetti je sprejel predlog predsednika CIA Avo-lia, da bi priredili nacionalno kmetijsko konferenco in obljubil, da se bo osebno zavzel za njeno izvedbo.
PET PON TOR SRE ČET
1600,8 1595,3	1596,3	1591,7 1590)6
2,8	1103,9 1104,2
39,8	1109,1 ir
r-	ep JMI
J c IN W IN_________
V progi a leto H
iramu
za leto T996 kar nekaj novosti
PORDENON - Letošnji obračun sejmišča v Pordenonu je zelo pozitiven. Od lanskih 176 tisoč so letos število obiskovalcev povečali na 295 tisoč. Nekatere sejemske prireditve so se utrdile, druge so zabeležile običajni uspeh. Število razstavljalcev se je sicer le rahlo povečalo, kar pa je znak, da ti zelo radi prihajajo v Pordenon, ki je stična točka za razstavljal-ce in obiskovalce iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta, kot tudi iz nekaterih sosednjih držav, kot so Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Uprava sejma je že izdelala načrt sejemskih prireditev v letu 1996, med katerimi je tudi nekaj novosti.
V pogovoru z novinarji sta komisar Giovanni Za-nolin in direktor Albano Testa orisala sejemski program za leto 1996. Novost bo konec januarja sejem starih gramofonskih plošč. Sredi februarja bodo priredili sejem strojev za obdelavo lesa, ki ga sicer pripravljajo vsako drugo leto. V marcu bo sejem vrtnarstva in v istih dneh tudi konjski sejem. Sredi aprila bo sejem likovnih umetnosti, konec aprila pa sejem radioamaterjev. Po poletnem premoru bodo v začetku septembra priredili 50. mednarodni sejem, ki mu bodo dodali še sejem obrti, ka je bil doslej v decembru. V začetku oktobra bosta istočasno sejma elektronike in vojaške opreme za zbiratelje. Sejem strojev za obdelavo plastike Samuplast bo v oktobru, konec oktobra in v začetku novembra pa bo knjižni sejem Edit Exp6; sejem motorjev bo tokrat novembra.
Novost predstavlja združitev nekaterih doslej samostojnih prireditev in tudi to, da bo sejem Edit Exp6 vedno na jesen, ker pa je dober del založnikov iz Veneta, bodo na pomlad na sejmišču v Vicenzi organizirah dvojčka te prireditve. Konec septembra bodo imeh še eno novost, in sicer sejem optike, saj je v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu osredotočena ita-lijanska industrija očal, ki v svetu uživa velik sloves. Sejem teh izdelkov bodo priredili prvič in utegne postati nekaj podobnega, kot sta sejem stolice v Vidmu ali sejem trsnih sadik v Gorici.
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je upravi sejmišča v Pordenonu nakazala podporo za izgradnjo novih paviljonov. Največ denarja v ta namen bodo dah iz svojega proračuna, najeh pa bodo tudi dolgoročna posojila. Nekatere stare in dotrajane paviljone bodo podrli in na njihovem mestu zgradih nove, s čemer bodo pridobili nekaj tisoč kv. metrov več pokritih površin. Uredih bodo tudi parkirišča za dodatnih tisoč avtomobilov. Dela bodo zaceli že v letu 1996.
Marko VValtritsch
s 2

21. DECEMBER 1995	v URAH	
valuta	, nakupni	prodajni
ameriški dolar	1567,00	1615,00
nemška marka	1090,00	1123,00
francoski frank	317,00	326,00
holandski gulden	971,00	1001,00
belgijski frank	52,70	54,90
funt šterling	2410,00	2484,00
irski šterling	2486,00	2561,00
danska krona	281,00	289,00
grška drahma	6,50	6,90
kanadski dolar	1146,00	1181,00
japonski jen	15,30	15,90
švicarski frank	1353,00	1395,00
avstrijski šiling	154,590	189,20
norveška krona	246,00	254,00
švedska krona	236,00	243,00
portugalski escudo	10,30	10,70
španska pezeta	12,80	13,40
avstralski dolar	1162,00	1157,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	11,70	12,70
hrvaška kuna	265,00	290,00
		
21. DECEMBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1563,00	1613,00
nemška marka	1094,00	1129,00
francoski frank	316,00	327,00
holandski gulden	969,00	999,00
belgijski frank	52,80	54,60
funt šterling	2406,00	2496,00
irski šterling	2483,00	2578,00
danska krona	280,00	290,00
grška drahma	6,50	7,10
kanadski dolar	1144,00	1184,00
švicarski frank	1357,00	1392,00
avstrijski šiling	154,30	159,30
slovenski tolar	11,50	12,40
			
21. DECEMBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1590,640	—
ECU		2026,790	—
nemška marka	—	1104,230	—
francoski frank	—	321,500	—
funt šterling	—	2448,470	—
holandski gulden	—	985,950	—
belgijski frank	—	53,747	—
španska pezeta	—	13,037	—
danska krona	—	284,880	—
irski funt.	—	2532,780	—
grška drahma	—	6,676	—
portugalski escudo	—	10,556	—
kanadski dolar	—	1165,470	—
japonski jen	—	15,607	—
švicarski frank	—	1374,080	—
avstrijski šiling	—	156,910	—
norveška krona	—	249,940	—
švedska krona	—	239,040	—
finska marka	—	365,580	—
avstralski dolar		1179,940	
			
15. DECEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4388	1.4428	1.4468
funt šterling	2.2155	2.2225	2.2295
irski funt	2.2905	2.2975	2.3045
kanadski dolar	1.0454	1.0494	1.0534
nizozemski gulden	89,225	89.335	89.445
švicarski frank	123.825	123.93	124.03
belgijski Irank	4.8551	4.8651	4.8751
francoski frank	28.975	29.035	29.095
danska krona	25.735	25.795	25.855
norveška krona	22.585	22.645	22.705
švedska krona	21.Ć65	21.725	21.785
italijanska lira	0.898	0.902	0.906
avstrijski šiling	14.192	14.212	14.232
španska peseta	1.1703	1.1743	1.1783
portugalski escudo	0.95	0.953	0.956
japonski jen	1.4139	1,4154	1.4169
finska marka	33.135	33.215	33.295
10
Petek, 22. decembra 1995
KULTURA
KULTURNA NAGRADA KOROŠKE 95	BOLJUNEC / NA ŠTEFANOVO SUPER SHOW V GLEDALIŠČU »PREŠEREN«
Florijan Upuš prejel najvišje priznanje
V zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade v Celovcu je te dni kulturni referent dežele Koroške in namestnik deželnega glavarja Michael Aus-servvinkler podelil letošnje kulturne in pospeševalne nagrade zaslužnim kulturnim ustvarjalcem v deželi.
Deželno kulturno nagrado sta si delila dva priznana kulturna ustvarjalca: slovenski pisatelj Florijan Lipuš (na sliki), eden najizvirnejših sodobnih slovenskih pisateljev, ki je šele pretekli petek v Celovcu predstavil svoj šesti roman »Stesnitev« (založba VVieser),. in bivši profesor na celovškem učiteljišču Helmut Scharf, ki je objavil vrsto pesniških zbirk in pripovedi, med njimi pripoved »Moji mali
kavalirji«, ki je v slovenskem prevodu pred leti izšla v Mdhorjevi založbi. Florijan Lipuš je prvi koroški Slovenec, ki je prejel to nai-višjo kulturno odlikovanje dežele Koroške.
Pospeševalne nagrade so prejeli za literaturo slovenski pesnik Jani Osvvald, za likovno umetnost Josef Dabernig, za glasbeno ustvarjanje Volker Morelli in za znanost Christian VVieser. Častno nagrado dežele Koroške pa je prejel profesor celovške univerze jezikoslovec Heinz-Dieter Pohl.
Vsi, ki so prišli na slavnost ob podelitvi kulturnih nagrad za leto 1995, so dobili darilo - Lipušev najnovejši roman. Darilo je gostom poklonila koroška »Hypo-Bank«.
LL.
Deset let nastopanja jezičnih Vanke in lonce
Spet je pred vrati 26. december, dan posvečen sv. Stefanu, na katerega BoljunCani organizirajo tradicionalno lucanje na Gorici, potem pa prireditev v občinskem gledališču »Prešeren«. Ponavadi je na boljun-skem odru dramska skupina KD F. Prešeren predstavila narečno veseloigro. Tokrat je kulturno društvo F. Prešeren ponosno, da izrabi prav ta praznični dan za slavitev desetletnice neprekinjenega delovanja že vsem znanega para, to sta Vanka in Tonca oziroma Ingrid Verk in Tatjana Turco (na sliki, foto KROMA).
Izrabila sem to priložnost, da sem se podrobneje pomenila z Vanko in Tonco.
Kako se je vama porodila zamisel o Vanki in Tonci?
»Cisto slučajno,« pravi Tatjana. »Z venderi-glami smo zaceli v Bo-Ijuncu.«
Ce se ne motim, si ti Tatjana napisala in režirala veseloigro »Vende-rigle na placi«?
»Tako je. Takrat smo seveda nastopale v štirih, jaz, Ingrid, Laura Kofol in Nevia Švara, sodelovali pa so tudi drugi elani dramske skupine KD F. Prešeren.
Da sva pa jaz in Ingrid nadaljevali, je bilo Cisto slučajno. Odborniki miljskega kulturnega društva so nas vprašali za nastop in ker drugi dve soigralki nista mogli sodelovati, sva se medve zmenili, da greva v Milje kot Vanka in Tonca, in tako sem pripravila tekst za to priložnost. Opazili sva, da je lik venderigle zelo posrečen, da je publiki zelo všeC in tako sva nadaljevali.«
Ingrid pa je tako opisala svojo gledališko dejavnost.
»Že kot otrok sem nastopala v šoli v Rovtah, potem v tamkajšnji župniji, kjer sem sodelovala pri krajših enodejankah. Gledališče mi je bilo vedno všeC. Nato, ko sem se preselila v Boljunec, sem leta 1969 sodelovala v neki veseloigri s kratko, nepomembno vlogo. Igrala sem tudi v filmu Pomladanski nasmehi v SosiCevi režiji in pa v tržaški gledališki skupini Sipario Aperto. Venderigle pa so bile prav tiste, ki so
mi dale možnost, da sem potem skupaj s Tatjano enostavno nadaljevala to dejavnost.«
Kako si pa ti Tatjana zaCela igrati in seveda tudi pisati tekste?
»Gledališka dejavnost me je pritegovala že v mladih letih. 2e kot otrok sem v svoji ulici prirejala na domačih dvoriščih tako imenovane veselice. Toda moram povedati, da so mi v šoli ob raznih prireditvah dodeljevali vedno stranske vloge in sem zaradi tega trpela, tako da sem se skorajda prepričala, da ne bom nikoli igrala. Potem pa sem zaCela sodelovati pri domačem društvu, obiskovala sem razne gledališke šole za amaterje, zaCela sem pisati bodisi za'
otroke kot za odrasle. Opazila sem, da so moja dela občinstvu všeC in da se pri tem tudi sama zabavam in tako sem nadaljevala.«
Kako to, da ste se odločili prav za to gledališko zvrst, in sicer komedijo?
»Odkritosrčno ti povem,« pravi Tatjana, »da sem poskusila igrati tudi v neki drami, kjer sem igrala vlogo neke nune. Odigrala sem monolog, vendar tako da se je cela dvorana smejala, ko je bil prozor najbolj žalosten. Sama sebi sem rekla: Tatjana, komedija je zate.«
»Zelo bi mi bilo všeC,« pravi Ingrid, »poskusiti kako bolj resno vlogo, ne vem pa, Ce bi zmogla. Zdi se pa mi, da je predstaviti tak lik, kot sta Vanka in Tonca, težko, predv-
sem za žensko, saj terja veliko poguma. Komičen lik skrije vsak delček bodisi tvoje zunanje kot notranje lepote, publiki se moraš predstaviti popolnoma drugačen, spačen, da se ti potem tudi smejejo. To pa se je nama, kot ste že lahko opazili, vedno posrečilo.«
Koliko nastopov sta imeli do sedaj kot Vanka in Tonca?
»Ne vem,« je odkritosrčno odgovorila Tatjana, nešteto.«
Kakšna je bila vajina izkušnja v Avstraliji?
»Enkratna«, pravi Tatjana. »Tamkajšnji Slovenci so pričakovali dve fini gospe, bali so se, da naju ne bodo razumeli. Ko pa sva prvič stopili na oder, sva tako »užgali« publiko, da
sva morali na naslednjih nastopih zdaljšati program. Imeli sva osem nastopov, na zadnjem so vstopnice preprodali že teden prej. Z nama so bili vsi zelo prijazni, med seboj so se celo kregali, kdo bi nas prej pogostil.«
»Skoda, da je Avstralija tako daleC,« pravi Ingrid. »Prevec je bilo ur letala. Toda, ko smo dospeli, se mi je zdelo, da sanjam. Ostala sem zelo presenečena nad njihovo gostoljubnostjo in prijaznostjo, nad njihovim osebnim ponosom. Nisem si Čakala tako velikega uspeha.«
Koliko je Tonce v Tatjani?
»V Tatjani je malo Tonce, bi rekla, skoraj pol je pa tudi Tatjane v Tonci.«
Kako se lik Tonce prepleta s tvojo vsakdanjostjo?
»Tonca mi vzame dosti Časa. Z Ingrid sva zaceli za šalo, sedaj pa postaja vedno bolj naporno. Ko pa stopiva spet na oder, pozabiva na vse, kar nas obdaja, na vse težave in probleme, saj nam Vanka in Tonca pustita ob vsakem nastopu veliko zadoščenja.«
Ingrid, je Vanka del tvojega vsakdanjega življenja?
»Ne, Čutim se popolnoma drugačna od nje. Vse ženske so malo venderigle, toda jaz osebno nimam preveč rada te človeške plati.«
Načrti za prihodnost?
»Ne vemo,« pravi Tatjana. »Za sedaj vzamemo sproti to, kar pride.«
Tatjana, vsi vemo, da si napisala že toliko tekstov, komedij, ki so bile tudi odigrane z velikim uspehom. Misliš to tudi nadaljevati ali pa misliš spraviti v predal svoje pero?
Tatjana je na to vprašanje kratkomalo odgovorila kar v Tonci-nem stilu:
»Absolutno he.«
Tudi Ingrid ni še pomislila o Vankini bodočnosti, odgovorila pa je:
»Seveda, ce bi imeli dvajset let manj, bi na to dejavnost drugače gledala. Vanka in Tonca nama jemljeta dosti Časa, vsekakor pa morava vedno hrepeneti po izboljšavi. Gotovo pa je, da bom še igrala, saj mi je to zelo pri srcu in se pri tem tudi zabavam.«
V torek, 26. decembra, pa se nam bosta po desedetih letih spet predstavili na boljunskem odru z lepljenko »Vanka in Tonca show«, v kateri sodelujejo vsi, ki so z njima nastopali v teh desetih letih, in sicer Adria kvintet, Denis Novato, kantavtorja Edvard in Matteo, Edith Kocijan, Mario Simčič, Alessandro Vodopivec, Igor Malalan, Miran Košuta, Čarodej Vicky s sodelavko Tanjo in elani dramske skupine KD F. Prešeren. Se posebno pa se Vanka in Tonca veselita, da se bostadahko spet na boljunskem odru kregali z Uršo in Pepo, s katerima sta se zaceli jezično ogovarjati pred desetimi leti.
Magda Švara
GORICA / OSPRLI SO JO V PONEDELJEK
Vesela otroška soba v knjižnici Damir Feiael
"Uresničile so se mi dolgoletne sanje, ”,je v ponedeljek z vidnim zadovoljstvom dejala Luiza Gergolet, knjižničarka v knjižnici Damir Feigel v Gorici. Po vztrajnem prizadevanju in sodelovanju učiteljev, mentorjev in mladih risarjev so namreč odprli otroško oziroma mladinsko sobo (foto Bumbaca). Tu se bodo spet odvijale otroške urice, mladi obiskovalci knjižnice in bralci se bodo prav gotovo odlično počutili sredi knjig, sredi pravljic, takih z znani-
mi klasičnimi zgodbami, kakor tudi sredi knjig in slikanic, ki pripovedujejo zgodbe iz sodobnega sveta, kjer poleg živali, rastlin in otrok nastopajo tudi letala, rakete, vesoljčki in ponovno oživljene predpotopne živali.
Otroci, ki so se v ponedeljek v velikem številu udeležili prijetnega srečanja ob odprtju prostora, ki bo samo njihov, so sicer sprva nekoliko začudeno poslušali izjavo, da pač tudi odrasli ljudje sanjajo in verjamejo v
pravljice, potem pa so to dejstvo le sprejeli, saj so k uresničitvi tudi sami pripomogli. Veliko sobo so namreč pod vodstvom mentorjev in učiteljev sami poslikali in opremili. Z nasveti in strokovnim vodenjem in veliko ljubeznijo je sodeloval ilustrator VValter Grudina, pomagala pri sooblikovanju in opremljanju je Breda BertalaniC, učiteljica osnovne šole O. Župančič. Projekt so pomagali uresničevati še mnogi drugi prijatelji otrok, ki so se v pone-
deljek seveda, polnoštevilno, udeležili prve urice pravljic v novem prostoru. Prvi gost je bil slikar, grafik in ilustrator Klavdij PalciC. Ko je bilo srečanja konec, pa so se na velikem risalnem papirju še sami preiskusili. In verjemite, zelo uspešno. Povedati velja še, da so v prostorih knjižnice pripravili priložnostno razstavo Pal-Cičevih knjižnih ilustracij, srečanje pa se je sklenilo prav praznično, kakor se paC za ta Cas spodobi, ob sladkarijah.
KOLUMBIJA / AMERIŠKO LETALO JE BILO IZ MIAMIJA NAMENJENO V CALI'
V nesreči boeinga 757 je življenje izgubilo 160 oseb
Nesrečo so preživele štiri osebe, med njimi tudi neko deklico
BOGOTA - PredsinoCnjo letalsko nesrečo boeinga 757 ameriške letalske družbe American Airlines, ki je imel na krovu 164 ljudi, so preživele samo štiri osebe. To so sporočili reševalci, ki so se včeraj prebili do kraja strmoglavljenja v kolumbijski Zahodni Kordiljeri pri mestu Buga 80 kilometrov severno od Galija.
Letalo je bilo iz floridskega Miamija namenjeno v kolumbijski Gali. Na krovu so bili predvsem kolumbijski državljani, ki so se vračali v domovino za božične in novoletne praznike, ta-
ko da je bilo med potniki nekaj otrok in štirje dojenčki. Pilot naj bi nekaj minut pred nesrečo kontrolnemu stolpu letališča v Galiju sporočil, da ima težave z enim od motorjev. Po tem sporočilu je letalo ob 21.45 po krajevnem času izginilo z radarskih zaslonov.
Očividci so radijski postaji Caracol povedali, da je boeing 757 letel zelo nizko, preden je trčil v pobočje nekega hriba na višini 2500 metrov. Na kraj nesreče so prvi prišli kmetje, šele pozneje vojska. Po prvih vesteh nesreče ni preživel
nihče, saj je bil prizor po trditvah vojakov res srhljiv. Pobočje hriba je bilo namreč dobesedno posejano s skrotovičeno pločevino, tako da je pravi čudež, da so štiri osebe, med njimi tudi neka deklica, preživele nesrečo.
Predstavniki družbe Američan Airlines so glede vzrokov nesreče skrajno previdni, ker ne verjamejo, da je lahko tako nesrečo povzročila okvara na enem od motorjev. Sporočih so tudi, da družba ni prejela nobene grožnje, tako da trenutno izključujejo možnost atentata.
December terjal skoraj 600žrtev
RIM - LetoSnji december je bil »Cm mesec« v zgodovini civilnega letalstva, saj je pred letalsko nesrečo v Kolumbiji samo v tem mesecu življenje izgubilo veC kot 400 ljudi:
3. december: precj pristankom na letališču v Cotonouju (Benin) je strmoglavil boeing 707 letalske družbe Cameroon Airlines - 71 mrtvih.
5.	december: nad Azerbajdžanom je strmoglavilo potniško letalo TU-134 - življenje je izgubilo 49 ljudi, ranjenih pa je bilo 33 oseb.
6.	december: nad Sahalinom je po vzletu strmoglavil mski TU-154 - 95 mrtvih.
13. december: nekaj minut po vzletu z letahSCa Villalranca pri Veroni je eksplodiral antonov-24 romunske letalske družbe Banat Air - 49 mrtvih.
18. december: v strmoglavljenju zairskega potniškega letala v Jambi (Angola) je življenje izgubilo 141 ljudi.
r EGIPT / ZARADI MEGLE n
Pri Kairu trčila vlaka: najmanj
mmam amm	■ g ■ g	_
75 mrtvih m več kot 150 ranjenih
KAIRO - V včerajšnji železniški nesreči pri Badašrinu (28 kilometrov južno od Kaira) je življenje izgubilo najmanj 75 oseb, od 150 ranjenih pa so številni v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico pri Gizi. Kot je sporočila egiptovska policija, ni bil v nesreči ranjen nobeden od šestnajstih tujih turistov, ki so bili z enim od vlakov namenjeni v Asu-an. Policija pa ni navedla njihovega državljanstva.
Do ene najhujših nesreč v zgodovini egiptovskih železnic je prišlo ob 7.45 po krajevnem času. Prometno ministrstvo je sporočilo, da je lokalni vlak na progi Kairo-Beni Suef silovito trčil v zadnji del potniškega vlaka na progi Kairo-Asuan, ki je zaradi goste megle upočasnil vožnjo. Trk je bil tako močan, da sta lokomotiva in vagon lokalnega vlaka končala na vagonih po-
tniškega vlaka in jih dobesedno razpolovila. Odgovorni pri egiptovskih železnicah torej odkrito valijo krivdo na strojevodjo lokalnega vlaka, ki ni upošteval signalizacije in ni prilagodil hitrosti ne-kajmetrski vidljivosti, tako da je s polno hitrostjo trčil v zadnje vagone potniškega vlaka. Vsekakor so egiptovske oblasti že uvedle preiskavo, v kateri naj bi pojasnili to nenavadno železniško nesrečo.
Reševalci so imeli na prizorišču nesreče polne roke dela, ker so morali ranjence iz zmečkane pločevine reševati z varilnimi aparatov, električnimi žagami in hidravličnimi kleščami, tako da se v popoldanskih urah še vedno niso prebili do vseh v pločevino vkleščenih žrtev. V začetnem obdobju reševanja je prevoz ranjencev v bolnišnice ovirala tudi gosta megla.
S VELIKA BRITANIJA / KRALJICA IZBILA SODU DNO "
Po poroki zdaj razveza stoletja
LONDON - Kocka je padla, prestolonaslednik Charles bo prekoračil Rubikon. Zdaj je treba določiti le datum razveze - in konec bo poroke stoletja (na sliki AP), ki se je sprevrgla v najbolj obrekovalno zakonsko zvezo zadnjega desetletja. Charles nima več pomislekov in že zdaj pojasnjuje, da se kljub razvezi ne bo še enkrat poročil, tako da Camilla Parker Bowles ne bo postala kraljica.
Medtem ko je Charles pojasnil svojo namero, Diana molči. Omejila se je le na izjavo, da jo je pismo kraljice Elizabete »strlo«. V njem je namreč kraljica zahtevala razvezo in s tem pravzaprav premostila tri leta trajajoč zapleten položaj, za katerega so bila značilna pretresljiva pričevanja in vesti o zunajzakonskih ljubezenskih razmerjih ivaleškega para.
Da je bila razveza neizbežna, je bilo vsem jasno, kljub televizijskemu intervjuju princese Diane, v katerem je jasno povedala, da nasprotuje ra-
zvezi, a je vseeno zahtevala »jasnost«. Nihče pa ni pričakoval, da bo vvaleško kompozicijo z mrtvega zakonskega tira izvlekla prav kraljica Elizabeta in da bo Charles takoj privolil v materin nasvet o čimprejšnjem koncu neskončne zgodbe.
Kdaj bo prišlo do razveze, je odvisno od Diane, a kaj, ko so odvetniki že na počitnicah, tako da pred tremi meseci ne bodo postavili svojih zahtev. Vsekakor pa je malo verjetno, da bi se Diana uprla. Ne samo, ker bi se zamerila kraljici, temveč predvsem, ker po britanskih zakonih pet let po ločitvi ne more preprečiti zakonske razveze. Seveda se ji dogovorjena razveza splača, ker bi ji v nasprotnem primeru kraljica zagrenila življenje in bi lahko za vedno pozabila svoje sanje o potujoči britanski ambasadorki. Kraljico sta navsezadnje v zahtevi po razvezi podprla tako premier Major kot canterburyjski nadškof George Carey.
BUON1 DEL TESORO POLTENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
9,62%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. decembra.
■	Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (2. januarja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
NOVICE
Bombni napad v Pakistanu
PESAVAR (Reuter) - Včeraj naj bi bilo v severozahodnem pakistanskem mestu PeSavar ubitih vsaj 17 ljudi, Se več pa je bilo ranjenih, ko je na zelo prometni ulici eksplodiral avtomobil bomba. V lokalni bolnišnici jim je uspelo identificirati le dve trupli. Eksplozija je poškodovala tudi več avtomobilov in izložb. Odgovornosti za napad zaenkrat ni prevzel Se nihče. V torek so v Islamabadu izvedli tudi samomorilski napad na egiptovsko veleposlaništvo, kjer je bilo ubitih 16 in ranjenih več kot 60 ljudi. Muslimanska fundamentalistična skupina Ji-had, ki je ena treh skupin, ki so prevzele odgovornost za torkov napad, je pakistanske oblasti opozorila, da bo proti njim izvedla več oboroženih akcij, če bodo Egiptu začele izročati militantne skrajneže. Egipt in Pakistan sta namreč julija lansko leto podpisala sporazum o izročanju, po katerem naj bi Pakistan Egiptu že izročil okoli deset ljudi.
Pogajanja med PLO in Hamasom neuspešna
KAIRO (Reuter) - Pogovori med predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije in militantnim gibanjem Hamas, ki so se začeli v ponedeljek, so se včeraj končali brez uspeha. Generalni sekretar palestinskih oblasti Tajeb Abdel Rahim je dejal, da je izid pogajanj popolna ničla. Hamas je neomajno vztrajal pri stališču, da se ne bo udeležil palestinskih volitev in tudi ne bo končal oboroženega upora proti Izraelu. Palestinski uradniki so sporočih, da'je obljubil le to, da ljudi ne bo pozival k bojkotu volitev. Predstavniki Hamasa pa so Se dejali, da so se oboroženim napadom pripravljeni odreči le na ozemljih pod popolno ah delno palestinsko upravo.
EU mora posodobiti politiko o konkurenci
BRUSELJ (Reuter) - Združenje evropskih delodajalcev (UNICE) je včeraj sporočilo, da bo morala Evropska unija posodobiti svojo politiko o konkurenci in spremeniti postopke dodeljevanja državne pomoči zasebnim podjetjem. UNICE je namreč ugotovil, da se je poslovno okolje spremenilo in da se bo morala EU prilagoditi novim potrebam. Evropska komisija je vsa evropska poslovna združenja že opozorila, da bodo morala najverjetneje spremeniti nekatere načrte, ki bi lahko omogočih nastanek monopolov. Komisija je namreč že začela oblikovati novo politiko, ki bo povečala evropsko konkurenčnost in zmožnost ustvarjanja novih delovnih mest. O dokumentu naj bi razpravljali v začetku prihodnjega leta.
Eksplozivna predvolilna kampanja v Turčiji
CARIGRAD (Reuter) - Anatolska tiskovna agencija je sporočila, da so turski policisti včeraj onesposobili bombo, ki je bila nastavljena pred poslopjem skrajno desne Nacionahstične stranke akcije v mestu Izmir. V sredo ponoči pa je eksplodirala bomba pred carigrajskim uradom socialdemokratske Republikanske ljudske stranke. V napadu ni bil nihče ranjen. V Turčiji bodo v nedeljo splošne parlamentarne volitve, zato vsake toliko časa pred carigrajskimi pisarnami skoraj vseh strank raznese manjšo bombo. Pohcija za napade obtožuje mihtantno levičarsko skupino, ki naj bi letos ubila že Sest policistov.
*
ii
š«
*
II

