MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Oradmetvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / Talalon uredništva 3440, uprave 2499 Ishaja raaen nedelja in praznikov vsak dan ob 18. url / Velja meseSno prejaman a upravi ali po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani i Poitnl čekovni račun M. 11.408 JUTRA Velika mednarodna vpraianja Razvoj mednarodnega političnega položaja v Evropi v zadnjih dneh nam dokazuje, da smo imeli popolnoma prav, ko smo pri komentiranju sporazumov med Lavalom iti Mussolinijem dejali, da gansko še ne pomenijo nobene dokončne rešitve obstoječih problemov. Tako krtino že danes ugotoviti, da se pojavljajo uresničenju Lavalovih in Musso 'njievih želj na pot vedno nove in težje °v>re. Mala antanta je sicer načelno skls ^a, da je pripravljena pogajati se za ure ličenje rimskih načrtov, toda vse kaže, ^a bodo pogoji, preko katerih ne bo šla, precej drugačni kakor sta si jih zamišljala Mussolini in Laval, zlasti pa Mussolini ln bi pakti na podlagi teh pogojev dobili {kkela drugačno, novo podobo. Prav tako stavijo pa svoje — seveda diametral-n° nasprotne pogoje tudi Madžarska, Avstrija, Nemčija in celo Poljska, da 1'ti ne omenjamo balkanske zveze, ki je ka stvari tudi zainteresirana in se mala at>tanta mora brezpogojno ozirati na nje-ne želje. Med tem, ko hoče Madžarska, da se v t'ovih pogodbah izrecno naglasi možnost revizije trianonske mirovne pogodbe, hoče Italija zadevo obiti tako, da bi zadovoljila obe stranki, mala antanta pa Vztraja strisktno pri likvidaciji vsakega revizionizma, pri čemer jo v polni meri Odpira tudi Francija. Prav taka so na-jbrotja slede pakta o nevmešavanju. Ita-"ia in Avstrija stojita na stališču, da mo-ra ta pogodba med drugim pomeniti tudi °Dustitev vsakega zanimanja za narodne janjšine, mala antanta ap izjavlja, da so e mednarodni problem, ki ga pakt o nevmešavanju ne tiče. Na drugi strani se D Pojavlja v sami Avstriji strah proti »aktu o nevmešavanju zaradi tega, ker ?e hoče s strani male antante, Nemčije 1,1 Poljske ugotoviti taka interpretacija, velja načelo nevmešavanja tudi gle- 0 Italije. Znano pa je, da se sedanji av-jijski režim koncem vseh koncev za-samo na Rim, ki naj bi ga s pravili0 intervencije branil, ako bi bilo treba, ‘a strah Schuschniggovega režima ako velik, da je zaradi njega odpotc ^trijski zunanji minister Berger-Wal-ePeg nalašč v Ženevo. b Izjava poljskega zunanjega ministra ®ecka, da je Poljska pripravljena udeleži se pogajanj za podonavske pakte in eVentuelno tudi sodelovanja pri samih j!aktih, je pa zrevoltirala na drugi strani Rusijo, ki vztraja brezpogojno na prven jveni potrebi sklenitve vzhodnega pak-a- Ruski zunanji komisar Litvinov je v oziru obiskal v Ženevi Lavala in ga Obozoril tla to, da je Francija po pogodbi ? Rusijo vezana, da ne stori ničesar, kar ' bilo v nasprotju z ruskimi interesi, od-;°sno rusko-francoskim zavezništvom. Ozdravljenje našega denarstva Izredno vafme ©dredfee finančnega ministrstva — Pražilo rev©Svin^-krecfiLtov — Zntžanle iGrnbardne 8n eskontne obrestne mere Mar. banlie. BEOGRAD, 19. januarja. Včeraj je iinel upravni odbor Narodne banke iz- j redno važno sejo, h kateri je prišel tudi finančni minister dr. Stojadino-vič. katerega je viceguverner dr. Čin-grija pozdravil in se mu zahvali! za prizadevanja, ki jih je že doslej pokazal za izboljšanje naših finančnih in gospodarskih razmer. Nato je viceguverner prečita! novo ministrovo odredbo o plačilu zunanjih dolgov Narodne banke. Odredba določa, da se takoj likvidirajo vsi revolving-krediti Narodne banke, to so krediti, ki jih je najela banka v devizah predvsem pri francoski Narodni banki. Banka more v likvidacijo teh kreditov ohraniti kritje v zlatu in devizah, obračunanih po zakonitem tečaju, obenem z že določeno »premijo« v višini 28.5% več od najmanj 25% vseh svojih obveznosti na pokaz tako, da bo najmanj 20% banklnih obveznosti na pokaz po kritih z zlatom v njenih tresorjih. Nasprotno pa ne sme Narodna banka v nobeni obliki in v nobenem namenu obremeniti svoie zlate in devizne podlage. Na ta način bo Narodna banka vrnila posojilo 314 milijonov frankov, ki je pomenilo doslej stalno izgubo 30 milijonov dinarjev na leto, kolikor so stale obresti. Teh 30 milijonov uporabi Narodna banka za to, da zniža svojo obrestno mero, in sicer lombard no od 7.5% na 6% in eskontno od 6.5 na 5 odst., kar bo imelo za posledico tudi splošno znižanje obrestne mere v vsej državi. Finančni minister je imel sam daljši govor, v katerem je utemeljil te svoje odredbe. Delal je, da je potrebna predvsem odkritost in iskrenost, ako hočemo, da bodo naše državne finance napredovale. Dinar je bi! sicer stabiliziran v višini vrednosti 9.12 švicarskega franka za 100 Din, toda vrednost dinarja je kljub temu padla in se je naposled stabilizirala na temelju 7 švicarskih frankov. Zaradi potrebe po devizah in zaradi stabilizacij skega zakona so se sklepali nato začasni revolving-krediti, ki so dosegli 314 milijonov frankov. Da se pa tečaj deviz fiktivno vendarle izenači, se je uvedla »premija« ali dodatek 28.5% na zakonsko stabilizirane tečaje deviz. Dejanski položaj pa je bil tak: Dinar je uctiral v Curihu 7 švicarskih frankov namesto 9.12. Zlata podlaga je bila deloma zastavljena v tujini in je za radi tega vrednost podlage dejansko padla za protivrednost 314 milijonov francoskih frankov. To so znana dejstva in je bilo zato nespametno prikrivati jih. Minister je zaradi tega tudi dovolil, da se smejo nemoteno objavljati v listih tečaji dinarja v Curihu. Te odredbe bodo vso to Aktivnost odpravile is našemu gospodarstvu mnogo koristile. V svojem nadaljnjem govoru pa se je minister odločno izjavil proti inflaciji, ker tisti, ki jo predlagajo, mislijo le na dolžnike, pozabljajo pa na varčevalce ter državne in zasebne uradnike, kakor tudi delavce, katerih dohodki se ne bi mogli dovelj naglo nri lagedevati naglemu porastu cen. Zato bi znižanje vrednosti dinarja pome nilo dejansko pomagati enemu sloju na škodo drugega, torej rešiti enega, a pri tem uničiti drugega. Naš gospodarski organizem je bolan, boleha od več bolezni, zato ne smemo zanašati vanj nove nevarne bolezni, ki se imenuje inflacija. Ministrov govor so nav zoči člani upravnega in nadzornega odbora Narodne banke z navdušenjem pozdravili, izredno važne ukrene za naše gospodarstvo pa pozdravlja tudi vsa javnost. Resne težkoče Flandinove vlade NEVARNOST KRIZE. NEZADOVOLJNOST ZARADI NOTRANJE IN ZUNANJE POLITIKE NAGLO NARAŠČA. Je Pa prav dobro znano, da Rusiji rim- sporazum sploh ni simpatičen in ne J^brava francoske politike, ki hoče vse, Jjiesto da bi se omejila na res realne jjdlage. Toda za vsem tem sta še dva Avtorja: Nemčija in Anglija. Nemški rŽavni voditelj Adolf Hitler je te dni °iai poročevalcu »Daily Maila« brez o- 'Okov, da dokler Nemčija ne dobi po-°'ne moralne in materialne enakoprav-. °Vi, sploh ne more biti govora o kakšni Ditvj v mednarodno areno, kar pa tiče ^ktov, ki jih forsira Francija, si bo do-J° Premislil, preden bo dovolil pristop. >ernČija nima prav nobene volje, postati ■r|ev kakega nesmisla! ®rezpogojno forsirata torej podonav- PARIZ, 19. januarja. V francoskih političnih kro:;ih prevladuje o sporazumu v Ženevi prepričanje, da se šele sedaj pri čenjajo težkoče. To se opaža tudi na pariški borzi, ki je postala zelo nemirna. Mimo tega se opaža tudi pri radikalih precejšnje nezadovoljstvo proti Lavalu in Flandtnu. Nekateri pravijo celo, da bi "Ogla francoska vlada že v kratkem za-v novo krizo, ki bi bila posledica ta-.0 notranje, kakor tudi zunanje politike. Glede zunanje politike je v tem oziru značilen članek D’ Ormessona v »Figa-roju«. Članek je sicer naperjen direktno le proti Nemčiji, vendar pa vsebuje tudi indirektno kritiko sedanje francoske zu- nanje politike. Čiankar se bavi z vprašanjem enakosti, katero zahteva Hitler in pravi, da enakost ne vsebuje v sebi samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Negi ranje načela enakosti je že, ako Nemčija istočasno odklanja statut o teritorialnih odnošajih s svojimi sosedi. Prav tako je nemogoče, da se legalizira nemško oboroževanje istočasno pa anulira versallle-ska mirovna pogodba. Francija gre tudi zdaj kakor vedno za varnost, pa tudi ena kopravnost. Zato nihče ne sme računati na eventuelne slabosti posameznikov, ki bodo vodili pogajanja, kB • oski narod bo znal, ako bo trebi .aviti sebi na čelo druge ljudi. Velika politika v Ženevi PARIZ, 19. januarja. Flandin konferira v Ženevi neprestano z zastopniki male antante, balkanske zveze, Turčije in Rusije. Vse te države forsirajo sklenitev vzhodnega pakta, ker vidijo v njem akci jo proti paktu štirih, ki ga Rim in London spet preferirata. Kar tiče Nemčije jo dejal Lava!, da je v posebni v Berlin odposlani noti sporočeno, da je vrnitev Nemčije v Ženevo in pristop k vzhodnemu paktu pogoj za priznanje nemške «k, e Pakte samo Italija in Anglija, ki stoji previdno v senci zakulisja, bo pa stopila vidnejše na plan ob londonskem