f^Naj večji ,1 slovenski dnevnik v Združenih državah |j] Velja za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 (F31 I T Ust slovenskih .delavcev y Ameriki* Tlje largest Slovenian the United States. o Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 8—8878 NO. 77. — ŠTEV 77. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1931. — ČETRTEK, 2. APRILA 1931 VOLUME ttot. — LETNIK XXTTE ŠTEVILO MRTVIH V NICARAGVI ZNAŠA NAD 1000 potresnih sunkov je bilo enajst, ki so povzročili ogromno škodo na imetju Zaenkrat so znana imena samo treh Amerikan-cev, ki so bili smrtno poškodovani. — Dosti jih je ranjenih. — Povzročena materijalna škoda znaša nad štirideset milijonov dolarjev. — Več dni po poteklo, predno bo znano natančno število smrtno poškodovanih. — Več sto oseb je bilo usmrčenih, ko se je podrla streha velike tržnice. MANAGUA, Nicaragua, I. aprila. —Prebivalci porušenega mesta Managve se boje nadaljnih potresnih sunkov. Ob devetih zvečer se je namreč pojavil močan potresn,i sunek, ki je še tisto uničil, kar je na čudežen način ostalo nepoškodovano. Vsega skupaj je bilo devet potresnih sunkov, ki so sledili v presledkih dveh minut. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, je mrtvih tisoč sto oseb, tri tisoč jih je ranjenih, nad petnajst tisoč jih je pa izgubilo svoja domovja. To je seveda le približna cenitev. Bati se je, da bo natančno štetje razkrilo dvojno število mrtvih in težko poškodovanih. Več Amerikancev je izgubilo življenje, toda zaenkrat so znana imena le treh. Materijalna škoda znaša od trideset do štirideset milijonov. Toda tudi to je le približna cenitev, kajti ogenj še vedno nadaljuje svoje uničevalno delo. Več poslopij so razstrelili v namenu, da omeje požar, toda to ni do^ti hasnilo. Takoj po potresu je izbruhnil požar, in par ur kasneje je bilo uničenih najmanj dvajset blokov v središču mesta. Predsedniška palača se je zdrsnila s temelja in se porušila. Predsednika Moncada ni bilo v mestu ob času katastrofe. Ameriški mornariški vojaki so takoj stopali v akcijo ter namestili nad petdeset tisoč Amerikancev in Nicaražanov v šotorih ob obrežju jezera. Ker je vodovod porušen, morajo dovažati vodo v mesto iz bližnjih krajev. Razdeljevanje živil se vrši pd nadzorstvom ameriških vojakov »in nicaraškega predsednika Mon-cade. Vse ceste, vodeče v mesto, so polne razvalin. — Vojaki delajo z mrzlično naglico, toda delo jim gre le počasi izpod rok. Mornariški vojaki in mornarji so se obnesli kot izborni reševalci. Na tisoče in tisoče oseb so rešili izpod razvalin. Izpod vsake porušene hiše je pa še vedno slišati obupne klice na pomoč. Pomožno akcijo jako ovira tema, kajti tudi elektrarna je tako poškodovana, da ne more dovajati električnega toka. Ob prvih potresnih sunkih je nastala med prebivalstvom strašna panika. Moški, ženske in otro-; ci so begali kot brezumni po ulicah, nevedoč, kam naj se obrnejo in kaj naj počno. Sredi ulic je bilo videti velike skupine ljudi, ki so klečali in molili. Več sto oseb, med njimi največ žensk in otrok, je izgubilo življenje, ko se porušila streha velike tržnice. Strašni prizori so se vršili v kaznilnici. Jetniki so tolkli po vratih in obupno kričali. Potres je porušil polovico kaznilnee, v drugi polovici je pa izbruhnil požar. Najmanj tristo jetnikov je zgorelo, ostali so bili pa več ali manj občutno poškodovani. Vec dni bo poteglo, predno bo mogoče dognati natančno število mrtvih in ranjenih. Ko se je porušila vladna palača, je bilo usmrče-nih najmanj sto ivžjih uradnikov in uslužbencev. Potres se je začel ob desetih dopoldne, toda že po preteku dvanajstih ur so napravili mornariški vojaki mir in red. Preživele so spravili v šotore, daleč proč od nevarno nagnjenih sten in požara. priseljevanje v februarju Meseca februarja so spustili v deželo samo 3147 priseljencev. — Najmanjše število za posamezni mesec, odkar obstoji priseljeniški urad. WASHINGTON, D. C., 1. aprila. Priseljeniški komisar Hull je danes objavil, da se je meseca februarja priselilo v Združene države manj oseb kot v kateremkoli mesecu izza ofostoja priseljeniškega u-rada. Meseca februarja se je priselilo le 3147 oseb, torej 944 manj kot meseca januv-rja in 10,438 manj kot meseca februarja lansk^i leta. Mesena februarja je bilo deportiranih 1210 inozemcev, ki so se nahajali v deželi nepostavnim polom. 689 osebam je bilo pa izkrcanje za-bra njeno. Nazadovanje priseljevanja se pripisuje določbam državnega depart-menta, soglasno s katerimi ne dobi vizeja nihče, ki se odpravlja v deželo z namenom, da si tukaj služi svoj kruh. NENAVADNA NAJDBA LOS ANGELES, Cal., 1. aprila. — V bližini tukajšnjega predmestja Alfoambra so našli v aivtamobilu truplo Kitajca, poteg njega pa živo kačo klopa.ačo, ki je imela glavo zašito v malo vrečico. Na desnem /palcu Kitajca so opazili malo ranico, ki bi utegnila izvirati od kačjega ugriza. Najbolj čudno je pri tem, kdo je kači zašil glivo. nenavadna predrznost __bandit0v Oropala sta zaljubljeni par, posilila dekleta ter pobegnila v avtomobilu breg vsakega sledu. Fred Wolf se je odpeljal s svojo dvajset let s.aro ljubico Marie Spe-iiski v avtomobilu. Na vojaki 8. ceste in Park Ave. v Hugenot, Sta ten Island, sta avtomobil ustavila dva neznv-nca, oborožena z revolverji. Stopila sta v avtomobil ter zahte-vv-la od zaljubljencev, naj jima izročita ves denar Wolf je imel pri sebi nekaj nsd petindvajset dolarjev, njegova ljubica je pa premogla koanaj dolar. Nato sta Wolfa zvezala ter *ga vrgla v grmovje. Odpeljala sta se par jardov dalje, zvezala preplašeno deklic« ter jo posilila. Zatem sta jo vrg>x na ces>'o in se odpeljala. Wolfa in njegovo spremljevalko je našel pozneje neki avtomobilist. Bila sta tako oslabljena, da ju je bilo treba odvesti v bolnišnico. O drznih napadalcih nima policija nobenega sledu. curtius je zadovoljen s predlogi Zunanji minister nima ničesar proti temu, da bi predložili dogovor svetu Lige narodov. DOMAČE VINO IN PIVO POVSEM POSTAVNO WASHINGTt>N, D. C., 1. aprila. Zvezna vlada ni hotela prepovedati izdelovanje vina in sadjevca v domači hiši. Istoi-.\sno je tudi liberalizirala določbe glede alkohola. Uporabi medicinskega alkohola je dovoljena zdravnikom, zobozdravnikom, klropraktikom in drugim, ki se pečajo posebno z boleznimi, "ki izvirajo predvsem iz domišljije. POTRES ^JUGOSLAVIJI BEOGRAD, Jugoslavija. 1. aprila. Iz Volandova poročajo, da so čutili v tamošnjl okolici sedem močnih potresnih sunkov. Prebivalstvo je Vse preplašeno pobegnilo na pros> o. L)udje, ki jim je zadnji potres še v spominu, prenočujejo na polju. BERLIN, Nemčija, 1. ajjrila. — V daljšem govoru v pruskem državnem zboru je branil zunanji minister Jiulius Curt i us predlagan carinski dsgovor med Nemčijo in Avstrijo. Rekel je, da se skuša izogniti vsakemu sporu ter se peča/ ii le z ekonomskimi razmisleki, ki leže stvari m dnu. — Nuš dogovor se pomika naprej v smeri panevropske splošne unije, katero je započel Briand, — je rekel. — Nemčija in Avstrija sta .pripravljeni podprati slično zvezo tu-d iv dragih držaxah. Odločno je nastopil proti trditvi, da dogovor krši ženevski protokol. Nemčija nima prav ničesar proti temu, da se predloži svetu Lige narodov juridično stran dogovora. kar0l se bo dal sam kronati Izgledi, da bi se spravil z ženo so izginili. — Preprosto, a dostojno kronanje. BUKAREŠTA, Romunsa, 1. aprila. — Vsa sentimentalna upanja pristašev iprincesinje Helene, da bo mogoče vendar pripraviti kralja Karala do tega, da bi se spri'jaznil ž njo, so izginila danes, ko je kralj objavil, da se bo dal v kratkem kronaj i. Svojj namen je izrazil, ko je sprejel romunskega ministrskega predsednika ter mu dal tozadevno izjavo. Rekel je, da -noče še nadalje čakati. Karol se je pojavil dne 6. junija lanskega leta po petletnem pregnanstvu zopet na Romunskem. Nekoliko pozneje pa je .bil proglašen kraljem na mesto svojega sina, ki se je odpovelal kraljevski časti. Imel je upanje, da se bo sprijaznil s svojo ženo, a upanje se je izjalovilo. Romunski parlament je dolgo čakal, nazadnje je ,b!I pa razpuščen, ne da bi bilo mogoče govoriti o kronanju. Karol bo kronan na priprost, a dostojanstven način, kajti položaj dežele je tak, da ne zmore velikih slovesnosti. Pristaši prlncesinje Helen so zelo razočarani, a se tolažijo z mislijo, da bo zadovoljna, ker bo vedela, da je njen prejšnji mož prisiljen skrbeti za svojega sina, princa Mihaela, ki je bil že enkrat kralij, a je odstopil. zračna zveza med evropo in ameriko Promet se bo pričel leta 1933 direktno iz New Yorka v Friedrichsha-fen. — Polet bo trajal povprečno petdeset ur. Pred svojim odpotovanjem v Evropo je objavil dr. Hugo Ecken-er, dra se bo pričela pomladi leta 1933 direktna zrakoplovna služba med New Yorkom ter Friedrichshafenom. Zivcne ladje bodo potrebovale nekako 60 ur iz Nemčije v Združene drža/ve, dočim bo trajalo potovanje . ir:zaj le nekako 48 ur. j Dr. Eckener je izjavil, da bo pri-stajališče Zeppelinov v Friedrichs-I hafenu ter nekod v Chesapeak Bay. I Povsem natančno pa še ni dolo-jčeno, kje bodo stali jarboli. Najbrž ije bila opuščena misel, da bo pri-stu.j 3 lišče Zeppelinov visok strop Empire State Buildinga v New Yor-ku. Služba se bo pričela z zračno ladja, katero zdaj grade v Nemčiji. Druga zračna ladja pa bo zgrajena v Akron, Ohio. gandhi ima vso kontrolo nad stranko Na konvenciji so zmagali njegovi kandidati za delavski odbor. — Gandhi je vsled naporov zelo izčrpan. volilna kampanja na Španskem Celo na velikonočno nedeljo se bodo vršila zborovanja raznih strank. Amnestija politič n i h zločincev. MADRID, Španska, 1. aprila. — Po dolgih osmih letih, odkar je imela Španska diktaturo, se je pričela tukaj prva /volilna kampanja. Po vseh delih dežele se vrše politična Zborovanja najraznovrstejših strank. Celo na velikonočno nedeljo se bodo vršila razna republikanska in monarhistična zborovanja. | Zahteva, naj izda vlada amnestijo za vse politične zločince, post a-Jja vedno bolj glasna in vsestran-sa. Vlada se bo najbrž uklonila in sicer takoj, ko bodo dokončani pro-Jcesi proti zarotnikom, ki se obravnavajo pred vojnim sodiščem. ] Predsednikom najvijšega vojnega sodišča je imenoval kralj Alfonso generala Jose Cailvalcantia. Nje-Jgov prednik je bil general Bur-guette. HITLER BO NAPADEL DIKTATURO MONAKOVO, Nemčija, 1. aprila. Adolf Hitler ne bo imel, kot se je danes izvedelo, nikake prilike, da napade postavnim potom diktatorske odredbe Hindenburgove in Bruenaingove vlade. Dokazal pa bo po^tavnost stranke narodnih socij-alistov. Ob istem času je tudi pripravljen stopiti v pogajanja z drugimi strankami. Medtem pa je Hitler priporočil svojim pristašem, naj se pokore postavam, ker bodo sicer vrženi iz stranke. Članom fašistorvske stranke je prepovedano nositi rjave srajce. BELGIJSKA KRALJICA ODPOTOVALA V ITALIJO I2RUSELJ, Belgija, 1. aprila. — Belgijska krlajtsa Elisabeta je odpotovala v Turin, kjer bo obiskala svojo hčerko, ki je žena italijanskega prestolonaslednika. Pri nji bo ostala par tednov. ZMAGA FRANCOSKIH NACU0NAL1ST0V PARIZ, Francija, 1. aprila: — Tukajšnji nacijonalisti so dosegli, da je vlada prepovedala razkazovanje nemškega filma "Dreyfussova afera". Pri vsaki .predstavi le baje prišlo do burnih demonstracij. Naročite se n» "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik, v Združenih državah. Ob času potresa je bilo v Managvi nekako 2500 Amerikancev, ki so pa večinoma vsi na varnem. Iz Panama City leti pCt mornariških aeroplanov z zdravniki in zdravili. ^ Mesto Managua je imelo šestdeset tisoč r *ebi-valcev. Dosti se jih je podalo v sosednje kraje praznovat veliki teden. Po ulicah se še vedno pojavljajo skupine ljudi, ki nosijo križe in pretresljivo molijo ter prosijo pomoči. Nad mestom in okolico je proglašeno obsedno stanje. Iz Warhingtona poročajo, da so dobile vse ameriške ladje v bližnjih pristaniščih povelja, naj takoj odplujejo na pomoč nesrečnemu prebivalstvu. Živil je še precej na razpolago, dočim jako primanjkuje zdravniških potrebščin, zdravnikov in bolniških strežnic. KARAČI, Indija, 1. aprila. — Znani indijski voditelj Mahatma Gandhi je izvojeval na narodni konferenci vseindijskega kongresa