v,,
• ■■
■1

*
II
SRDITI SPOPADI V ČEČENIJI
Številne žrtve med civilisti v Gudeimesu
GROZNI, MOSKVA (dpa, Reuter) - Po hudih bojih med rusko vojsko in uporniki naj bi po podatkih agencije Interfax po ulicah drugega najvecjega čečenskega mesta Gudermes ležala trupla več kot sto pobitih civilistov.
Zupan mesta Ramzan VaSajev je povedal, da ruski vojaki Gudermes osvajajo na zelo krut način. V kleti stavb, kamor so se zaradi nenehnega topniškega obstreljevanja zatekli civilisti, Rusi mečejo ročne bombe. Vsaj tretjina mesta naj bi bila popolnoma uničena. Številni prebivalci poskušajo zbežati iz obkoljenega Gu-dermesa, uporniki pa plenijo po zapuščenih stanovanjih in trgovinah.
Ruske enote so svoje napade usmerile predvsem na okolico poslopja železniške postaje, ki jo uporniki oble-
gajo že več kot en teden, v njej pa so zabarikadirani ruski vojaki. Vojski je pred tem uspelo zavzeti stavbo poveljstva mesta, v kateri je bilo 170 Rusov. V tem napadu naj bi padlo več kot deset ruskih vojakov. Po nekaterih podatkih razmere v mestu še otežuje dejstvo, da mske enote nimajo več dovolj prostora za manevriranje in se morajo z uporniki spopadati v pouličnih bojih. Čečenski gverilci pa so včeraj napadli tudi kraj Ačkoj Martan, ki leži 50 kilometrov zahodno od Groznega, v mestu pa so zavzeli
Ruski predsednik Jelcin želi dokončno streti upor v Čečeniji (Telefoto: AP)
upravne zgradbe. Zaradi bojev v pokrajini so ruske oblasti v Groznem močno poostrile varnostne ukrepe.
Osrednja ruska volilna komisija v Moskvi Se ni objavila uradnih izidov nedeljskih parlamentarnih volitev, ki bodo najverjetneje znani danes. Znani so izidi za 192 od 225 volilnih okrajev, v katerih so volili po
proporcionalnem sistemu, in za vse okraje za volitve po večinskem sistemu.
Komunistična partija je zbrala 21, 99 odstotka glasov in ima še dodatnih 58 neposredno izvoljenih poslancev, liberalni demokrati so zbrali 11, 14 odstotka glasov, stranka Naš dom je Rusija 9, 65 odstotka in deset neposredno izvoljenih
poslancev, Jabloko pa 7,11 odstotka glasov in Štirinajst neposredno izvoljenih poslancev. V dumi bo še 77 neodvisnih poslancev, 20 poslancev kmečke stranke, devet poslancev Ruske izbire, devet poslancev stranke Oblast ljudstvu, pet poslancev Kongresa ruskih občin in 23 poslancev drugih strank.
LATVIJA JE KONČNO DOBILA NOVEGA PREMIERA
V vladi odslej kar dve tretjini strank
RIGA (dpa) - Latvijski parlament je včeraj z veliko večino za predsednika latvijske vlade potrdil podjetnika Andrisa Skeleja. Sedemdeset poslancev je glasovalo zanj, 24 pa jih je bilo proti. Novemu premieru je latvijski predsednik Ulmanis v preteklem tednu poveril nalogo sestave nove latvijske vlade.
Skele ni politik ali član latvijskega parlamenta, med prebivalstvom in zahodnimi diplomati pa je bil doslej skoraj popolnoma neznan. »Sem pragmatik in realist,« pravi novi latvijski premier in zdi se, da ima Latvija končno vlado, ki je sposobna zbrati večino v parlamentu. 37-letni Andris Skele je bil pred tem namestnik ministra za kmetijstvo in je nato prevzel vodilni položaj v tem ministrstvu. To je bilo leta 1993, po ra-
zpadu Sovjetske zveze in pod takratnim predsednikom latvijske vlade Ivar-som Godmanisom.
Po obdobju v vladi se je za Skeleja začela kariera poslovneža. Je svetovalec številnih podjetij, predvsem na področju živilske industrije. Poleg tega je svetovalec latvijske agencije za privatizacijo in od oktobra letos član vodstva Latvijske družbe za pomorstvo, enega največjih podjetij, ki so Se v državni lasti. Neki nemški gospo-
darski svetovalec v Rigi je o novem premieru dejal: »Ta mož je jasno tržnogo-spodarsko usmerjen.«
Skele namerava v naslednjih treh letih izboljšati položaj latvijskega gospodarstva in v državo pritegniti več tujih vlagateljev. Pravi, da celo Rusija več stori na tem področju kot Latvija. Tujim vlagateljem je treba po njegovem mnenju omogočiti tudi nakup zemlje. Latvijska valuta let mora po njegovih besedah ostati stabilna in treba je zmanjšati proračunski primanjkljaj.
Na zunanjepolitičnem področju ima zanj prednost Evropska unija. Latvija upa, da bo kot pridružena članica EU do le-
ta 2000 postala polnopravna članica. Kandidatura Skeleja za mesto predsednika latvijske vlade je bila zelo težavna, saj je bil politični položaj izredno neugoden. Parlamentarne volitve, ki so potekale oktobra, so ustvarile politični »pat položaj«. Dva politična bloka sta si stala nasproti brez možnosti za večino v parlamentu, zato noben od obeh prejšnjih kandidatov ni dobil potrebne podpore v parlamentu.
Imenovanje Andrisa Skeleja je bila odlična »šahovska« poteza latvijskega predsednika Ulma-nisa. Novemu premieru je uspelo za vladne posle pritegniti sest od devetih
strank, ki so navzoče v latvijskem parlamentu, in to od konservativne stranke Za domovino in svobodo pa do levičarske liberalne stranke nekdanjega direktorja sovjetskega kolhoza Alberta Kaul-sa. Tudi v prihodnje bo mesto zunanjega ministra zasedal Valdis Birkavs, ki pripada stranki Latvijska pot, Albert Kauls (nekoč tesen sodelavec Gorbačova) pa bo minister za kmetijstvo. Ce bo kateri od ministrov v naslednjih treh letih odstopil, ga bo na položaju zamenjal član iste stranke. Morebitne spore med šestimi vladnimi strankami pa bo reševala posebej v ta namen sklicana komisija.
N E W T G I N G R I C H JE SPREMENIL DOJEMANJE RESNICE V WASHINGTONU
Barbara Surk
CHICAGO - Ameriška politična revija Time je za osebnost iztekajočega se leta razglasila predsednika predstavniškega doma Netvta Gingric-ha, republikanskega »revolucionarja«, ki leto dni po znamenitem naskoku republikancev na kapitolski grič - predstavniki konservativne stranke so namreč lani prvič po 40 letih v obeh domovih kongresa prevzeli večino - še kako čuti boleče posledice svojega revolucionarnega pohoda.
Gingrich se je med vodilne politike, ki so novembra lani s prepričljivim porazom demo-kratov prevzeli vodilno vlogo v kongresu, prebil zahvaljujoč te-lerdziji; neznani senator iz Georgie je namreč dodobra izkoristil edino kamero, ki je nameščena v senatu, saj je kljub temu, da so vsi njegovi strankarski kolegi in demokratski tekmeci že davno odšli iz senata, svoje sporočilo premišljeno posredoval prazni
dvorani in več milijonom volil-cev. Nevvtovi »samogovori«, ki so bili seveda polni kritike na račun demokratske vladavine in Se posebej predsednika Clintona, so nepomembnega senatorja po slabem letu vztrajnosti privedli do znamenite Pogodbe z Ameriko, ki predstavlja začetek republikanske revolucije v ZDA.
Deset točk pogodbe, še bolj pa njen avtor, je namreč po trditvah revije Time »spremenilo dojemanje resničnosti v Wa-shingtonu«, saj njihovo udejanjenje povzroča vratolomne spremembe na najobčutljivejših področjih ameriške družbe, med katerimi so najbolj na udara socialna politika, zvezni proračun in obseg ter financiranje vlade. V letu dni je Gingrichu v zakon uspelo spremeniti le tri točke pogodbe, pri čemer pa ne gre spregledati dejstva, da se mu je hkrati posrečilo zdrsniti na dno priljubljenosti v javnosti. Noben ameriški politik, ra-
zen Gingrichev večni »trn v peti«, predsednik Clinton, ni užival tako malo podpore Američanov in celo strankarskih kolegov, kot jo trenutno uživa Newt. Večina ljudi leto dni po voli-
tvah v kongres meni, da je Gingrich preveč kritičen in brezbrižen do revnejšega in socialno ogroženega sloja Amerike.
Sodeč po izidih Timove javnomnenjske raziskave, večina
ljudi meni, da je Gingrich sicer inteligenten in da ima jasno predstavo o prihodnosti države, čeprav jih kar 63 odstotkov tudi meni, da ima Timova osebnost leta preveč radikalne poglede, zaradi česar ji ni naklonjeno 56 odstotkov ljudi, osupljiva večina - kar 80 odstotkov - pa ga nikdar ne bi volila za predsednika.
Omenjeno nenaklonjenost ljudi do človeka, M mu je Amerika pred letom dni prepričljivo izrekla zaupanje in ga zaradi večine glasov, ki jih je namenila njegovi stranki, pravzaprav »izvolila« za predsednika predstavniškega doma, mediji pripisujejo dejstvu, da Newt ni kos slavi in Se posebej dejstvu, da kot politik v soju medijskih luči volilcev ne more več zadovoljiti z neumornim kritiziranjem, ampak s konkretnimi spremembami. »Nenehno pozabljam, da so se pred letom dni pravila dramatično spremenila. Vse do novembra lani sem govoril o stva-
reh na način, ki nikakor ne priti-če predsedniku predstavniškega doma,« priznava Gingrich.
Njegovo svetniško konservativnost in pozive k tradicionalnim ameriškim vrednotam je v zadnjem času omajala preiskava kongresnega odbora za etične zadeve, ki je odkrila številne nepravilnosti v njegovi politični preteklosti, Se več težav pa mu je povzročila proračunska bitka, ki je v zadnjem mesecu dni kar dvakrat preprečila delovanje vlade. Republikanska trma v prizadevanjih za izravnavo proračuna po njihovem načrtu je Beli hiši omogočila, da javnosti razgali vso slabost Gingricheve republikanske revolucije, in prav proračunski bitki, predvsem pa vsem taktičnim napakam, ki jih je zagrešil na bojišču, lahko Newt pripise nenaklonjenost javnosti, čeprav so ga prav mešani občutki ljudi in medijev na koncu privedli na naslovnico revije Time.
Timov človek leta - Newt Gingrich
ZASEDANJE PARLAMENTARNEGA ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE
OBNOVA BOSNE IN HERCEGOVINE
Zmago Jelinčič se boji Iforjevih vojakov
Poslanci so razpravljali tudi o položaju slovenskih manjšin
Orožje utihnilo, novci zažvenketali
Šaćirbegović kritizira skopost najbogatejših
LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta je včeraj s tesnim izidom glasovanja, s petimi glasovi za in štirimi proti, podprl sporazum med Slovenijo in Natom o prehodu vojakov in opreme Severnoatlantske zveze prek slovenskega ozemlja, ki ga mora zdaj sprejeti še državni zbor.
Zlasti poslanec Zmago Jelinčič je ostro protestiral proti določbam dogovora, ki naj bi predvidevale popolno ozemeljsko podreditev, tako da bi imeli vsi člani Nata popolno imuniteto, celo večjo kot diplo-
matsko osebje, vse spore naj bi reševal sodnik Nata itd. Toda sporazum predvideva, da bodo imeli vojaki enot Iforja »enake privilegije in imuniteto, kot jih Slovenija priznava državam članicam Nata in
njihovemu osebju«. Tu gre za tipičen pogodbeni odnos, ki velja v podobnih primerih, ker pa je zadeva nujna, ni bilo ne časa ne možnosti, da bi to vprašanje podrobneje preučili. Razprava je bila kratka, zato niso mogli obravnavati celotnega vprašanja vključevanja Slovenije v Partnerstvo za mir in približevanja Natu.
Večji del zasedanja pa je odbor posvetil osnutku re-
solucije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah ter s tem povezanimi nalogami Republike Slovenije, ki ga je predložila delovna skupina odbora za slovenske manjšine. Predsednica odbora, poslanka Jadranka Sturm Kocjan, je pojasnila, da osnovne smernice slovenske skrbi za manjšine vsebuje slovenska ustava, žal pa ni dokumenta, ki bi celovito urejal to vprašanje. Zato se je delovna skupina državnega zbora posvetovala s številnimi predstavniki zamejcev iz Madžarske, Avstrije in Italije, pri čemer je dejavno sodelovalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve, pomemben pa je bil zlasti dvodnevni posvet o manjšinah, ki ga je julija priredil državni zbor. Resolucija se deli na štiri dele. V uvodu opredeljuje pojem manjšine, v prvem poglavju je določen odnos Slovenije do organizacij in dejavnosti manjšin, naslednje poglavje se nanaša na organe Republike Slovenije, ki so pristojni za sodelovanje z manjšinami, najobsežnejše poglavje pa podrobneje obravnava področja sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah.
Bogo Samsa
Ifor bo prek Slovenije potoval nemoteno (Foto: Barbara Reya)
BRUSELJ (Reuter) - Mednarodna skupnost bo Bosni namenila‘500 milijonov ameriških dolarjev takojšnje pomoči za začetek obnove v vojni uničenega gospodarstva - to je prvi korak v načrtu obnove Bosne, ki bo predvidoma stala okoli 20 milijard dolarjev.
Pomoč, ki so jo Bosni namenili na dvodnevnem srečanju v organizaciji Evropske komisije in Svetovne banke, bodo v prihodnjih treh mesecih porabili za najnujnejše projekte na področju energetike in prevoza. Udeleženci bruseljskega srečanja iz 50 držav in 27 mednarodnih organizacij so sestanek ocenili kot zelo uspešnega. »Mednarodna skupnost je pripravljena pomagati Bosni, da se znova postavi na noge,« je dejal evropski komisar Hans van den Broek. Mednarodna skupnost pa pomoč pogojuje s spoštovanjem
človekovih pravic.
Pred sestankom so predstavniki Svetovne banke ocenjevali, da bi za prve potrebe morali zagotoviti 518 milijonov dolarjev, a jim med konferenco ni uspelo zbrati toliko sredstev. Sicer pa opazovalci napovedujejo, da bodo v prihodnjih tednih zagotovili še dodatnih 30 do 40 milijonov dolarjev pomoči. Svetovna banka je obljubila 150 milijonov, Evropska unija 88 milijonov, ZDA pa 50 milijonov dolarjev pomoči. EU je že pred konferenco za obnovo Bosne namenila 114 milijonov dolarjev, ZDA
Kor že dokazuje, da ni Unprofor
SARAJEVO (Reuter) - Visoki častniki Nata so se včeraj sešli s predstavniki sprtih strani, da bi jim razložili, kako bo potekala operacija Skupna prizadevanja. Vrhovni poveljnik Iforja, admiral Leighton Smith, je izrazil zadovoljstvo z dosedanjim potekom dogajanj - odpravili so številne cestne blokade, enotam Iforja je bil dovoljen dostop do območij, ki so bila doslej za tuje sile nedostopna, prevzem mandata ZN za nadzorovanje miru je potekal brez težav. Z ostrim nastopom na začetku svojega mandata je Ifor opozoril predstavnike sprtih strani, da bo svoje naloge opravljal odločneje kot Unprofor.
pa 13,7 milijona. Mednarodna skupnost naj bi za obnovo bosanskega gospodarstva v prihodnjih letih prispevala vsaj pet milijard dolarjev.
Bosanski zunanji minister Muhamed Sačirbego-vič je izrazil zadovoljstvo, ker je mednarodna skupnost pokazala pripravljenost pomagati njegovi državi, a je hkrati pokaral nekatere bogate države, ki so bile pri tem izredno skope. Med številnimi državami, ki jih je bosanski zunanji minister pohvalil zaradi njihove radodarnosti, ni bilo Nemčije, ZDA, Francije, Kanade in Japonske. Francija je bruseljskemu sestanku nasprotovala in ne bo prispevala niti dolarja v načrtovani pomoči 500 milijonov dolarjev, a je pred tem Bosni namenila tri milijone dolarjev pomoči.
Van den Broek je izrazil prepričanost, da je omenjena pomoč le prvi korak k popolni obnovi v vojni uničenega gospodarstva. »Zadeli smo v črno, a se moramo spopasti Se z nekaterimi podrobnostmi,«
Derviš. Naslednja konferenca donatorjev naj bi bila marca prihodnjega leta.
pa je dejal vodja delegacije Svetovne banke Kermal
AVSTRIJA PO VOLITVAH
Začenjajo se pogajanja o novi veliki koaliciji
DUNAJ - Zmagovalec nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji, predsednik socialdemokratske stranke in zvezni kancler Franz Vra-nitzky, želi čim prej oblikovati novo koalicijsko vlado z ljudsko straiiko, in sicer najpozneje do februarja, pogajanja o oblikovanju nove velike koalicije pa se bodo začela že danes s sestankom predsednika avstrijske vlade Franza Vranitzke-ga in voditelja ljudske stranke VVolfganga Schiissla.
Zvezni kancler Franz Vranitzky je takoj po tem, ko mu je predsednik Thomas Klestil dal mandat za sestavo nove vlade, dejal, da računa na konstruktivno sodelovanje ljudske stranke, saj se bo ta kljub neuspehu na volitvah kot druga najmočnejša politična sila v državi morala zavedati svoje odgovornosti do države in državljanov.
Zaradi najnovejših Skandaloznih izjav vodje avstrijskih svobodnjakov Jtirga Haiderja, ki se je oktobra na Koroškem udeležil srečanja nekdanjih esesovcev, je Franz Vranitzky dejal, da je Haider s tem dokončno zapravil priložnost, da bi njegovi svobodnjaki sestavili desno usmerjeno vladno koalicijo z ljudsko stranko.
Desničarski populist
Haider zaradi svojih izjav nima možnosti, da bi zasedel položaj v vladi, je še poudaril vodja socialdemokratov. Kancler Vranitzky je napovedal, da bodo pogajanja z ljudsko stranko potekala tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki, kajti država je zaradi predčasnih volitev ostala brez državnega proračuna. Tako Vranitzky kot tudi predsednik Klestil sta v pogovoru z novinarji namignila, da nasprotujeta vključitvi tretje stranke v vladno koalicijo, torej Liberalni forum. Avstrijski predsednik Thomas Klestil je izjavil: »Vlado naj oblikujeta obe najmočnejši stranki.«
Medtem ko nedeljske volitve pri socialdemokratih, v ljudski stranki in pri svobodnjakih ne bodo imele občutnejših kadrovskih posledic, bo predsednica Zelenih Ma-deleine Petrovič najpozneje v začetku leta 1996 odstopila s položaja predsednice stranke ali predsednice kluba Zelenih v državnem zboru. Poraz pa bo imel za Zelene tudi finančne posledice. Ker bodo zaradi izgube petih poslanskih sedežev prejemali manj denarja od države, bo moral njihov parlamentarni klub odpustiti najmanj deset nameščencev, je sporočilo vodstvo stranke.
Ivan Lukan
ZAMENJAVA POLJSKEGA PREDSEDNIKA
Poslovilno darilo VValense
Premier Oleksy naj bi bil v stikih z moskovsko tajno službo
VARŠAVA - Izjava odhajajočega predsednika Lec-ha VValense, ki je sporočil, da je bila zaradih domnevnih stikov predsednika vlade Jožefa 01eksyja z moskovskimi vohuni ogrožena državna varnost, je včeraj pretresla poljsko vladajočo koalicijo.
VValense, ki bo jutri mesto predsednika predal nekdanjemu komunistu Aleksandru Kwa-šnievvskemu, tesnemu sodelavcu Jožefa 01eksya, je izjavil, da je od varnostne službe prejel skrivne dokumente, ki pomenijo grožnjo državni varnosti. Dokumente je izročil vojaškemu tožilstvu, ki je pristojno za državno varnost in vohunske zadeve in ki bo v petek odločalo o tem, ali naj sproži uradno preiskavo. VValensa ni razkril vsebine dokumentov, toda viri, ki so blizu vladi, trdijo, da se dokumenti nanašajo na 01eksyjeve družabne stike z osebo, za katero se je pozneje izkazalo, da je ruski vohun. Ko ga je radijska novinarka v četrtkovem intervjuju vprašala, ali je sodeloval z moskovsko KGB, ji je 01eksy odvrnil: »Ce ne bi bili ženska, bi vas udaril. Žaljivo je sploh zastaviti takšno vprašanje.«
Prejšnji večer je 01eksy VValenso in varnostno službo obtožil, da bi ga rada očrnila in s tem pripravila k odstopu. Zatrdil je, da ne namerava podleči izsiljevanju. »Ne nameravam se zlomiti in odstopiti,« je dejal v televi-
zijskem nagovoru. Izjavil je, da so bile obtožbe VValense, ki ga je prejšnji mesec na predsedniških volitvah premagal Kwa-šnievvski, skonstruirane zato, da bi »minirale« začetek mandata Kvvašni-ewskega. Povedal je Se, da so dokumente ponaredili agenti varnostne službe, ki so delali za VValenso, in dodal, da je njegova vest čista.
Privrženci VValense se bojijo, da bo pod predsedstvom Kwašniew-ske-ga celotna politična moč osredotočena v rokah 01eksyjeve Demokratske levičarske koalicije (SLD). Prejšnji mesec so si zaman prizadevali za razveljavitev volitev na osnovi dejstva, da je Kwašniewski lagal o svoji univerzitetni izobrazbi. Toda sodelavci VValense so vedno znova ponavljali, da bo Kwašniewski v soboto nastopil funkcijo predsednika, tako kot je bilo predvideno. Domneve o vpletenosti 01eksyja v »vohunsko afero« bodo nedvomno škodovale njegovemu ugledu in pomagale VValensi »zgraditi« močno opozicijo, ki bo protiutež levičarski vladi. VValensovi sodelavci vztrajajo pri tem, da
je bil njegov edini namen razkriti dokaze, ki bi lahko ogrozili poljske interese in ki so se pojavili šele pred nekaj dnevi.
Predstavniki opozicije so 01eksyja pozvali, naj se začasno umakne, dokler zadeva ne bo razjasnjena. »Ni mi znano, ali bo predsednik vlade začasno odstopil,« je dejal Jan Maria Rokita. »V včerajšnjem nastopu za javnost ni pokazal ponižnosti in ni obljubil nepristranske preiskave o obtožbah.« VValensovo poslovilno presenečenje je v političnih vrhovih vladajoče koalicije SLD in manjše Poljske kmečke stranke (PSL) sprožilo mrzlična ugibanja o možnostih vnovičnega političnega zavezništva.
PSL je sklenila, da bo skupaj z opozicijo glasovala proti predlogu, da bi dokaze predložili parlamentu. Sele po burni razpravi sta stranki sklenili kompromis, s katerim sta se izognili odkritemu spopadu. Po omenjenem sporazumu je parlament soglasno sprejel odločitev, da se bosta 01eksy in njegov tožnik, minister za notranje zadeve Andrzej Milcza-novski, v torek obrnila na parlament v zvezi z omenjenimi obtožbami, vendar ne bosta odgovarjala na vprašanja.
Arithony Barker / Reuter