obisku Flandlna in Lavala, ko bo z vso silo pri- tisnila na Francijo, da se prizna Nemčiji v vseh ozirih popolna enakopravnost. Toda Francija bo, kakor vse kaže, predložila Angliji protiračun v obliki zahteve, da prevzame London tudi dejanske obveznosti na kontinentu. Od sporazuma v tem pa bo odvisen tudi že sam temelj bodočih prizadevanj tudi za podonavske pakte. -r. enakopravnosti. Vrstni red bi bil: fran-cosko-ruski pakt, rimski sporazum in končno francosko - nemška prijateljska pogodba. Potrditev liste JNS LJUBLJANA, 19. jauarja. Apelacljsko sodišče je na podlagi zakonskih določil proučilo in potrdilo kandidatno listo, ki jo je vložila Jugoslovanska nacionalna stranka za senatske volitve 3. februarja. Sklep o vprašanju potrditve druge liste še ni storjen. NEMŠKI OBISKI V PARIZU. BERLIN, 19. januarja. Hitlerjev namestnik Rudolf Hess bo kakor se zatrjuje zares odpotoval prihodnji teden v Pariz. Njegovo potovanje bo poluradno, vendar ga bosta sprejela tudi Flandin in Laval. Nekateri listi poročajo, da bo obiskal Pariz tudi Goring in bo njegovo potovanje v zvezi z vprašanji nemške oborožitve. Goring bo razpravljal zlasti z letalskim ministrom Denaineom. SPREMEMBE V FRANCOSKI DIPLOMACIJI. PARIZ, 19. januarja. V francoskem tisku se že del j časa govori o velikih premestitvah francoskih diplomatov. Sedaj trdijo listi, da se bodo te premestitve izvršile po Flandinovem in Lavalovom obisku v Londonu. Prav tako bodo izvršene spremembe v kolonialni službi. Tako bo generalni guverner Alzara odstranjen in pride na njegovo mesto bivši kolonialni minister Sarraut. MACDONALDOV DEMANTI. LONDON, 19. januarja. Zadnje dni so se širile po angleškem tisku vesti, da bodo na jesen nove parlamentarne volitve. Na nekem zborovanju pa je včeraj ministrski predsednik Mac-donald te vesti odločno demantiral. GRAN CHACO ZAVOJEVAN. ASUMPTION, 19. januarja. Paragvajsko vojno ministrstvo objavlja, da so paragvajske čete osvojile vse ozem lje Gran Chaca. Čete so dospele do reke Paripiki, ki je naravna meja med Bolivijo in Gran Chacom. NOVE OBSODBE V RUSIJI. VARŠAVA, 19. januarja. Po poročilih iz Moskve se je proces proti Zinovjevu, Kamenjevu in 17 sokrivcem protirevolucionarne zarote zaključil z obsodbo Zi-novjeva na 10 let, Kamenjeva na 5 let in ostalih na različno dobo ječe. Smrtna obsodba se torej, kakor se je pričakovala ni izrekla. INTERNACIJA V BOLGARIJI. PARIZ, 19. januarja. Iz Sofije poročajo, da so bolgarske oblasti internirale v Bergoviču 9 oseb, ki so pripa-j dale mladinski organizaciji VMRO. OSTRA ZIMA NA FINSKEM. HELSINŠKI, 19. januarja. Na severnem Finskem je nastal silen mraz. Ves promet je ustavljen. Več krajev je že nekaj dni popolnoma odrezanih od sveta Dnevne vesti Spomenik kralja Aleksandra I. POJASNILA K ZBIRALNI spomeniška odbora v Ljubljani in Mariboru sta se v skupnem dogovoru zedinila glede oklica za postavitev spomenika blagopokojnemu vitežkemu kralju Aleksandru I. v Ljubljani in Mariboru ter glede izvedbe zbiralne akcije. V zvezi s tem se je v četrtek sestala na magistratu eksekutiva v skupni seji s finančnim in propagandnim odsekom ter se je v glavnem razvilo vprašanje, kako naj se na najprimernejši način izvede propaganda za izvedeno akcijo. Ob tej priliki je treba poudariti, da je mestni svet na svoji žalni počastitveni seji dne 11. oktobra 1934 sklenil zgraditi drugo deško meščansko in drugo dekliško osnovno šolo ter novi Mladinski dom iz lastnih sredstev. Denar, ki se sedaj zbira, pa je namenjen spomenikoma v Ljubljani in Mariboru. Ta zbiralna akcija je sporazumno urejena, tako da vrši to akcijo Maribor na področju bivše mariborske, Ljubi' .a pa na področju bivše ljubljanske oblasti. Edino pri nekaterih državnih uradih se bodo prispevki uradnikov in uslužbencev stekali potom njihovih direkcij v skupno blagajno v Ljubljani ter se bodo po posebnem ključu odstopili mariborskemu odboru. V zvezi s tem so potrebna nekatera pojasnila: Odborniki, ki so prejeli nabiralno polo. vršijo zbiranje v svojem kro- AKCIJI ZA SPOMENIK. gu. Predsedniki občin so prejeli posebne oglase, s katerimi se naprošajo, da prispevajo vsaj en dinar od občana. Vsem šolam so se poslale nabiralne pole in za vsak razred po 1 blok. Z dinarsko akcijo naj se v mladini vzbudi čut pietete in naj sc k sodelovanju pritegnejo najširše plasti. Istemu cilju služijo tudi bloki, ki so se poslali posameznim društvom. Vsako društvo naj za vsakega svojega člana prispeva po 1 Din, ki naj se eventualno prišteje članarini posameznega društva. Seveda so društveni člani istočasno obvezani k prispevkom po svojih poklicnih, oziroma strokovnih društvih ter je ta enodinarska akcija namenjena samo čim širšemu zajetju vseh ljudskih plasti. Tudi župnim uradom so se razposlale nabiralne pole, potem razr.im tvrdkam nabiralne pole in bloki. Podjetja naj prispevajo za sebe, razen tega naj se še za vsakega uradnika, oziroma delavca prispeva neki delež ali vsaj 1 dinar na mesec. Tudi hišni posestniki so prejeli nabiralne pole, da zberejo sredstva pri stanovanjskih najemnikih, in sicer mesečno, primerno njihovemu gospodarskemu, oz. socialnemu položaju. Pripomniti je treba, da je dana možnost, da plačujejo posamezniki svoje prispevke v mesečnih obrokih. Moderniziranje starega Maribora GRAJSKI TRG DOBIVA NOVO LICE. Naši zgodovinarji nam vedo marsikaj zanimivega povedati o Grajskem trgu, ki mimo Glavnega trga hrani svoje skrivno sti izza davnih dni. Čeprav majheu po svojem obsegu, se je vendar ohranil kot center mesta vse do današnjih dni, ko moderen duh ruši vse staro in ustvarja novo. Tudi mestni očetje vodo ceniti njegovo vrednost in mu najbrže zaradi tega posvečajo toliko skrbi in brige. Na Grajskem trgu hočejo imeti v starem in zgodovinskem gradu svojo rezidenco. Tu hočejo kot r.ekdaj naši pradedje deliti pohlevnim meščanom pravice in kovati usodo bodočega velikega Maribora. Saj oa je mariborski grad po svoji zunanji reprezentativnosti tudi za to sposoben, ker nimamo denarja, da bi zgradili nov moderen magistrat. Z dozidavo palače »Grajskega kina« sc je spopolnilo lice našega Grajskega trga. Zemljičev »Orel« in Streharjeva »Asto-ria« sta dobila v Grajskem kinu resnega tekmeca. Ko je te dni nekega večera zažarel novi kino v bajni rdeči in modri svetlobni reklami, sta bila »Orel« in »Asto ria« kar nekam užaljena, in zanimiv za radovedneža bi bil njun pogovor v tihi zimski noči. Zdi se, kakor bi se bil »Orel« sam tolažil, da. bo tudi njega njegov gospodar okrasil s tako blestečim perjem in da tudi »Astoria« ni zadovoljna, ker ne gorijo pod njeno »steklenp kožo« elek trične žarnice. Mariborčani pa so z novo pridobitvijo silno zadovoljni, saj bodo v bodoče gledali filme v moderni dvorani, v odmorih se bodo lahko krepčali pri »šanku« v auli, ki jo krase dragoceni mramornati stebri, samci bodo našli v novi zgradbi udobna stanovanja, kar je nekaj posebnega za Maribor, nekaj petičnih družin bo dobilo moderna in komfortna stanovanja, ponočnjaki pa bodo prišli na svoj račun v novem kino-baru, ki je prav tako novost za naše obmejno mesto. Zadovoljni pa so Mariborčani tudi zato, ker si kar uekam domišliujejo, da bodo postali velemeščani in da ni več daleč veliki Maribor. Na javna vprašanja javen odgovori Od Društva zasebnih in autononmih nameščencev v Mariboru smo prejeli na naslov Medstrokovnega odbora privatnih nameščencev sledečo izjavo: V Vašem c. listu z dne 24. novembra pr. 1. in 7. januarja t. L smo stavili na Medstrokovni odbor vprašanja, ki so v tesni vezi z reševanjem aktualnih in perečih stanovskih zadev vsega nameščen skega stanu, na katera pa zaman čakamo odgovora. List »Delavska Politika« se je v svoji izdaji z dne 16. t. m. vendarle spomnil, da je potrebno odgovoriti na naša vprašanja in obvestila »vse« privatne nameščence, da bo društvo »Savez privatnih namještenika« odgovorilo na vse napade v našem dnevnem časopisju, in to samo v njihovem stanovskem glasilu »Privatni nameščenec« koncem meseca januarja. Kakor vidimo, si ti gospodje :>med-strokovni«, kakor tudi društvo »Savez priv. nam.« ne upajo v javnost, temveč nameravajo svoj odgovor sporočiti samo svojimi članom nekako zaupno potom svojega stanovskega glasila. Nerazumljivo nam je, zakaj si ta gospoda ne upa podati odgovora na naša javna vprašanja s točno precizirano izjavo, in to ttrdi potom dnevnega časopisja. Medstrokovnemu odboru sporočamo, da je bilo vedno naše načelo in tudi o-stane: Na iavna vprašanj© javen odgovor kadarkoli in komurkoli! GfMftJSKI KINO iiiiiiiiniiiiiiiHiiiiHmmiiiiiiniiiiuirinnn v soboto 19. januarja monumentalno veledelo KLEOPATRA Največji film prošlosti in sedanjosti v nemškem jeziku. 