nv dalj no zmago s tem, da so prodrli vsi njegovi kandidati in so bili zvoljeni v delavski odbor. Mala skupina nezadovoljnežev je dvignila protest, češ, da je Gandhi postal neomejen gospodar nad stranko, toda Gandhi S3 je samo smehljal. Vsled silnih rraporov zadnjih dni je indij siti voditelj jako oslabel ter se je le nerad »pokoril nasvetu [zdravnikov, da mora ostati par dni v postelji. Zdravniki prav5 j o, da mu more le popoln mir vrniti prejšnjo moč. Vodstvo stranke je pozvalo prebivalstvo, naj ne prireja Oandhiju jprobu/žnih ovocij, češ, da razburjenje izpodkopujje njegovo zdravje. V svoji poslovilni poslanici na kongres se je zavzel Gandhi za žensko snakopravnost* BOJI MED FASISTI IN KOMUNISTI BUNZLA, šlezlja 1. aprila. — V •bojih med ifafisti in komunisti je bilo ranjenih šestnajst Veselo Velikonoč želim vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem! FRANK SAKSER II ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posltu žu je te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 of o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, hrta -iirta časa, tnj nadaljnih potov, in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, so opremljene • podpisom naslovi J encev ln tigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaj* hi* sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ rasnih tla-čajih tudi na sodniJl'v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T« - : ■ - - Telephone BArclay 7—0380 aH 0381 ._ Sil VIIOI A" MEW TORI, THURSDAY, APRIL Z, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY te V. 8. A. "Glas Naroda" ] frank Owned and PubUabed by ■LOVKNIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation) , President L. Benedlk, Treas. Place of business of the eotporatlea and addresses of above officers: PI W. l»th Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Iasued Every Day Except 8undays and Holidays Ea celo leto velja list n Ameriko In Ranadb _____________________$6.00 Ea pol leta ....—________________$3.00 Za Četrt leta _____________________________Jl-bO Za New York xa celo leto $7.00 Za pol leta ---------------------43.50 Za tnosem&tro sa celo leto___.$7.00 Za pol leta ...........~..................$3J0 Iz Slovenije. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda* izhaja vsaki dan IzvscžnM nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "glas NARODA", 216 W. 18tta Street, New York, N. Y. __Telephone: Chelsea 3878 PRIČETEK DIKTATURE V NEMČIJI Najnovejša odredba Brueiiiiiugovega kabineta, ki določa, da mora bi!ti vsako zborovanje štiriindvajset ur vnaprej prijavljeno policiji jt' naletela pri nekaterih na oster odpor. Odredba je bila namreč uveljavljena takoj po razpustu državnega zbora. Če bi bila tozadevna predjoga vložena v rjahstagu, je zelo dvomljivo ila*bi bila sprejeta. Proti odredbi so posebno narodni soeijalisti (fašisti) ill komunisti, pa tudi nemški naeijonalisti j)od Hugen-l>ergovim vodsltivom niso prav posebno zadovoljni ž njo Zatrjujejo, da je odredba odpravila pravico zborovanja ter svobodo govora in časopisja. Ti ugovori so le deloma utemeljeni, kajti pomisliti je 1 reba, da zahtevajo izredni časi izrednih odredb. V enem samem letu se je pripetilo v Nemčiji nad tristo političnih umorov, napetost med strankami je narasla do viška, dežela namesto, da bi se v gospodarskem oziru dvigala, je začela vsled strankarskih strasti propadati. 44New York World-Telegram" je objavil o tem sledeči članek: — — Bodočnost Nemčije je v rokah zunanjih sil, vključno Združenih držav. Mi in zavezniki smo diktatirali Nemčiji mirovne pogoje, ki so ji onemogočili povratek k pro-speriteti. — Ko so se pojavile gospodarske posledice tega miru, so bile nekoliko omiljene z Dawesovim in Youngovim načrtom, toda ne v zadostni meri. — Celo 8 kolonijalnimi in inozemskimi trgi,'— o katerih pa ni zaenkrat še nobenega sledu, — ne more Nemčija prenašati svojega gospodarskega bremena. Naša visoka carina je še povečala težkoče. Od meseca do meseca se nemški srednji razred in nemško delavstvo vedno bolj bliža smrti vsled sestradanja. — Iz 'takega obupa se poraja diktatura, diktatura je pa predhodnica revolucije. Le malo upanja je, da bi bilo mogoče rešiti kapitalistično demokracijo Nemčije, pa magari da bi zavezniki črtali vse reparacije in vojne dolgove in če bi odstranili vse carinske ovire. — Ako Združene države in drulgi upniki Nemčije, niso pripravljeni plačati te cene, bo dobila Nemčija fašistično diktaturo, kateri bo kmalu sledila komunistična revolucija. Morda gre 44World-Telegram" nekoliko predaleč, toda njegova izvajanja zaslužijo vso pozornost. »Stroga odredba nemške vlade bo naletela na vedno ostrejši odpor. Fašistično in komunistično gibanje je v Nemčiji že preveč razvito, da bi ga bilo mogoče zatreti z vladnimi ukrepi . Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl višji uradnik Ivan Deut9chman, dodeljen prometnemu oddelku ljubljanske železniške direkcije. — Pri Postojni je v starosti 69 ki umrla A^iia Ivančiceva. — V Mariboru sta umrla v splošni bolnici Viktor Mueller, zvanič-nik drž. železnic, star 54 let, iz Gornje Radgone, in Ana Poličeva, hčerka posestnika, stara 18 Ifet iz Jare-nine. —V celjski bolnici je umrla 18. letna posestnik ova hčerka Friderika ZdoLškova iz DramelJ. Stroga obsodba zaradi goljufije. Pred novomeškim sodiščem se je zagovarjal Viljem Horvat zaradi raznovrstnih slqparij. Mož je na goljufov način vodil resno trgovino in je že sredi leta 1928 oškodoval razne upnike, pozneje pa je raztegnil svoje sleparije na denarne zavode in sicer na enega v Brežicah, na drugega pa v Ljubljani. Njegova lesna trgovina je bazirala na kreditu, deloma rra hipotekirnem, ker je imel v Bokošeku na Štajerska poscji vo, deloma pa na kreditu po | porokih. Mož pa je že pred tremi leti ves svoj kredit izčnpal. Njegovo ! posestvo je bilo preobremenjeno, 'pole£ tega pa je imel velik dolg pri pestjjihifci v Sv. Križu pri Kostanjevici in še pri nekaterih drtfgih 1 denarnih zavodih. Nekega sicer 'dobrega, a precej lahkovernega po- gfiJftSS *igii !/i!fi!ii!/iUi!Jni11fi!fi!niii!lglilfi!f^^ VABILO k m PREDSTAVI "Scapinove J\T\ \ d(KOMEDIJA V 3. z^f V 1J aL/t/ DEJANJIH) Dejanj« m Trii leta 1871. r ■ I K E D I PEVSKO in DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA'', Inc. V nedeljo, dne 12. aprila '31 Začetek točno ob S. ari popoldne. iul 62 St. Murks Place, New York Po igri prosta zabava in ples. Vstoprtina L sedeži 7 5e; II. sedeži 50c. s?rtnika iz brežiške okolice je z raznimi lažmi pripravil do tega, da mu je bil porok, in ko je pozneje še štirikrat ponaredil njegov podpis ca menici, ga je še vedno znal pregovoriti, da je mož te podpise potrdil za svoje in da mu je menice celo prolongiral. Za drugo večjo žrtev si je izbral nekega bogatega tflgcrvca, ki je vložil v njegovo lesno trgovino blizu 500,000 Din. Ob:ožen©2 pa je les prodal kar pod roko ter porabil denar za sebe. S trgovcem, ki mu je dal denar, sploh ni napravil nobenega obračuna ter je imel vedno nove izgovore. Sleparija se je vrstila za sleparijo in tako je prišla cela zadeva pred sodisže, kjer so se oškodovanci iz dna duše razgovorih o vseh prevarah, katerim so nasedli. Obtoženec je bil obsojen na dve in pol leta robi je, oškodovancem pa je btol rečeno, naj se pcslužijo r vikio-pravne poti. mil štiri rebra, ki so se zasadi hi v pljuča, kv.x povzroča močno krvavenje Ponesrečenčevo stanje je skrajno nevarno in je le malo u-panja, da bi ostal »pri življenju. Tragična smrt oglednega, veleposestnika. 19. marca zjutraj krog 4.50 je našla neka mlekarka v jarku pri cesti, ki vodi iz Maribora v Košake in dalje v Pesniško dolino, starejšega meskega trdega in brez življenja. Obvestila je take j najbližje ljudi, ki so ponesrečenca dvignili in spoznali! v njem i5-letnega veleposestnika, sodnegu cenika in bivšega župana Ruperta Pirherja iz Košakov. Bil je mrtev. O dogodku je bilo obveščeno crožništvo, ki je odredilo komisijska ogled in uvedlo preiskavo. da ugotovi ali gre le za nesrečo ali za zločin. Po mestu so se namreč že takcvj zjutraj pojavile govorice, da je Pirher postal žrtev zločina in celo še danes. Rezultat temeljite preiskave in obdukcije pa jo drugačen. Pirher je, kakor se je ugotovilo, pozna v noč menda ;cto 2. ure penival v Dreissgerjevi _ gostilni v Košakih in se potem sam napotil pro.l domu. Tu je v bližini | druge 'čuvajnice padel s ceste v ja-' rek, po katerem teče porok in se najbrže vsled svojega stanja in u-a-irca pri padcu ni več mogel dvigniti in se je zadušil. To potrjuje L udi mnenje zdravnika, ki je ponesrečenca obduciral in ugotovil, da je vsak zločin izključen. Truplo po-pekojnika so prepeljali v mrtvašnico na Pcbrežje, kjer je bilo tudi pokopano. Bcgodek je,- kakor smo omenili, vzbudil v Mariboru izredno veliko pozornost in postal predmet neštetih govoric. Sleparski ženin pred sodniki. Te dni bo stal ' pred sadniki v Ljubljani Jožef Križnar, rojen leta 1901 Koroški Beli in tja pristojen, sodar v Devici Mariji v Polju. Križ-nrir je obdolžen, da je okradel svojega gospodarja v Primskovem pri Kranju ter da je izvabil od petih kmetskih deklet z obljubo zakona večje denarne zneske. Ko bi se imela vršiti poroka, je Križnar izginil, kot da bi se vdrl v zemljo. Za Obravnavo vlada veliko zanimanje v Lubljam kakor fcudi v najbližji ljubljanski okolici, kjer .si je sleparski ženin Izbral svoje žrtve. Barbcrton, O. I Čt:am dopisa iz enega in druge- j ga kraja. Tu se priredi igra, tam zopet veselica itd. Tudi pri nas v Barbertonu 'priredi mš pevski zbor zadjala. da uniči premogarsko u-"Javornik" koncert pod vodstvom n: i o, ter nadomesti unijske pre-g. Andreja Bombama, in sicer v so- mogarje s črnci iz Južnih držav, Gospodje so dosegli svoj cilj, "Open-shop" in blaženi American-plan, čemu ne gre busines? Ravno ta družba si je največ pri- boto, ll. aprila zvečer. Malo nas je sicer po številu, vendar program bo vseeno bogat in zat- nimiv. Zatorej tem potom vljudno vabim vse Slovence in Slovenke, Srbe in Hrvate iz bližnjih naselbin, da nas pose ti te v kolikor mogoče večjem številu. Po koncertu bo ples in prosta za- \ bava. Za suha grla in prazne želodce bo tudi preskrbljeno. Torej nas viden je ll. aprila zvečer. v dvorani Samostojnega društva "Domovina" na 15. cesti. Začetek tečno rrb sedmi uri. katere je kar na debelo uvažala v te kraje. Danes -so razočarani vsi, družba in črnci, zadnji mnogo bolj, ker gospodje, ki vodijo družbo, si b:do že znali pomagali iz zagate, dočim bo mogel mnoji črnec peš ubrati po . pod noge, če bo hotel zopet videti svojo južno domovino. Danes ni prav nikakegi izgleda, da se še kdaj vrnejo boljše razmere v premogovno industrijo, za pre- m.garske delivce. Zimo smo imeli dokaj milo in teplo. Januar in februar sta imela Ekcro p;mla dansko vrc:ne. Zato je Vstopnina za odrasle 50c. OtroM'pa marc teliko bolj znorel s snežni-pod nodzorstvom starišev so pro- mj viharji in mrazom, tako, da re-- i- lgrat le silno počasi rine iz mrzle TJ'oam, da ne bo nobenemu žal,' zemlje. kdor nas bo obiskal. H koncu voščim vse Slovencem in Slovenkam sirom Amerike vesele velikonočne praznike, ter mnogo pirhov! A. Blazich. Huda nesreča v zagorskem bringu". 'Le- Te dni so pričeli podirati steklarske hiše v takozvanem "Lebringu", ki so lastnina AJbelnovih steklarn v Zragonju. Prebivalce teh h:š je doletela nesreča, da se morajo izseliti a ne vedo, kje naj bi se nastanili Danes pa se je zgodila še buJša ne-rreča, ki bo najbrž končalo, s smrtjo mladega »človeka. Pri podiranju je med drugimi it udi zaposlen Franc Koritnik, 20 letni steklarski dela vet iz Hrastnika, doma v vasi Suha dol, občina Loka. Ob 10. uri dopoldne je z nekim drugim tovarišem podiral sleme na pritlični hiši. Hlod za hlodom" se Jo valil raz strehe. Tako sta prijela dolg hlod, da bi ga, poslala za drugimi a baš ta (je postal na Koritni-ka usoden. Pri zamahu mu je spo-drknilo dn je telebnil z višine. 