11
■
j|
i
■

NOVICE
DSL ugodno ocenjuje Drnovškov predlog
RIM - Piero Fassino, odgovoren za zunanje zadeve pri DSL, je včeraj ocenil, da je predlog slovenskega premiera Janeza Drnovška, po katerem naj bi italijansko-slovenska pogajanja zaključili do konca februarja, »pomemben znak pripravljenosti, ki odpravlja dosedanjo togost slovenske vlade«. »To je priložnost, ki je ne gre zapraviti,« je dodal Fassino, »saj je predlog toliko bolj pomemben, ker ga spremlja tudi izrecno sprejetje zahteve, da se slovenska zakonodaja prilagodi evropskim standardom tudi na področju lastnine nepremičnin in zemljišč za tuje državljane. Prav zato je potrebno,« je zaključil predstavnik DSL, »da se obe vladi čimprej dogovorita za nadaljevanje pogajanj, ki naj hitro privedejo do razumne in za obe strani sprejemljive rešitve spora.« (T. R.)
Poslanci skupščine ZRJ sprejeli proračun
BEOGRAD - Ker na včerajšnjem popoldanskem zasedanju obeh domov zvezne skupščine ZRJ ni sodelovala opozicija, so poslanci v treh urah sprejeli proračun za naslednje leto in nekaj drugih zakonov, čeprav so načrtovali tridnevno zasedanje. Predstavniki opozicije so zapustili zasedanje takoj, ko je predsednik doma državljanov Radoman Božovič prebral pismo glavnih urednikov Televizije Cme gore in Srbije, ki so poslancem sporočili, da zaradi »sprememb programskega koncepta ne morejo neposredno prenašati zasedanja«. Brez razprave sta nato oba domova na ločenih zasedanjih sprejela rebalans letošnjega proračuna v višini 2,655 milijarde dinarjev in zvezni proračun za prihodnje leto, ki bo znašal 5,891 milijarde dinarjev. Brez težav so sprejeli tudi spremembe ustavnega zakona, s katerimi so podaljaSali rok za uskladitev vseh zveznih zakonov z ustavo do konca prihodnjega leta. Sprejeli so tudi srednjeročni program razvoja državne obrambe do leta 2000, ki predvideva, da bodo v prihodnjih letih za obrambo namenjali en odstotek bruto narodnega dohodka. Poslanci so poleg tega podredili službo za plačilni promet centralni banki.Proračun bo največ sredstev namenil obrambi - 4,21 milijarde dinarjev (1,25 milijarde nemških mark). Sredstva, ki jih bodo v vseh treh proračunih (zveznem in obeh republiških) namenili obrambi, bodo znašala kar 28,5 odstotka proračuna. (M. M.)
14
Petek, 22. decembra 1995
SLOVENIJA
V Dadasu - poslovnem sistemu sindikati prepovedani
ROGAŠKA SLATINA, CELJE - Sindikati zahtevajo podpis pogodbe o sodelovanju med sindikatom Hotela Donat v Rogaški Slatini in lastnikom, Dadasom - poslovnimi sistemi iz Maribora. Zahtevajo tudi, da lastnik v hotelu omogoči delovanje sindikata, samostojnega kuharja Marjana Perkoviča pa vzame spet v službo, saj so ga z disciplinskim postopkom izgnah zato, ker je bil sindikalni zaupnik.
Sekretarka območnega sindikata dejavnosti turizma in gostinstva pri ZSSS v Celju Terezija Tomič je včeraj novinarje seznanila z zadnjimi zapleti v rogaškem hotelu Donat Donat je marca letos od SKB kupila delniška družba Dadas - poslovni sistemi iz Maribora. Sprva so tudi zaposleni mislili, da se bo poslovanje hotela medilo, toda celo pred božičnimi prazniki je hotel zaseden le 14-odstotno. Kljub temu so delavci letos plače prejemali redno, manj pa so
zadovoljni s samovoljo direktorja Donata Romana Jana in generalno direktorico Dadasa - poslovnih sistemov Danilo Sadar.V pismu, ki so ga pred nekaj dnevi sindikalisti hotela Donat poslali vsem vpletenim, očitajo vodstvu marsikaj.
Tako naj bi oktobra letos vodstvo družbo brez posvetovanja s sindikati sprejelo podjetniško pogodbo, v kateri so mejene medsebojne pravice in odgovornosti delavcev in delodajalcev. Delavci so približno
ob istem času prejeli sklepe o razporeditvi na temelju neveljavne podjetniške pogodbe in območna organizacija ZSSS v Celju je po pooblastilu 17 delavcev takšnim sklepom ugovarjala. Nato so delavci še dvakrat prejeli sklepe o razporeditvi, na katere se jih 17 znova pritožilo. Takrat pa-naj bi po navedbah Tomi-čeve Jan od nekaterih delavcev z grožnjami dobil izjave, da od tožb odstopajo. Delavci v Donatu imajo še nekaj zahtev do vodstva, in sicer želijo izkoristiti preostali dopust in višek delovnih m.
Sindikat je od vodstva in od lastnika hotela zahteval, naj jim do jutri dostavi statut Dadasa - poslovnih sistemov, takoj pripravi podjetniško kolektivno pogodbo za gostinski sektor v
poslovnem sistemu, dosledno izvaja kolektivno pogodbo o delu za gostinstvo in turizem ter s tem izplača tudi jubilejne nagrade in stroške za prevoz na delo in podobno že pri decembrski plači.
Tomičeva je včeraj poročala tudi o svojem poskusu, da bi sodelovala na sestanku vodstva hotela z delavci. Sprva so njej in še enemu pooblaščencu delavcev vodilni grozili s policijo, nato pa so sestanek odpovedali. Vsi odzivi vodstva Dadasa - poslovnih sistemov pa kažejo, da bi sami v svojem kraljestvu sindikatov najraje ne imeli. Za zdaj kaže, da se bodo pogovori lahko nadaljevati šele januarja, saj bi vodstvo radi med prazniki ohranilo status quo.
Brane Piano
STRANKE / ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
»Koalicija ni v blokadi, je v zelo slabem stanju«
Kocijančič zagotavlja, da stranka ob pogajanjih o proračunu ni »trgovala za hrbtom« upokojencev
LJUBLJANA (STA) - Koalicija ni v blokadi, je pa v zelo slabem stanju in bi jo lahko po uspešnem dogovoru o proračunu za prihodnje leto obudili v življenje, je na včerajšnji redni tedenski konferenci Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) menil-njen predsednik Janez Kocijančič in pokomentiral dogajanja v državi v iztekajočem se letu.
Predčasnih volitev po Kocijančičevem mnenju ne bo, tudi če bi prišlo do razpada te koalicije, ker ni nenadomestljiva,-saj so mogoče tudi druge povezave LDS inZLs posamičnimi poslanci in manjšimi strankami. Volilna soočanja prihodnje leto pa bodo ostra, z veliko živčnosti in konkurenčnosti, vendar bo stranka skušala ohraniti razumno, trezno in mimo držo, hkrati pa nikomur ne bo dovolila, da bi si ob njo »brisal
umazane čevlje«, je zatrdil predsednik ZL. O tretji vladni partnerici, krščanskih demokratih, je Kocijančič spomnil, da je v nekaj zaporednih primerih glasovala proti vladnim predlogom, vendar kakršenkoli poseg v koalicijska razmerja ni v mod Združene liste, ker-teh dveh strank ne veže pogodba. »Zadeva je v rokah predsednika vlade,« je ugotovil predsednik Združene liste in menil, da si ta »pusti veliko re-
či«, kar je osamljen primer v evropskih merilih. O denado-nalizaciji je Kocijančič dejal, da je slovenska javnost »proti vračanju veleposesti in ne podpira ne veleposestnikov-ne cerkvene in posvetne gosposke«. Sicer pasov Združeni listi z letom, ki se izteka, zadovoljni, ker je koalidjska vlada razmeroma dobro delovala, nadaljevala se je gospodarska-rast, stabilnosti v državi pa ni načela niti opozidja, ki si je za to prizadevala. Inflacija bo v predvidenih okvirih, to je-okrog desetih odstotkov, rast družbenega bruto proizvoda bo od 4, 7 do 4, 8 odstotka, devizne rezerve pa presegajo zunanjo finančno zadolženost, je
ugotovil Kodjandč in opozoril na rastočo nezaposlenost ter problem pokojninske blagajne. Za svojo stranko je Kodjandč zagotovil, da v pogajanjih o proračunu »ni trgovala za hrbtom upokojencev«. V stranki se strinjajo z naravnanostjo proračuna za leto 1996, ki bo razbremenil gospodarstvo, in podpirajo reševanje industrijskih gigantov. Sanacija Tama bo uspešna le, če bodo vsi, ki so glasovali zanjo, tudi dejansko delovali v tej smeri, je opozoril predsednik Združene liste in vnovič zatrdil, da je bila interpelacija o delu ministra za gospodarske dejavnosti neupravičena, problem Tama pa spolitiziran.
V nekaterih kravljevstih pač ni prostora za rasnico in pravico
Odprli nov center za zdravljenje bolnikov z aidsom
LJUBLJANA - Za slovensko zdravstvo, zlasti pa za Klinični center oziroma za infekcijsko kliniko, je bil včeraj »srečen dan«. Po desetih mesecih gradnje so odprli nov center za zdravljenje bolnikov z virusom-HTV in aidsom.
Sodobno opremljen center, ki je edini v Sloveniji, ima 14 sob in bo sprejel od 14 do največ 20 bolnikov. Preostale zmogljivosti bodo za zdaj namenili bolnikom z drugimi težjimi infekcijami. Potrebnih 52 milijonov tolarjev za gradnjo je prispeval Klinični center sam. Zmogljivosti bi morale zadoščati za najmanj deset let, je na otvoritvi dejal direktor dr. Ludvik Vidmar, saj je epidemiološki
položaj v Sloveniji sorazmeroma ugoden. Zgodovina zdravljenja aidsa sega pri nas deset let nazaj. Jeseni 1985 so bile registrirane prve osebe, okužene z virusom HTV, in leto-dni pozneje prvi bolnik z aidsom. Zdaj je znanih 53 bolnikov in 56 oseb, ki so okužene s HTV, okuženih pa je vsaj še enkrat toliko. V zadnjem obdobju je na infekcijski kliniki stalno hospitaliziranih pet do osem bolnikov,-vsaj toliko pa jih je še doma in lahko vsak trenutek potrebujejo hospitalno oskrbo. Novi center bo nadomestil stari oddelek, ki deluje že 30 let, ki pa ne more več zagotavljati kakovostne nege in zdravljenja.	(KaN)
Foto: Uroš Potočnik
RTV SLOVENIJA / PRED SEJO SVETA
Poslovnega načila za prihodnje leto bčkone ne bodo sprejeli niti danes
LJUBLJANA - Danes bo svet RTV Slovenija na seji obravnaval poslovni načrt zavoda za leto 1996, torej načrt, ki ga je bilo vodstvo RTV po vztrajnem prigovarjanju že nekaj časa dolžno pripraviti po naročilu sveta RTV. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov, tega načrta bržkone ne bodo sprejeli niti na današnji seji, saj se že točka dnevnega reda glasi »obravnava osnutka poslovnega načrta« - ne pa sprejem poslovnega načrta.
Poslovni načrt za naslednje leto je namreč Petanova skupina vodstvenih delavcev RTVS naredila na osnovi letošnje porabe. Za to pa je znano, da je občutno presegla načrtovane okvire, zlasti pri materialnih stroških. Medtem ko se je nacionalni radio bolj ati manj držal načrtovane porabe, je imela letos televizijska hiša pri materialnih stroških v določenih primerjalnih obdobjih celo indeks 142.
Radiotelevizija Slovenije se financira iz treh virov. Prvi je naročnina, drugi marketing, tretji pa-naj bi prihajal iz državnega proračuna za manjšinske programe, za program,
namenjen obveščanju tujine, in oddajniško mrežo za oddajanje obeh omenjenih programov. Radiotelevizija Slovenije je po novi organiziranosti enotna pravna oseba z enim žiroračunom. Torej ni možnosti, da bi določena sredstva prišla samo na televizijo ali samo na radio. Denar se steka na skupni račun, obe hiši pa si ga delita. V začetku 90. let je bilo odstotkovno razmerje te delitve 66:44 v korist televizije. Znotraj hiše so se v zadnjem času dogovorili za spremembo teh odstotkov, tako da je razmerje-zdaj 70:30 v korist televizije. Iz radijske hiše smo izvedeti, da zaradi tega ni-
so pretirano nezadovoljni, saj sta se sestrski hiši dogovorili, da si delita stroške za radijska orkestra, ki pogosto delata tudi za televizijo. Čeprav je novi delitveni ključ za televizijo ugodnejši, so nam radij ci povedali, da se televizijci niti te razdelitve ne držijo povsem. Pri denarju, ki prihaja iz naročnine, ni težav, zapletlo se je pri marketinških sredstvih. Teh naj bi bilo leta 1996 za približno pet milijard dolarjev. Na televiziji pravijo, da sami organizirajo šest posebnih-akcij, od katerih naj bi naslednje leto dobili 1, 2 milijarde tolarjev, ta denar pa želijo zadržati zase. Želijo ga torej izvzeti še-pred delitvijo po ključu 70:30. Od 1, 2 milijarde-naj bi TVS za izvedbo teh posebnih marketinških projektov porabila približno polovico, med radijsko in televizijsko hišo pa naj bi razdelili samo ostanek denarja. To izvzetje
utegne biti prvi korak k načetju zgodbe o enotni pravni osebi in enotnem žiroračunu zavoda RTV Slovenija - ključ je upoštevan pri eni prvini, pri drugi pa ne.
To vprašanje je prvi razlog, zaradi katerega danes ne bodo sprejemali poslovnega načrta, ampak ga bodo zgolj obravnavati. Drugi razlog je vprašanje oddajnikov in zvez kot dela RTVS. Oddajniki in zveze imajo namreč po zakonu o RTV poseben status in žiroračun, na katerega se steka tudi denar od oddajanja frekvenc in kanalov. V zvezi s tem je generalni direktor Žarko Petan predlagal racionali-zacijski ukrep, da bi se-RTV odrekla mreži hrvaške TV, in da bi oddajnike, prek katerih se prenaša ta program, organizacijska enota Oddajniki in zveze oddala kabelskim operaterjem, in sicer v dogovoru s HTV, ki naj bi bila zainteresirana za distri-
bucijo svojega signala po Sloveniji. Toda tisti, ki se na te reči spoznajo, opozarjajo, da se utegne zgoditi nasprotno. Da bi namreč te oddajnike dobile v roke konkurenčne televizije, čimer bi prišle do signalov na omrežju, ki je bilo delno sofinancirano prav iz sredstev delavcev RTV, v dobršnem delu pa iz občinskih samoprispevkov,-Ker v zvezi s HTV ni znano, koliko denarja bo s to - »racionalizacijo« priteklo do enote Oddajniki in zveze, je neznanka tudi načrt te organizacijske enote, ki je pomemben del celotnega letnega načrta-RTV. Menda so pripravljene kar tri različice letnega načrta Oddajnikov in zvez.