182 Koncert Mestne godbe Včeraj v petek je bil v veliki unionski dvorani koncert Mestne godbe v počasti rev spomina blagOpokojnega Viteškega kralja Aleksandra f. Zedinitelja in v ko rist mariborske zimske Pomožne akcije. Koncertni spored je bil skrbno in vešče izbran ter smiselno priki goden svojemu vzvišenemu namenu. Na sporedu dobro uspelega orkestralnega koncerta so bile poleg državne himne skladbe odličnih skladateljev iz pestro izbranih narodno-stno-kulturnih in glasbenih področij. Poleg D. Jenka (Overture »Kosovo«) in P. Sarasata (Ciganske melodije), Be-rana (Legende HI.) Beethovnova dostojanstvena V. simfonija v C mollu z dvema stavkoma. Ob prazničnem »Entr’a-ktu« in kraljevem prihodu iz opere »Dalibor« B. Smetane in Pohlovem koncertu za klarinet solo turobni preludij »Na grobu« Rimsky-Korsakova ter wagne-riansko silovita overtuna k operi »Rien-d, zadnji tribun«. S skrbno vnetostjo in tehnično izvežbanostjo je orkester naše mlade Mestne godbe izpolnil pričakova- nja. Mestoma nastopivše neizčiščenosti niso prišle v elementamosti celotnega uspeha do vidnega izraza. Orkester Mestne godbe ima v svojem dirigentu Ivanu Koudelki preizkušenega in temperamentnega interpreta in vodjo. Pri dvah sporedovnih točkah je nastopil tudi znani klarinetni virtuoz prof. Zamola iz Zagreba, ki je s svojo izbrušeuo tehniko in pregnatnim proizvajanjem zbudil toplo priznanje in živahno pozornost občinstva. VEČER VESEIMPESin' 23.-L-»Maribor" Maribor bi se bil lahko z lepšo in častnejšo udeležbo odzval vabilu Mestne godbe in Pomožne akcije. Med poslušalci j; bilo opaziti mariborske odličnike in predstavnike javnega življenja. Navzoči so bili med drugim mestni pred sednik dr. Franjo Lipold z gospo, sreska načelnika dr. Senekovič in Makar, predstojnik mariborske mestne policije Rj-doševič, stolni prošt dr. M. Vraber, ravnatelj dr. Tominšek, upok. inšpektor dr. L. Poljanec in nadsvetnik Hinterlehner. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 19. januarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«. Krstna predstava. Nedelja, 20. januarja ob 15. uri »Štambul- ska roža«. Znižane cene. Ob 20. uri »Od zore do mraka«. Ponedeljek, 21. januarja: Zaprto. Torek. 22. januarja ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red D. Kaj bo v nedeljo v gledališču? Popoldanska predstava bo po znižanih cenah. Ponove Fallovo opereto »Štambulska roža«, ki je lansko sezono razen »Vijolice z Montmartra« dosegla največji u-speh ter letos vedno znova privlačuje. Znana je divna glasba tega dela, dejanje pa se godi deloma v turškem haremu in izvrstno zabava. To je poslednja popoldanska uprizoritev te operete, na kar o-pozarjaino še posebej. — Zvečer bo prva ponovitev Golouhove basni za odrasle »Od zore do mraka«. Drevi bo v gledališču krstna predstava; To bo z napetim zanimanjem pričakovana premiera satire marib. podžupana in pisatelja Rudolfa Golouha. Med sodobnimi slovenskimi novitetami edinstveno že po svoji zasnovi, je to delo za nimivo že zaradi originalnega poskusa uvesti na oder živalski svet Režija je v rokah glavnega režiserja J. Koviča, ki je delo tudi insceniral. Stilizirane živalske ženske kostume je izvršil atelje O. Neratove v Mariboru. Satira se začneš prologom, za katerim se potem zvrsti sedem slik, ki se menjajo zelo hitro ter je vmes le eti odmor (po četrti sliki). V »Večerniku« z dne 17. t. m. sem čital v članku »Zopet nova politična akcija«, da sem bil izvoljen med drugimi tudi jaz v odbor. Izjavljam, da do sedaj še nisem član Jugoslovanske akcije In da se me je Izvolilo v odbor brez mojega privoljenja. Albin Ambrožič. Srebrna poroka. Danes slavi v krogu svojih domačih ter v krogu prijateljev in znancev srebrno poroko bivši uaro ni poslanec in časnikar g. Franjo Žel)' s svojo zakonsko družico Marijo. ^ viinim čestitkam k lepemu družinskem jubileju se pridružujemo tudi mi in $ čemo jubilantoma še na mnoga leta! Novi gozdarski čuvaji. Na mariborsl nižji gozdarski šoli so opravili te dni i* pite za gozdne čuvaje: Franc Gemel Hotemeža, Zvonimir Kajtne iz Rimski toplic, Hinko Mlinarič iz Negove, Josi Pavšič od Sv. Križa, Franc Rajh z Dra' skega polja, Ivan Reg ul iz Ptuja in Maic Žitko iz Cerova pri Litiji. Izpitni koitf siji je predsedoval ravnatelj gozdarsk šole g. inž. Ziernfeld. Osebje kurilnice Koroškega kolodvof z ekspoziturami je nabralo za spornen blagopokojnega kralja Aleksandra z& sek 18.694 Din. Odobren! kredit za javna dela. Na in tervencijo ministra g. dr. Alberta Krt iiKrja je podpisan odlok, po katerem dovoljuje določeni doprinos države regulacijska dela na Ljubljanici v viŠil 2 milijona 250 0?0 Din, obpnem pa je tud formalno potrjen aranžma za najetje po sojila. Tudi je na njegovo prošnjo odo brena licitacija za prva regulacijska det na Savinji pri »Spomini iz narodnega in sokolske# življenja« je naslov spisa splošno znane* ga narodnega delavca in bojevnika i Ferda Karisa. Objavljati ga pričnemo »Večerniku« v ponedeljek 21. t. m. Opo zarjamo na te spomine zlasti Primork Pomožna akcija. V ponedeljek, dne 2j' tm. začno pooblaščeni pobiratelji pobi” rati prispevke za pomožno akcijo. Hišitf lastnike prosimo, da grejo nabiralcem to* zadevno na roko, najemnike pa prosi' mo, da se vsak po svoji možnosti o&' dolži. Danes popoldne bo luna mrknila. D3' nes popoldne bo pričetek luninega mrk3 okrog 15. ure. Mrk bomo lahko opazff vali do 18.40. Luna bo prišla v polsencOt ki jo meče zemlja ob 13.39 srednjeevroP1 skega časa. V popolno senco pa bo sto' pila ob 14.54. Faze mrka bomo v naši)1 krajih opazovali približno 1. uro, ke? ic bo luna prikazala, če ne bo oblačno, do 16.40. Poljaki ne pridejo. Poljska smučarska zveza je včeraj nenadoma odpovedal3 udeležbo na slovanskem smučarskem Pf' venstvu na Bledu. Odpoved je bila iZ' vršena brez navedbe razlogov. Češko* slovaški listi k tej odpovedi pripominja' jo, da se Poljaki iz političnih razlogov nočejo udeležiti prireditev držav mal5 antante in da je sedaj Jugoslavija vrsti. Filmanje Pohorja. Propagandni ods^ mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki ga tvorijo pretežno sami mlajši in požrtvovalni ljudje, si i6 nadel nalogo filmati naše Pohorje v zi# skem Čaru in prikazati njegove očarljiv® lepote širnemu svetu. Najprej je bilo fH' mano mesto Maribor pred snegom, in v snegu, filmani pa so že tudi nekateri del' Pohorja. Film je normalen in so se vsi posnetki izborno posrečili. Propagandni film se bo nazival: Slovensko planinske društvo prikazuje »Pohorje v zimi«, & bo film gotov koncem marca. Iz naših lovskih krogov. Odbor SLD v Mariboru je na svoji zadnji seji sklenil' da prispeva mariborska podružnica SLP za spomenik blagopok. kralja Aleksandri 902 dinarja, in sicer za vsakega člana p° l din*r. — Ponesrečenemu lovskem^ pazniku J. Musterju, uslužbenemu na v® leposestvu g. dr. Reiserja, je podružnici1 naklonila podporo 1000 dinarjev. Položi ponesrečenega je tem hujši, ker ni preje' zavarovalnine, m to zaradi tega, ker v zadnjem letu ni poravnal društvene čl* narine. To je obžalovanja vreden pfj* mer, ki naj bo vsakemu lovskemu paznj' ku v resen opomin. — Prvo letošnji sobno streljanje bo v okviru družabne^ večera v soboto, dne 9. februarja, >ia keglišču restavracije Senica v Ulici kr»' Ijice Marije (Tattenbachovi ulici). SKAKALNE TEFTME - BETNAVA 35$ Začetek ob 14. uri (2. uri popoldne) Vstopnina: tribuna Oln 15*- • 11 o I i i i a o l n «•— • dijaki Oln 3*~ Januar (8 35. s* irot :eb’ Šti reta kf i! >rs> li il el! isti losf ;)ra /lak otfli ,rsk vod ec8 ztfi i ii Kri tl s : 2 iŠil td po :id9 dek me * io' )p0' r c* 21 obl išn« to-osi' od' DJ' irK» IZO' lcft •Op' sto- i# • sc do ska la!* pf' iZ' ko- ija- r0V tal5 ps sd >13' i:\0 ie jifli ive fil' i ieS VSI d rt’ sko M )V pik LV it» po niP v« icP Ž3! je1 v (a- ri- ni' ije )13 •r r M a rib orn, dne 19. I. 1935. Mariborski »V e Če r n i a« jutra Stran 3. Pri Iehivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih. Milijonski kapital Je zazidan v naše hotele. V času od 25. do 27. t. m. bodo v Zagrebu zborovali hotelirji iz vse države. Razpravljali bodo v prvi vrsti o vpra šanju sanacije hotelskih obratov, ki kljub dobremu tujskemu prometu ne prinašajo zaželjenih dohodkov. Na kongresu bo do hotelirji obenem predlagali ustanovitev posebne hipotekarne banke za turizem in hotelirstvo, ki naj bi nudila cenena posojila v višini do 60 odstotkov investirane vrednosti. V naši državi dosega v hotele investirani denar vsoto 800 milijonov dinarjev in bi z novimi 200 milijoni Din bilo mnogo pomaganega nabiti hotelskim obratom in napredku turizma v naših krajih. Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice. Te dni je imel matični pevski zbor izredni občni zbor. ki ga je vodil Pačelmk odseka g. Malenšek. Po podanih PoroČil h odsekovih funkcionarjev so sle d’le volitve in je bi! izvo1jen za načelnica pevškeišče v Tomšičevem drevoredu ob pol 13. uri Sodeluje lastna godba. Na obilno udeležbo vabi odbor. Javna kuh?nja ria Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. Hotel »Orel« danes domača zabava s koncertom. . - V »Grajski kleti« v soboto in nedeljo koncert. . . Kavama »Promenada« danes in jutri koncert. Radio LJuhUana. Soored za nedeljo 20. tm. Ob 7.30: kmetijsko predavanje; 8: koračnice na ploščah; 8 20: poročila; 8.30 orgelski koncert; 9: versko predavanje: 9.15: prenos cerkvene, glasbe; 9.45: Schubertova maša na nloščah; 10: delavsko predavame: 10.20: koroške narodne pesmi na ploščah; 10.40: koroške mm N IVE A Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetronvin slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole; vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo. a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. 