4 m na tla. Hlod je zgrmel za njim in mu padel z vso svojo težo na prsi. Težko ponesrečenega Kori tnika so njegovi (tovariši takoj prenesli v bližnjo hišo in poklicali zdravnika dr. Slavka Gruma, ki je ugotovil hude poškodbe. Pri padcu si je iz-pahnil levo roko, hlod mu je pa zlo- | V Glas Narcdu .sem či al dopis iz 'Arras. B. C., priebčen 24. marca, kjer ! fo podpisani trije rojaki, ki živi- Ijc ne. homesteadu. Ker želim stopiti V piomene stike z njimi, prosm, ,če mi blagovoli ec3en od njih posla- „ | ti svoj natančen naslov, za kar bom Lawrence. Pa. . I hvaležen. Delavne razmere hd pri nas še, vedno globoko pod ničlo. Premo-j Vrselo Velikonc č želiim sem či-gorov Montour št. 4. kateri je bil.tateljem tega lista v Združenih dr- | Peter Zgaga ČE BI SE VRNIL. .. KDOR ŠE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI koledar ZA LETO 1931 CEN^V 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNttCOVE pratike n leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New M City MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima Hog nad 430.Mt.M0 Din. Jfc NAJVEČJA REGrULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA vse vloge jamči mesto ljubljana z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo vloge se sprejemajo na knjžfice in na teko« račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ngodno. Rentni davek od vložnlh obresti plačuje hranilnica sama. : ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar v stari domovini, obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazah, kdajto toUko. Naplilte tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranftnlea ""* Pozdrav! za,p>rl 15. januarja to leto, še ved- žavah in Canadi no počiva. Ljudje se pt> veciini še vsi tu držijo, ker se tudi sploh nimajo kam preseliti ,ker revščina in brezposol-nesi vladata vsepovsod. Nekateri so dobili delo v drugih rovih, s katerim pa človek ni mn> r*o na ?x?ljšem. ker zaslužek je tak, d a ne odgovarja vsakdanjim stroškom. Ljudje »se tolažijo s upanjem in dobrimi govoricami, da prič-nc z delom na "prvega". To upanje se preklada s prvega na petnajstega, od petnajstega na prvega. Nikdo ni več ne ve, kaj nam prinese bodočnost, menda tudi sami gospodje 'baroni ne. V Pittsgurgti Na-tional Tribuni je Fgh. Coal Co. objavila, da je v le-.tu 1930 imela pri svojem obratu izgube $1,078.695, ter da sploh obratuje z velikimi izgubami že od leta 1924. Pa vendar ne bodo traili, da je kriva te larfske izgube propadla majnarska unijah Marko Rupnik, 63 Lawrence. Pa. UČENCI USMRTILI UČITEUA BERLIN .Nemčija, 1. marca. — Iz Varšave poročajo, aa so v Belchato-vu zvabili dijaki svojega učitelja v zasedo ter gi usmrtiil. S tem so se maščevali, ker jim je dajal slabe rede. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša ji.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Upratva "G. N." Le za zunanjo uporabo pri Bolnik mišicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah, v hrbtu Izvinih in Prevlečen jih Nevralgiji T)ol>itc pristnega! A N C H O H tTKortlca znamka na vsakem zavoja vas zavaruje. Knjižica, ki nudi po'.navrxlila trr opisuje številne uf>orabe PAIN-EXPELLER-ja, je priloicna vsaki steklenici. V vseli lekarnah 35c in 70c. • Ali direktno iz: "Tke Labcrmfor/09 trf I Ad. RICHTER tr COi BERRVANo South rirm sts. jrooklyn, n.v KILLS PAIN- RADA BI IZ,VEDELA aa naslov svoje prijateljice TEREZIJE ČOŠ, rojena KOLEŠA. Prosim, da se mi oglasi. — Alojzija Mlakar, 714 N. Bluff St., Joliet, 111. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita lamo vala članstva, pač p* ni Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Sv. Pismo pravi, £-x se je Kristus po svojem vstajenju še parkrat vrnil na zemljo. Prikazal se je temu in onemu, in povsod je b:l nadvse ljubeznjivo sprejet. Pozneje ss ni vc • vrnil. Že vsaj v telesni ooliki ne. Toda če bi se vrnil danes? Recimo, da bi se.( KaJj bi se zgodilo? K^r naenkrat bi se ipcjavil pri grobu Brezimenega vojaka. Velika gruia bi se zbrala okolu Njoga in On bi rckol. — Prosveiit sen vas prišel. Nihče bi nc umel Njegovih besed. Pezvali bi vojnega ministra, ki bi Ga vprašal: — Kaj posvetit? Kaj jc t^ — posvečen je? — Mir vam prinašam. — bi rekel. Minister bi si pogladil brado in £2 pikro zasmejal: — Liga narodov je bila us.inov-Jjena, da ustvarja in prinaša mir. Edinclc L"s*'- naredov. Nobena druga oblast. Ampak ee imate kak poseben strupen plin na razpolago, potem tri sc morda dalo govoriti z vami .... * In ko bi bila zbrana Tia ljudskem zborovanju ogromna množica, bi stopil na oder in začel govoriti o bratstvu med ljudmi, pa n;ij so črne, bele, ali rjave barve. J Govoril bi, da so vsi ljudje enaki ter da morajo imeti vsi iste pravice in iste dolžnosti. Stcprocentneži bi ga javili priseljeniški oblasti kot prekucuha in boljše vika. V teku štiriindvajsetih ur bi bil deportiran. * Stopil bi v zbornico in bi začel prld!govati spravo med narodi. Kot sv. Pismo bi se glasile Njegove besede. Židovski, protestantski in katoliški sveti očetje bi stikali glave in modrovali: — Saj ne govori napačno. Toda najprej moramo ugotoviti,, kakšne vere je.... * Nekega dne bi sc pojavil na Wall Streetu ter bi začel govoriti z zanič Jjivim nasmehom: — Vi ste vJadarji sveta! Vam rie merem ničesar dati, ker nc poire-bujete ničesar. Vi imate vse, karkoli poželite. Vi imate resnično svobodo, naj kristalne j šo -moralo, nesebično bratstvo, nadnaturni razum, vi .vmate patent na resnico in na pravičnost. Tako bi govoril, in nihče bi ne opazil pikrosti in zasmeha v Njegovih mislih in Njegovih besedah. Plemeniti obraz (bi mu žarol v sveti jezi. Njegove oči bi sipale ^bli-ske. Njemu bi stopil nasproti izvede-na1: bilijonskega kinematografskega podjetja in mu rekel: — Gospod, ne vem, kdo ste in ka»j ste, toda Vaš obraz je nekaj posebnega. Takega obraza kot je Vaš, še nismo imeli prilike kinematografi-rathi. Če hočete, sklenite z nami pogodbo za šest mesecev. Milijon Vam plačamo. Pol ure dela na dan.... * Ves užaljen in ogorčen bi se podal v Sveto Mesto ter bi izpiegovoril na trgu pred cerkvijo svetega Petra: . — Prišel sem, da vam dam svobodo! Ob besedi "svoboda" bi se zdrznile vse oblasti. Take oblasti, ki so v črnih srajcah, in take, ki so v pozlačenih uniformah In orna tih. Fašisti bi Ga zgrabili in Ga odvedli pred vojno sodišče, ki bd Ga zaradi besede "svoboda- obsodilo v dosmrtno konfLnacijo na Liparskem otoqju ali pa z ustreli tvijo v hrbet. Tako, ali že vsaj približno tako bi se mu gotfilo, če bi se še vračal na svet. In menda se bad zastrantega ne vrne več.... v »GLAS NARODA* NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. pouanski božji grob Poljamci so kaj ponosni na svoji božji grob. Saj težko, da bi katera župna cerkev na deželi premogla večjega. Postavljen je pred stranskim oltarjem sv. Štefana, prvega mučenika. Napravil ga je pred kakimi 55 leti njegov imenjak, mojster samouk St. Subič. Iz prejšnjih časov pa nam kroni. 1--—- ka tole pripoveduje o božjem grobu: Nekako pred 150 leti je šolmaštro. val v Poljanah prvi učitelj, obenem organist in mežnar. Huda je bila zima, a ljudje mu niso hoteli pTipe. IJatJl drv. Ko je to potožil župniku, se je še ta obregnil obenj in mu dejal: "Pa kuri z božjhn grobom!"... In mož si tega nI dal dvakrat vele. ti. Božji grob Je moral že takrat biti velik ln masiven, da je šolnik lahko še kje na deželi daljša. Skotfi vas do Sore in po travniku gori ter po cesti precej od vasi nazaj in skozi vas se vije v cerkev. Mnogo bander je včasi plapolalo, med njo Župno bandero sv. Martina je nosil fa_ rovski hlapec z dvema fantoma iz Poljan, sledilo je sedem podružnl. čnih in za vsakim se je razvrstilo ljudstvo dotične soseske. Včasi je bilo med fanti precej prerekanja, z njim kuril vso zimo. Pomagalo pa kateri bodo nesli bandero, danes pa je to tako, da je šolnik odtlej vsako vča^l že težko dobiš nosače. O b leto imel dovolj drv, župnik pa je vzhajajočem solncu je bilo vstaje. lažje priSei do novega božjega gro ba, ker je prejšnji gotovo bil že slab in star Sedanji božji grob predstavlja na ] ni slovesnosti, glavnem okviru ln na stranskih ku. lisah čudovite tropične rastline in drevesa, kar razodeva veliko fan. tazijo mojstra Štefana Šubica. Na vrhnem počeznem okviru pod kri. žem je upodobljen Krst, zvezan, ves krvav. Ecce homo! Največje občudo. vanje odraslih, a strah otrokom sta v prejšnjih časih vzbujala oba čuvarja groba, ki smo jima rekli nje v Poljanah vselej polno poe?i_ je. Zato je tudi pokogni dr. Tav. čar prav rad prihajal k velikonoč.. NAJLEPŠA ŽENSKA LETA Neki danski list se je obrnil na svoje Čitatelje z vprašanjem, kate. ra leta so za žensko najlepša. Ured_ nžštvo je prejelo seveda celo ko. pico odgovorov, objavilo je pa sa_ "juda". Bila sta upodobljena kot . . , ..... rimska vajščaka, zagorelega. Ha J™*™ in sicer najboljšega izpod moškega in najboljšega izpod zen. vega obraza, ostrih sovražnih oči, s čelado na glavi, z dolgo helebardo v roki. Mojster Šublc, obenem cer_ k veni ključar, ki je imel svojo ve. liko vzvišeno umetnino v upravi, ni časti, je prva leta vselej sam s svojimi pomočniki postavljal božji grob. To je za otroke bil vsako leto skor onajznamenitejša dogodek v velikem tednu. Že od nekdaj je božji grob v Po. ljanah bil zadnje tri dni velikega tedna ves v raznobojnih lučkah dn mežnar je vedno žel občudovanje faranov, da zna vse tako veličast. no urediti. Po popoldanskih večer, nicah je bil v našem kraju od ne. kdaj običaj mladih fantov, da .-o se vežbali za velikonočno dirkanje od cerkve. Eden izmed obeh voj. ščakov se je nekoč hudo znesel nad nekilm premožnim kmetom, ki je imel tam blizu cerkvei sedež. Ko je sedel v klopi, se je na lepem odtr. gala žica in vojščak je zgrmel na. ravnost na kmetovo glavo Vsa po. zornost faranov je, seveda, bila o. hrnjena v kmeta in takoj je šlo od ust do ust: "Jud je pravega zagra. bil".... Kmet je bil sicer dober go. spodar, a napram drugim trdosr. cen in slab poznavalec šeste in de. vete božje zapovedi. Zaradi tako hudega razžaljenja od strani ču_ varja božjega groba se je mož ma_ ščeval s tem, da se je pred vso fa_ ro zarekel: "Nikoli več ne pridem v cerkev!" Odtlej sta oba stražnika j uda ponižana; ne stojita več tako visoko, ampak sta prislonjena na tleh ob steno. Vstajenje imamo v Poljanah že od nekdaj v nedeljo zjutraj. Še v polni temi, posebno, če je velika noč zgodnja, prihajajo ljudje z vseh strani k cerkvi. Za fanta mo_ ra biti nova obleka, a dekleta so včasi, čeprav je bilo še hladno, prišla k vstajenju že vedno v pečah in žldanih rutah. Veliki praznik so poveličevali s streljanjem iz topi. čev, da je grmelo kakor v turški voijni. Vsega tega danes ni več. Naša procesija, posebno, če je prijetno vreme — težko, da bi bila skega peresa. Poglejmo, kaj misli o tem, za pretežno večino žensk £il& važnem vprašanju moški in kaj ženska. Moški je odgovoril: Najlepša le. ta v življenju ženske so okrog 27. leta. Zakaj, me boste vprašali. Za. to, ker je toliko stara moja žena. Če bi bila stara 30 let, bi odgovo. ril, da je ta starost za žensko naj. lepša. Najboljši ženski odgovor se je pa glasil: Najlepša ženska doba se pričenja s 30. letom. 30 letna žen. ska je dovol^mlada, da lahko uži. va življenje, in dovolj stara, da zna vsako stvar pravilno oceniti. 