Tretji dejavnik, ki vpliva na to, da bodo poslovni načrt RTV samo obravnavali, ne pa tudi sprejemali, je tisto, kar se je pred dnevi zgodilo na parlamentarnem odboru za nadzor proračuna in ja-
vnih financ. Odbor je zastavil vprašanje, v koliko gospodarskih osebkih ima RTV finančne naložbe (vrednostne papirje). Na odboru smo izvedeli, da-jih ima tudi v mariborski-Pro banki. Vrednostne papirje je v to banko naložil Radio Maribor, ko je bil še samostojna pravna oseba, po centralizaciji RTV pa so na skupnem kontu-RTVS. Zanimivo je, da je-Pro banka tudi ena največjih upnic RTV. Eno od posojil je RTV najela v Pro banki v novejšem obdobju (že pod Žarkom Petanom), in sicer ne glede na to, da je posojilodajalka-kot sredstvo za zavarovanje posojila zahtevala hipoteko na Radijski dom Maribor. Zanimivo je, da so s Pro banko tesno povezani tudi nekdanji vodstveni delavci RTV Slovenija in nekdanji vodstveni delavci nekoč samostojne organizacijske enote Radio Maribor. Glede na razpravo na odboru DZ za
nadzor proračuna si lahko obetamo zahtevo, naj RTV kot javni zavod vrednostne papirje proda na prostem denarnem trgu in tudi s tem izboljša svoj gmotni položaj, ne pa samo z dvigom naročnine. Zanimivo bo tudi izvedeti, kaj se bo zgodilo z obljubo vlade, da bo lahko RTV vendarle dvignila naročnino do konca leta. Na seji odbora DZ je bilo namreč slišati, da - dokler RTV ne bo počistila domačih računov - ne bo novih prizadevanj za dvig naročnine. Slišati je bilo tudi, da bo danes svet morda zahteval pripravo in objavo seznama vseh upnic RTV. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi se s pomočjo politične obarvanosti posameznih posojilodajalcev na-tem seznamu RTV kot javni zavod in nacionalni medij s spremembami lastniške strukture čez noč spremenil v trobilo te ati-one stranke.
Janja Klasinc
susteSKO	avC’, 5;-
DliA'lA
SNG
LJUBLJANA. Erjavčeva 1
Veliki oder Ivan Cankar: HLAPCI
Danes,
22. decembra, ob 19.30,
za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN (KONTO).
Jutri, 23. decembra, ob 19.30:
A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO).
Mala drama
D. Mamet: OLEANNA
Danes, 22. decembra, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Sreda, 27. decembra, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). RAZPRODANO!
Levi oder
Sreda, 27. decembra, ob 20. uri:
E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2
Veliki oder
Jutri, 23. decembra, ob 9.30:
E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
Mestno gledališče ljubljansko
Popova 14
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI
Danes, 22. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Jutri, 23. decembra, ob 11. uri:
S. Makarovič: SHOW STRAHOV, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 23. decembra, ob 19.30:
Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Mala scena MGL
Jutri, 23. decembra, ob 18.30:
L Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... za IZVEN in KONTO.
KUP FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Jutri, 23. decembra, ob 17. uri:
TRNKOVA SOBOTA2A. Lutkovna skupina LUTKE CEZ CESTO: NERODA. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej. Andrej Rozman: RUPERT MAROVT.
Jutri, 23. decembra, ob 20. uri.
SNG
OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1
J. Strauss ml:
NETOPIR,
Danes, 22. decembra, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Uubliana
Danes, 22. decembra, ob 19.30: D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI,
za abonma red A in IZVEN.
SNG MARIBOR.
Slovenska 27
Opera in balet
Nedelja, 31. decembra, ob 18. uri:
G. Verdi: TRAVIATA, SILVESTRSKA PREDSTAVA ZA IZVEN!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Nedelja, 31. decembra, ob 20. uri:
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, SILVESTRSKA PREDSTAVA ZA IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Danes, 22. decembra, ob 13. uri: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU. Zaključena predstava za paciente Otroške bolnišnice Maribor.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, Šlandrov trg 5
Danes, 22. decembra, ob 19. uri:
Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN, za abonma STUDENTSKI VEČERNI in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:_MALI PRINC Gostovanje v Kopru. Danes, 22. decembra, ob 9.30 in 11.30.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
trst
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče ponovi v nedeljo, 24. t.m., ob 11.00 - otroško matinejo »Cicibanus coprianus«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 22. t. m., ob 20. uri (red L) Bellinijeva °pera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Aldo Reggiani. Prodaja vstopnic Pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-
Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«, ki bo na sporedu od 16. januarja.
Gledališče Rossetti
Danes, 22. t. m., ob 20.30 (red petek) gostovanje Stalnega gledališča iz veneta/Gleda-lišCe Carcano z Goldonijevo komedijo »Una
delle ultime sere di carnovale« z Marino Bonfigli. Režija G. Emiliani. V abonmaju odrezek St. 5-rumen.
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Ka Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fanioni
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti.
KOROŠKA
Farna cerkev: danes, 22. t. m., ob 18.30 "Šentiljski advent«. Sodelujejo družinska glasba Hafner, MZ Vaščani pojo, mladinska skupina in cerkveni pevci.
tltiLFarni dom: v torek, 26. t. m., ob 15. uri
Moliere »Kaznovani soprog«. Nastopa domača igralska skupine.
ŠMIHEL
Farna dvorana: v torek, 26. t. m., ob 19. uri F. Milčinski »Butalci«. Izvaja marijan Hinte-regger.
SLOVENIJA
KO SE NESTRPNOST SPREMENI V VOJNO 3. DNEVI FILMA PROTI NESTRPNOSTI 16. - 23. decembra 1995 Kinoteka Danes. 22. decembra, ob 18. uri: IGMANSKI MARS, Srbija, 1983, režija: Zdravko Sotra. ob 20. uri: OFICIR Z VRTNICO, Hrvaška, 1987,
scenarij in režija: Dejan Sorak. Jutri, 23. decembra, ob 18. uri: TiSTEGA LEPEĆA DNE, Slovenija, 1962, režija: France Štiglic, ob 20. in 22. uri:
KRATKI FILM O UBIJANJU, Poljska, 1988,
______režija: Krysztof Kieslovvski.
VELIKI (PRED)NOVOLETNI BOOM V SLOVENJ GRADCU Četrtek. 28. decembra, ob 16. uri: POTOJOCI CIRKUS za otroke z obiskom dedka Mraza, ob 18. uri: Predavanje s projiekcijo diapozitivov s potovanja po Turčiji.
oh 21. uri: Koncert rock skupine DEMOLITION GROUP s predskupino HERALD IV.
Petek, 29. decembra, ob 15. uri: Maraton risanih filmov) ob 21. uri: RA VE TOWN S.G.
U Q
n a
Alenka Pirman: ARCTICAE HORULAE Lokacija: Velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Čas (javnega dela projekta): 20.11.-23.12. 1995
Articae horulae je javna predstavitev osebne zbirke besed.
Osebna zbirka germanizmov ali bolje barbarizmov gennanr’— :------- x~ -------------------1-----
E
a e i
n
rmanskega izvora, ki še živijo v pogovorni slovenščini, nastaja že vrsto let in šteje že več kot dva tisoč enot. veliki čitalnici je na notranjem robu miz postavljenih 40 tojal z zastavicami. Na njih so izvezene besede, izbrane izmed dvatisocih in razvrščene na poseben način Obiskovalcem ostaja vprašanje, ali so zbrane besede sol ali plevel slovenskega jezika,
Narodne in univerzitetne knjižnice, njegovega hrama.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE	skim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši: Pro- Maria Magajne vabi na ogled razstave »Po-svetni dom v sodelovanju z Muzejem no- vojni Cas - plakati, lepaki, fotografije in dru-v9jSe zgodovine iz Ljubljane, z zgodovin- go«.
Galerija Loža, Titov trg, Koper. Otvoritev razstave MARKA A. KOVAČIČA z naslovom KATASTROPOUS 2227, danes,
22. decembra, ob 12. uri.
J• FRANCU h* MtiElLEH-
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Danes, 22. decembra, ob 23.30: KLUBSKI VEČER s skupino LIJENI HINKO. Hrvaški zabavljaSki funky.
CANKARJEV DOM Prešernova 10, Ljubljana
Danes, 22. decembra, ob 19.30 BOŽIČNI KONCERT.
Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Dirk Joeres; solistka: Norina Radovan. Program: F. Schubert, W. A. Mozart, R. Schumann.
Jutri, 23. decembra, ob 19.30: Vlado Kreslin, Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi.
KINO DOM KAMNIK
Torek, 26. decembra, ob 19. uri: PREDNOVOLETNI KONCERT. Nastopajoči: DEMOLITION GROUP (Brežice), SNIFFILIS (Kamnik),
REGRAT (Kamnik), INTERCEPTOR (Žalec).
KLUB K4
(ersnikova 4. Liubliana
Sreda, 27. decembra, ob 22. uri: RAVELAND.
D. J. KIKI in D. J. FRAJMAN.
KULTURNI DOM NOVA GORICA GRAD DOBROVO
Danes, 22. decembra, ob 20. uri: AleS Kacjan, flavta; Aleksander Milošev, viola; Mojca Zlobko, harfa. Program: C. Debussy, F. Devienne,
J. Lauber, A. Bax, A. Caplet, J. Ibert. UNIONSKA DVORANA Prešernova 3. Maribor
Danes, 22. decembra, ob 19.30; Stefan Milenkovič, violina; Lidia Cainazzo, spremljava na klavirju. Program: J. S. Bach, E. Ysaye,
C. Saint-Saens, N. Paganini.
AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10. Portorož
Ponedeljek, 25. decembra:
BOŽIČNI KONCERT.
Obalni komorni orkester,
Portoroški pevski zbor.
SNEŽNI STADION Maribor
Jutri, 23. decembra, ob 21. uri: MAGNIFICO.
URSULINSKA CERKEV
Torek, 26. decembra, ob 19.30:
Božični koncert MUSIČA RELIGIOSA ZA TENOR IN LUTNJO. Marjan Trček, tenor; Boris Šinigoj, lutnja in arhilutnja.
FRANČIŠKANSKA CERKEV
Sreda, 27. decembra, ob 20. uri: Koncert božičnih pesmi.
Vokalna skupina CANTICUM. Dirigent: Jože Fiirst.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23..Liubliono
V	muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiskina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V	galeriji je do 27. januarja
na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
V	galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA
1991 - 1995.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakseta .
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana
V	galeriji je do 9. januarja
na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana
V	galeriji bo do 31. decembra na ogled
razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN.
NARODNA
GALERIJA
Puharjeva 9. Ljubljana
V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija.
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8
100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja.
GRAD PODSREDA Kozjanski park
Masajuki Nagase -
Molitev na potovanju. Razstava bo na-ogled
do 31. decembra.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na-ogled do 16. januarja.
GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana
V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina.
FJK
TRST
Kulturni dom
Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert: Big Band RTV Slovenija. Dirigent Lojze Kranjčan, Alenka Godec (vokal).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven.
BRIŠČIKI
V	torek, 26. t. m., ob 15. uri bo v Briski jami »Koncert miru«, ki ga organizirata občina Zgonik in Commis-sione Grotte E. Boegan - so-cieta Alpina delle Giulie. Nastopila bosta zbor Jacobus Gallus in Goro giovanile della citta di Trieste (Mladinski zbor mesta Trst).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija: do 31. t. m. je na ogled dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj.
Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravali-ca.
Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31. t. m. razstavlja Barbara Strathdee.
Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Art Gallery: do 30. t. m. je na ogled razstava grafik, skulptur in risb »Images 1995«.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovma .
Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj.
ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
j KOROŠKA 1	1
CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
16
Petek, 22. decembra 1995
ŠPORT
^ ODBOJKA h
»« -.
cuneo
■ |
pokal
V finalu boljši odSislevo
skega odbojkarskega pokala je Alpi-tour iz Cunea po
13:15, 15:12. 15:13) premagal izkušenejši Sisloy iz Trc-visa. Tekma je Mia izredno izenačena in razburljiva, na koncu pa so bili prisebjensi odbojkarji iz Cunea, ki so tudi prvič osvojili ta prestižni
pOKcll.
V finalu za tretje mesto je Monti-chiari Galatron odpravil favorizirano ekipo Las Davtona iz Modene s 3:1 (15:10, 14:16, 15:9 in 15:12).
SMUČANJE / VČERAJ V KRANJSKI GORI
Lasse Kjus prvič v veleslalomu
Prvič v zgodovini tekmo prekinili in začeli znova - Tomba se je odpovedal nastopu
KRANJSKA GORA - V veleslalomu zmešnjav je na Vitrancu prvič v tej disciplini zmagal Norvežan Lasse Kjus, ki si je velik uspeh tudi zaslužil, saj je bil v tej sezoni kar trikrat drugi za Švicarjem Michaelom von Griinigenom. Malo jih je v karavani svetovnega pokala, ki mu te zmage ne bi privoščili, morda mu jo je celo von Griinigen, ki je moral v Podkorenu seCi v roke Norvežanu, Čestitk pa je bil deležen tudi trener veleslalomskega junaka Kranjske Gore, slovenski strokovnjak Filip Gartner.
V zgodovini svetovnega pokala se še ni zgodilo, da bi tekmo prekinili in zaceli znova. Zato je bilo v Kranjski Gori precej hude krvi in brskanja po pravilih Mednarodne smučarske zveze (FIS). Nekateri so bili že
NOVICE