528 narodne s spremljevanjem radio-orke-stra; 11.40: otroška ura; 12: čas, radio-orkester; 16: spevoigra; 17: vesele orkestralne točke na ploščah; 17.30: nastop pevskega zbora »Zvezde«; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: otroške narodne [pesmi; 21: radio-orkester; 21.30: čas ; poročila; 21.50: radio-orkester. Spored iza ponedeljek 21. tm.: 12.15: suita • na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, zborovske pesmi na ploščah; 18: predavanje 18.20: Šantlova suita na ploščah; 18.40: slovenščina; 19.10: pravna ura; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za torek; 20.10: prenos, iz Hubadove dvorane; 21: radio-orkester; 21.30: čas, poročila, radio-orkester; 22.30: operetna godba na ploščah. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev* pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sap n ka, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često oči-st'mo temeljito že'odec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdrav ja svedočijo, da »Franz Jcseiova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzlic nih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nezgoda. Včeraj popoldne je padel v Slomškovi ulici na poledenelih tleh 11-letni učenec 'Milan Haberl tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Zaradi hudih bolečin je deček omedlel in so ga nezavestnega poklicani reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. •Nesreča ne počiva. V Rušah se je včeraj hudo; ponesrečil nri delu 35letni delavec France Tomažič; padel mu je debel hlod na levo nogo in mu jo hudo poškodoval, Na Pobrežiu je b’i žrtev deld 421etni delavec Rudolf Ferk, ki mu' je padla na friavo'težka bala blaga in ga močno Poškodovala na obrazu. V Grajeni pri Ptuju je že pred tednom brcnil 75-letnega delavca Jakoba Koserja konj tako močno v levo nogo, da mu jo je nalomil. V Barvarski ulici stanujoča 40-letna postrežnica Julijana Frasova se je nevarno vsekala v levo roko pri sekanju drv. Na Ruški cesti pa je padla 551etna zasebnica Marija Verasova tako nesrečno, da si je izpahnila levo roko. Vsi poškodovanci se zdravijo .- v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 261etnega viničarja Jakoba Gumzeja iz Gabrovskega, ki ga je neki njegov znanec sunil z nožem v desno stran reber. Današnji živilski trg je bil Zaradi slabega in- mrzlega vremena srednje založen. Tudi kupčija je bila bolj slaba. Kmetje z Dravskega polja so pripeljal; 46 voz zaklanih prašičev, 3 vozo krompirja, 5 voz-drv in 4 voze sadja. Boli. pičla .zbera je bila tudi na trgu za kokoš1, kjer sb prodajali kokoši po 25 do 40 Din, gosi.in purane 30 do-50.Din, piščance’pa par po 14 do 35 Din. Malo je b;Io na trgu' zelenjave in sočivja. Cene sadiu in drugemu blagu pa se vkljub *emu niso spremenile izza zadnjega tržnega'dne. Sejem za praš’5e. Na sejem 18. tm. so pripeljali.66 prašičev. Dogon 'je bil s'ab, kupčija pa srednja. Prodanih je bilo 39 praš:čev. Prodajali so mlade prašiče 5 do 6 tednov stare 60 do ,100 Din, 7 do o tednov stare 85 do 120 Din, 3 do 4 mesece stare 140 do 160 Din, 5 do 7 mesecev 220 do 260 Din, 8 do 10 mesecev stare 300 do ,360 Din, leto stare 500 do 650 Din; kg žive teže 4 do 5 Din, mrtve teže pa 6.50 do 8,50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. nri je'kazal toplomer 5.9 stopinj C pod ničlo; minimalna temoeratura je znašala 7.2 stoninj C pod ničlo: barometer je kazal pri 10.8 stooimah 748.4, rediicmari na ničlo pa 747; relativna vla^a 84; vreme je oblačno irr sneži; vremenska nanoved napoveduje sneg in padec temperature, V šoli. U č i t e 1 j: »Kaj se je važnega zgodiP leta 1483?« U č e n e c: »Leta 1483. sc je :rodil Luther«, U č i t e 1 j: »Dobro! A kaj ie bilo leta 1487?« Učenec: »Leta 1487? To leto je imel Luther četrto leto.« K^urne vesti Razoovor z Rudolfom Go^uTiom * NOCOJŠNJI KRSTNI PREDSTAVI NJEGOVE BASNI »OD ZORE DO MRAKA«. Avtorja basni »Od zore do mraka«, 'mSega podžupana Rudolfa Golouha, poiskal za razgovor v kavarni *Astorijf«. kier navadno igra šah, saj je J^bT-.de tudi predsednik Šahovskega !i’ba. Ko sem mu povedal kai bi rad. le po^oiUiro ozrl no srečnih šnhbtih ' Sf» folvVo rahev*kis iqrro In llm ni hi*o treba od- pvariati po stavbena vnrpš-mla, potem K, “3 reslgnirano sklonil glavo in se Vrrii, ^fvo moie vnrašanle ie vetMp iAefni ^ rRni te »b^mi z* Raj tl Je dalo 'N^fritb. jc pomislil. »Tak-o-le damici)! orrfi 7>n*“n| z ragnlmf ideoli "'"o se m' te za«H“lo. dg je navala y vriaia ob str-ttnvite*’i 1e'd»m rjo-srr vsi pj-m^irrivaii čudežev, v ^ toVo. da ie po 0VMi ''r’"' pa^-ti tn trdnživnrif zm*<™i To je na tod' namvno In v red" ’e vse po svef« VonUno D vor"B!'ni" C" 3 °r1nvi r"'c' Č« uvodno trdni i" i«nr ie s*v;f rirumliivo. sai tudi "gO"! 1.nn*UVti nl*n ftožVl * W' . m,.i monrli razoratl živce. Ta ž,|-•ska tragedija je torej pred vsem sla- vospev oslovemu zdravju in optimizmu. Je pa v tem izražen tudi neki simbolizem. Hudobnež bo takoj mirih, da se nanaša na današnje čase in veličine; jaz tega ne rečem. S to svojo komedijo s»em hotel le povedati, da tudi v gozdu ni soglasja in da se nekaj pojavlja celo v živalskih nižinah.« Drugo vprašanje le bilo namenjeno »osebam« basni in njihovi »duševnosti«: v»iro sl zamislil In oblikoval svoje »ljudi«? »Dno komedije je pri vsem svoiem humorju grenko, a tega nisem Jaz kriv. Če je naloga pisatelja, da prikaže stvari tako kot so, sem svojo nalogo storil, prepu-ščapi pa gktdrieem, da izvalaio iz tega tiste zaključke, ki Hm bolj nrUaio. Kakor vsak dramski zapletllal. je tudi ta sgstav-Hen iz vseh ootrebmh komponent In ono nent. Je tu pravica, ki te mlada In lepa in io še celo osel rad vidi. Potem nastopa kalin, ki Ima iz razumljivih duševnih nag-nieni raiše osla ko leva. Ose! se je sploh rodh pod srečno zvezdo. Le lev ga v svou vitalni veličini ne mara, kar je seveda krivično, kakor tudi ni res. da oslov glas ne sega do neba. Ko ose! zariga. lahko vsak ugotovi, da se njegov glas zlasti ,v višilh legah sliši zelo daleč. Morala te basni je pa v kratkem ta, da ob oslovem riganju ni več mesta za slav-čevo petje in za sipičlno romantično ljubezen, kakor tudi sploh ne za romantiko. Oslova zmaga pomeni zmago gole stvarnosti. Ob stvarnosti je pa romantika obsojena na smrt, zato je prav, da slavcu naposled zavežejo njegov lirični kljun in ga ločijo od sinice, ki ga je spreiemala na svojem domu kar v dekolte:u. Vse to pa no zaslugi krepostne srake, ki je v svojih izpadih hudo podobna javnim agitatorjem. Končno se pa tudi sraka unese, za kar poskrbi modri medved, ki je sploh "lede ženskih slabosti dober psiholog. Medveda ne odklanja niti kobila, samo njen mož konj ga ne mara. Koni nač občuti svoie sorodstvo do osla. Oslu gr*e. sploh — kot sem dejal — žito v klasje. Je kar očito, da mora vedno in povsod zmagati. Pomaga mu tudi lisica iz razlogov, ki jih bo sama navedla. Brez nje se tudi zdravemu oslu ne hi posrečilo leva tako ukaniti in obriti, kakor bo gledalec lahko na lastne oči videl, če se bo potrudil v gledališče, ker končno tudi ne smem povedati vsega. Oosood intendant M se leno zahvalil, ako bi na ta način 1jnd*em prihranil potrebo, da si na lastne oči In stroške ogledalo predstavo. Rekel sem, da je zaključek basni pesimističen. Saj sl človek, ki takoj razume: Poezija propada, ker je gozdni svet zajel realni oslov duh in razumeš tudi, da je to delo sicer satirično In fantastično, da pa kljub tramčni slavčevi usodi ne zametava "oez'jet Delo tudi poetično.« Moje tretje vprašanje je pa hotelo izvedeti, kal g« je napotilo, da Je postavil na oder živali namesto ljudi, fn kako Je soioh nastalo. »Napisal sem to basen takorekoč v enem zamahu. Hotel sem pokazati, da so na odru mogoča tudi nova izrazna sred- stva., Tako se piše o stvareh nekoga sološno človeškega filozofskega* obeležja. Ni treba posegati samo po onih vzorih, ki so se pri takem tipu drame doslei uveljavljali. Pri tem je seveda važno, da izpade stvar živo in polnokrvno. Zapazil sem pri tem delu, da je žival težje uokviriti na odru ko pa človeka. Napram dekorativnemu pesniškemu ve-ledelu Fdmonda Rostaiida »Chanteclnire« in Maeterlinckovi »Modri ptici« -se razlikuje ta basen v toliko, da so njeni živalski tipi kolikor mogoče realno obdelani. In končno sem hotel napraviti delo. pravičnosti. če že zmaguje povsod in popolnoma oslova trdoživost in ie napočil oslov vek, je prav, da govorimo in pišemo o njem s potrebnim rešpektom in mu odkažemo v zgodovini znriuženo mesto. Meni pripada vsaj ta velika zasluga, da sem prvi spravil na oder oslu kot dra-matskega. protagonista. Tudi to je aekaj. in vsak ima pač svoie simpatije.