30 let. na ženska je dovolj mlada, da si lahko pridobi ljubezen moškega, in dovolj stara, da ljubezen tudi obdr. ži. Ona je mlada brez naivnosti in izkušena brez utrujenosti. Zato tr_ dim, da se začenja najlepša doba v ženskem življenju s 30. letom in za. to mora vsaka pametna ženska škr. beti, da si to dobo čim bolj podalj. ša. V seviljskem predmestju Trlani je živel osemnajstleten mladenič, Jua. nito ei Morenito (Maver) imeno. van. Bil je sirota brez staršev; ži. vel je na slepo srečo na trinana. škem tlaku, kakor divja cvetka na travniku: včasi je spal pod milim nebom, včasi v hlevu krčme; hra. nil se je s sladkim želodom, ali s praženimi ribicami, ki so bile zelo poceni; da bi sepošteno preživljal, se je ukvarjal z lažjimi opravki; Jred vrati gledališča prodajati spo_ rede, to je bila njegova najbolj do. bičkanosna služba.... Kljub raz ca. pani obleki je bil ven'darle čeden dečko: imel je jasne oči, kodraste lase in močno zagorelo polt. Zato se ga je bil oprijel priimek "el Morenito". Sicer se je pa pretakalo po njegovih žilah nekaj ciganske krvi in bil je, kalkor pač cigani. poln zdravega humorja- Ljubil je potepanje in bil je navdušen za bi_ koborbo. Na Veliki petek se je zbudil ves čemeren. Štirinajst dni pred Veliko nočjo so bili zaprl gledališča in ker ni mogel prodajati sporedov, ni i. mei niti beliča v žepu. Močno je občutil svojo revščino, ves v stra. hu, da bo ob svojo najljubšo za. bavo, blkoborbo, ki bi se morala vršiti na Veliko nedeljo, z nasto. pom Mazzantinija in Frascuella, a on nima niti pare. Vendar se je odločil, da poj de na seviljske ce. ste iskat sreče. Ko se je priporočil Devici Upanja, kateri je bil zelo vdan, si je otresel slamo z las :n brzo odšei iz hleva, v katerem je bil prenočil. Jutro je bilo veličastno. Ulice so bile že polne kmečkega ljudstva, ki je prihajalo k procesiji redovnih bratovščin. Ko je šel Morenito pre. ko trga-Toros, je zagledal dolgo vrsto ljubiteljev bikoborbe, ki so cb egali blagajno; to je še pove. čalo njegovo žalost. Štiri ure se je potepal po tlaku ulice Sierpes in vsrkaval vonj cimetovih kolačev, ki so bili praženi v vrelem olju. Hodil je za toreadorji, ki so se po. časi sprehajali pred kavarnami in se košatili, stisnjeni v majhne jo. piče in tesne hlače- Razmišljal je, kako bi si na pošten način zaslu. žil nekaj pese t. Zaman se je sku_ šal vriniti med prodajalce, ki so prodajali sporede raznih bratov, ščin. Vsa mesta so bila oddana in povsod so ga osorno zavračali. Ves utrujen, lačen in omamljen od vročine se je končno preril do trga Ustave, kjer so se navadno ustav, ijale procesije. Ko je našel pred vhodom Justične palače skrit in senčnat kotiček, je sklenil, da se tukaj odpočije in počaka, dokler ne bodo šle bratovščine mimo. Kmalu je trdno zaspal. Med temr ko je spal, je prišel mimo izletni. ški par: dvoje mladih ljudi, dva mlada zakonca. — Poglej no, kaky lep je tale mladenič, — je rekel mladi mož svoji soprogi. Ustav.il se je in opa_ zoval zaspaneta. — Kako ljubek in kratkočasen prizor! Ta odprta ro. ka! Kakor v pričakovanju, da bo vanjo padlo med spanjem kaj ne. navadnega. — Veš kaj, — mu je odvrnila že. na, —kaj ko bi midva tega zaspan, ca malo presenetila? Da bi mu dala v roko svetel novec, ki bi ga za. gledal, ko se zbudi- Zalj ubij end so darežljivi: mladi mož je vzel iz denarnice novec za pet frankov in ga oprezno položil v odprto roko, ki se je mhanično zaprla in se — zaradi hladnega kovinskega dotikljaja — znova na. pol odprla. Nato se je dvojica med smehom oddaljila. Morenito je še dalje spal in sa_ njal: sanjal je, da se spušča prav k njemu po mavričasti lestvici pre. čista Devica Upanja. V laseh je imela venec iz lilij in v rokah je drža"a !bele vrtirice. IzpregovorCla je; njen glas je bil slajši od medu. — Juanito, nikoli, niti zjutraj, niti zvečer se nisi pozabil zateči k me. nI.... Da počastim svojega Sinu, te hočem nagraditi: v nedeljo boš g edal bikoborbe! Hkrati je devica stresla cvetne lističe belih vrtrulc Morenitu v roko. Ko so lističe be. lih vrtnic padali, so se izpreminja. li v svetle novce. Od veselja se je Morenito zbudil. Odprl je pest in — čudovito — iz ene je padel svetel novec in se s srebrnim žvenketom ^akotalil po tlaku.... Pobral ga je.... Ni verjel svojim očem.... Devica se torej ni norčevala. Mogel bo iti gledati biko. borbe! Z enim skokom je bil po. koncu in jel teči proti trgu Toros. Ko je zavil okoli ogala ulice sv. Pavla, je skoro zadel ob deklico iz trlanskeg^a predmestja, katero je poznal še izza otroških let in ki se je imenovala Chata. Bila je zelo bleda in njene črne oči so bile pol, ne solz. — Kaj je, Chata, — jo je vpra. šal. — Moja mati je bolna, — je de. j a'a, — že dve noči nisem spala. Zjutraj je prišel zdravnik in za. pisal zdravila. Šla sem v lekarno, lekarnar ni hote dati ničesar na upanje. Kaj naj storim? Če bodo POKOPALIŠČE ŠTORKELJ Tisoči in tisoči štorkelj, ki so pre. zimovale letos v Južni Afriki, se ne vrnejo več v Evropo. Vladni orga. ni, ki so prepotovali ozemlje Gan. thin Peak v Natanu, poročajo o bridki usodi štorkelj. Prostrano po. lje, kjer se štorklje vsako leto zbi. rajo, predno odlete nazaj v Evropo, je bilo vse belo, kakor da je zapadel sneg. Vladni organi so se čudili, da je polje naenkrat belo, ko so pa pri. šli bliže, so spoznali, da je vse po. lje pokrito z mrtvimi štorkljami. Štorklje so bile baš zbrane in pripravljale so se na pot v Evropo, ko jih je presenetila debela toča. S polomljenimi krili in nogami so si. rote obežale na tleh, dokler niso od lakote poginie. Visoko nad mrtvi, mi štorkljami so pa prožile žive in zaman čakale, da se jim pogrešane družice pridružijo. vstajenje Vstani, moja duša, in poj himno Bogu, ki Čutiš ga v nemem trpljenju, himno strasti, ki ti razjeda moč, himno smrti, ki se bojuješ ž njo! Nad vsem tem vstani, moja duša, in poj lepoto, ki sanjam tvojim je dana, pesem, ki v noči drhti jo vsemirje, ko se zasanja tema v mesečino. Vstani, moja duša, in pojdi do solnca! v luči njegovi življenje razkriva skrivnosti tajne ljubezni, ki v žarkih se koplje njegovih. Poj, moja duša, poj pesem razkošne ljubezni! (Ivan Albreht) iz zgodovine p1ruh0v Jajce je zelo krhko in vendar sloni na njem ne le zgodovinsko-tracijonalni problem o Kolumbovem jajcu, temveč tudi znaten del poljedelskega gospodarstva, namreč perutninarstvo in zalaganje mest z jajci, kakor tudi izvoz jajc v inozemstvo. Že v tej moderni simboliki bi moglo jajce kriti v sebi zarodek gospodarsko-trgovskega življe. tiija, toda zdi se, da skriva veliko, nočni piruh v sebi še več tradicij iz davne preteklosti, iz onih časov, ko je spadalo simboliziran je k te. ološkim nalogam pri vseh nagnje. njenih k mistiki. S prihodom velika noči je krščanski svet praznoval prihod pomladi in se veselil, da je konec zime. Pozdravljal je po mra. zu in do:gib nočeh zlato solnee, ljudje so se veselili zelenja kot simbola nade v lepšo bodočnost. Go. spodinje so v starih časih polagale zbrana in shranjena kokošja in račja jajca ob tem času pod kok. lje, iz jajc so se zlegli mladiči, no. vo pokolenje, nova nada na dobi. ček, katerega so se veselil tudi go. spodarji- zvonovi zvonii njej, bodo tudi me. ni! Ne bom je preživela. Morenito se je za hip zamislil. Zagledal se je v Chatine mokre o. či. Nato je mahoma potegnil iz že. pa novec, ki ga je bi'a na tako čudežen način dobil, in ga porinil svoji mali prijateljici v roko. — Na, ljubo dete, — ji je rekel, — dobil sem ga od Device Upanja in Dobra Mati se ne bo jezila, če z nj.lm ozdravim tvojo mater. Chata je bila tako ginjena, da se niti ni utegnila zahvaliti. Stekla je naravnost v lekarno. Zapisano je bilo, da Morenito ne pojde gledat velike bikoborbe. A človek že poišče nadomestila. In Morenitu ni potekla nedelja nič manj radostno. Tega dne je Chatini materi odleglo in Chata se je pri. šla zahvalit Juanitu na dvorišče krčme. Malo lepše se je oblekla in z ostankom Morenitovega denarja si je bila kupila dve rdeči vrtnici, kaiteri je vtaknila v svoje črne la_ se.... Sprehajala sta se ob Qua. dalquiviru, pod cvetočimi pomaran. čami. Ko sta prišla v bolj skrit kotiček med visoko mirtovim grmovjem, je dekle nenadoma objela Morenito okoli vratu in reklo brez najmanj, šega sramu: — Te quiero, campa. nero — ljubim te, dragi! In ko do. polniš dvajset let, se poročiva, če hočeš! (Iz francoščine prevel H.Z.» IMENA VELIKE NOČI Veliko noč imenujejo Grki, ro. manski narqdi, Rusi, Skandinavci, Nizozemski (in stari Goti) s he. brejškim imenom pesah, kar znač: prieanašanje (prvorojenim Izrael, cem). V polatinjeni obliki se ta beseda glasi paseha. Nemci in An. gleži imenujejo veliko noč po ger. manski pomladni boginji Ostori. Polabski in lužiško_srbski nazivi so Izposojeni iz nemščine. Zahodni Slovani pravimo "velika noč". — Bolgari in Latiši (Leti) "veliki dan", Arabci "veliki praznik". Sr. bohrvati in Rusi so posneli svoj uskrs, vaskrs, voskrešenje po gr_ škem "anastasimom", kar znači vstaj en j ski praznik. Vzhodno.slo. venski in zahodno hrvatski naziv vazam, vezem, vuzem kakor tudi madžarski husvet izraža, da je po 40 danskem postu zopet dovoljeno uživati meso, da je "mesopust" minil. Osmani so vzeli svoj izraz paskalja iz romanščlne, Litvanci pa svoj velikos iz poljščine. Človeška fantazija in poznejši velikonočn'1 običaji že davno po. prej niso mogli prezreti velikonoč. nega piruha kot zarodka novega življenja tako, da je začel piruh kmalu predstavljati velikonočno darilo, zlasti izraz ljubezni in kot tak simbol novega rodbinskega življenja. Če je dalo dekle svoje, mu izvoljencu lep piruh, je pome. nilo to več, nego pomeni zdaj, ko lahko kupimo v mestu -umetno narejene piruhe bolj kot prispevek k TbCrki narodopisnih zanimivosti, nego kot oni izraz, katerega bi mo. ral imeti piruh. Simbolike veliko, nočnega piruha se je že davno po. lastCla cerkev, da poživi z njo mi. stiko Kristusovega vstajenja. Zato blagoslavljajo velikonočna jajca ki pa ne smejo biti barvana. Na svetu so bili 'ln so najbrž še zdaj samostani, v katerih se velikonočno jajce na poseben način pobarva in okrasi ter podafl podpornikom v znak hvaležnosti. V Pragi so nosili v preteklem stoletju samostan, ske piruhe tudi v meščanske rod. bine. V Franciji so posvečali za časa zadnjega cesarstva temu velikonoč. nemu običaju veliko pozornost. — Napoleon III. je bil napram svoji žen* Evgeniji zelo garanten in po. žrtvovalen- Pravijo, da je dal svoji ženi v znak sprave piruh iz čistega zlata vsake pomladi, če je čez zimo preveč skakal čez zakonski plot in je imel kot zakonski mož slabo vest. Prvi zlat piruh je dobila Ev-genija baje 1. 1862. Okrašen je bil s cesaričnlm monogramom iz bri. lijantov, v njem je bila pa biserna ovratnica, vredna poi milijona frankov. Zadnji Napoleon je bil sploh muhast mož in na njegovem dvoru je bilo vse mogoče. Neki i. gralki, ki je bila vsaj po imenu in na videz ljubica njegovega komor, nika, je dal pripeljati na dom o. gromno jajce, v katerem je bila skrita majhna kočija z dvema konjičema. Napoleon III. je imel last. nosti vseh čudaških ameriških mi. lijonarjev in morda je bilo to tudi deloma vzrok, da je tako neslavno končal. Pa tudi drugi vladarji so daja. li podobna velikonočna darila- O ruskem carju Aleksandru pri pove. dujejo, da je podaril cesarju Francu Jožefu zlat masiven piruh z hrQjantnim okraskom, vreden o. koli 50,000 starih cesarskih rublje v. Predzadnji avstrijski cesar je do. bil nekoč z velikonočnim darilom posebno kurijoznost. Od neznanega čestilca je namreč dobil veliko jajce v obliki klestke, v kater4! je bil umetno narejen ptič z nek?kšno lajno v trebuhu, ki je Francu Jo. žefu navdušeno igrala "Bog ohra. ni, bog obvarl!" Treba jo je bilo samo naviti, pa je oddrdrala avstrijsko himno, da je bilo veselje. m Angleški kralj Edvard VII. je i. mel tudi svoje muhe o velikonoči. Nekoč je dal za svojega nečaka napraviti jajce velikonočnega mi. ru, tako zvano "razorožitveno jaj. ce", predstavljajoče bojno ladjo z demontiranimi topovi. Na krovu sta bili samo dve figuri: angleški mer. nar je objemal bodočnost. Svetov, na vojna je pa pokazala, da je bi. lo to prijateljstvo na slabih no. gah. na veliki petek Jaz sem svoje misli pokopala, svoje misli. . . želje . . . svoje srce, pokopala na Veliki petek. V grob Gospodov sem jih položila, svobodno se dvignila je duša. Svečico prižgala sem voščeno* solze kesa, vere, dvoma, nade bile nema so molitev moja. Istina na tretji dan iz groba vstanes Izveličar moj od mrtvih, kje pa želje moje, moje srce? Brezpomočno sklepajo se roke. . . IzveliČar, reši Ti od njih me: v mojem srcu spet zažgi Ti meni Iskro Božjo, davno že pogaslo . . . (Marica Strnad) -G NEW TORI, THURSDAY, APRIL 8, 19S1 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. NENAVADNA BANČNA AFERA Te dni je izffla t Parizu zanimi. va brošura Marcela Privata. v ka terl je zbral avtor vse važnejše po drobnooti o zloglasnem finančniku Oustricu in njegovi aferi. Svetlolasi jutal Francoz Alfred Oustric Ima i me, ki priča o davnem germanskem poreklu. Drugače Je pa Oustric Jutal Francos, če ne računamo nje_ flove molčečnosti, ki Jo Je kazal zlasti med žilavtm delovanjem, ko Je Ato sa. njegovo karijero. Studi, ran je mu nI šlo niti v južno franco skem