Nogomet: zmaga Brazilije
MANAUS (BRAZILIJA) - V prijateljski nogometni tekmi v Manausu je Brazilija premagala Kolumbijo s 3:1 (0:1). Svetovni prvaki so nastopili z dokaj okrnjeno postavo (brez Aldairja, Roberta Carlosa in drugih »Evropejcev«). Kolumbijci so v prvem polčasu vodili z zadetkom, ki ga je v 32. min. dosegel Pareja. V drugem polčasu so Brazilci izenačili že v 3. minuti s Tulliom. Osem mi-	pokalu - veleslalom (po 5
nut pred koncem je za gostitelje povedel Car-	tekmah): 1. Von Griinigen
linhos, tretji gol pa je v 43. minuti dal Tulio.	(Svi) 460, 2. Kjus (Nor)
Za Brazilce je bila to zadnja letošnja tekma. Le-	3qq 3 Khaus (Avt) 246, 4.
tošnji obračun je bil za »cariocas« veC kot spod-	Kalin (Svi) 241, 5. Nyberg
buden: osvojili so 16 zmag, trikrat igrali neodločeno, le enkrat pa so izgubili, in še to po enajstmetrovkah v finalu za ameriški pokal proti Urugvaju.
prepričani, da bo tekma razveljavljena, toda kaže, da je šlo vendarle vse po pravilih, seveda pa ne po volji marsikoga. Med jeznimi je bil tudi Italijan Alberto Tomba, ki se je odpovedal nastopu, Čeprav sta ga nagovarjala, naj gre na Start, trener Gustav Thoni in njegov kondicijski trener Giorgio D’Urbano, pomagal pa jima je tudi Jure Košir.
Dosežek slovenske reprezentance je bil po odstopu Jureta Koširja nekako v slogu veleslaloma minule nedelje v La Villi. Mitja Kunc po svoji veleslalomski formi ta Cas sodi višje od 19. mesta, Jernej Koblar pa je z 20. mestom in novimi točkami za svetovni pokal vsekakor zadovoljil.
KonCni vrstni red: 1. Kjus (Nor) 1:58.74, 2. von Griinigen (Svi) 1:58.96, 3. Reiter (Avt) 1:59.21, 4. Aamodt (Nor) 1:59.24, 5. Kalin (Svi) 1:59.28, 6. Saioni (Fra) 1:59.50, 7. Locher (Svi) in Nyberg (Sve) 1:59.56, 9. Mader (Avt) 1:59.77, 10. Piccard (Fra) 1:59.93, 19. Kunc (Slo) 2:01.83, 20. Koblar (Slo) 2:02.06, 28. S. Bergamelli (Ita) 2:09.66, 29. Holzer (Ita) 2:19.87.
Vrstni red v svetovnem
(Sve) 184; skupni vrstni red (13): 1. Kjus (Nor) 740,
2.	Von Griinigen (Svi) 480,
3.	Knaus (Avt) 377, 4. Ny-berg (Sve) 317, 5. Alphand (Fra) 296, 6. Mader (Avt)
GENOVA - Riccardo Sogliano je nepričakovano 11	258’ 7. Tomba (Ita) 256 8
dal ostavko kot tehnični vodja pri Genoi, ki vodi	Kahn tSvl’ 241’ 9’ 0rtheb
Sogliano dal ostavko
na lestvici italijanske nogometne B lige. Novica je zelo presenetila ves »italijanski nogometni svet«, kaže pa, da je Sogliano tako ukrepal zaradi nesporazuma s predsednikom društva Alda Spi-nellija. Predsednik je namreč zadnje Čase večkrat javno kritiziral delo tehničnega vodje društva.
in Reiter (oba Avt) po 203, 11. Mayer (Avt) 193, 12. Košir (Slo) 185.
Jože Dekleva
Ertlova zmagala
Hrovatova enajsta
VEVSONNAZ - Nemka Martina Ertl je zmagala v veleslalomu za svetovni pokal v švicarskem Vey-sonnazu, kar je njena druga zaporedna zmaga v tej disciplini in četrta v karieri, skupno pa ima pet zmag. Druga je bila Italijanka Sabina Panzanini, ki je zaostala kar sekundo in 49 stotink, tretja pa je bila Avstrijka Anita Wa-chter. V finalu so nastopile tri Slovenke: Ljubljančanka Urška Hrovat je bila enajsta, Mariborčanka Katja Koren dvanajsta, Vrhnicanka Mojca Suhadolc pa dvajseta. Škofjeloška veteranka Nataša Bokal je po dobrem vmesnem Času (47 stotink zaostanka) v prvi vožnji odstopila. V skupnem seštevku svetovnega pokala še naprej vodi Avstrijka Alexandra Meis-snitzer, ki je bila tokrat šesta.
Vrstni red: 1. Ertl (Nem) 2:00.06, 2. Panzanini (Ita) 2:01.55, 3. Wa-chter (Avt) 2:01.79, 4. Ro-ten (Svi) 2:02.48, 5. Piccard (Fra) 2:02.54, 6. Meissnitzer (Avt) 2:02.61, 7. Nef (Svi) 2:02.76, 8. Novven (Sve) 2:03.13, 9. Kollerer (Avt) 2:03.16, 10. Hansson (Sve) 2:03.21,
11.	Hrovat (Slo) 2:03.76,
12.	Koren (Slo) 2:03.99, 18. Merlin (Ita) 2:05.33, 20. Suhadolc (Sloj 2:05.54.
Vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (po 11 tekmah): 1. Meissnitzer (Avt) 488 točk, 2. Wach-ter (Avt) 439, 3. Seizinger (Nem) 405, 4. Ertl (Nem) 393, 5. Dorfmeister (Avtj 349... 14. Mojca Suhadolc (Slo) 168; veleslalom (po 2 tekmah): 1. Ertl (Nem) 200 točk, 2. Wach-ter (Avt) 105, 3. Panzanini (Ita) 104, 4. Meissnitzer (Avt) in Roten (Svi) 100, 6. Su.
KOŠARKA / SINOČI V TRSTU V B LIGI
Neroden poraz jadranovcev
Lorenzon (35 točk) neustavljiv
Jadran TKB - Geste-co 91:93 (44:51)
JADRAN: Arena 6 (2:3 pm, 2:4 za dva, - za tri), Oberdan 11 (3:4,
4:6, 0:2), Pregare 18 (1:1, 4:5, 3:3), Budin 17 (1:1, 8:11, 0:1), Vitez 14 (3:6, 4:8, 1:1), Samec 8 (0:2, 4:6, -), Klabjan n.v., Rauber 6 ( -, 0:1,
2:8), Calavita 11 (1:1,
5:10, 0:1), Hmeljak ( -,
0:1, -), trener Vremec.
SON 24. PON: Samec (34), Calavita (40).
3T: Pregare 3, Rauber
2,	Vitez 1.
GESTECO ČEDAD:
Lorenzon 35 (11:12),
Nobile, Drusin 6 (3:4),
Stramaglia 14 (2:2),
Camiel, David 15 (6:8),
Sguassero 8, Crisafulli
3,	Nanut n.v., Gandolfi 14 (7:8), trener Zuppi.
SON: 18. 3T: Stramaglia 4, Lorenzon 2,
David 1, Crisafulli 1.
SODNIKA: Manzato (Marghera) in Rossi (Limena).
TRST - Jadranovci so se sinoči, žal, poslovili od novega leta s porazom. V 16. kolu B lige so na domačih tleh izgubili proti Gestecu iz Čedada, pri katerem je bil za naše košarkarje neustavljiv bivši prvoligaš Lorenzon, ki je sam dosegel kar 35 točk. Lorenzon in izredno slaba igra v obrambi, predvsem v prvem polčasu, sta torej »kriva« za sinočnji tesen, toda tudi zaslužen poraz naše združene ekipe.
Ze po uvodnih potezah je bilo jasno, da so gostje dopotovali v Trst z resnim namenom, da osvojijo točki. ZaCeli so namreč izredno motivirano in so bili predvsem nevarni pri metih za tri točke s Stramaglio. Lorenzon, Gandolfi in David pa so vnašali zmedo v našo obrambo. Na samo sreCo, da je v tem delu David Pregare igral zares izvrstno in skoraj sam držal korak z nasprotniki. Do 12. minute je bilo srečanje izenačeno, nakar so si gostje priigrali prvo večje vodstvo 7-8 točk in jo obdržali tudi do konca polčasa.
Drugi polčas se ni začel najbolje za našo vrsto, ki je takoj zaostala za 8 točk (46:54), v 30. min. pa kar za 12 (46:58). V tem delu je bil za naše košarkarje zlasti neustavljiv Lorenzon, ki se je kar sprehajal skozi našo obrambo in dosegal koše iz vseh pozicij. 15 minut pred koncem so gostje tako vodili že s 70:57. Nakar so se naši predstavniki le zbrali in z Budinom na Čelu dosegli nekaj pomembnih košev, tako da je jadranovcem uspelo stanje najprej zmanjšati in nato 7 minut pred koncem celo izenačiti (80:80). Tekma je bila do konca izredno napeta in izenačena (85:85, 90:90), naposled pa so imeli gostje le več sreče in tudi mirnejše živce, da so ohranili minimalno prednost, sa katero so tudi zmagali.
Jadranovci bodo imeli sedaj zaradi božičnih in novoletnih praznikov počitek. Po praznikih pa jih Caka izredno težka preizkušnja, tekma z vodilno Biello v gosteh. (Kat)
Na sliki (foto Balbi/KROMA): Boris Vitez v prodora na koš.
GORSKO KOLESARSTVO IN CIKLOKROS ZA DEŽELNE NASLOVE / KK ADRIA
Tabarez bi želel trenirati v Italiji
BUENOS AIRES - Urugvajski trener Oscar Wa-shington Tabarez je odvrnil ponudbo, da bi treniral ekipo Independiente iz Buenos Airesa, ker želi priti v Italijo. Tako je včeraj zapisla argentinski dnevnik »La Nacion«.
»Moja želja je, da bi treniral kako italijansko ekipo,« je izjavil Tabarez, ki je v Italiji' že vodil Ca-gliari. »Po informacijah, ki jih imam, je zelo možno, da se bo moja želja tudi uresničila. Prav zaradi tega sem odvrnil več ponudb argentinskih klubov.«
Tescari tretji ža EP
MADONNA Dl CAMPIGLIO - Italijanski smučar Fabrizio Tescari je na včerajšnjem slalomu za evropski pokal osvojil tretje mesto za Švedom Je-sperom Bruggerjem in Švicarjem Didierom Pla-schyjem. Osmi je bil Italijan Angelo VVeiss.
11
Totip
Totocalcio
Zanimiva in izredno naporna dirka po blatu lonjerskih njiv
1,— prvi	2
drugi	XI
2,- prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	12
drugi	X
5. — prvi	X
drugi	12
6,— prvi	1
drugi	X2
Cremonese-Torino	X
Fiorentina - Milan	1X2
Inter - Cagliari	1
Juventus - Roma	1
Lazio - Atalanta	IX
Padova - Piacenza	1
Parma - Vicenza	1
Sampdoria - Napali	IX
Udinese - Bari	1
Ancona - Reggiana	X2
Bologna - Palermo	1
F. Andria - Pescara	X2
Venezia - Perugia	1X2
Blato iz lonjerskih njiv in tihe kaplje dežja niso ovirale brezhibnega poteka nedeljske kolesarsko dirke, ki jo je tudi letos priredilo kolesarsko društvo Adria v sklopu tekmovanj v ciklokrosu in z gorskimi kolesi za trofejo »Al
Fogolar«. Med drugim je preizkušnja v ciklokrosu veljala tudi kot dirka za deželno prvenstvo.
Vsekakor so najprej stopili na kolesa »bikerji«, med katerimi sta se z vzdržljivostjo borila tudi Adrijina kole-
sarja D. Lenissa in M. Cuk (na sliki M. P. desno v temnejši majici) , najbolje pa se je po štiridesetih minutah vožnje odrezal Roberto Moimas iz tržaške ekipe Cottur, ki je bodisi v svoji kategoriji kot med sedemdesetimi
nastopajočimi dosegel najboljši Cas. Med ženskami je prevladala Mara Co-lautti, med mladinci Mat-teo Cossco, med elani Ze omenjeni Moimas, med veterani pa Gaetano Ci-menti.
V ciklokrosu sta povsem prevladala brata Stefane in Michele del Blanco, ki sta bila stalno na Čelu razčlenjene grupe štiridesetih kolesarjev in tako popolnoma onemogočila tekmecem, da ju prehitijo. Proga je namreč v glavnem tekla po ozkih stezah lonjerskih njiv in kolovozov. Naslov absolutnega deželnega prvaka so organizatorji tako podelili Stefanu Del Bianco, ki tekmuje v članski postavi ekipe Selle Italia, med mlajšimi mladinci je na prvo stopničko stopil Ste-fano Toffoletti, med mladinci Alessandro Galassi,
med elani Stefano Venturini, pri veteranih pa Gaetano Cimenti.
Letos je bil prvič tudi v naSi deželi podeljen naslov v kategoriji žensk. Kot je potrdila tudi zmagovalka Michela Zodio, je v naši deželi ciklokros med ženskami malo razširjen, zato morajo tekmovalke v glavnem tekmovati v bližnjem Venetu.
Vsekakor je bila lonjer-ska proga zelo naporna, kar so poleg 13-letnega Nicola Forfanini, ki je sedaj deželni prvak v svoji kategoriji, potrdili še mnogi drugi, med katerimi tudi sodnik kolesarske zveze Saško Kalc, direktor dirke PeCar pa je dodal, da je bila lonjerska dirka po mnenju mnogih izvedencev, pravzaprav najtrši oreh na dosedanjih deželnih zimskih dirkah.
JPC
ŠPORT