«- Četrto vprašanje je pa končno fikalo vprašanle naslova »Od zore do mraka«: Zakaj to ime? »Basen ima naslov ,Od zpre do mraka’ zato, ker se je vse začelo z velkimi pričakovanji, s svetlo zoro, zaradi propasti poezije in romantike, pa končalo s temnim mrakom. Morda pa ima tudi mrak svoje lepote, a o tem še nisem ime! časa razmišljati. Izključeno pa ni, da naoišem kdaj še drugo delo o oslu iti o lepoti mraka. Kakor vidiš, nie je osel sploh obsedel. Bog ve, Če ne bom prav preko njega izvedel tudi za poslednjo resnico...«_ Namuznil sem se in namuznil se je tudi on. Piše pač komedije... R. Rehar. i k,. Naše Pohorje klimatski kraj S POSEBNO NAREDBO PROMETNEGA MINISTRSTVA JE UVRŠČENO HORJE MED KLIMATSKE KRAJE. NOVA VELIKA PRIDOBITEV USPEŠEN RAZVOJ NAŠEGA TURIZMA. PO- ZA Izpolnjena je dolgoletna želja in uresni čena so stremljenja merodajnih činiteljev in vse javnosti, da bi se Pohorje uvrstilo med klimatske kraje. Včeraj je bilo vod stvo mariborske Tujsko-prometne zveze telefoniono obveščeno, da je prometni minister podpisal naredbo, po kateri so uvrščene vse postojanke in vsi kraji na Pohorju z višinsko lego nad 700 metrov med klimatske kraje, ki bodo deležni vseh ugodnosti in olajšav, ki jih uživajo kopališča na Jadranu, razna zdravilišča in letovišča ter razna mesta ob jezerih. Odveč bi bilo obširno naglašati pomen te pridobitve za razvoj našega turizma. Tejsko-prometni zvezi v Mariboru moramo samo čestitati, da ji je uspelo prepričati Beograd, da je bila uvrstitev Pohorja med klimatske kraje nujno potrebna za napredek tujskega prometa v severnem delu naše države. Naredba, ki jo je podpisal včeraj prometni minister, bo uveljavljena čim bo razglašena v »Službenih novinah«. Ob-c*iem.z Pa bodo objavljena tu- di točna določila glede izstavitve in upo rabe zadevnih legitimacij. Obiskovalci Pohorja bodo uživali razne vozne olajšave. V mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru bodo plačali za povratek polovično vožnjo, v mesecih oktobru, novembru, marcu, aprilu in maju četr-tinsko pri povratku, v zimskih mesecih decembru, januarju in februarju pa bodo imeli brezplačen povratek. Za časa božičnih počitnic od 26. decembra pa do 17. januarja bo zadostovalo za omenjeno vozno olajšavo samo 5dnevno bivanje na Pohorju. Za bodoči razvoj našega zelenega Pohorja, ki ima vse pogoje, da postane jugoslovanski Semmering, je nova pridobi tev izredne važnosti, pa tudi za gospodarski napredek Maribora, ki je glavno izhodišče za Pohorje in bo tudi glavna postaja za pohorske turiste. Ker bodo veljale vozne olajšave za 90 dni, bo dana pohorskim turistom možnost obiskati tudi mesto in njegovo romantično okolico, dana bo možnost izletov v vinorodne gorice in v številne druge privlačne kraje. Z uvrstitvijo Pohorja med klimatske kraje pa je nastala nova potreba pp zgraditvi pohorske žele.znice in dovr-šitvi avtomobilske ceste. Nastala je po' treba po telefonski zvezi pohorskih postojank z mestom. Dana je našemu Pohorju možnost razvoja, ker se doslej ni moglo razviti kot tujsko-prometno torišče. Omeniti pa moramo tudi, da ima pri tej novi veliki pridobitvi za naš tujski promet glavno zaslugo ravnatelj Tujsko-prometne zveze in »Putnika« g. Josip Loos, ki je zbral ves potreben material in vse statistične podatke in slike ter navedel v svojem referatu nešteto drugih argumentov, ki so govorili za nujnost uvrstitve pohorskih krajev med klimatske. prvi spregovoril glavni tajnik CMD. Omenil je, da praznuje letos CMD svojo petdesetletnico, odkar je začela delovati ter je poudarjal, da je ta danes prav tako potrebna, če še ne bolj, kakor je bila ob svoji ustanovitvi. Razvijal je program njenega delovanja v najbližji bodočnosti ter prosil vse navzoče zastopnike društev, da podprejo družbo v njenem delovanju zlasti s prispevki za nameravano izdajo poljudne brošure ter z gradivom za narodno-obrambno razstavo. Zatem so podali vsi zastopniki društev svoja poročila, ki so bila v vsakem pogledu izredno zanimiva. Vsi govorniki so poudarjali nujno potrebo po skupnem de-!u vseh v poštev prihajajočih društev. Zlasti zanimivi in izčrpni sta bili poročili g. dr. Jančiča in g. nadzornika Močnika. Prvi ie govoril o nakupu posestev po tujcih, o nacionalnih in socialnih razmerah naših industrijskih podrtjih, o delovanju Meddruštvenega odbora, ki je bil ustanovljen poleti na vzpodbudo ZKD ter o Narodni strokovni zvezi. Drugi je slikal razmere v obmejnem srezu Prevalje. Izčrpno je poročal o narodnostnih, socialnih, ekonomskih in prosvetnih razmerah svojega sreza ter podal navzočim jasno sliko o žalostnem stanju, ki vlada tu. Končno je g. Robnik resumiral izvaja- nja govornikov ter prišel do zaključi da je treba predvsem rešiti to, kar žj imamo. Obmejno prebivalstvo je trebf najprej gospodarsko dvigniti; treba ^ je dati kruha, kar ga bo dvignilo tu? umstveno, a s pomočjo uma si bo pridelal potem boljšega kruha. Poudari*; je, da mora biti naše skupno delo ew nomsko, tehnično in prosvetno. Koncflf je bil soglasno sprejet ppodlog, da se radi skupnega in enotnega dela osnuješ v vseh krajih vzdolž meje meddruštven odbori, ki pošljejo svoje zastopnike J* skupno anketo, ki bo sklicana o Vel® noči v Maribor. Na tej anketi se bo ust? novila enotna korporacija, kateri se fr? mo uklonili vsi in katere naloga bo ure* ničiti to, kar je potrebno za gospodarslfi nacionalni in prosvetni podvig našega ofr mejnega prebivalstva. Petorica Meddfl1' štvenega odbora je bila pooblaščena, dj pokrene potrebno za realizacijo sprejel ga sklepa. j Polnoč je že minila, ko je predseduj zaključil sestanek. Udcleženci so se rm šli v trdnem prepričanju, da bo ta sest1' nek odlično pripomogel k zboljšanju raz' iner na severni meji, kar bo le v dobrot državi in narodu, s čemer bomo izvršb del svoje življenjske naloge, ki se glasi* Čuvajmo Jugoslavijo! Svetosavsko leto 1235-1935 700-LETNICA SMRTI VELIKEGA SRBSKEGA PREPORODITELJA IN PRO- SVETITELJA SV. SAVE. nost, okrepimo rodbinsko življenje, # oplemenitimo knjigo in doprinesemo ve5 sramežljivosti v bessdi in dejanju, v film5 Proračun Mestnih podjetij IZDATKI SO PREDVIDENI NA 30 MILIJONOV 370.101 Din, NA PRAV TOLIKO TUDI DOHODKI. Upravni odbor Mestnih podjetij, ki se vodijo sedaj kot samostojna upravna organizacijska, gospodarska, finančna in premoženjska enota mestne občine mariborske, je imel sinoči v prostorih Mest virh podjetij proračunsko sejo, ki so se je udeležili vsi člani upravnega odbora. Proračun Mestnih podjetij je izdelan in sestavljen v taki obliki, da prikazuje do podrobnosti vse dohodke in izdatki. Razpravljanje o proračunu je biio dolgo trajno in je bil proračun MP v vseh detajlih soglasno sprejet. O njem pa bo še sklepal Mestni svet na prihodnji proračunski seji. Proračun Mestnih podjetij je zanimiv elaborat, poln obsežnega številčnega ma teriala ih številčnih tabel do podrobnosti. Da pa se omogoči jasen pregled čez celoto, strukturo in organizacijo Mestnih podjetij, je upravnik g. Franjo Peric izdelal in priložil proračunu grafičen prikaz glavnih pregledov. Ti prikazi so sestavljeni brez vsake pretenzije z edinim namenom omogočiti točno in lahko pojmovanje, kakor tudi presojo v proračunu obdelane snovi. Še pred proračunsko razpravo je upravni odbor soglasno ja v celoti sprejel in odobril obračun za ■eto 1933, iz katerega je razvidno, da je znašalo premoženjsko stanje Mestnih podjetij ob zaključku 1933 leta 84 milijonov 368.098:29 Din. V proračunu Mestnih podjetij aa le tošnje leto so predvideni prejemki v glavnih skupinah takole: Oddaja vode, plina in električnega toka 13 milijonov 900.000 Din, ali 4580%, proizvodi za pro dajo 657.000 Din (227%), blago za pro dajo 3 milijone 524.095 Din (11.60%), pri sotjbine 1 milijon 804.650 Din (5.90%), prevoznine 2 milijona 562.000 Din (8.49%), vstopnina kopališč 352.900 (1.14%), pogrebnine 716.000 Din (2.30°/o), najemnine 2 milijona 494.960 Din (SJ0%), dohodki gradbene uprave 2 mil. 37.830 Din (6.70%), prispevki za material ir* delo za nove gradbe 429.665 (1.40%), material in delo za račun tretjih 524.158 (1.70%), razna povračila 159.000 Din (0.70%) in izterjevanje zaostankov na 1 milijon 171.843 (3.90%). Med izdatki pa tvorijo največjo postavko plače in mez de, ki so predvidene na 6 milijonov 213.211.59 Din, ali 30.40% celokupnih iz datkov. Na drugem mestu so izdatki za top za razsvetljavo in pogon, na tretjem obrestovanje posojil, na četrtem pa od plačila posojil. Obramba naše narodne meje VAŽNO POSVETOVANJE MARIBORSKIH ŠTEV. Na pobudo podružnice Ciril-Metodove družbe se je vršil v soboto, dne 12. t. m. v prostorih Narodnega doma važen in izredno dobro obiskan sestanek mariborskih narodno-obrambnih društev, ki utegne portati nekak mejnik v narodnoobrambnem delu ob naši severni meji, ako bodo našli idealni narodni bojevniki dovolj razumevanja pri merodajnih črni. tel jih. Naši podružnici CMD, ki kažeta v zadnjih letih toliko borbenosti in razumevanja za narodno-obrambno delo, sta sklicali sestanek povodom obiska glavnega tajnika CMD v Ljubljani, ki že dalj časa na terenu proučuje nič kaj razveseljive razmera na naši severni meji. Sestanek je vodil predsednik moške podružnice CMD st. dr. Lašič, ki je uvodoma poudarjal pomlajeno delovanje Dražbe sy3 Cirila in NARODNO-OBRAMBNIH DRU- Metoda po zadnji glavni skupščini na Vrhniki. Nato je pozdravil navzoče zastopnike društev, in sicer g. ravnatelja Grudna, glavnega tajnika Družbe sv. Cirila in Metoda, g. dr. Jančiča za Narodno obrano, Meddruštveni odbor in Strokovno zvezo, g. dr. Irgoliča za obrambni odsek Sokola-Matice, g. Pirca za Zvezo kulturnih društev, gg. ravnatelja Detelo in Mohorka za »Branibor«, šolskega nadzornika g. Močnika za prevaljski srez, g. šolskega upravitelja Lešnika za Ma-renberg ter številne druge narodne delavce, zlasti odbornice in odbornike mariborskih podružnic CMD. Da je bil na tem sestanku tudi navzoč naš narodni borec in dober poznavalec severne meje g. sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič, tega t>2 bo niti treba posebej omenjati. Po uvodnem govoru g. dr. Lašiča je Na dan sv. Save v tekočem letu bo minilo 700 let, odkar je zatisnil svoje oči največji srbski prosvetitelj in narodni učitelj sv. Sava. Sveti Arhijerejski sinod v Sremskih Karlovcih je nedavno sklenil imenovati 1. 