Carc&ssonu, niti v Toulousu, kamor se je bil preselil za njim njegov oče. Zato je postal po oče. tovi smrti trgovski potnik, kajti de. lo v odvetniški pisarni, kamor ga Je bil vtaknil oče, da bi dosegel to. česar ni mogel s študijami, mu ni. kakcr nI dišalo. Ko Je Izbruhnila svetovna vojna. Je bilo Oustricu 27 let. Moral Je k vojakom, po vojni se je pa zopet lotil trgovine. V času pomanjkanja premoga Je prišel na idejo izkori. čatl la 15 milijonov. Oustricev program Je bil podpirati francosko industri. Jo in voditi borzne špekulacije. — Tako je spravil ped svoj neposredni vp Iv Gasconske papirnice, tovarno šivalnih strojev, predilnico Kahn in mnogo drugih industrijskih podjetij. V času, ko je bila borza res neizčrpen vir mastnih dohod, kov, je bil Oustric gospodar polo , žaja. Srečno je preživel vse gospo, darske krize, njegova »ena je mo_ rala zastaviti ves nakit, da mu je pomagala, pozneje mu je pomagala tudi Francoska banka in končno je postal mil jarder. Kupil je tovarno za Unoleum, tovarno za umetno usnje in več vele trgovin s čevlji. Hotel je pa postati največji bankir in od tod njegovo prizadevanje in njegov vpliv v stari Adamovi ban. ki ter napad na drugo veliko fran. cosko banko Comptoir National d'Esconxpte, ki se mu ni posrečil, pač pa mu je pridobil mnogo no_ vili sovražnikov. Leta 1920 se je seznanil Oustric z italijanskim bankirjem dvomljive karljere Ricardom Guallinom. Ta mož advokat po poklicu, je zaslu. žil med rusko Japonsko vojno z do. bavaml tekstilnega blaga težke m-i_ lijene. Med njegova največja ood_ Jet|i je spadala tovarna za u. metno svilo Snia Viscosa. L. 1926 je bilo treba spraviti delnice tde družbe na pariški trg. Način, kako so bile spravljene te delnice na trg je bil zadnji udarec, ki je zadel Oustrica. Oustrica je seznani z Guallinom prijatelj obeh Sarovitch. Oustric se je zanimal za trgovino z italijanskimi industrijskimi papir, ji. Ker Je šlo v takratnih nemirnih časih za naglo ureditev zadeve, je; priskočil na pomoč bivši republi. kansko socijalistični poslanec G. Vidal, bivši državni podtajnik v Brian dovi vladi, ki je po canneski konferenci odistopila. Poslanec Je Imel dobre zveze in zato je lahko pomagal Oustricu, pa tudi njego. vemu prijatelju. Tovarna Snia Viscosa je bila pod vržena uradnemu pregledu, o nji se Je izjavilo finančno ministrstvo, ki je zahtevalo še mnenje zunanje, ga in trgovinskega ministrstva. — ] Sodba zunanjega ministrstva je se. stavil odličen gospodarski srofcov. xrjak Serruys, ki se Je opiral na ne. ugodno poročilo trgovskega a ta. •šeJ a pri rimskem poslaništvu. Po. ročilo ni bilo odločno odklonilno. Zato se je posrečilo Vldadu dobiti pristanek takratnega poslanika v Rimu Rene Besnarda, odličnega politika radikalno _ socialistic ne stranke, ki je prihajal že takrat v poštev kot kandidat za mlnistr. ekega predsednika. Besnard Je med bivanjem v Pa. itfcu zagotavljal finančnega mini. sira Pereta, da gre za solidno pod. j«tje. Tako Je priftlo v akte flnan. ministrstva skoraj povoljno ije rimskega poslmnlka, teh. pomisleke trgovinskega' ml. era je pa ublažilo pismo i Ao je m to, da akt podpisal. — izseljencem se povračajo izgube v propadlih jugoslovanskih bankah. Dne 18. januarja je bil objavljen zakon o izplačilu izseljeniških vložkov pri srbski poljedelski banki, ki Je svoj čas ustavila izplačila, je svojčas ustanovila izplačila. Ker vsebuje ta zakon tudi določilo, da je g. minister financ pooblaščen uredbenlm potom zokono-močno odrediti, da se hranilne vloge naših izseljencev Izplačajo tudi, če sa zapadli v drugih jugoslovanskih denarnih zavodih v dobi od 1. januarja 1925 do 18./1. 1931, poživlja družba sv. Rafaela vse izseljence in njih zakonite dediče, da prijavijo družbi sv. Rafaela za varstvo izseljencev v LJubljani tekom 1 meseca take lzgufbe. V prijavah je navesti ime propadlega denarnega zavoda, kdaj je propadel, kdaj in na katero ime Je bil vložek registriran, koliko Je ianašala iaguba in kje se nahaja hranilna knjižica, z Družba sv. Rafalea za varrstvo; izseljencev bo potem na podlagi nabranega materijala napravila na merodajno (mesto prošnjo, za oibja-*© uredbe predvidena v zakonu. ... -vik; Storil je to v trenutku, ko je mi. nistrstvo samo še upravljal, ker je bil že podal demisijo. Delnice Snia Viscose so prišle na trg. Peretov naslednik Caillaux ni nastopil pro. ti, čeprav je bil o zadevi informi. ran, niti se ni zmenil za edini sva. rilnl glas guvernerja Francoske banke Moreta. Zadeva je bila torej urejena docela gladko in nihče se ni zmenil za njo. Komaj so se pa pojavile delnice Snia Viscose na francoskem trgu, je prišel Oustric v znameniti poli. litični salon vdove po nečaku slav. netfi kolonijalnega politika ma. dame Ferry. V tem središču politi, čne levice je dobil Oustric nepriča. kovano velik vpliv. Nazadnje se je zaročil po tragični smrti svoje že. ne leta 1929 z madame Ferry, ki mu je ostala edina zvesta tudi v nesreči in je prišla ob vse svoje premoženje. Pomoč prijateljev z salona ma. dame Ferry mu je bila potrebna, ko ga je privedla leta 1929 njegova metoda kupovati po ceni, ki jo je hotel dati s svojimi operacijami podjetju, ne pa po resnični ceni, v zelo težak položaj. Oustrica, ki je imel leta 1928 za časa znane afe. re madame Hanau, spadajoče med njegove nasprotnike, celih 300 mi. lijonov, je rešila Francoska banka 1. 1929 na posredovanje gospodov iz salona madame Ferry. Prišla jc pa vrsta neuspešenih špekulacij, prišla je težka kriza v industriji in italijanski bankih Guallino, nie. gova glavna opora, je skrahiral. Sanirala ga je sicer vlada, toda Mussolini je v svojem govoru v ok_ tobru 1930 izborno karakteriziral vojne dobičkarje, čijih grehe in napake je treba eksemplarično ka_ znovatl, ker zadenejo nedolžne žrt. ve. Tako se je javno odrekel svo. jemu prijatelju in podporniku, to. da rešiti ga je vendar le pomagal Guallino je pa prišel po svoj de. lež v Oustricevem podjetju in Ou. rtric mu ga je izplačal, čeprav je bil sam v denarnih stiskah. Prodal je svoja industrijska podjetja, ena špekulacija za drugo se mu je po. nesrečila, dokler niso znašala lani v novembru njegova pasiva že več sto milijonov. Njegov polom je po_ vzročil nepopisno paniko na borzi in v političnih krogih. Afera je pri. šla na dan. Zelo dobrodošla je bila opoziciji, ki si je zaman prizade. vala strmoglaviti Tardieua, pač je pa izsilila demisijo ministra Pere. ta ter državnih podtajnikov Fal. cosa in Lautiera. Na predlog opozi. cije je bila določena preiskovalna komisija, ki je imela tudi postran. sko nalogo ugotoviti, v koliko je za_ pleten v Oustricevi aferi Tardieu. Toda Tardieuevega ipiena med kompromitiranimi politiki ni bilo. Tardieu sam Oustricu ni bil na. kionjen. Zato jc bil obdolžeh Peret, z njim pa tudi senator Besnard, Ou. stricev pravni zastopnik s hono. rarjem 200,000 frankov mesečno. Komisija, v kateri so pošteni vod. j a desnice Louis Marin, bivši šef Clemcnceauevega kabineta med vojno Mandel in socijalist Renau. del, Je temeljito preiskala afero, s katero se bo pečalo sodišče. V Ou. stričevi osebi bo sodilo sodišče vse francoske medvojne in povojne do. bičkarje, pa tudi pa koritih hrepe. neče politike. Sramota z velikim snopom Vesel spomin na davno cvetno nedeljo. V vsej slovenski deželi je cvetna nedelja najlepši praznik mladine. Z butaro v cerkev — parada nič manj imenitna kakor ob birmi, pa morebiti še imenitnejša. Kajti bir_ mo imajo v bolj skromnih farah lahko le vsakih šest let, a cvetna nedelja nobeno leto ne uide. In ko se enkrat to cvetno veselje začne, se vleče ves teden tja do vellkonoč. nega torka, ko bo napočil že zadnji čas, da se predivj ana in preobje. dena mladina zopet vrne v šolske klopi kakor koštruni v stajo. Pa ljubljanska mladina cvetne nedelje le še prav ne pozna. Kaj tisto, da dekleta In otroci od Iga sem in od Brezovice in s posavske plati privleče jo na Cankarjevo na. forežje cele skladovnice malih in velikih butar, to vse za denar! Saj je boren zaslužek in so revno de. kleta in otroci, ki ves cvetni teden prebijejo v Ljubljani, se s suhim kruhom živijo in noči kar na pro. stem pred vrati in izložbami pre. spijo. Saj je boren zaslužek in jim ga vsakdo privošči. Vendar — na deželi da bi kdo butaro kupil? Nak. Butara je za kmečkega poba'koraj. ža in moč in lepota. Bi kratko dejal, da butara ni splošno veljavno ime. In tudi be. gavnica ne. Če zineš pod štajerski, mi hribi, da butaro nosiš — sme. jali se bodo in rekli: le k ognjišču nesi svoje draqje! Ali pa, za be. gavnico bodo bitro uganili, da mo. ra to biti gorenjsko strašilo. V1 nekaterih štajerskih krajih pravi, jo butari snop Snope smo mladi vsako leto ne. sli k šmihelski fari; — najlepši in največji je bil tisti, ki smo ga v trcije vlekli Gorjancev Anzek in fari pa je bilo sitno, da po trije pravi ne zmorejo takega snopa ka_ kor Zore tovi hlapci. Res, tudi ni. kjer drugod ni bilo takega brSlja. na in leščevja kakor v Zoretovih visokih hostah. In kakšna so bila pozlačena jabolka v snopov! kro. nI, pa krancelj privezan pod njo, ki so ga spletla domača dekleta! Nu, je vendar naneslo, da se je Zore na svatovščini prehladil, žup . nik ga je šel spovedat in kmalu so pri fari zazvonili z vsemi štirimi, i Po Zoretovi smrti ni bUo pri hiši pravega reda in je že sredi posta šel glas okrog, da Zoretovi hlapci to cvetno nedeljo ne bodo nosili velikega snopa k fari. Se je tudi Jut, ki je bil Kajnu podoben, že močno postaral. ola, kdo bo pa zdaj nared? Mi, mi trije! Kar tiho!.... O, kako toplo je bilo tisto zgod_ njo pomlad! Zelenje in brstje je prezgodaj sililo v svet. Nam trem, ki smo se po šoli dan na dan po. gcvarjali o velikem snopu, je bilo pri srcu neizrečeno vroče, ponoči pa nas je tresla mrzlica same rado. vednosti in nestrpnosti. Potem je bilo vse v redu storje. no. Na četrtek cvetnega tedna, ko ni bilo ole, smo šli v Zoretovo naj. višjo hosto zelenje in leščevje krast. Milost božja, komaj smo v mraku skrivaj ves tovor privlekli. In smo ga shranili pri Gorjančevih, ker je Anžetov stric oblijubil, da (nam bo snop povezal. Tako se je zgodilo. Zvezal ga je v soboto po. poldne in je bil snop le za spozna, nje manjši kakor Zoretov, bilo pa je v njem vsega, kar je le treba: spodaj leske in hudobikovna ali božji les, proti vrhu vrbinje in ivje , s srebrnimi mucami, v kroni br_ Rihtarjev Korle in jaz, Matic Pod. šljan ali vršeljc, zimzelen, kurice 'snop spravili v cerkev in ga po. stavili ob kot. Tu pa so faptje iz | Drtja nagajali in nam snop maja. 11, da vso mašo ni bilo miru. Go. spod župnik so se pred oltarjem trikrat ozrli in hudo pogledali, re. kli pa nič, ker je k sreči — oh, h sreči! — bila cvetna nedelja, praz. nik mladine. Iz cerkve grede je spet moral namesto mene poprijeti Gorjancev stric. Ljudje so se kajpa še njemu posmihali: — Cepec stari, z dve. »na mladičema ti bo snop nosil! Meni je bilo vsega tega zadosti. Dezertiral sem, bled in vročičen pobegnem čez farovški travnik pa odzadaj v vas. Oglar Čimžar, ki je na cvetno nedeljo suknjič pod pa. zduho nosil in s palico vsak ka_ men na cesti potipal, me prestre. že: — Si omagal, Matijče? Morti šnops piješ, da si tako zaostal in drobnih kosti?! O, še ta pokora Pa še ena: skozi okno županove gostilne je svojo debelo glavo pomolil Zoretov Jur in se zarežal: — šeme šolarske, ste ga polomili z velikim snopom? — Jur, ti si Kajnu podoben! sem mu zalučal najhujšo besedo in. iz. ginil v domačo hišo. Veliki snop smo pozneje razža. gali in je bilo žegnanega lesa pro. ti požaru pri treh hišah za tri le. ta zadosti. Toda odtlej nikoli več nisem nesel butare v cerkev. Še tisto jesen so me dali v Ljubjano v Šolo, ker sem bil (po očetovih besedah) prešibek za trud in pre. kiljast za kmeta. KITAJSKA PRAVLJICA berajev. Tega je zdaj že dobro let, toda pomnim, ko da ,je bilo pred. lanskim. Že iz davnine so sloveli hlapci gruntarja Zoreta z Goličja, ki je imel mline in žage in se je hotel vedno tudi pri fari postaviti. Zato je naročal svojim trem hlapcem za cvetno nedeljo velikanski snop, — kaj snop! Skoro pravcati mlaj Ne. sti pa so ga morali uro daleč ^in skozi vas. Javno, zravnano kakor največje farno bandero! Gruntar Zore je veselej sami široko koračil zadaj in komandiral: — Jur! Le pokonci! In Jur, največji hlapec, ki so mu rekli, da je Kajnu podo. ben, je še huje oprijel ob "deblu", da je bil snop zravnan kakor da bi se sam pomikal. Pri fari je bilo vse črno ljudi in babnic; te so še. petale: — Zore je bahač, da ga Bog na sodni dan ne bo pogledal! Oh, kaj to, kaj to! Fantom po nežice, marijine suknjiče, pisani t raki in pozlačena jabolka. Še ma. le rdeče banderce smo privezali It prelepemu drenovemu križu, ki je sveže rumeno cvetoč štrlel pokonci. Na cvetno nedeljo smo se zgoda) pomaknili proti farni cerkvi. Jaz sem nosil pri sredi, Anzek na de. sni, Korlek seveda na levi. Ljudje so zijali, za nami pa je stopal Gor_ jančev stric in priganjal: — Matijče, le priravnaj pokon. ci! Pa ti Anzek, desni razbojnik! Korlek, dobro podpri!.... O^Voj, kako je bila huda in spo. koma ta pot! Najšibkejši sem bil, pa me dajo k "deblu"! Tako se nismo zmenili. Na Izveličarja sem mislil, ki je križ nosil, slabo mi je prihajalo in prav blizu farne cerk_ ve sem omagal. Ljudje v smeh! — Sam Gorjancev stric je moral po_ prijeti pri sredi, da smo velikanski CENA DR. KERKOVEGA BERILA .JE ZNlZANA Angleško-slovensko Berilo iKNOUSS SLOVEN! KADER) ItU« MUM »2.— ftaroeito ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West 11 Street Now York Ctty Živel je berač, hodil Je od hiše do hiše in prosil vbogaime. A stražnik mu je grenil življenje; zahteval je odstotke od miloščine, ki jo je nabral. Zato se je berač zaobljubil Bogu: "Ko bi bil stražnik, bi ti povečal in okrasil svetišče...." In Bog je rekel: "Bodi!" Tako je berač postal stražnik, zapovedndk beračev, svojih nekda njih tovarišev. Takoj jim je povišal davke, kajti hotel je povečati in okrasiti božje svetišče. Nezadovoljni berači so se pritožili pri cesarskemu namestniku. Ta se je razhudil in mu hotel vzeti službo. A ponoči je Stražnik prosil Bo-.ga: "Namestnik je mogočnejši od I mene. Daj, da bom jaz namestnik! (Postavim ti novo, lepo zavetoš5e". In zopet je rekel Bog "Bodi!" — berač je bil cesarski namestnik. Pa je prišel v deželo cesarski nadzornik. Ker mu namestnik ni prinesel dovolj daril, se je pritožil pri cesarju: "Novi namestnik je bolj nezmožen od njegovega prednika, poleg tega tudi izkorišča ljudi". Cesar je ukazal, naj ga zapr.de iz službe. A namestnik je prosil Boga: "Glej, cesarski namestnik je bolj vpliven, kakor jaz. Daj mi njegovo službo in postavim ti ogromno zlato svetišče!" Bog je ugodil njegovi prošnji in namestnik je postal cesarski nadzornik in je tako izsesaval ljudstvo, da se mu je uprlo. Da bi pomiril besno množico, ga je cesar obsodil na smrt. •Namestnik pa je prosil Boga: "Glej .cesar bi moral biti, da bi mogel v miru dovršili tvojo stavbo.... O, tedaj bi ti postavil po vsem cesarstvu zlata svetišča!" "Bodi!" Sedaj je bil naš beraček cesar, zaipovednik svojega ljudstva. V rumeni nosilnici so ga nosili na sprehod, sledila mu "je dolga vrsta dvorjanov, na vzhodu in zajtedu je imel ogromne zlate palače. Lahko bi bil srečen, a nebesa mu niso bila naklonjena: odkar je bil zavladal, ni več deževalo. Eno leto, dve leti, tri leta. Ljudsto je kričalo: "Smrt cesarju!" — A cesar se je obrnil do Boga: "Gospod, dvigni me na nebo. Zemlja se mi je zastudila!" In Bog ga je spremenil v solnce, saj je solnce višje od cesarja in gospoduje vesoijstvu. Toda nenadoma mu je siv oblak zakril obraz. "Bedni oblaček, močnejši si od mene!" je zastokalo solnce. In Bog ga je spremenil v oblak; •in ker je bil oblak ,je venomer si- WAUKEGAN = No. CHICAGO, ILL Wetzel C®, Peterson POGREBNI ZAVOD Privatne ambulance z a bolnike. PHONE MAJESTIC 95 WAUKEGAN, ILL. NORTH SHERIDAN ROAD 408 •i i L i :- r „ ' W* B. Durkin & Company r PRVOVRSTNI STAVBENI LES in MATERUAL VSEH VRST :p* Telephone: Majestic 665 12W — ltth STREET Poleg North Shore Železnice — _ -4-..... Dr. Wm. Levin DENTIST Phone Majestic 1817 6t2 — ltth STREET - ~ WAUKEGAN DILGER FLORIST vsakovrstne rože za sopke in vence "S&y ftWfth Flowen." . '2H ■■.-. »v .;■ _ __< TOČNA IZVRŠITEV NAROČIL 219 CARNATION C9VKT WAUKEGAN, Majestic lie Veselp velikonočne praznike želi— JOE ZELENC, zastopnik "G. N." NESREČA PRI STRELJANJU ' Prav posebno je streljanje v modi na Polzeli. Za Veliko noč, Binkošti in razne godove, vsakokrat se mora streljati. A prav posebno pa se je sliša-pred -kratkim, a čudno ni, saj je tu vse polno Jožefov in Jožic. Zbrala se je tudi družbo Jožefov te dni v Štefančičevi gostilni na Polzeli .A v in haidi v prijazno Xrzlar. lito ž njimi! Tja se je pripc. kaplan a podelil blagoslov vse jerbase. je prišia Jera s polja domov, že čakal v veži jerUa-s. na'.o. žen in z biim prt^m pogrnjen. H iro se je umila. poravnala si la glav; je v > Ija! lar i K 1o if Komaj so b le kaplanove ceremo. nije končane, je že Jera pograb H svoj jerbas ter bežala ž njim iz hiše, boječ se. da jo katera druga ne prehiti. Bi a je res prva na ce. s ti. Prav tisti čas pa je pr vo^il s ko. nji po poti. ki drži mimo Kozlarja. mladenič, Štrukljev Francelj. Pa kakor nalašč ravno ta Francelj, ki in premrnila predpasn k. Ko je bil izmed vseh v žmarskih fan_ Je h.'ea jerbas dvigivti na glavo,, tov Jeri najbolj povšeči! To je po za drlo ?e ji jc, da je jerbas pre. njenem mnenju moglo pomeniti ma'o zvrhano naložen. Takoj skle.i gotovo le srečo. Polna veselih ob. no se eno potico pridejati, da bo| čutkov je začela skoraj teči na. lepšo videti. ( sproti Franeeljnu. hoteč mu poka. Urno koči preti čumnati, pa glej zati, kako zna debro nositi na gla. rmoa — čumnata Je bila zakle.jvl. njena. Zaleti se v kuhinjo, a tudi I Vsled bremena, ki ga je imela na kuhinja je bila zaklenjena. , glavi, ni mogla gledati pod noge Erženova gospodinja je odšla m zato tudi ni videla velikega namreč nekoliko preje k velikonoč. kamna, ki ga je. kakor se je po. procesij., drugi domači pa so se 7neje izrazila Jera, sam vrag za IZPOSOJEVALNICA GRAMOFONSKIH PLOŠČ Pred civilnim rodiščem v Pari. ogrlica za >2 milijona frankov, leta zu se bije hud boj med dvema ta.' 1923 pa je dosegla ogrlica gospe boroma. Sindikalna zbornica dra. Thiersove, podarjena Louvru, ceno guljarjev, zlatarjev in trgovcev z 12 milijonov frankov. To je zadnji dragu ji stoji na eni strani, na rekord. Od takrat je trg biserov drugi pa mladega, zato pa enako pod vplivom umetno "vzgojenih" zgovornega zagovornika. Spor med biserev in cene neprestano pada. obema taboroma ima zelo zanlmi. jo. vo ozadje. Do leta 1922 je poznal Umetna "vzgoja" ali pridobiva, svetovni trg samo tri vrste biserov, nje slon: na istem principu, kakor ponarejene, japonske :n pristne, tal'ozvanl spontani biser. Pri na. Naenkrat so se pa pojavili b'seri. ravnem biseru se školjka sama ki jih niso kcntrolira i strokovnja.1 slučajno rani, sama nekako po_ ki in magnati s kraljem biserov goltne tuje telesce. Pri umetnem Lecnom Rcsenthalcm na čelu in k: prideblvcnju biserev pa odpro ro jih prodaja1! trgovci koi pristne,' školjko strokovnjak, in polože v toda po nižjih cenah. Zadeva je no droben keček bisera, ki ga morala biti pojasnjena in res sc je školjka leta in leta oblikuje in o. končno i'kaza'o. da morajo uboge vija z lesketajočo se snovjo, dokler školjke izdelovati bisere na povelje ne postane okrogel. To je delikalna in da pri lovu ni nobenega r z ":a | opcracija, mnoge školjke pcdležpjo, več. V bistvu ni več razlike med ni nose pa vržejo tuje te'o i', sebe, biserom "fine nnti?~ePc" :"n biserom v nekaterih primerih se pa le po. "fine de cu'ture". Dckler so lju:ljo :~cči pripravili školjke do te^a, da poskušali izdelovati umetne bisere, izdela biser t^korckcč na povelje, so se jim smejal', oni, ki ■ta na ra. Toda praksh. se lahko tako razvije, čun biserov obogateli. Zavedali so da bo umetno pridobl jenih b serov se pač, da je z izdelovanjem biserov, v izoblju. Nedavno je našlo neko pri večerji v biserov bre„ u. POZOR ROdAKf, U naslova na lista, katerega prejemate, je rasvldno, kiaj Yam je naročnina pošla. Na tekajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnine ali direktno, ali pa pri enem ilclc-čih naših zastopnikov. ALiFORNlA ^»nrana. A. Hochevar •?ar. Francisco. Jacob Laubia COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, A. Safttfi. Ballda. Louis Costello. Walsenburg, JI. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch KANAL MED KAMO IN PEČ0R0 Tehnični in narodno-gospodarskf strokovnjaki v sovjetski Rusiji se že dolgo pečajo s prcblemcm, kako spojiti cbe največji reki ruskega severa, Peioro, ki se izliva v Ledeno morje, in Kama, irviraočo v Uralu, in irlivajejo re v Vclgo. S spojitvijo teh dveh rek, ki izvira/a v istem kraju, bi bilo omogočeno izkoriščanje cfaširnih gozdov ob reki Pečori. Nova v: dna pet bi bila tudi velikega pomena za izvoz lujaste soli, ki je nakupi*čena blizu Solikamska v ogromnih ležiščih. Pristojni organi, ki se pečajo z nsčrtom spojitve reke Kame in Pe-čore po posebnem kanalu, so mrara-vili osnutke za prva dela. Na reki Kolvi. pritoku Kame, hočejo zgra-drti 50 m visoko zajeza, ki bo regu- ILLINOI8 Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsb, J. Bevčlč, lirala vodostoj reke Kame. Pri zra-Mrs. F. Laurich, Andrew BplUar. j^i zgrade elektrarno s kapacite-Cicero, J. Fab>3. 1 ^ 72.000 kw. ki bo preskrbovala z Joliet. A. Anzelc, Mary Bambicn, rl, r^nim tokom rudnik lugaste so- tako, kakor z izdelovannjem zlata.! drkle v Marenni . . . . . 1 školjki 42 novih Birer 1 p> riziku. V nasem pri.' meru gre za težak In nevaren lov i bi s c ro nosnih .školjk. Lovci se mo_ j rajo neštetokrat potopiti globoko . na morsko dno, preden najdejo' eno biseronosne školjko. To je naj. i I težje delo. ^druženo s smrtno ne. j vode in pcbero iz njih bisere. Bi.: J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb. Waukegan. Jože Zeisnc. KANSAS Glrard. Agnes Močnik. Kansas City. Frank 2a«ar. li pri Solimkamsku. V kratkem se J napoMta v te kraje dve ckspediciji, da prcifčcta .parečj"e Kame in Pe-čore. Prva rksprdicrja krene v zaliv Incligd, da prrišče stanje ledu v Le-d-n"m rrapju, druga pi spo- mladi r ziskovti porečje obeh rek. seri ra večji ali manjši, bolj ali manj zaokroženi, kakor jih je pač Po vzorcu kn;4/n> ki i/posojajo j varncstjo .In bel zato se biseri taj .. . .. , knjige, so zdaj ustanovili tudi izpo_ , ko C( ,lijo Homer pravi, da je ime.! .. _ ^ , " , t ?oievalnirr> zn irrnmofonskn nlo.šče. 1 i. t_______ t.:____ .. _____^ t^i__j- P Najb.?. bedo v oodoc sojevalnico za gramofonske plošče. Prva ustanova te viste je v Kelmo la Junona patra ie z MARYLAND Steyer. J. Cerne ir.og a in mala ob'ikovati školjka.) Kitzmiller. it. Vodopiver N pa nobenega dvorna, da gr? v I MICHIGAN v;ch teh primerih za pristne bi.' Calumet, M. F. Kob« i Detroit, Frank Stular. Ant. 00 izid' nezich. e dra 1 po izvo b sere v usesih, Kleo. .. .. . , . ..... ^ . . guljarji označevali s^r? zanscljivo kretnjo ore_. .. _ ... . . . ramu. Ustanovitelje je vedi'a mi. | seentUa Marka Amonia s ^ da je, Umetno pridobljeni bisen so zo sel, da je danes mnogo tisoč ljudi, k: vrgja velik biser> ki ga je n0, ;a v 3 do 10 cenejši z raz. si ne morejo nabaviti gramofonskin Ušesu v kis in ko -e je b-er v 1CKra tr?CVine se pa se bclj plošč z nakupom. Mnoge družine i- i njem raztopil, je kis^ponila. Biser, Cene" Ra2Umliivo ^ da £t majo gramofon, pogrešajo pa plošče, i je vedno mam , ljudi in vedno so 1 ' CI J^n alsk.mi fc sen na v^e knp . zlasti plese, ki pridejo kmalu iz|ga visoko cenm ^ 19C4 „ proJ Pbranii° konkurence. Leo Ro. •ekula n mode. Kelmorajnska Izposojevalnica ra; plošče ne kupuje plošč samo v tvornicah". ampak tudi od zasebni, kov in radiopostaj. Za izpesojnino plača interssiranec pet centov. Plo.' šče, ki je po njih posebno močna j t povpraševanje, so nekoliko dražje, J sentha1, ki je prišel kot siromašen MINNESOTA Chisholmn. Frank (Joule. Frank Pucelj Ely, Jos. J. Prshel. Fr Eveleth. Louis QouAe. Gilbert, Ln*iis Vessel j Hlbbing, John Pcvic ! Virginia, Fra>>k Hrvaticii dali v Parizu princes: Mat.ldi biser, i . . 1 r ^ - - w, ocljski zid v Pariz, zdaj je pa zna. no ogrl.co. v kateri je bilo samo 33, f . „ l^iui* " ! (on rioi r'l-i'-.mr-kc nvcnPo nipontl , '"'UIB Nahio-Oi bo pa Jf rinem odhodu hiša nekaj j dola Jera s tako silo, da je skoraj casa brez varuha, zato je vse skrb.! padla, jerbas pa ji je omahnil z glave in — oj — treščil na tla Jeri .edaj ni drugega preostaja • pred konje, ki so prestrašeni od. lo, kakor ncstl k blagoslovu v jer.f basu toliko, ko"ikor Je namenila j mudi i na polju. Vedela je, da valil na pot. In v ta kamen je za lcn9ko nove plošče. Vsak izpo.. sojevalec mora za izposojeno ploščo zastaviti primerno vsoto in se mo_ zaklenila. ! _ ni __i na tio I ra zavedati, da bo uporabljal samo nove igrle. Kakor pri vseh izposoje, valnicah, je tudi tukaj določena vsota, ki jo mora izposoje valeč pla. čati v primeru poškodobe. Trenutno razpolaga izposojeval. niča gramofonskih plošč s 4000 pevskimi in 4000 plesnimi plošča, mi. Interesentom so na razpolago priljubljene arije iz oper in operet v najraz ičnejših zasedbi. Povpra. sevanje po gramofonskih ploščah je zelo živahno in zavod se prav gospodinja. aH pa podtakniti v jer. bai; kako drugo primerno stvar. Pa kje dobit: kaj pripravnega? Ura Je že odbila tri n Jera se je začela bati, da bi ne zamudila bla. l-.os ova, V naglici je zagrabila, kar ji je najprej prišlo pod roke. Iz. vlekla je izza omare dva para ob. nošenih čevljev ln jih potlačila v KAR0LYI BO TOŽIL AMERIŠKO ZAKLADNICO EUDIMPE&TA, Madvirska, 1. apr. Časopisje poroča, da namerava grof Mirhael Karolyi, ki je bU nekaj dni prtd»ednik male madžarske republike. tožiti ameriško državno za-k dnico za. šestnajst tisoč dolarjev. Ta vsota jc bila zbrana med vojna v Ameriki. Zbrali so jo Madžari za osvobojenje Madžarske. Ameriška vlada je pa vsoto zaplenila. skočili. Francelj, ki se je sam pošteno u_ strašil, je začel najprej miriti pre. £trašene konje. Ko pa je zagledal čve:ero pošvedran.h čevljev, ki so se izkotalili i z jerbasa ravno pre, denj, se je zasmejal na vse grlo. da je odmevalo daleč pa polji. — Za božji čas, — se je rogal mladenič pojemajoč od smeha, — Jera., kaj pa to pomeni? Ali misliš jutr> k potici čevlje prigrizovati namesto gnjati? Sapramiš, da se s kolačem vred tudi stari škarpeti lahko blagoslovijo, tega pa še ni. sem vedel, ha ha—ha! V tem pa so že dospela na kraj Jerine nesreče tudi druga dek^ta, vračaje se s kolači domov. Ko so videle, kaj se jc zgodilo, in ko so še zagledale one nesrečne čevlje, razmetane po t'ch, bušknile so vse hkrati v tak smeh in krohot, da ga ni popisati. Uboga Jera se od sramu ni vedela kam obrniti. Da bi bila čim preje ljudem izpred o. či, j? pustila na mestu jefbas, ko_ biserov, za 940,000 frankov. Leta 1909 je bila prodana neka biserna DRŽAVLJANSTVO PETIH DRŽAV ten del Champs Eiysees njegova; ! lasi. se je še pred leti smejal trdit, j m o NT AN,* j vi. da bi mogli biseri umetne kul. j Klein, Jobn R. Rom, 1 ture konkurirati pristnim, zdaj sej Roundup, M. M. Ponian pa ne smeje več, temveč zahteva, da se novi biseri ne smejo imeno,. vati "perle f.ne". ADVERTISE in "GLAS NARODA' 1 - Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu na-* prej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY Or THE STATE OF NEW YORK NEW YORK, N. Y. dobro obrestuje. Zanimivo je, da ljudje povprašujejo najbolj po mo. dernih šlagerjih, zlasti po tangu. Izposojevalnica gramofonskih plošč je torej nekakšna glasbeno.slušna biblioteka sodobnega človeka. Pra. vijo, da bo našel Kelmorajn obilo posnemalcev. SEMENA V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena. Pišite po brezplačni semenski cenik; Blago pošiljam poštnine prosto MATH. PEZDUt Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. Princ Sxleh Bsy el Falaki je dr. žavljan petih držav. Te dni je iz. dalo sodišče v Rouenu za njim ti. ralico zaradi derertacije. Formalno je namreč princ tudi francoski dr. žavljan, kajti njegova mati je bila rojena na Alžaškem in ko se je da. la v Parizu krstiti, je zapisala v rubriko očetovstva "oče ni znan". Tako je hotela svojega s;na obva. rovati pred mohamedanstvom. — Dečkov oče je bal namreč dvorjan turškega sultana Bey el Falaki. Po turških zakonih je pa ostal deček turški državljan. Po razpadu tur. škega cesarstva je odpotoval princ v Ameriko, kjer jc dobil državljan, stvo. Njegov oče je napravil ta čas karijero v Egiptu, sin je odptoval za njim in tudi on je postal egipt. ski državljan. Lani je bil imeno. van princ Saleh za tehničnega sve. tovalca abesinskega vladarja s pla. čo in dostojanstvom državnega mi. nistra. Z imenovanjem je dobil tudi abesinsko državljanstvo. Tako j nastane kočljivo vprašanje, kate. i ro državljanstvo prav za prav dr. ži. Princ Saleh je menda edini člo. vek na svetu, ki ima državljanstvo , petih držav. WHslioe. L. NEBRASKA OrnaP. firodeilck. NEW YORK Gowanda, Karl Sterclaha. Little Falls. Prank Mail*. i Uil!: tIL: UHLtlfllUilLiiiilir! 11 TlIIIIEXIIlHIftll III FMtTUUlII!!!!;1 miU)|,IHff lllllIiiIIIIlilIIUJIlllilIliill!m!*r£9U0tllEl ETIItUilEnril^^LlJiitlllllH'l^ilJIJiilHOIillAIfjfiiifllJI g ' J * §1 Mali Oglasi! imajo velik uspeh I « Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKI Alt ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslo-vanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina proata. Berite najboljši slovenski tednik **Novo Dobo**, glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega.tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. OHIO Barber ton. Jonn Bamot. Joe HltL Cleveland. Anton Bob* k. chaa Karlinger, Jacob Resnik. M^th. Slapnik. Euclid, F. Bajt Glrard. Anton Narod«« I-orain. Louls Balant ln J. &wnH Nlles. Frank Kogovieic Warren. Mrs F Pari.*'-Yonnjcstown Anton Klatil OREGON Oreeon tltrr. J. "Ccftiar. PENNSYLVANIA: Ambrldge. Frank Bessemer, Mary Hribar Braddock. J A Q«rrn Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anion Claridge. A. Yerlna Conemaugh J. Br«o»"-. * Ro-▼anšek Crafton. Fr. Machtfc Export, G. Pr-vlč. Loula Zupančič, A. SkerlJ Farrell. Jerry O corn Forest City, Math Kamic Greensburg. Frank No*ak Homer City in okolico. Fran* Fa-renchack. Irwin, Mike Pauahek Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn, Ant Tauie!) Luzerne. Frank B&llocb Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivtefc Midway John Ž ost Moon F-tn, Fr. Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Alh J. Pogačar Presto, F. B. Demahar. Reading J. Pea dir 0 Bteelton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J Ibtrl], Fr. Schlfrer. Weat Newton, Joseph Jovaa Wlllock. J Peternal Prepričajte se! SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL...: MESUA^. ; : = : MLADIM SRCEM: SUNEŠKI INVALID PARIŠKI ZLATAR. .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. _ : Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera jc spisal bivši ljubljanski knezoškof. To jc eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. : biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. buri ji vi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar mači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. _______ ^ 181 strani debela knjiga s slikami. V nji je natančno BALKANdKO-TURSKA VOJNAomsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- la. SLOVENSKO - AMERIKANSKIvsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR.--------.. .. ....^Saio, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street SE New York, N. Y. "Q L A I R A I O O A1 i NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1931 Tbf LARGEST SLOVENE DAILY to V. B. A. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. EI1S11II iimiiimiiiiHHijiiHimiiiiimii (Nadaljevanje.) Holknaai je (potisnil šafeto, da bi podala pranra luč na sliko. — Sedaj je slika gotova, gcspod grof, in sedaj jo lahko gledate. Če dovolite, pokličite svojo ženo semkaj, da lahko presodi tudi ona. Grof Gun ter je prikimal. — Storite to, gospod Holiman. Ta je (pozvonil tes dal vstopi všemu služabniku dotično povelje. Grof Gun ter je medtem stopil k svojemu portretu ter si moral priznati, da je bilo delo umetnika. Ka: v lastnem ogledalu mu je sijala slika nasproti. To je tudi pošteno izgovoril. Kljitb tajnemu srdu napram Hodim an u je moral priznati njegove sposobnosti. Ko je prišla Dag m ar ter stopila pred sliko, so njene oči zablestele. Bila je ginjena prav v svojo dušo. Kako izvre no je zadel Holiman čudno, naravnost (bolestno potezo krog njegcvih cč:. Vsa razburjena se je dbrnila proti slikarju ter mu podala roko. — Mojster! Nikakih besed nimam, da vam izrazim, kako zelo občudujem umetnost! Ustvarili ste izvrstno delo! Werner Holiman se je nasmejal. V tem smehljaju je tičalo dosti nečimernosti in arogance. Njegove oči so žarele v njene. ' — Ali ste zadovoljna, milostna grofica? Ona se je priklenila .ter pozabila v istem trenutku, kar jo je drugače vedno motilo. — Portret najdem izrvstno zadet. Ali se ti ne zdi tako, Gunter? Grof Gunter se je naravnost kuhal od same ljubosumnosti, ker je napaino razumel njene besede. Najbolj ga je veselilo, da bo imel vsaj dobro sliko sveje žene, katero bo lahko opazoval, kadarkoli bo hotel. Kljub vsem teiuvam ljubosumnosti tje moral priznati resnico. — Jaz sem že rekel Hollmanu, da je ustvaril izvrstno delo. Upam in želim, da bo tvoja slika pjrav tako izvrstno izpadla. —O tem se bes te kmalu lahko prepričali, gospod grof. Le par dni še poti\pite, — je rekel Holiman. Izdal ni, ča je slika grofice tudi že končana. To je zamolčal, pred-no bi dosegel svej cilj, da zavojuje grofico. Dneve, ki so mu še ostali, naj bi izrabil v svojo korist. — Takoj morava izbrati mesto za te slike, — je rekla Dagmar iskreno, potem ko sta jo nekaj časa skupaj opazovala. Vsi trije so se napotili v srednje krilo, kjer se je nahajala galerija prednikov. Tam -so izbrali prostor. Popoldne istega dneva, je imela Dagmar zopet dolgo sejo v -ateljeju. Niti slutila ni, da se je Holiman le naviodz igral s paleto. Posuže-val se je pravice, da temeljito opazuje svoj model ter je kremljal ž njo neprestano. — Ali vas dunes ne moti govorjenje, mojster Holiman? — ga je vprašala Dagmar. — Ne, grofica, kajti danes delam le obleko. Pri tem mi morate dovoliti pravico nekoliko govoriti z vami. — Ali vas smem za trenutek motiti, kajti jaz imam neko prošnjo na vas! Z globokim vzdihom je Holiman odložil čopič in paleto, da ugodi njeni prošnji. — Postavite sliko mojega moža tako, da jo lahko vidim. — V resnici bi ne smel storiti tega. Vi stavite name močno zahtevo. Presenečena ga je pogledal-a. — Kaj mislite s tem? — O, jaz m slim, da je vaš gospod soprog zelo oblagodarjen od usode, da bi ir.u niti priveščil da bi vaše oči počivale na njegovi sliki. Veliko in resno ga je pogledala. — J?z vas ne razumem. — Ali Je tako dobro? — jo je vprašal mesto odgovora. — Hvala vam, 'tako je dobro! Ona ga je zelo dobro razumela ter mu pokazala takoj svoj h>aden in nedostopen clbraz. Holiman je v resnici šel preko dovoljene meje, in bila je vesela, da bo 'kmalu zopet odpotoval. * Čeprav je občudovala v njem ženijalnega umetnika in čeprav ji je ugajal kot izvrsten družatnik, ji je vendar nasprotoval način, kako se ji Je približal. Rada bi ga energično zavrnila, če bi mogla s tem preprečiti pozornost. Mislila pa si Je. da bo itak kmalu odpotoval. Danes, ko so njegove oči počivale tako dolgo na njenem obrazu »je čutila prvič, da je popolnoma zapadel njenemu čaru Mogože pa bi se kljub temu pomirila, če bi bila sama absolutno gotov.:. Holiman pa bi fc.to.akD hitro prišel k zavesti, če bi je ne videl več. Malo je slutila o ljubosumnosti svojega moža. Drugače bi ne bila tako mirna. Vedela je, da jo Gunter ljubi. Bila je vsled teja žalostna, kajti vsi moški, s katerimi se je sest-ala so delali nanjo večji vtis, kot pa njen mož. Pogledala Je zopet v njegov obraz na sliki. Najraje bi pustila viseti njegovo sliko v svoji lastni sobi. Bala ps se Je, da se bo s .tem izdala. Čeprav Jo je Holiman viasi jezil, je hotela to zoipet pozabiti, kajti cn je dc-lal njeno sliko ter veselil njeno srce. Njene oči so dobile zopet željan in zamišljen izraz, ki je vedno bolj razvnemal strasi Hollmana. Nič več ni kramljal ž njo, temveč gledal lc iian.o s strastnimi, poželjivimi pegledi. Vzdih se je iztrgal iz njegovih p rs, in kadar ga je pogledala, se Je .iaravnost prestrašila ognja v njegovih očeh. V istem trenu ku pa je stopil Gunter v njeno veliko uteho. Ostala je v svojo poziciji. Grof Je pričel povsem mirno kramljati ž njo. Dobil je nove hrane Z9 sveje ljubosumje. Dagmar se je prva ipomirila. — Ho tla sem ti še enkrat ogledati tvojo sliko, Gunter, — je rekla. — Čim dalje Jo gleda človek, tem več prednosti najde lahko na nji. Upam, da se bo moja slika v vnct&ko posrečila Hollmanu, — je rekla ter se pris lila k miru. Grcf Gunter se Je ozrl s palečimi očmi proti slikarju. V par dnevih se boš prepričala. Kaj ne, gospod Holiman? Ta Je oilcžll čopič In paleto. —De, le še pa dni ccčttka. Z*a danes se vam zahvaljujem, grofica. — Potem se bom hitro prec'blckla. Z Bogom! — je rekla Dagmar. C ba sta zrla za njo. Kršeno se Je vlekla vleika za njo in izgledala je vifja kot ponavadi. Ko Je izginila, sta pričela govoriti o brezpomembnih stvareh. Kmalu nato je iapu«til grof Gunter ateUej. Holknan Je ostal sam. Postavil se Je pred sliko mlade grofice ter jo gledal z vročimi očmi, kot da Jo hoče h'pnotizLrati. Ramo rarditega, ker Je Degmar napcuvila zavojevanje tako težko, so se J« boli »ezvnele njegove strasti. On Je fail eden onih moUdh, ki si ne morejo odreči nekaj, pa čemur hrepene. Njegova strast je imela dosti samovolje in trdovratnoAL OMJ« prihodnjič.; ; JU. ■ L£ », ERVI IZLET V STARO DOMOV INO PR1R.EOI KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20. junija počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. Susteršica itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na: 1004 No. Chicago street, Joliet, 111. Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo JOSIP ZALAB (ali K. S. K. J.) ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MIHALJEVIC BROS. 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. (August Hollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O. CUNARD LINE 25 Broadway, New York VELIKONOČNI PIRHI — Pozdravljena, Metka! Torej si vendar prišla. Dolgo te že čakam. Pa k-ako si zala! Vsa nova, kaj ne. Jej no! Pirhe imam že pripravljene, zate vedno, kajpada! —Tako je gastoJela s.ara Lončama, ko je vstopila dvaindvajsetlejia rdečelič-ni Kodran cva Metka. ✓ — Veste, botra, — začne Metka malce v zadregi, — saj mi ni za pirhe, res ne. Amtoak stara navadu. Rada vas obiščem. — Saj vem, saj vem. Lepo je, da se še vedno spominjaš na svojo staro botro. Malo je feikih. Vsedi se no, vsedi! Metka odloži masno knjigo na mizo in se vsede na ponujeni stol. — Ali ste kar sami, botra? — Sama. Gašperja še ni iz cerkve. Ne vem, kam se je vtaknil. Oh Metka, same križe imam ž njim. Trideset let bo star, pa je tako — ne vem, kako bi rekla — tako čudno sam svoj. — Kaj pa mu hočete? Saj je priden. — O tisto pa tisto! Priden je še preveč, teda previdnosti nima, to je. Glej, j-az sem že stara in ne morem vsemu kaj. Reh, da imava samo bajtico, pa se le preveč dela nabere za dva. Tolikokrat mu prigovarjam, naj bi se oženil. Saj je že Čas, on pa kar odlaša. — Veste botra, Gašper se rad fantu je. 1 — Tisto ne. Samo .tako čuden je. ;Ko bi ga šla jaz ženit, potem bi že i bilo morda. Sam se ne bo nikoli. Metka, tako-le sem premišljevala j včasih, kaj ko bi ga vzela ti? Bajtico imamo brez dolga in Gašper je drugače prav dober človek. Nič hudemu ti ne Ibo pri nas. Vedno tudi ne bcš mojla ostati doma, saj veš, sedem vas je in mlajši te že izpodra-ščajo. Kaj praviš? Metkina že itak rdeča lica so zardela še bolj. Bila je v zadregi. — Botra, hm, to ni kar tako. Ne vem, kako misli Gašper. — 2rez skrbi, Metka! Kar je meni prav, bo tudi Gašperju. Samo povej, ali bi ga vzela? — Hm — bi ga, če ni drugače. Starka je tlesknila z rokami. — Vidiš, vidiš, saj sem vedela, da si pametno dekle. Ne b3 ti žal, prav gotovo ne. Boš videla, čis.o domača boš pri nas. Pa kaj bi ti pravila, saj se poznamo.... Nato je zgovorna botrca vodila svodjo bodočo sinaho od shrambe do shrambe ter ji razkazovala to in ono. Metka se je odpravila domov precej pozno in vsa obložena s pirhi. Še tisti večer je na oknu Metkine spalnice nekaj zaropotalo: Trk, trk, trk! — M0'k,a hoj Metka, oglasi se no, saj sva pri ju tel ja! Kmalu nato se je začul iz sobice zaspan glas: -r Prihodnji izlet s parnikom po FRANCOSKI PROGI ILE DE FRANCE " Dne 25. APRILA (1.00 P. M.) Za mesec marc in aprU IZREDNO NIZKE CENEjza par nik "ILE DE FRANCE" stane vozni list do HAVRE in nazaj samo $146.— in do LJUBLJANE in nazaj samo $177.— ter je veljaven za 2 leti. Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrtxao potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI «ladjo VULCANIA priredimo Dne 15. APRILA (0.! 5 A. M.) NADALJNI IZLETI PO TEJ PROGI IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI: — 19. MAJA, 30. JULIJA in 9. SEPTEMBRA MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge Kdor fcd potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zan_manje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu nad 40 let in vsled to-ilko.etne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. PotnJce, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI*-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Qakser State Bank KJq2 Cortlandt Street New York, N. Y. — Daj mir! Kdo pa si, sltnež? — Hoj, Metka, ali res ne poznaš Gašperja? Pridi sem in odpri okno! Pirhov sem ti prinesel. Malo okence se je oddrznilo in Metka, ograjena z veliko zimsko ruto, je stala pred Gašperjem, ki je držal poln klobuk pirhov in rumenih pomaranč. — Na Metka, na! Ne bodi huda, da sem te predramil! — Gašper, kaj li nosi! Saj sem že pri vaši materi dobila dovolj pirhov. — Eh no, tisti so bili materni, ti so pa moji, sakramiš! Metka je začela prazniti klobuk in vprašala smeje: — Gašper, kaj bom pa jaz tebi dala? — Nič. Kaj bi dajala! Dekle ni vedelo, kaj bi, in da bi reklo vsaj nekaj, pravi: — Kako to. da si prišel? Prav nič te nisem pričakovala. — Veš, Metka, začne vasovalec s težavo, — naša mati pravijo, da bi se midva vzela. Globoko se je oddahnil fant pri teh besedah, dekle pa se je za smejal o na ves glas. — Kaj pa ti ipraviš na to, Ga-šiper? — I, meni je prav, če je tudi te-bi. — Pa naj bo še meni, no! Na te besede je fant veselo zamahnil z izpraznjenim klobukom: — HoladTi, zdaj grem pa kar materi povedat. — Čakajmo, Gašper! Eno in drugo se imava še pomeniti in potem — z našim očetom boš moral govoriti. — Ej, Metka, tD vse kar naši materi prepustiva, mati znajo. Bodo že se itako uredili, da bo prav. Lahko noč! Metka, kar spat pojdi! Vasovalec je izginil v temno noč, dekle se je pa hočeš nočeš, zarilo nazaj v posteljo. Par dni pozneje je šla Lončarics: kar tako "stuerflno" čez Kodranovo dvorišče. Kodran je stal pred hlevom in ogledoval neko poljsko o-/rodje. Že od daleč ji je zaiklical: I — Odkod in kam, stara? — Z njive grem. Za krompir pripravljava z Ga/perjem. Vaši ga že sade. Pa kako so pridni. Kar gledala sem jih. Metka, ta je že kar pod vrhom. Tako-le ti ipravim. Kodran, treba bo gledati, da jo kam pripraviš. Saj dekle je pridno. Kodran se je popraskal (za ušesi. — Veš, Loniarica, dandanes se težko najde kaj primernega. — Kako da ne! Saj dekle, kakor ssm rekla, ipridno. j — Že res, toda snubači ne gledajo "toliko, na pridnost. To-le to-le vleče. j In mož je pomenljivo pomel palec ob kazaleb. | — Ne vselej, sosed, ne vselej! Jaz bi vedela za enega, ki gleda samo na pridnost in poštenje. Kodran postaja pozoren. — Katerega misliš? — Naš Gašper. — Kaj poveš. Ali milsliš zares, ali se samo šališ? — Čemu bi se šalila! Ni vredno. — Ta mi je (pa všeč. Pameten fant. Če je tako, še danse bom govoril z Metko. — Ni treba, sem že jaz. In tudi Gašper jI je menda že nekaj omenil. — A tako. No, potem je pa kar dobro. Koliko iboš pa zahtevala dote? — Kaj itisto! Čim več ji daš, tem veš bo imela. Dosti ji ne moreš dati, ko imaš še dovolj drugih za njo. Pa saj ne vprašam toliko za denar. Dekle je pridno in to je tudi nekaj. — Vidiš jo, lakomna pa nisi. Kar Kretanje Parnikov v— Shipping Nevru — 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Bur Uer 7. aprila: De Crasse, Havre 8. aprila: ■ Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. aprila: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Roma, Napoll, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania. Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lev.athan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Euroiia, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. I^nuis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22- aprila: President Harding, Cherbourg, Ham burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden. Cherbourg, Ftrf-men La Bourdonnats, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen stattrdara. Boulogne Sur Mer Rot terdam Augustus. Napoll Genova 25. aprila: He -Je France Hnvre (IZI..ET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania. Cherbourg President Itoosevelt Cherbourg Ham burg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic. Cherbourg Hamburg General von Steuben. Boulogne «u> Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa. Cherbourg Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Amsterdam. Boulogne Sur Mer Rotterdam. " Belgenland, Cherbourg. Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Rot-hambeau, Hav.e 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburc 7. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse. Havre 8. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Westernland, Cherbourg. Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg. Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Br»men Cleveland. Cherbourg .Hamburg 13. maja: America. Cherbourg, Hamburg j Berlin, Boulogne Sur Mer, Uremon Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. J.ouis. Cherbourg. Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Roma, Nrtpoli, Genova 18. maja". Europa. Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. maja: • Mauretania.Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendarn, Loulognj Sur Mer. Rotterdam Pennland, Cherbou sr. Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg I>euts< hland. Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 23. maja: France. Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. i:r»-m»-n New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterda m lie'gen id nd, Cherbourg, Autwcrven Augustus. Naptui, Genova 30. maja: Mi'wauk"c, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNI KI Z ZNAKOM *, oznati skupni izlet v Jugoslavijo. 6 PNI PREKO OCEANA Najkrajša m najbolj ugodna pot xa ootov^nje "a ogrnmnin parnikih- PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.> (6 P. M.) He de France 25. apr.; 15. maja (1 P. Mj (4.30 P. MJ FRANCE 8. maja; 2!). maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi uflf.brx.niml. — P i Jar a jn slavna francoska kuhinja Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 SVATE STREET NEW YORK, N. Y. VELIKA ZNIŽANJA V 3. RAZREDU ZA TJA IN NAZAJ V TRST .. 53.00 LJUBLJANO5157.72 IN DAVEK VULCANIA —14. APRILA Povratne karte so dobre za dve leti. DRUGA ODPL.UTJA Saturnia 1. maja; 5. junija Vulcania 19. maja; 24. juni COSULICH LINE 17 Battery Place New York aiiiniiiiiiiiHiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHHfiinnniuminnr j Najhitrejša 1 P4RNIKA NA SVETU I BREMEN EUROPA MANJ KOT PET DNI NA OCEANU preko Cherbourga—6 dni preko Bremena POSEBNI VLAKI IZ BREMERHAVEN MANJ KOT 7 DNI DO JUGOSLAVIJE AL potujte z Ekspresnim ^ Q ^ g y ^ Tudi redna tedenska odplutja z dobro^nanimi Lloydovimi kabinskimi parniki Berlin, Stuttgart, Gen. von Steuben, Dresden Za pojasnila vprašajte kateregako!i lokal, agenta ab 57 BROADWAY, NEW YORK bom mogel, bom dMl. Kdaj pa misliš, da bi naredili? — Jaz bi rekla, o Kresu je Metka že lahko pri nas. — Prav, prav. Takrat je sicer naj-veS dela in težko jo bom pogrešal, pa kaj hoieano!---- Ko se je začela zfeatiti plenica, je postala Metka mlada Lončarica in odslej jI ni bilo treba nič več hodUi k botri po pirhe. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošem, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." r ... .-