Petek, 22. decembra 1995
17
	
»NAŠ ŠPORTNIK 95« / TRADICIONALNA PRIREDITEV LETOS V NOVI GORICI	r ODBOJKA / 1. DIVIZIJA NA GORIŠKEM -
Med posamezniki Bogaičeva in Sedmak, med ekipami Jadran
ZSŠDI je podelilo priznanje našim najzaslužnejšim športnim delavcem Nagradili športnike in ekipe Primorske - Pester spored - Tudi miss Slovenije
Prva zmaga Olympie, dva poraza valovk
Fantje so premagali Intrepido Za Val trenutek streznitve
V prostorih Hitove Perle- v Novi Gorici so včeraj proglasili najboljše Športnike in športnice na Primorskem in v zamejstvu .za leto 1995. Prireditev »Nas Športnik« ki jo skupaj pripravljajo redakcije Primorskega dnevnika, Primorskih novic, Novega matajurja, Radia Trst A in Radia Koper-Capodistria in ZSSDI je bila letos že dvanajstič na vrsti.
Za najboljšo športnico zamejstva so dopisniki Primorskega dnevnika izbrali jadralko Tržaškega pomorskega kluba Sirene Arianno Bogateč, ki je ta naslov osvojila že Četrtič, med nagrajenci pa je že devetič, najboljši športnik je bil atlet SK Devin Igor Sedmak, ki je trenutno najboljši troskokaS v deželi, najboljša ekipa pa košarkarska ekipa Jadrana TKB, ki je lani napredovala v B2 ligo. Druga med posameznicami je bila komaj 12-letna kotalkarica SD Polet z Opčin Tanja Romano, tretja pa namiznoteniška igralka Krasa Vanja Milic. Pri fantih se je za Sedmakom uvrstil rolkar SD Mladine David Bogateč, ki se je izkazal z uspešnimi nastopi v Italiji in tujini, tretji pa novi teniški B-kategornik Aleš Plesničar. Med ekipami so drugo mesto (tako kot lani) osvojili nogometaši Sovodenj za napredovanje v promocijsko ligo, tretja pa je bila mladinska namiznoteniška ekipa Krasa, ki je v »fotofinisu« premagala odbojkarje Soče Sobeme, ki so pristali na nehvaležnem Četrtem mestu.
Združenje slvoenskih športnih društev v Italiji pa je nagradilo tudi najzasluženjSe športne delavce. Posebna priznanja so tako prejeli: Jana Ban za delo na področju ženske odbojke, Sergij Stoka za karate in Stanko KorsiC za razvoj jamarstva v zamejstvu.
Istočasno so proglasili tudi najboljše Športnike in športnice Primorske. Pri moških je bil najboljši eden najboljših jadralcev na svetu Dušan Puh, za njim pa se je uvrstil svetovni prvak pri mlajših elanih v veslanju Erik Tul. Tretji je bil nogometaš Darko Milanič iz Izole, ki uspešno igra pri avstrijskem prvoligašu Sturmu iz Gradca. Pri dekletih je naslov najboljše pripadel triatlonki Nataši Nakrst, pred namiznoteniško dvojico iz Vrtojbe Helenmo Halas in Darjo Bajc, medtem ko je tretje mesto osvojila odbojkarica Mojca Klepač. Nogometaši Hita Gorice so bili proglašeni za najboljšo ekipo Primorske, za njim pa so se uvrstili odbojkarji Salonita in Članska ekipa košarkarskega kluba Idrija.
Uvodoma je v imenu organizatorjev spregovoril predsednik ZSSDI Jure Kufersin, ki je spregovoril o pomenu skupnega nagrajevanja najboljših športnikov z obeh strani meje, celoten program pa so popestrili lešnja miss Slovenije Tea Boskin in glasbene točke, ki sta jih izvajala pevka Anja Rupel in pa vokalnoinstrumentalni ansambel Agropop.
Rado Gruden
Na sliki (foto BALBI/KROMA): posnetek z vCe-rasnje prireditve v Novi Gorici.
H	HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA	h
Prva zmaga poletovcev
Premagali so enega od favoritov letošnjega prvenstva
Bassano - Polet Elet- končnih minutah ker v Trstu ni bilo na troantoni 7:8 (2:2)	osvojiti pomembno razpolago nobenega
POLET: Cer v o 1, zmago.	igrišča.
Fonzari 2, Kalik 2, Po treth kolih vodi s IZIDI 2. KOLA: Bre-Mojmir Kokorovec, polnim številom točk ganze - Polet Elettro-Mitja Kokorovec, Rus- Thiene. Poletovci, ki v antoni 4:3, Ferroviario so 2, Bagnolo 1, S. Ko- 1. kolu niso igrali, so v - Thiene 1:3, UG gori-korovec, Rados.	drugem tesno izgubili ziana - Valchiampo VI
Proti enemu izmed v Breganzah, tokrat pa 4:4, prost Bassano. favoritov za končno so osvojili prvi točki. IZIDI 3. KOLA: Thi-zmago so poletovci V naslednjem kolu ene - Breganze 3:2, osvojili zelo pomem- je na sporedu tržaški Valchiampo - Ferrovi-bno zmago. Tekma je derbi. V soboto, ario 5:4, Bassano - Pobila izredno razburlji- 13.1.96 ob 18.30 se bo- let Elettroantoni 7:8, va. Po izenačenem pr- sta v Trstu, Miramar- UGG prost, vem polčasu, ko so pa- ski drevored spoprije- VRSTNI RED: Thie-dli »le« štirje zadetki, la Ferroviario in Polet ne 6, Breganze 4, Valc-se je srečanje v nada- Elettroantoni.	hiampo Vicenza 3, Po-
Ijevanju razživelo, po- Naj omenimo se, da let Elettroantoni 2, UG letovcem pa je le bo Polet domače te- Goriziana 1, Ferrovia-uspelo z boljšo igro v kme igral v Pierisu, rio in Bassano 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
01ympia - Intrepida 3:0 (15:10,15:4,15:5)
OLVMPIA: Lutman 4+3, Makuc 2+0, Hlede 0+3, Viogric 1+4, Cav-dek 1+5, Komjanc 11+12, Poletto, Špacapan.
Odbojkarji 01ympie so v tretjem kolu končno le zabeležili prvo zmago. Po dobri igri so premagali poprečno Intrepido. Tokrat so Goričani zaigrali od začetka zelo zagrizeno, tako da je bilo takoj jasno, da bo zmaga ostala doma. predvsem se je poznalo, da je prvič zaigral Martin Komjanc, ki je bil izredno uspešen v napadu. Intrepida se je nekoliko bolj enakovredno upirala le v prvem nizu, vendar so tudi v tem setu Goričani stalno vodih. Po osvojenem prvem nizu je bilo nadaljevanje samo Se formalnost.
OSTALA IZIDA: Tor-riana - Acli Ronchi 3:1, Intrepida - Fossalon 2:3
VRSTNI RED: Naš prapor 6, Corridoni, VBL Cormons, Torriana 4, Turriaco, Fossalon, 01ympia in Intrepida 2, Acli Ronchi in Mossa Candolini 0.
PRIHODNJE KOLO: Turriaco - 01ympia (jutri ob 20.30)
1. ZENSKA DIVIZIJA
Lucinico - Val 3:0 (15:3, 15:2, 15:4); Val -Staranzano 0:3 (12:15, 8:15, 3:15)
VAL: Mozetič, Uršič, Kocjančič, TomSiC, Humar, Ambrosi, Brisco, Čeme, Kovic, Danielis, Terpin.
Odbojkarice Vala so
po dveh zaporednih zmagah morale v naslednjih dveh srečanjih v 1. diviziji kar dvakrat priznati preinoC nasprotnic. Oba poraza sta bila precej gladka, predvsem srečanje v LoCniku pa bodo skušali Cim prej pozabiti, saj so valovke najbrž odigrale daleč najslabše srečanje v zadnjem obdobju.
Seveda je treba ob tem tudi povedati, da so obakrat igrale proti veliko bolj izkušenima ekipama, medtem ko za Val igrajo tudi še na-raSCajnice (letnik 1982). Kljub temu pa izgovorov za slabo predstavo proti LoCniku ni.
Boljše je bilo v sredo proti Staranzanu. V igri ' se je sicer Se poznalo, da je dekleta poraz v LoCniku precej potrl, pozhi-tivno pa je to, da jih je spravil na trdna da. Čeprav je bil Staranzano precej bolj izkušen, te razlike vsaj na začetkih j vseh treh setov ni bilo i videti. Valovke so nam- i reC vedno zanesljivo povedle, toda v nadaljevanju je prišla na dan večja izkušenost gostij, ki so nato tudi zanesljivo zmagale.
OSTALI IZIDI: Acli Ronchi - Lucinico 0:3, Mariano - Pieris 1:3, Vehesse - VBL Cormons 1:3, Azzurra - Torriana 3:1, Staranzano - Acli Ronchi 3:0.
VRSTNI RED: Staranzano 8, Lucinico 6, VBL Cormons, Pieris, Azzurra in Val 4, Villesse 2, Mariano, Torriana in Acli Ronchi 0.
PRIHODNJE KOLO: Azzurra - Val (13.1.)
r ODBOJKA / MLADINSKE LIGE NA GORIŠKEM
Zmagovita pot Espega in Vala se nadaljuje
Val Dom uspešen tudi v tekmovanju CSI
MLADINCI
Espego - Mossa Candolini 3:0 (15:2, 15:2,15:8)
ESPEGO: Devetak 3+0, Mania 3+0, Lukes 7+1, Jelen 6+1, Braione 0+1, Brisco 1+0, Sergo, Černič 2+0, Plesničar 3+2, Lutman 7+5, Figelj 0+0.
Espegovci so dosegli Se eno gladko zmago. Nasprotnik, ki je v Standrež prišel le s Šestimi igralci, je bil izredno skromen, tako da prave igre praktično ni bilo. Po ekspresno dobljenih prvih dveh nizih je trener valovcev Marchesini poslal na igrišče štiri rezervne igralce, ki so upravičili njegovo zaupanje, Espego pa je tudi ta set dobil brez težav, čeprav so gostje pokazali nekaj veC kot v prvih dveh.
DANES: 01ympia - Torriana (ob 18.30 v Gorici)
VRSTNI RED: Espego.6, Torriana in 01ympia 4, Grado 2, Finvolley 0
PRIHODNJE KOLO: Espego - Finvol-ley (23. 1.), Mossa Candolini - 01ympia (25.1.)
MLADINKE
Grado - Val 0:3 (5:15,8:15,9:15)
Val: TomSiC, Uršič, Miklus, Mozetič, Zavadlav, Cemic, Zuccarino, Blasizza.
Za valovke tudi Grado ni predstavljal
enakovrednega nasprotnika, tako da je trener Jerončič lahko na igriSCe poslal tudi igralke under 16. Razlika med ekipama je bila izredno velika, tako da končni izidi ni bil niti za trenutek vprašljiv. Razmeroma precejšnje Število točk, ki so ga osvojile igralke iz Gradeža, pa gre pripisati napakam, ki so jih napravile valovke. Očitno je, da so igralke Vala glavne kandidatke za osvojitev pokrajinskega naslova, edini nevaren nasprotnik bi bil lahko Mercato di Selz iz Tržiča.
VRSTNI RED: Val 4, Mercato di Selz in Azzurra 2, Torriana, Grado in Staranzano 0.
PRVENSTVO CSI
Val Dom - Azzurra A 3:0 (15:3, 15:7, 15:5)
VAL DOM: Figelj, Simčič, SosSol, Cu-min, Kuštrin, Cijan, Uršič, Gej.
V prvi tekmi trofeje Goriški grad, ki ga za odbojkarje do 13. leta starosti organizira Centro sportivo italijano (CSI), so igralke Val Doma brez težav premagala Azzurro. Goričanke so pokazale dosti bolj i delano in tehnično dovršeno igro od nasprotnic, zato je bilo srečanje povsem enosmerno. Val Dom je lani na tej trofeji zmagal, vse kaže pa, da bo tudi letos ena najboljših sesterk.
NOGOMET / OB PAŠTAŠUTI, PANETONIH IN TORTI
Veselo slovo združenih ekip od iztekajočega se leta
Preko 120 otrok se je v torek zbralo v gropajskem domu Gospodarske zadruge Skala na zaključnem večeru ob koncu leta in ob zaključku jesenskega dela prvenstev vseh naših nogometnih združenih ekip s Tržaškega. Ob veselem vzdušju vseh, je bil tu prisoten res ves mladinski nogometni potencial, kar ga premorejo naša združena nogometna društva. Zbrali so se naraščajniki Zarje Adriaim-pex, najmlajsi Gaje, začetniki Primorja Tehtal in cicibanov Brega, Bora ter Primorja (na sliki Foto kroma) . Poleg predsednikov omenjenih društev in nekaterih odbornikov ter vseh trenerjev sta bila prisotna tudi predsednik ZSSDI Jure Kufersin in Li-vio Valencie, ki je tudi vse prisotne in predvsem mlade nogometaše nago-
voril, jim zaželel vesele	stvenega pomena za raz-	tasuto” za vse prisotne,
praznike ter Se veliko	voj mladinskega nogome-	panetonom in velika tudi
uspehov v letu 1996. Po	ta, kar potrjujejo tudi	za oci lepa torta s stilizira-
pozdravih, v katerih je bi-	uspehi posameznih ekip,	nimi grbi vseh zastopanih
lo Se enkrat poudarjen po-	je sledila prijetna družab-	društev z napisom ZSSDI.
men združevanja, ki je bi-	nost s tradicionalno "paš-	(d.gr.)
Petek, 22. decembra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
11, '"lili;:
Horoskop
■■litji