1935 »Svetosavsko leto« kot vidno obeležitev velikega historičnega datuma. V vseh pravoslavnih cerkvah, šolah itd. se bodo priredila v tem letu svečana predavanja o sv. Savi in njegovem pomenu za historično usodo srbskega dela našega naroda. V ta namen je izdalo starešinstvo srbske pravoslavne cerkve poseben proglas, v katerem so na zelo posrečen način združene velike zasluge sv. Save. Glavne misli proglasa so: Sv. Sava je duhovni preroditelj srbskega naroda. On je ustanovitelj samostojne narodne cerkve, prvi arhiepiskop in njen organizator. Sv. Sava pa je tudi okrepitelj vere v svojem narodu. On je izkoreninil iz naroda vsako herezijo, utrdil ga je v vzhodnem pravoslavju in s tem najmočneje vplival na opredelitev historične usode srbskega naroda. Sv. Sava pa je kot največji prosvetitelj vezal prosvečevanje in narodno šolstvo z živo vero v Gospoda Kristusa. Bil je najveeji državotvorec v svojem narodu. Vodil je državne sabore, kronal kralje v Žiči in znal na miren način reševati srbsko državo pred mnogimi sovražniki in vojnimi zapletljaji. S svojim očetom sv. Simeonom je sezidal samostan sv. Hilendarja na gori Atosu in zgradil je več samostanov v Palestini. Ko jc okicnil lice naroda proti vzhodu, ga je s tem izpostavil kulturnim vplivom vzhoda. Sv. Sava je bil prvi književnik svojega naroda. Pisal je verske knjige, določila samostanskega, družbenega in državnega življenja, in kakor je bil na zemlji, tako je tudi pred prestolom božjim največji priprošnjik svojega naroda. Cilj letošnjih proslav sv. Save je torej: Spomniti se, da je srbski narod pred 700 leti bil v stanju dati takega duhovnega velikana, kakršen je bil sv. Sava. Proslava ima namen v narodu obnoviti, okrepiti in čim bolje vtisniti božaristveni lik sv. Save, proučiti nadalje vsestransko njegovo življenjsko delo, pred vsem pa povzdigniti pojmovanje sv. Save o cerkvi, državi, šoli, vojski, kulturi, rodbini itd., in sicer kot pojmovanje živega in harmoničnega narodnega organizma. Skozi prizmo večnih vrednosti, ki jih je sv. Sava vedno tako visoko dvigal, naj te proslave osvetlijo in precenijo našo sodobnost in njene vrednote. Z drugimi besedami: Z merili Savinega nebeškega carstva naj se izmerijo vse vrednote našega zemskega carstva. Namen 700-Iet-nice pa je tudi v tem, da oživimo vero svetosavsko, da očistimo moralo, razmnožimo pravicoljubje, otrdimo pošte- in gledališču. Cilj 700-letnice pa je razen tega še, $ se s približevanjem sv. Savi približam* tudi Gospodu Bogu ter da se tako s Sa* vinim duhom prepojena narodna inteli' genca duhovno približa in zedini z nartr dom. To je potrebno zlasti V teh kaot# nih časih, zlasti po grenki smrti našeg3 narodnega kralja Aleksandra L V di»2h svetosavskih bo narod poprosi svojega velikega priproštiiika, noj se tP vzema zanj pred večnim Gospodom, bi narodna ladja z Njegovo milostjo pr^ brodila vse viharje sedanje dobe. Soort Olimpijski kandidatje na skakalnici na BetnavL Od začetka zimskošportnega razmah v Mariboru pa do danes nismo imeli P prilike občudovati skokov naše jugosltf vanske ekipe. Jutri, v nedeljo, se na®1 bodo pa predstavili na skakalnici v Bet' navi naši najboljši skakalci. Državni t? korder Novšak, ki je v pretekli sezotf dosegel v Planici skoke preko 60 m, K telegrafično prijavil svojo ndeležbo. \ njim dospe državni prvak v kombinacij1 Albin Jakopič, znan po svoji smelosti $ vztrajnosti. Posebno učinkoviti bodo skoki Pahneta in Šramla od Smučarske' ga kluba Ljubljana. Oba talentirana sfc1 kalca sta izšla iz norveške šole. Oste( konkurent bo tudi prvak Ilirije Priboš^ in z njim oba ostala Ilirjana Cop in Brt»' čan. Bevc in Klančnik se bosta nedvomno potrudila pridobiti prvenstvo svoj®' mu klubu. Toda tudi mariborska vrst* skakalcev ie letos v dobri formi ter bo-do Jurič, Heller, Muraus, Lettner t* drugi pokazali velik napredek tudi v id panogi zimskega športa. Tekmovalci sKaj je? Kaj se je zgodilo?« je kriknil 2 napol tragičnim, napol smešnim glasom !n po živalsko zazehal. »Psst... Počakaj... Prisluhni...,« mu je šepetala žena. ki se je tresla od strahu. »Ali nič ne slišiš? Tok... tok... tok... Zaspanec ti, tatovi so vdrli v stanovanje in pravkar snemajo vrata s tečajev ...« - Do te noči je gospod Grandouillet prepričeval ženo, da se ne boji ničesar, da je neustrašen in da je ni preizkušnje, ki se v njej ne bi mogel izkazati. Zdaj, ko je bil čas, da bi se to potrdilo, se ga- je lotilo razburjenje, nepopisen strah. Da bi planil iz tonle, udobne postelje in se spoorijel z vlomilcem, ki jc nedvomno inočneiši od njega, razen tega pa še sfcrbno oborožen in prioravljen na spopad z ubogim samosrajčnikom — ne, to % ni šlo v glavo. Uh! Kako neprijetna toisel, da bi utegnilo priti do dejanskega sPorjada! To mu je rojilo po možganih, ko ga je £eria zopet zbodla z besedami: »Nu, kaj boš storil? Ali slišiš? Vstani Vendar, ropot ni ponehal, gotovo niso Vratom kos, drugače bi bili že v salonu ...« On pa ni niti mislil na to, da bi se vzdignil. Zagodrnjal je v nekakšnem polsnu ... »Molči, reva! Tiho, da ne pridejo k nama!« Zakaj gospod Grandouillet se je bil že odločil. Čeprav ni hotel prevzeti vloge junaka, je vendar trdno sklenil, da ne vstane, čenrav bi vlomilci tudi izropali sosedno sobo. »Boljše je življenje v postelji, kakor smrt v salonu!« si je mislil. Mariborski »Večerni k'« Jfutra. EL- Slran 5. m um ■—■■n mm iiiiiiih Narobe pa je bilo z njegovo ženo. Ta ni mogla razumeti svojega moža, ki se ie tako rad dičil z junaštvi v besedah. Sunila ga je od jeze: »Kaj ne boš vstal? Ali Li je ljubše, da nas okradejo, da nam vse odnesejo? Niti poskusiti nočeš, da bi preprečil vlom?« Gospod Grandouillet je spoznal, da je tu samo roka na mestu. Zaprl je z njo ženi usta, da ga ne bi več vznemirjala. »Pusti me pri miru, jaz že vem, kaj je prav!« se je natihoma jezil. »Prepusti zadevo meni in mi privošči malo spanja!« Po teh besedah si je potegnil odejo čez glavo, da ne bi slišal ropota in šuma in bi zopet zaspal. Njegova žena na ni bila takšnega kova kakor Grandouillet. Zlezla je k njemu in trepetala od strahu, da bodo tatovi zdaj pa zdaj vdrli v sobo. Vsa drhteča od strahu je v duši preklinjala moža, ki se je vedno Dostavljal z junaštvom — v besedah. Bila ie bistrejša od njega in se ni dala preslepiti z njegovim navideznim mirom. Dobro je vedela, da se samo pretvarja, da se boji vlomilcev in tatov vsaj to':ko, kakor ona. Šum in ronot pa nikakor ni hotel prenehati. To čakanje, streženje no vsakem udarcu ji je postalo strašno. Zdelo se ji; ie, da traja muka že vso' večnost. Naposled ie nasloni! presledek. Za trenutek ji je odleglo. Bila je uverjena. da so vlomilci sneli vrata s tečajev in so gotovo že v salonu... " V nienih možganih so se mrzlično menjavale slike. Zdela se ji je. da čtije v salonu cepetajoče in drsaioče korake. Potem je menila, da je zaškrnalo pohištvo, ki so ga tatovi nasilno odpirali. Končno je pa postalo vse mirno. Gospa Gran-douilletova ie bila uverjena, da So vlomilci dovršili svoj posel in odnesli plen. Ta tišina ji je bila ■ grozna in podoba je bila, da ji bo vsak čas počilo srce. Da ... srce ii .ie strašno bilo...'Kako tudi ne! Bližal se je trenutek, ko bodo roparji vdrli še v spalnico, ubili moža in njo ter se polastili tega, kar sta imela zakonca v svoji neposredni bližini... Od silnega strahu je žena zatisnila, oči, zdelo se ji je, da stopa k njeni postelji smrt. Gospod Grandouillet se je med tem znova prebudil. Imel je čuden občutek. Nekaj ga je skelelo... To je bila zavest, da se je pokazal strahopetca. Jasno mu je bilo. da je izgubil ves ugled v ženinih očeh. Tako je ležal celo uro zraven žene, ki je bila skoraj odrevenela od strahu. Oba sta bdela, oba sta trepetala, zrla v temo in noč, a oba sta se delala kakor da spita... Šum in ropot je bil med tem popolnoma prenehal. Vsak zase sta se čudila, kam so izginili vlomilci, zakaj ne hodijo več po salonu. Ure so minevale. Po malem je gospodu Grandoinlletu minil občutek strašne tesnobe, ki ga je bil to noč prikrajšal za nekaj ur spanja. Prepričal se je. da je prav za prav modro ravnal, ko je ostal v postelji. Tako se . vlomilci vsaj niso drznili stopiti v spalnico. Gotovo jih je popadel strah, da si ne bi s tem pokvarili računov! Res, občutek, da je okraden, ni bil za gospoda Grandouilleta nič kaj prijeten in laskav, vendar se je hrabril in potolažil s tem, da je življer-e boljše kakor smrt in da je mirno minila tatvina vendarle boljša od smrtonosnega udarca po glavi. Zdaj se je ojunačil ir. šepnil ženi: »Saj vidiš, da nama ne nreti nobena nevarnost! Le zaspi; nič se ne boj!