/J R K.
	


niko, sai ste si jih tako ali tako postavili preveč za našla-
Wm snira tempo) ' , rtner gcd» tooS K .
1	*1 Matasa z iskanjem	bo do vetrn
2^1 H| EE
DEVICA 24 8.-22.9.: Bltrina liublkaia osd* vas ‘ - - -

’	' J —........
CA 23
TTT-T---1 ■*""?-  -r -T	T ""je" T1 "	...
vam bo zamotila pogled. Brevfilavo Iroste tavali naokoli in iskali nslisanjo srca. Previdno, za ljubezen samo srce
______GRANADA_____
Vrt in hiša navdiha
Pesnika Lorco so ustrelili leta 1936
»Ce umrem, pustite balkon odprt,« je v svoji pesmi Slovo napisal Fe-derico Garcia Lorca. Ker je umrl nasilne smrti, so verzi najveCjega španskega pesnika 20. stoletja toliko bolj ganljivi. Balkon, ki ga omenja v pesmi, je v drugem nadstropju počitniške hiše njegovih staršev na posestvu Huerta de San Vincente v Granadi, kjer je družina Lorca od leta 1925 preživljala poletja.
Leta 1926 je Federico zapisal: »Na vrtu raste toliko jasmina, da se zjutraj vsi zbudimo z neke vrste glavobolom.« Danes po dolgotrajnem prerekanju z mestno birokracijo je hiša končno odprta tudi za obiskovalce. »Federico bi imel dandanes drugačne gla-
vobole,« je smeje pripomnila pesnikova nečakinja Laura Garcia Lorca, predsednica fondacije Garcia Lorca, ki upravlja s hišo in velikim vrtom okrog nje. Na obrobju vrta je zraslo stanovanjsko naselje, v daljavi pa je mogoče opaziti vrhove Sierre Nevade.
Smrt
Pesnik, ki je sicer živel v Madridu, je 13. julija 1936 prišel na Huer-to, da bi z družino praznoval dan svetega Fre-derika. 17. julija se zaCe-la španska državljanska vojna. V prihodnjih tednih so enote, vdane generalu Francu, pogosto obiskale hišo, večkrat so vojaki prihajali po vodo. 19. avgusta so pesnika odpeljali fašisti in ga
skupaj z veC kot štiri tisoč meščani Granade odpeljali na strelišče, ker naj bi iz svoje sobe prek radijskih zvez poklical na pomoč Moskvo. Federico je bil takrat star 38 let.
Granada
Pred šestdesetimi leti je bila okolica Granade zelo rodovitna, na planoti je bilo veliko sadovnjakov, vil in vrtov, ki so jih povezovale ceste, ob katerih so rasla drevesa. Zdaj je prek ravnine speljana avtocesta. Lorca je med drugim zapisal:
»Granado obdaja Čudovita narava.« Ce želite danes spoznati pravo špansko pokrajino, se morate z avtobusom odpeljati do Fuenta Vaquera, pesnikove rojstne hiše. Se vedno je takšna kot nekoč: preprosto opremljena hiša z belimi zidovi. V njej so tudi prt, ki ga je sešila pesnikova mati, slika Rafaela Barradasa, risba Salvadorja Dalija, klavir, na katerega sta v duetu igrala pesnik in njegov prijatelj, skladatelj Ma-nuel de Falla.
Pozneje se je družina Lorca izselila v Ameriko, kjer se je Lama tudi rodila. Sele pred leti, ko so se razmere v državi spremenile, se je odločila vrniti. Lorcov svak, Manu-el Fernandez-Montesi-ons, je bil usmrčen le tri dni pred pesnikom.
Hiša
V hiši na Huerti je tudi tudi majhen razstavni salon, v katerem so na ogled rokopisi nekaterih Lorcovih pesmi in fotografije. Polnih petdeset let so imeli prebivalci Granade do pesnika precej zaničiljiv odnos. Veliko ljudi je namreč motilo, da je bil eden najbolj slavnih Granadča-nov, mož, ki ga je Luis Bunuel veliko let pozneje imenoval za »najbolj plemenitega človeka, kar jih je poznal«, - homose-
ksualec.
Veliko let je njegova družina skrbno pregledovala pesnikove rokopise in osebne predmete.
Mestna oblast je park, ki se sicer imenuje po pesniku, zgradila brez vednosti družine Lorca. Zasajen le z vrtnicami in je menda največji tovrstni park na svetu. Po besedah pesnika Javierja Ejea, ki je hkrati tudi vodič po parku, je naravnost »neodpustljivo, da ne raste v parku nobeno drevo, ki bi nudilo senco obiskovalcu in ga obvarovalo pred žgočimi sončnimi žarki«.
Pred hišo rasteta cipresi, ki sta ju zasadila Lorca in njegov brat, pa tudi oleander ter nekatere zimzelene rastline. Laura je odločena obnoviti vsaj tolikšno površino vrta, da bi pričarala vzdušje Časa, v katerem je pred šestdesetimi leti živel pesnik, ki je v svoj dnevnik zapisal: »Moj najstarejši spomin na otroštvo je vonj po zemlji.« Zato bo posadila jasmin in veliko cipres, ki bodo naredile nekakšen zid, ter tako ostali del parka ločile od vrta okrog hiše. Ovijalke bodo prekrile poti, ptice se bodo vrnile in preglasile promet: tako kot pesnik ne bodo hotele utihniti.
(J. H.)
z X	POVEST JOSIPA JURČIČA	RJAVI MANGANOVEC	BEOTUEC	ROZA	DRŽAVNA BIAGAJNA	ZENSKA KI SADI	RAZLIČNA SOGLASNIKA	JAPONSKI PISATEU (AKINARI)	NATON	IZOTOP RADONA	SINTETIČNO MAMILO	BLAGO ZA ZAVESE	AVTOR: LUKA PIBER	SLOVENSKI PISEC (SLAVKO)	GRŠKI BOG VETROV	TEKOČINA ZANERKOZO	LANTAN	ZELO REDKA KOVINA	DEDEK PO PRIMORSKO	PUACA Z RUMOM
AMERIŠKO VESOUSKO PLOVILO													KOZMETIČNI POSEG NA KOZI							
STANJE OSEBE, KI JO S0VRA2U0													MIŠICA VRTILKA							
													AFRIŠKI VELEOTOK							
PEVKA O'CONNOR							HELESPONT										BRIT. GLASB.			
							RIBJI ORGANI										IGRALKA BLVTH			
ELEMENT			HRV. POLIT. (MIKO)								IZRAZNI GIB				MORSKI RAK					
			REŽISER DEARDEN								ETILNI ALKOHOL									
VRSTA HRASTA				TOVARNA VOZIL V NOVEM MESTU	LOJZE LEBIČ			AMERIŠKI DRAMATIK (EUGENE)							MOŠKI PEVSKI GLAS	NATAŠA BOKAL			DRUŽINA KOPITARJEV	SMUČARSKI CENTER VZDA
					ZRNA STEBLA											VAS PRI PODKUMU				
KRAJ V ZAHODNI BOSNI								ALBANSKO PRISTANKE	SIBIRSKI VELEOTOK	TUNIZUA			ITALUANSKA REKA PO	CRNI TRN						
										VASUJE				KRAJ PRI LJUBU.						
LEHARJEVA OPERETA						\						PESNIK					JOSIP (KRAJŠE)			
												PEVEC COCKER					MRTVOUD			
SADNO DREVO						SLOVENSKI PESNIK												NEPTUNU		
						IGOR TORKAR												NEŽA SIMČIČ		
PRITOK DONAVE V ROMUNIJI									ODLOČANJE SESKOM DRUGIM											
NEZNANEC			POTAKNJENEC						SVETLO ANGLEŠKO PIVO				ČREVESNI ENCIM							
'NlSdHHH
‘3TV
‘DLLVZ
‘MN
'alNvocnaoos
‘VJMOTVI
‘dN
‘NiNtivl Nvmtn
‘VATIS
‘sol 'laod ‘VAOOA V13S3A
‘vmiai
‘NI
‘taSHVPtO
8N
‘TH3N0
'Tl
‘god
‘OOHVH
‘OHM
‘OTVdML
‘13
‘ON3
‘aisNvoava
‘OV3NIS
‘Hoivioa
‘1SON3ZVHAOSO ‘3Nn33d 'TT.I.T.nHR govdS
lOUABJOpOA
:A3XIS3tf
® RA1 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Un magico Natale (fant., ZDA ’85) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Q Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Pronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park
19.35
20.35 20.45 20.50
22.50
0.00
Vreme, dnevnik in sport I Variete: Luna Park I Aktualne teme: II fatto Film: La gang della spi-der rossa (kom., ZDA '76, i.D.Niven, J. Gillespie) Variete: Stelle di Natale -I Božične zvezde - Danes I Gigi Proietti Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme, 0.30 Kultura News, 1.00 Potihoma
RAI 2
7.00
8.15
Oddaja za najmlajSe, vmes risarike Nan.: Tarzan
8.45
9.30
9.40
9.45
11.30 12.00
13.00
14.00
14.15
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45
Nad.: Paradise Beach Aktualno: Potrebujem to Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Potrebujem te, 14.10 Rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo J Dnevnik
Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in sport Giustizieri della notte
J Sport in predstavitev Tg2 : jjjKi VeCerni dnevnik Tg2 ailS Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija gi TG2 Dosje
Dnevnik, vreme llEi] PonoCi, na trgu Italija
m, RAI 3
8.30
9.50
11.00
12.00
12.50
13.45 14.00
14.45
Oddaja Videosapere; Robinson in Petek SP v smučanju Videosapere: Islam, Italija na kolesu, Znanstveni dnevnik, I corti, Cestni pisatelji I Dnevnik, Telesogni SP v smučanju Videosapere: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik 1 Rubrika: Articolo 1
IjjLj Nan.: I mostri E*!i Sport: vaterpolo, rokomet trofeja Marenostmm Aktualne teihe ob 17. uri Dok. Geo: Maldive
18.25
19.00
20.00
Nan.: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Producer Club, Blob
20.30
Film: Inferno bianco
22.05
22.30
22.55
0.30
(dram., ZDA ’94, i. M. Gross, D. Milligan) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Pubblimania-Totb Modo Dnevnik, pregled tiska
RETE 4
7.00
7.30
13.30
14.00
15.15
17.15
18.00
19.30 20.00
20.30
22.30
TV film: Un bambino di nome Gesii (’87)
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi-miliano, 12.30 Zingara,
Nad.: La forza deli’ amore, 16.15 Un volto, due ;donne
Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno pergiomo-Danzadnem i Dnevnik Tg4, vreme TV'film: Un bambino di nome Gesu (i. M. Bellina) ; TV film: L’ evaso e la si-! gnora (kom., ZDA ’92, i. RO’Neal, K. Hepburn) iFilm: Polvere di stelle (kom., It. '73,1. A. Sordi), : vmes (23.30) dnevnik
CANALE 5
6.00
8.45
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show
11.30
13.00
13.25
13.40
14.15
! Televizijsko sodisce: Fo-
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi
14.45
16.00
18.00
18.00
20.00
20.40
23.00
23.15
1.30
1.45
Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez)
VeCerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Pisane risanke TV dnevnik
feORIS s,
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
telefon: (040) 214867-214871 J\
SLOVENIJA 1
09.50
10.50
11.45
12.05
13.00
14.40
17.00
17.10
17.25
18.05
18.30
18.45
19.10
19.30
20.05
21.40
22.10 22.20 22.55
23.20
00.10
01.45
Tedenski izbor:
Roka Rocka Pajčevina življenja,
1. del ameriške poljudnoznanstvene oddaje Znanje za znanje, učite se z nami
Aliča,
evropski kulturni maga-
ZIB
Poročila
Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 Učimo se roCnih ustvarjalnosti
Heathdiff,
16. del risane serije Samo za šalo,
6. del angleške serije Umetnost in civilizacija, umetniki za svet Hugo, tv igrica Otrokom za praznike 5. oddaja
TV dnevnik 2, vreme Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme ZariSCe
Sova
Frasier, 16. del serije Načelnik Scali, 21., zadnja epizoda Billy lažnivec, angleški film (cb)
Tv jutri, videostrani
ITALIA 1
	Otroški variete Nanizanke	
		
	Aktualno: Village	
	Odprti studio	
	Sport studio	
	Nan.: Power Rangers	
	Otroški variete	
	Variete: Generazione X	
	Aktualno: Village	
	Nan.: I ragazzi della pra-	
	teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci	
	Odprti studio, vreme	
	Spori studio	
	Nan.: Baywatch, 20.00 11 principe di Bel Air	
		
	Film: Frequenze perico-	
	lose (fant., ZDA ’92, i. J.	
	Ritter, P. Dawber)	
	Nan.: Cobra investigazio-	
	ni, 23.30 Streetjustice	
	Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 sport	
		
	Nan.: Guerra dei mondi,	
	3.00 Supercar	
SLOVENIJA 2
Veysonnaz: SP v AS, slalom (Z), 1. tek, prenos Kranjska Gora: SP v AS, slalom (M), 1. tek, prenos Forum
Učitelj, 12. del serije Vejsonnaz: SP v AS, slalom (Z), 2. tek, prenos Kranjska Gora: SP v AS, slalom (M), 2. tek, prenos Alfred Hitchcock vam predstavlja, 22. zadnji del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 20. del Regionalni studio Koper Izziv, poslovna oddaja Spin
Smrt Jugoslavije, 4. del angleške dok. serije Stanley in ženske, 3. del angleške nadaljevanke Opus
Koncert revije Manager Tv jutri, videostrani
TELE 4
13.30
20.30 22.00
19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Fabbrica di matti Gospodarstvo

MONTECARLO
14.00
14.10
9.45
20.30
23.15
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Te e simpatia (’56) 12.45 SP v smučanju Film: La stangata (kom., ZDA ’73, i. P. Newman) Film: Gloria (kom., ‘80)
KANAL A

08.05
09.55 16.10
17.30
19.00
19.30 19.35
20.05
20.55
21.55
23.00
| Novice Novice i A-Shop
Luc svetlobe, 583. del Pika na A (Vreme .
Zgodovina ameriškega ! podjetništva, 5. del j To trapasto življenje, 14. ( del am. nanizanke j Devetdeseta,
| oddaja o stilu | Večerja ob osmih, ameriški film i Novice
@ Koper
Kranjska Gora: SP v alpskem smučanju, sl. (M) Euronevvs Meridiani, aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program
Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik
19.30 20.00
20.30
21.30 22.00
22.15
23.15
Peter Pan, otroška oddaja Euronevvs
Vzporedna življenja Sredozemlje
Kdo je ukradel Mono Liso, tv nanizanka, 5. del
\ .NI %	s /
? : k Avstrija 1
09.50
12.50
13.40
14.30 15.05
15.30
15.45
16.30
17.15
17.40 18.10
19.30 19.53 20.00
20.15
21.45 21.55
23.25 00.15
01.00
01.25
02.25
04.25
SP v alpskem smučanju: slalom (M), prenos 1. te-
s‘p v alpskom slalom (M), prenos 2. teka
Otroški program:
NekoC je bilo... vesolje Tim in Struppi
Sf™ed„8odi,-
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Operacija A-Team:
Vice
Kdo je sel?,
To so bili Časi...
Zlata dekleta:
Zadnjic Stanley Dr.Quinn:
Srčna odločitev Cas vsliki, kultura Vreme Sport
Bingo - poglej, kdo laja, ameriška komedija, 1990 Režija: Matthevv Robbins Igrajo:	Cindy
Williams,Robert Stein-miller jr. in drugi.
Sport
Sniper - Ostrostrelec,
ameriški akcijski film
Cas v sliki
Morilska ladja,
angleški vohunski film
Režija: Etienne Perier
Strašno prijazna družina
ponovitev
Schiejok,
ponovitev
Dober dan, Avstrija,
ponovitev
Sniper - Ostrostrelec, ponovitev
cqMF Avstrija 2
j Videostrani
Yrfme, ,
Schmderhannes pon. nemškega filma Vreme Cas v sliki Vera
Pravica do ljubezni Goliči,
del ilalijanske nadaljevanke Umor, je napisala Novica iz druge roke Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji
EErr
nemška kriminalka Stric doktor Cas v sliki Mešano
Iskanje miru - iskanje strehe nad glavo Ivanovo otroštvo Kultura
Pogledi od strani Videonoc
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio gq-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 23.05 Literarni nokturno,
Slovenija 2
6.30,	7,30, 8.30. 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.00, 13.00 Slalom; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka Igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00 Poročila; 8.05 izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13,40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Kleopatra; 20.00 Koncert Mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
11.00 Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Gias Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8,15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.00 Evropo v enem tednu;
20.00	Rock; 1.00 RGL Zur.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled riška; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki In odmevi; 19.30-
24.00	Večerni pr..
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio študent
0.00 Radio Kaki; 10.00 Poročilo z zadnjega zasedanja študentskega parlamenta; il.00 Borzni parket 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF; 17.00 Civilno-družbeni radio; 19.00 TB: Hlc et Nune; 21.00 Okopi slave; Idealna godba.
8.30,	9.30, 10.30,13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik;
6.30	Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva;
9.45	Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj. povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Z M. Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d‘ltaly;
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 9.15 Odprta knjiga: Obtomov (r. M, Prepeluh, 7. del); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla m Iza; 12.40 Cecilijanka '95; 13.20 Valčki in polke; 14,00 Deželna kronika;
14.10	Igra: Skupaj je lepše (tekst in r. L. Susič, 3. del); 14.50 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.20 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronlkal; 17.10 Mi in glasba: R. Liplzer; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
20
Petek, 22. decembra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
, SRED
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
SREDISCE
SREDISCE ANT1-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

Ć)
ć>6
A66
c
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.42 in zašlo ob 16.19. Dan bo dole 8 ur in 37 minut. Luna bo vzšla ob 7.34 in zašla ob 17.17.
\	"onesnaženost zraka				1		
i	21.12			20. iT^		
1	povprečna 6.00-7.00			24-uma	max. uma	
1	Ljubljana Figovec Marmor	39 33		43 127	72 225	\
i	Celje	58		-	-	I
	Trbovlje	56		79	197	l
l	Zagorje	54		35	52	j
	Mejna imisijska vrednost:		350 mikrogramov/m3			
	^ KntiCna inusijskd \ redm|L		700 mikrogramov/m3		1	-4	s
BI0PR0GN0ZA
Obremenilni vpliv vremena se bo postopoma krepil. Vr-mensko občutljivi Ipdie se bodo slabse počutili, bodo utrujeni, razdražljivi, nemirni in potrti. Tudi spali bodo slabo.
ssT
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Rogla
Kope
Cerkno
Ivarcko Osven
Logarska dolina
cm
80
70
70
50
30
30
15
Na smučiščih naprave obratujejo od 9. do 16. ure, razen v Ivarcko Osvenu, kjer vlečnica Rimski vrelec vozi od 15. do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, na Rogli in v Logarski dolini. Ceste na Mariborsko in Ribniško Pohorje so prevozne z zimsko opremo.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
2
1
1
0
-1
-2
Tveganje pred snežnimi plazovi je večini petsto]
10 cm 15 cm
120 cm
večinoma majhno, 1. stopnje po njski lestvici. Le v visoko-dijskih Alp, kjer je veter kopičil sneg, se ob dodatni obremenitvi, neprevidnem prečenju, lahko sproži plaz kložastega snega. Tam je tveganje 2. stopnje.
petstopenjski lestvici. Le v vr gorju Julijskih Alp, kjer je kopičil sneg, se ob dodatni
DANES
GRADEC
-1/6
TRBIŽ
CELOVEC
o -2/5

o
KRANJSKA GORA ^
-3/4	O
TRJIC -2/S
O
S. GRADEC -2/4

MARIBOR
O-t/5
° mJ ^
CEUE
M. SOBOTA O -1/3
<5^
y KOČEVJE
O -1/7
<21
N. MESTO
o -,/6^
ZAGREB
1/S
O
B
UMAG
■ 6
PORTOROŽ	• X
°
REKA
OPATIJA    5/10
PAZIN	q '	°	'
Slovenija: Oblačno bo. V zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosi; lo. Cez dan bo zaCel nihati jugozahodni veter. Najviši e temperature bodo od 1 do 6° C
Sosednje pokrajine: Oblačno bo. V severni Italiji in ob Jadranu bo začelo ra-
s* :
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,.,PA SE RES JE
Res hudi časi za Božičke
LONDON - Za Božičke so napočili hudi časi: dandanes se jih ljudje izogibajo; taksne so njihove izkušnje ponekod v Veliki Britaniji, kjer so jih spravili v hude težave tudi novi zakoni, usmerjeni proti pedofiliji, zaradi katerih je Božičkom prepovedano vzeti otroke na kolena ali jih pobožati po licih.
Britanski otroci sicer še vedno verjamejo v lik dobrega starčka, ki prinaša darove pridnim otrokom, oziroma menijo, da je Božiček človek, ki je nekoč resnično živel.
Kljub temu je očitno, da je uspeh prostovoljcev dobrodelnih društev in uslužbencev veletrgovin, ki si vsako leto nadenejo Božičkovo rdečo suknjo, si nadenejo dolgo belo brado in delijo darila na ulicah in v javnih lokalih, v primerjavi s preteklostjo občutno upadel. To dokazuje tudi dejstvo, da so morale oblasti letos uradno prepovedati božične voščilnice s podobo Božička, ki leži na tleh z bodalom v hrbtu.
Policija v mestecu Sunderland je sklenila, da bo odslej spremljala nesrečnega Božička, ki so ga ta teden napadli, ko je po mestu delil darila. Božiček se je ob spremljavi tradicionalnih božičnih skladbic peljal po mestu z motoriziranimi sanmi v družbi otrok, preoblečenih v vesele škrate, in zbiral prispevke v dobrodelne
namene. Nenadoma ga je obkolila skupina še ne desetletnih otrok, ki ga je začela kamenjati in ga zmerjati, češ da je »ničvreden debeluh«. Ko je končno prispela policija, je našla že hudo zdelanega Božička, na smrt prestrašene škrate in napadalce, ki so jadrno odriašali zvočnike.
Šokantne izkušnje je imel tudi Božiček v Sed-gleyju, kjer se je ves dan dolgočasil v najbolj priljubljenem mestnem lokalu, ne da bi se mu približal kak otrok: njegove košare z darili so ostale polne.
Britanskim Božičkom jo je letos zlasti zagodla gonja proti pedofiliji. Zaradi čedalje večjega števila primerov spolnega nadlegovanja otrok so vodstva dobrodelnih društev in veletrgovin sklenila sestaviti etični pravilnik, na osnovi katerega se Božički sploh ne smejo več dotakniti otrok, razen v navzočnosti staršev in z njihovim izrecnim dovoljenjem.
Hudi časi za Božičke, torej, tudi za tiste, ki se izogibajo stikov z malčki in si prizadevajo za izvirnost: akrobata, preoblečenega v Božička, ki se je v Londonu spustil s strehe Hiltona in pred pristankom v bližnjem parku za trenutek osrečil mimoidoče, je nemudoma dohitela in aretirala policija, ki pa ga je kmalu po tem izpustila, saj ni vedela, česa naj ga sploh obdolži.
Večpredstavnost - nemška beseda leta
BONN - Družba za nemški jezik (GFDS) iz VViesbad-na je razglasila za besedo leta termin večpredstavnost (Multimedia), na drugem mestu je beseda Eurogeld (evropski denar), na tretjem pa Kmzifmirteil, ki ni kletvica, temveč zakono razpelih. Nemško vrhovno sodišče je namreč avgusta razglasilo bavarski zakon, po katerem so razpela obvezna v vseh učilnicah. Beseda Multimedia je za wiesbadenske germaniste zgovoren dokaz evolucije nemškega jezika. Kljub netočni definiciji tega termina, ki združuje razbčne oblike medijskega izražanja, je to za jezikoslovce beseda leta.
Dekleta so pri študiju uspešnejša
SYDNEY - Avstralski zvezni urad za zaposlitev in izobrazbo je ugotovil, da so dekleta najboljši študentje. Fante presegajo po uspehu na vseh fakultetah, izjemi sta le pomorska fakulteta in vojaška akademija.
Smrdljivo maščevanje
STOCKHOLM - Neki Šved, ki mu vsako leto pred božičem v gozdu kradejo smreke in jelke, si je omi-sbl nenavadno maščevanje. Svoja drevesa je poškropil z gnojnico, ki je v strupenem mrazu zamrznila. V toploti ogrevanih stanovanj pa takšna drevesa oddajajo neprijeten vonj. Domiselnemu Svedu naslednje leto bržkone ne bodo več kradb smrek in jelk.
Novo generacija »varčnih* ameriških vesoljskih sond
VVASHINGTON - Ameriška vesoljska ustanova Nasa se je odločila, da bo z novo, ceneno generacijo majhnih in avtomatskih vesoljskih sond v prihodnjih letih preučila Mars, Saturn, Luno in celo Pluton. Ze naslednje leto bodo proti Marsu izstrelili dve sondi disco-very. Ena bo ostala v Marsovi orbiti, druga pa 'bo na površini rdečega planeta izkrcala miniaturno raziskovalno vozilo v velikosti mikrovalovne pečice. Z njim bodo preučili sestavo tal in analizirali kamnine. Leta 1997 bodo zaceli ambiciozen projekt Cassini, ki bo omogočil raziskovanje Saturna in njegovega satelita Titana. Za leto 1998 načrtujejo nove misije na Mars in Luno.
Nasa naj bi vsak Cas pripravila načrt za izredno varčno vesoljsko sondo Pluto ex-
press, ki naj bi dosegla Pluton, edini Se neraziskan planet našega osončja. Sprva so meni-b, da bo projekt Pluto express stal kar Štiri mi-hjarde dolarjev. S spremembami so ceno znižali na 400 milijonov dolarjev, tako da je ameriška vlada zanj vendarle dala zeleno luč. Znanstvenikom je namreč uspelo znižati težo sonde na samo 150 kilogramov. To so uresničiti po zaslugi nove mikroelektronske tehnologije, aparature pa bodo porazdeljene na dveh sondah, tako da se bodo medsebojno dopolnjevale. Potovanje do Plutona bo za obe vesoljski sondi trajalo od Sest do osem let.
Lažje vesoljske sonde bodo tudi v prihodnosti omogočile varčevanje. Potisna raketa titan 3, ki je pred tremi leti poslala proti Marsu sondo Mars Observer, je stala kar 350 mili-
jonov ameriških dolarjev. Z vesoljskimi sondami nove generacije bodo zadostovale rakete delta, ki stanejo od 30 do 60 milijonov dolarjev.
Nedvomno je najbolj ambiciozen in revolucionaren projekt Novega tisočletja. To bo povsem nov tip vesoljske sonde, ki bo prvič kot potisno silo uporabila sonCno energijo in ne tekočega ali trdega goriva. Sončni motor bo imel manjšo potisno moč, v nasprotju s klasičnimi raketnimi motorji pa bo ta stalna, tako da bodo vesoljske sonde za tretjino skrajšale Cas, ki ga potrebujejo za dosego svojih ciljev. Ameriška vesoljska ustanova je torej dokončno osvojila Glozoti-jo varčnosti, ki ji edina lahko zagotovi vladno podporo pri osvajanju vesolja.