« Ona pa mu je zabrusila v brk: »Veš, kaj ti svetujem, da vstaneš in no^Iedaš, kaj je v salonu.« 'Za pregledovanje stanovanja bo jutri dovolj časa!« se je odrezal mož. Govoril je s takšnim preudarkom, kakor da hoče rešiti svoie dostojanstvo, ki ga je zapravil na račun hvalisane hrabrosti. Potem se je obrnil na drugo stran iti začel hliniti spanec. . ..... Nastal je, položaj, da nista spala ne mož nfc žena. čeprav sta se oba potuhnila. Misli so obema kakor strele švigale skozi razgrete možgane. Danilo se je že, mož in žena pa še vedno nista zatisnila očesa., zakaj strah ju je le še nekoliko spreletaval, čeprav rahleje in mileje kakor v trdi noči. Ko je posijalo jutranje solnce, se je gospod Grandouillet le odločil, da vstane in pogleda v salon. Ko je odprl vrata, se mu je podaljšal obraz: Vse je bilo kakor prejšnji večer. Nobena reč premaknjena... Vrata predsobe so bila trdno zaprta; nikjer ni bilo sledu o tatovih in vlomilcih. Na prvi mah se ni mogel znajti v položaju. Saj je ponoči vendar škrtalp, tolklo, dolblo, ropotalo in škripalo. Menda ni sanjal? Šum je bil jasen in ropot nedvoumen... Stoječ sredi sobe se je oziral naokrog in v. kotu uzrl luknjo, ki so jo bile najbrže izgrizle miši ali podgane. Obšla ga je jezica, ker je bil tako klavrno podlegel strahu. Potem pa ga je prevzel občutek sreče, ker mu ni nič manjkalo. Najrajši bi poklical ženo in ji povedal, da je bilo. tisto ponoči samo prevara. Prav tedaj se je pri vratih pokazala njegova žena. Grari-douiliet se je stresel, potem pa je prasnil v smeh, ki ni bil smeli, ker je predstavljal zgolj poskus, kako bi zaničljivo poravnal račun s svojo ženo: »Reva!« je dejal, »vidiš, kako deluje razgreta domišljija! Kako si mogla misliti da naju nadlegujejo vlomilci! Štejem si v srečo in čast, da sem ostal hladnokrven, kakor se spodobi človeku, ki pregleda položaj...« Zena ga je mrko ošinila z očmi. Začutila je v sebi globok prezir zaradi njegovega cinizma. In malo. prav malo je manjkalo, da se ni vrgla nanj, besna zaradi pravkar dokazane podlosti. Vendar se ji je posrečilo, da še je ukrotil'1. Skomignila je z rameni. Ta trenutek je bil tako važen, da je nien mož v njenih očeh popolnoma izginil. Po njem je bilo za vedno! In hlastno je sklenila čakati prej ko mogoče na priliko, da mu pokaže to svoje zaničevanje v stvarni podobi. Krvavo deiaire sredi Pariza RAZRAČUNAVANJE MED VROČEKRVNIMI KORZIČANI. _ V nabavnem delu francoske metropole ie bil pred kratkim izvršen zločin, ki spominja na grozovito krvno osveto s Korzike, otoka lepote, kakor ga nazivajo Francozi. O polnoči je bilo na »Plače Pigale« še Vse živo in je odmevala najbolj glasno Pijana pesem iz bara pri »Mrtvi podgani«. V tesnem podzemskem prostoru so Prepevali pijani mornarji svoje pesmi in Plesali apaški ples. Med njimi ie plesal tudi mlad Korzičan Ange!'no Fonatta, ljubimec 20-letne Madelene. k! je za pultom opazovala, kako oleše z njenim 5-letniir. nezakonskim sinčkom Frančkom. Angelino Fonatta se je bil pravkar vrnil s ^službenega potovanja« ir. prišel za Božič domov, da bi razveselil sinčka svoje ljubice Madelene. Nikdo pa med tem ni opazil, da so se na tihem odprla vrata beznice in da je skozi ozko' odprtino pomeril samokres neznanec in sprožil ter s petimi streli Pogodil Angelina in njegovega sinčka. Mati Madelena je divje planila na ulico, a 2IoČinca je vzela pariška noč. Oba ranjenca so takoi naložili na avto in ju prepeljali v bolnišnico. S potjo je smrtno zadeti Angelino v zadnjih vzdihljajih izgovori! Madeleni naslednje besede: »Ne veš, kdo je bil, nikomur ne Povej, nič ne reči...« Med tem pa je policija aretirala r.ekega sumljivega moškega v osebi Korzičana Jeana Stcfania. Pri njem je našla samokres in vse ji je bilo jasno. Dve uri po prevozu Angelina Fonatta hi njegovega sinčka v bolnišnico so pripeljali tja tudi nekega Etiena Stefania, brata aretiranega Jeana Stefania, ki je izvršil napad v baru pri »Mrtvi podgani«. Policija je imela težek posel. Brat ni prizanese! rodnemu bratu in od sorodnikov ni mkdo ničesar v*3del, ničesar slišal, a tudi smrtno ranjeni Etiene ni hote! ničesar iz>aviti. Oba. Etiene Stefani in Ar.ge-"no Fonatta sta .skupno umirala in na vprašanje policijo, grgljajoče odgovarjala: “Mi ;• '......'m' med seboj...« Prvi je podlegel kroglam Angeliho; takoj za njim Stefani, zadnji pa je izdihni! nedolžni sinček nesrečne nezakonske matere Madelene. Po daljših poizvedbah iti zasliševanjih je policija ugotovila, da je bil morilec Jean Stefani smrtno zaljubljen v lepo Maaeleno, ki ga je odklanjala zaradi Angelina in da se je njegov brat Etiene nekoč hudo pregrešil zoper njega in je zato Jean sklenil preliti r.juno kri in kri tiste, ki ga je odklanjala — iz krvne osvete. mož Ženska zafconsld ZANIMIVA ZGODBA IZ NEMČIJE. Na svetu sc dogaja marsikaj, kar zveni na prvi pogled kot neverjetno. Toda življenje hrani v sebi toliko možnosti, da se zdi skoro že neverjetno, da bi bilo kaj izključeno. Sedaj pa poslušajte tole zgodbo: 1. februarja leta 1933 sta se poročila v Turingiji hlapec Ivar. Tor in poljska delavka Frančiška. Koncem leta 1934 pa je prišlo na podlagi ovadbe Frančiške To-rove na dan, da Ivan ni moški, marveč ženska. Na vprašanje, zakaj ni tega oblastvom preje prijavila, je izpovedala Torova, da se je bala to napraviti iz strahu pred grožnjami njenega razdražljivega »moža«. Monakovska kriminalna policija, kateri jc bi! ta zanimiv primer prijavljen, je uvedla preiskavo ter se je po izvršeni zdravniški preiskavi dognalo, da je domnevni Ivan Tor zares ženskega spola. Monakovska kriminalna policija je nato pričela zasliševati Ivana Tora, ki je dejal, da je sicer vedel, da jc ženskega spola in da ni moški, da se pa tudi ni smatral za žensko. Zatrjeval je, da ni pozna! staršev in tudi skrbmkov ne ter da je zrastel pod imenom Ivan. V rani mladosti je prišel v družbo potujočih prekupčevalcev s konji, s katerimi je potoval po svetu. Ko se jc tega klatenja naveliča!, je iskal službo ter postal hlapec. Kakšnega krstnega lista ali podobnega dokazil-nega izkaza sploh ni imel. Tudi je v nadaljnjem zasliševanju tajil, da bi bil .ko- murkoli da! o sebi kakšne napačne podatke ali navedbe. ' Drugih zanimivejših nodrobnosti niso mogli izvleči iz Ivana Tora, zlasti glede razloga »prespolitve«. Oblastva so šla sedaj sama na delo ter izsledila, da se je Ivan Tor pojavil kot hlapec že leta 1922. Iz spisov so dognali, da je pred tem časom eksistirala neka dekla pod imenom Ivana Tor. ki se je rodila decembra meseca leta 1 $99 v Wasserburgu na Zgor-niem Bavarskem. Ta dekla Ivana Tor je bila v letih 1917 in 1918 sodno kaznovana radi potepuštva in se je izkazalo, da se je radi suma izvršilo tudi posnetje njenih prstnih odtisov. Leta 1919 pa je ta dekla Ivana Tor pobegnila od svojega službo-dajalca v moški obleki in z nekimi vojaškimi škornji na sebi. Odtlej je izginila, kakor da bi se bila pogreznila v zemljo. Na njeno mesto pa stopi kmalu zatem hlapec Ivan Tor. ki je imel drznost, da se je sam ženska, poročil z omenjeno poli'-’ ’ 'hvko Frančiško. Moč navade. N o v a služkinja: »Milostiva, pri vas mi pa prav nič ne ugaja. Gospod mi vedno pravi: .Srček moj’!« Gospa: »To vas naj nikar ne moti, moj mož je že tako vajen. Mene tako nikoli ne kliče.« Izjava. G. Marino Kralj izjavlja, da je bila preuranjena vest, da ni sprejel odporniškega mesta pri mariborski krajevni organizaciji Jugoslovanske akcije. SokoSs?’#u Sokolsko drnštvo Maribor Matica bo imelo svoj 28. redni občni zbor v četilek 31. jan. 1935. ob poi 20. uri v gornji n ali dvorani Narodnega doma. Članski sestanek pa v sredo 23. januarja 1935 ob 20. uri v spodnji mali dvorani Narodnega do ma. Bratje, sestre! Vaša dolžnost jc, da se občnega zbora in članskega sestanka zanesljivo udeležite. Zdravo, odbor. Sokolsko društvo Maribor Matica. Smu ški odsek. Službena navodila. Odsek priredi v nedeljo 20. t. m. prvi smuški izlet za tlečo in izlet s sanmi. Zbirališče dece je pri paviljonu v Mestnem parku. Odhod točno ob 14. uri. Povratek ob 16. uri. Vodnici s. Vida Zemljičeva in Tončka Vi-čičeva. Sokoli, starši, pošljite vsi vašo deco na ta izlet. Zdravo! Smuški odsek. Sokolsko društvo Maribor I. Uprava i sklicuje za soboto 19. januarja 1935, ob 20. uri zvečer v telovadnici inž. podoficirske šole (bivše kadetnice) redni letni občni zbor z dnevnim redom po pravilniku. Udeležba vsega članstva obvezna! Starosta. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju obvešča svoje članstvo, da bo letošnji občni zbor v nedeljo 20. januarja 1935. ob 15. uri v dvorani brata Renčlja na Pobrežju. Vabimo članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo, da sc občnega zbo ra udeleži'. Zdravo — uprava! Mali oglasi Razno JOS riCHY IN DRUG Konces. elektrotehnnlčno po djetie. Maribor. Slovenska ul. 16, tel 27—56, izpeljuje elektroinstalacile stanovanj škili hiS. vil, gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon kurečnih cenah. CENENE POROČNE PRSTANE. kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat nakit si lahko daste iz stare pokvarjene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jahn, zlatar In draguljar. Stolna ul. 2. 5400 SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati, vse krogljičue ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo.. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. BrezkonkureaCne cene. Priporoča se melnnič-na delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5509 Stran fi Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. mmmHSK jM a r i b o r u, hb ta d • i 10. 1. 193L /itAMPJl^ W T* SOKUC *) Zastopnike spreimem MI PEREMO VSE VASE PERILO LEPO. higijenično, poceni in ga varujemo, Din 5,— do 6,— kg. i. Mariborska parna pralnica Maribor, Krekova ul. 12. i84 SKROBIMO BREZHIBNO OVRATNIKE. srajce itd., peremo zavese in vsakovrstno perilo v vaše popolno zadovoljstvo. I. Mariborska parna pralnica, Ma-ribor. Krekova ul. 12. 185 VELIKA POJEDINA JETER-MH KLOBAS. fina domača močnata jedila, cela poliana piška Din 17.~, pivo v sodčkih 3.50 la vino. Vljudno vabi voditeljica gostilne »Mesto Ptui«. Matilda Seifried, Tržaška c. 7. 219 ClTAJ IN POVEJ DRUfiJM, da delam nove čevlje, izvršujem vsakovrstna popravila najceneje. Blago prvovrstno, postrežba točna in solidna samo pri Lovec-u, Glavni trg 4. dvorišče. 224 Soomnitese CMD V NEDELJO 2. januarja kašne klobase, štajerska in dalmatinska vina od 8 do 12 Din. Govedič. Nova vas._______________ _ 243 V OKOLICI MARIBORA pri samostojni, mlajši, skrbni ženi išče inteligentni, upokojeni uradnik skupno gospodinjstvo ali bivališče. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirno«. 250 HALO! HALO! Otvoritev nove gostilne »Triglav« na Glavnem trgu. V soboto in nedeljo koncert tamburaškega kvarteta. Pojedina domačih kolin, krapi in pristna ckselenčna škofijska vina, dobra zabava. Se priporoča gostilničar Henrik La-koše. 352 Posest *—». ib imnw"Q. -- *■ ».».m HIŠE Z VRTOM pri Mariboru od 25.000 dalie, posestva od 22.000 Din dalje, vile, gostilne, mestne hiše, pekarije, trgovske hiše prodaja Posredovalnica. Mari-bor. Slovenska 26. 248 DAME IN GOSPODJE. PO-ZOR! Trajne kodre izredno lepe in poceni pred sezono. Diskretno barvanje las v vseh barvah. Gospodje, strogo antiseptično britje in splošua strokovna postrežba, uredništvo, kakor gg. oficirji in gg. železničarji popust pri abonmaju. Se priporoča moderno opremljeni frizerski salon Do-bošič, Maribor. Magdalenska ul. 33. Cene nizke! 235 HIŠA. tri sobe, kuhinja, hlev. I oral zemlje, četrt ure od glavnega mosta, oddaljeno Din 90.000.— knjižica ali na obroke. Pisarna Rapid. Gosposka ul-. 28._______________256 IŠČEM DRUŽINSKO HIŠO v Mariboru ali okolici v nakup Derkoš, Linhartova 16. 258 Prodam KUHINJSKO OPREMO n°vo, prodam. Vprašati pri Babiču, čevljarju. Vetrinjska ulica. 249 KUHINJSKE^ OPREME, spalne sobe in vse sobne potrebščine nudi najccnejše Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7. 232 FURNIR, KAVKAŠKI OREH zelo ugodno dobite pri Ferdu Kuharju, Vetrinjska ulica 26. 246 NOVO SPALNICO prodani in oddam enosobno stanovanje dotičnemu, ki io kupi. Naslov v upravi lista. 231 Kupim HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice ali Posojilnice v Mariboru za 6—10.000 se kupi proti takoj. plačilu Ponudbe pod »M. P.« na upra vo lista. ________. , 131 KUPIM HRANILNO KNJIŽICO Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) v znesku do 10.000 Din. Naslov v upravi. 225 V naiem LEPO. SEPARIRANO SOBO oddam. Sodna ul. 26. vrani 2. __________234 _________ ” OPREMLJENO SOBO. parketirano, oddam boljši osebi s 1. februarjem. Betuav ska 2.3/1. 265 Sobo išče SPEJMEM SOSTANOVALCA v vso oskrbo v sobo s poj sebnim vhodom. SPoBma -,f-jeva ul. 9. _ 261 NA STANOVANJE IN HR VaO sprejmem gospoda. Strk.mT va 7, pritličje. 26! Služb® dobi IŠČEM GOSTILNO v najem ali na račun v Mariboru ali okolici. Ponudbe na upravo pod »Takoi«. 236 lokal LOKAL za trgovino ali malo obrt oddam Stritarjeva ul. 5. '<99 Sobo odda SOBO, lepo, poseben vhod. za dve ali eno osebo, oddam takoi Stritarjeva ul. 5/1. 198 OPREMLJENO SOBO iščem s 1. februarjem za enega ali dva gospoda, separiran vhod, soinčna lega. Ponudbe pod »Uradnik« na upravo lista. 226 Stanovanie JI aVKMCtUI GOSPODA sprejmem v ceneno vso oskrbo. Trubarjeva ulica 9, dvorišče (.30).____________233 DVOSOBNO STANOVANJE oddam točnemu plačniku. Vojašniška 5. 237 SOBO IN KUHINJO išče mirna stranka, celi dan odsotna. Naslov v upravi »Večernika«. 245 GOSPODA sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče, vrata 2. 247 DVOSOBNO STANOVANJE oddam takoi mirni stranki. Slovenska ul. 36. 255 FIXUM IN PROVIZIJO nudimo gospodom, ki hoželj vstrajno in marljivo delovati za naš zavod v Mariboru W okolici. Takojšnje ponudbe«* obširnimi podatki na uprav* »Večernika« pod »Delo«. 2 RAZNAŠALCA ZA KRUH takoi sprejmem. Naslov V upravi »Večernika«. 26» UČENCA sprejme čevljarski mojster Jerkič. Gasilski dom. Pobrežje. 267 Znania šeBs VDOVA BREZ OTROK z malo pokojnino in s stanovanjem želi znanja z delavcem s stalno službo. Ponudb® na upravo »Večernika« pod «ifro »Vdova«. 742 Kupujte svoje trebšeine pri našiti inserenttih s Prevzem gostilne! Naznanjam^ cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno „Tr*t\ nasproti splošne boln ce in sc vljudno pr poročam cenj. gostom z najboljšo ljutomersko kapliico in izborno kuhinjo. Otvoritev s koncertom v soboto in nedeljo. — Se priporočata 24i Alojz in M. Jarc. • NEVESTE kupujejo posteljne odeje, posteljno perilo, blazine (tuhne', zglavnike, samo v specijalni trgovini. Odeja iz klota z rjuho in gumbi že za Din 195‘—. 244 Izdelovanje posteljnih odej A. ŠTUHEC, Maribor, Stolna ulica štev. S. Ilmilii me slašlame! Naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim v nedeljo, dne 20. januarja 1435 na Glavnem trgu 11 slaščičarno. Bogata izbira tort, slaščic vseh vrst kakor tudi različno pecivo postrežem po najsolidnejših cenah. Jamčim za solidno in točno postrežbo! Priporočam se cenj. občinstvu za obilen obisk in naročila. Z odličnim spoštovanjem R. Gobec - A. Hrastnik. OGLAS! Vsled rekurza zavezane stranke odgodila se je prodaja premičnin na Tratah, ki je bila določena na zahtevo Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu na dan 22. novembra in sledeče. Ta prodaja se vrši sedaj neprekheno sledeče: Dne 24. januarja 1935 se bodo prodajale uniet niške slike, steklo, porcelan, preproge, različne umetnine, sobni okraski in srebrnina. Dne 25. januarja 1935 premičnine, kolikor se jih ni prodalo prejšnjega dne, perilo in pohištvo. Dne 26. januarja 1935 živina, svinje, vozovi, ko čija, vino, jabolčnik in žganje ter poljsko orodje v kolikor to niso pritikline. Začetek dražbe vsak dan od 9. uri. Hiša Trate št. 19 stoji 10 minut nad cmurečkim mostom in je dostopna potom autozveze Maribor— Cmurek in z železnico preko Avstrije. V kraju so na razpolago prenočišča. 233 IBB&30 POSOJILNCA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NAROBM BOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din 'pd Rezervni sklad 9,668.000 Din s Sprejema hrani'na vloga na knjižica in na tekoči račun tar jih obrestuje najkulantnaje i|g M Opravilna številka IX I 2763/34-11 Dražbeni oklic Dne 18. februarja 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Mesto Maribor vi. št. 327 Cenilna vrednost Din 144.545'— Najmanjši ponudek Din 160.C00’— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sre*ko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 7. decembra 1934. Opravilna številka IX I 4321/34-5 Dražbeni okik Dne 20. februarja 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 103 Cenilna vrednost Din 40 128-50 Najmanjši ponudek Din 20.064'25 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX «i* dne 19. decembra 1934. RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHte DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vlog« pri tej h ranllnltl Dravska banovina s celim svoji m premoženjem in z vso svojo davčno moijo — — Hrani I nitais v r S u J e vse v denarno stroko spadajoče posle tožno in k u I a n t n o prežema !! Podružnica: CELJE m. g i Izdaja konzorcij rJutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelk ’ "rednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora