ta piosatte*. j ieOy sasiS* HiM* " PROSVETA .TIAR XXIX. J® fUí GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ CH1CAGO. ILL., PONDKUBK, 22. JUNUA (JUNB 22), 193«. •irr a. Luwwuu onto. of H BmU LownSaW Am H. INI. «I ». UTO. lüMrlfüoa H.00 Yoartg STKV—NUMBER 122 for mailt«* «t «poete! vato «f pooUgo bik Anglije izzval ostreči proteste v londonski zbornici LiboriUka opozicija zahteva ostavko vlade, katera je kapitulirala pred Musaolinijem m zdaj hoče umakniti sankcije. Zunanji minister je priznal kapitulacijo. Vprašanje sankcij je vsekakor zvezano z vprašanjem priznanja afriške aneksije Lemke je kandidat župnika Coughlina "Union party" ustanovljena v New Yorku New York, 20. jun. — Kon-grešnik WiMiam Lemke iz North Dakote, ki je bil izvoljen leta 1884 kot republikanec, je včeraj naznanil, da je predsedniški kandidat nove "tretje" stranke, katera je dobila ime Union party. Lemke je bil nominiran na zborovanju pristašev dr. Town-senda, 'fathra" Coughlina Iti Geralda K. Smitha iz Louisiane, naslednika senatorja Longa. Kandidaturo za podpredsednika je prevzel Thomas Charles O'Brien, odvetnik iz Bostona. 2upnik Coughlin je potem v dolgem govoru v radio dal svoj blagoslov novi stranki in novemu kandidatu ter pozval vse člane svoje Narodne unije za socialno pravičnost, naj agitira-jo za Lemkeja. Coughlin je si-pal žveplo in vitriol na demo- PAJUZ, 21. jun.—Francoska neiaiistična vlada je odločno ____lila proti skemi Anglije za Krnijo kovenanta Lige narodov gvrho regionalnih mirovnih aktov. ženeva, 20. jun. — Tu prevlade mnenje, da vprašanje na- E.vanja boj kotne akcije ni vsino sedaj, ko se je an-es vlada izrekla za preklic ukcij, pač pa je važno vpra-je, ali naj v Ligi narodov jene države priznajo a-Mbijo Abesinije po Italiji. O vprašanju bo razpravljal vet Lige narodov, ko se snide «vojem zasedanju 30. juni-Prestiž Velike Britanije, ikor tudi Lige narodov, je o->j«n, ker se je Anglija uklo-lila pred Italijo, ko se je iz-ekla za ustavitev bojkotne ak-EUe. , Oni, ki so proti priznanju alijanske aneksije Abesinije, bodo morali pripraviti na «to borbo v Ženevi, ampak tu-i Anglija bo naletela na velike »težkoče, če bo skušala skle-iti nov dogovor z Italijo. Sled-tja bo morala iskati zunanje wojilo, ki ga potrebuje za fi-iranje razvoja Abesinije, vprašanje je, kje ga bo dobila. Hplomatični krogi v Ženevi tria RodsCvefta, ki noče "isfnati krate in republikance, slasti pa kjer Ima sins in doma- hvijo, če bo vprašanje pri _nja italijanske aneksije A-ttinije odgodeno do septembr-ke seje sveta Lige narodov, bo loral biti odgoden tudi preklic ukcij do te seje. Vest iz Londona se glasi, da italijanski poslanik Dino irindi pretrgal svoj večmesečni molk, ko se je angleška vlada U» za preklic sankcij. Dell j«, da je silno vesel, ker je Aflija ponovno dokazala, da vzdržati prijateljske vezi Italijo. Parir, 20. jun. — Blumova Wa bo najbrž podpirala sta- angleške vlade in bo tudi » priporočala preklic sankcij **i Italiji na seji sveU Lige PNdov. Dokaz je uradni kolike. ki naglaša, da so se »m kabineta zedinili glede u-fwitve bojkotne akcije. "Vla- * ivesta načelu kolektivne «'ie, bo podprla vsak zaklju- * L,re narodov," 8e glasi u-»Mna izjava. "Upoštevala bo Holnogti v obstoječi situa-PH»n pridružila onim, ki so Poklic Hankcij proti Italiji." J* 11 je Francija za takoj- io ustavitev bojkotne akcije, PMsa izjava ne pove. Jj**' 20- jun. - Formalna 'rTa 1ZJaVH' ,,a >*> Anglija na r'^ ^Ji «veta Lige naro-' priporočala preklic eko-¡^i { !n ^nančnih sankcij Je iKn ločila veli-proteate pri laboritih in m/*«*- Zunanji minister " ;n pmnior Baldwin sta *rJ sovražnih demon-J N Parlamentu, ko sta ita sankcije niso £" v i" ne Sv,- ' Sabotaža! I zdaj - «a Iti!' ko »a.* d; "*Mwin Pojasnj ^ J* J- hpitulseijs potreb-4, ^ ' ' ^ «trategiGen umik. ' ''«nje kritične aitua-r*J»> ne razvije j na. bil nervozen, ko Je °P"zicijL Priznal A"Klija uklonila • J«* uvidela, da r»««. more ničesar menjalcev denarja is templa." Coughlin je naznanil, da njegovo geslo pri zadnjih volitvah je bilo "Roosevelt or Ruin," letos pa bo "Roosevelt and Ruin." Roosevelt mora biti poražen t Platforma unijske stranke ima 16 "plank" ali točk in brez malega vse te točke imajo opraviti z reformami financ v smislu inflacije, farmsko od po močjo in starostnim zavarovanjem. Delavcem je zajamčena "življenjska mezda", toda kongres mora ščititi privatne industrije pred konfiskacijo z nepotrebnimi davki . . . Domače vesti Avto ubija Roslyn, Wash. — Charles Majnarič, star 31 lel in rojen v Roalynu, je bil zadnje dni ubit pri avtni nesreči, ko se je peljal k svoji na smrt bolni materi. Druiina je toliko bolj nesrečna, ker je bil tudi njegov oče ponesrečen z avtom pred nekaj leti in izgubil je roko. Pokojnik zapušča ženo, petlet-no hčerko, starše, dva brata in dve sestri. Bil je član društva 76 SNFJ. — Dslje je v tej na-selbinl umrl Matt Majnarič, star 64 let in doma iz Delnic. Pokopala ga je naduha. Bil je dolgo let v Ameriki in prej je delal v Nemčiji. Tudi on je bil član SNPJ. Milwauike vesti Milwaukee. — Anton Petrič, ki js pred več meseci položil nekakšno "bombo" v premogarni-co svojega "prijatelja" Ignaca Mesariča, s katerim se js spri, je bil pred nekaj dnevi obsojen na eno do dveh let zapora v poboljševalnih. Obsodba Je bila nekakšna pogodba med odvetniki obeh strank in porota sploh nI prišla do pravoreka. Ce se bo Petrič dobro obnašal v za poru, bo lahko izpuščen čez devet mesecev. Petrič, ki je star S6 let in doma iz Haloz, ni dr iavljsn in doslsj le ni bil kaznovan. — John Vrhovnik js ss stalno odpotoval v stsri krsj, v 251 forts MSI, Aet «f Oct S, 1S1T, aatkortiod oa 14» 1916. Bitka m«! ttavkar VLADNA PRE1SKA- ji m AvkoUci VA TERORIZMA ^■^Iv ARKANSASU Veličasten Gorkijev pogreb v Moskvi Stotisoci spremili njegov pepel k počitku Moskva, 20. jun. — Sovjetska Rusija je danes pokopala pepel slavnega ruskega, proletarske-ga pisatelja Maksima Gorkija, ki je v četrtek umrl za pljučnico. Gorkij je bil sinoči sežgan in njegov pepel so položili v vzdolbino obzidja v Kremlu nasproti Leninovemu grobu. Pepel največjih mož ruske revolucije počiva v tem obzidju. Gorkijev pogreb je bil največji izza Leninovega. Pogrebnim obredom na Rdečem trgu je prisostvovalo čez stotisoč ljudi s deputacijami iz vseh krajev Rusije in z mnogi zastopniki iz inozematva. Vsa Rusija Je bila v črnini zadnje tri dni, ko je truplo slavnega pokojnika ležalo na Javnem odru v linijski palači. Sto^soči so korakali mimo krste >maJoč zadnje slovo od mola, ki se Je čez 40 let boril s peresom za delavce. ti Ur- \k an Prav tako Je ostal nesprejet KerM'o«. lidgejev načrt, s katerim so hoteli prefirečlti def»ort*rlJo okrog 2000 tujerodrev zaradi nepo stavnega prihoda v Združene države. Sto Korejcev utonilo Seoul. Koreja. 20 JuH — 8to Korejcev Je včeraj utonilo, ko oe je motorna ladja prevrnila na viharnem morju ¿užno od NOVA VRZEL MEDGREENOM IN LEWIS0M ."Sf U * . p f H f»es: Izmenjala sta ai vroči pismi in zabila novo sagozdo v ADF POVOD JE DALA JEKLARSKA KAMPANJA Waah!ngton—John L. Lewls, predsednik rudarske unije In Odbora sa Industrijsko orgsnl-sacijo, ter Wlllism Grssn, predsednik Ameriške delsvske fede-rsoijs, sta si sadnjs dni sopst skočila v lase. Zabila sta novo sagosdo msd Lawlsov odbor, katsrsga tvori dssst Industrijskih unij, in sksskutlvo federa-cljs, ki Je v rokah konservativnih vodjev poklicnih unij. Ismsnjsls sts si pismi, v katerima se korsnlto obdslujeta. Povod Js dala Grsenova UJava časopisnim poročsvaloem, v kateri js obsodil dslovsnjs Lswl-sovsga odbora, ker Js pričal na svoj način s akcijo sa organisl-rsnjs jeklsrsks industrljs. Grssn Je porotovstaem rskel, ds Js Lewiaov odbor odgovorsn, As fedsracija kot taka ns bo sodslovala v orgsnlsstorlčnl kampanji, ksr js onemogočil kooperacijo vsega delsvstvs. Lewls je nsto Greenu odgovoril s vso ssrksstlko In clnls-mom. "BkoraJ js nevsrjstno, kskor Js rssvidno ii tvoja lajava, ds ss misliš prldrušitl isn-sksm ns hribu in Itpod ssnčnlks gledati v dolino, kjsr ss dslsvtl v prshu in sgoniji bore v industrijski vojni," mu prsvl Lewis. "Sam ai vsruh svojega ugls-ds. Tods tvoj s unijs (UMW) se je isrekls sa dsflnitivns smernice. ZdsJ kliče vss svojs alnove, ds lojslno podpirajo ts smernice , , . Časopisje tudi detsjllrsno po-ročs, da namsrava sksakutiva Ameriške delavaks federacij« o-smegs julija suspendirati deaet narodnih In mednarodnih unij, ki nameravajo prlakočit! na pomoč delavcem v neorganiziranih Industrijah. Tega ti še nl-ai zanikal. Kljub temu pa al ne morem mialltl, da boš tudi ti aodeloval pri tem Brutovem u-darcu. S tem ai boš tudi napravil avoj konec. Znsno je tudi tebi, ds tvoji tovariši v ekaskutlvl že sedsj delajo načrte, da ti prerežejo tvoj politični vrat In odpoljejo tvojo oficielno ladjo. Med sabo že pričksjo, kdo te nsj ns-sledi, kadar bo prišlo do seps-racije. Zakaj ne zapustiš take družin« in se vrneš domov v na-ročje unije, ki te je dojila, namesto ds tvegaš poaabljenost s prebivanjem med njenimi sovražniki In Jim nudiš avojo moč Se te čaka odlično mesto pri mizi, ako Izvoliš vrniti ae." (ireen mu odgovarja, "da Je resnica močnejša ko meč. Njena ostrina gre globokeje. Oči-vidno je, ds U Js moja časni-karsks Izjava, polna resnice, zadela globoko , ,7 Nobeno zatekanje k poetičnemu Jeziku ne more spremeniti dejatev. Ameriški delavski federaciji si onemogočil, da bi združila In sce-maiiiirala svoje sile v svrho pod|*»re organlzatorične kam» panje v jeklarski industriji. Glavno vprašanje, ki se Je razvilo is kontrovers«, katero si ti dvignil, Je ohranlUv federacijo. Ali naj bo enotna ali razdvojena? Jaz al prisade-vam, da jo ohranim enotno. To stremljenje me vodi pri veeh mojih prizadevanjih. Apeliral, prooil in rotil sem te, da se mi (flolje os I. »trna» I korejskega obrežja. Na ladji je bilo 120 oseb, večinoma korejskih kuiijsv. PIOSVITA PH08VETA TBS EN LIGHT®* at umwi iLOTtmo rODPOBNC JKONOTV kr IMS HteMM^lAlliliiMrtlMllI te «mm $1M « «to M*. M T» M M >*•< • »• _jt ter Um Ubttai pm M*r. Chimm Olm» 91M pm ».«• »v rw. l«U>M iniciative parlamentu in vladi. Ali bo to kakšna demokracija? Kur *e tiče svobode tiska in govoru, ne bomo nič rekli, dokler ne vidim«» tega v praksi. Komunistični tisk ima že danes vso svobodo, če i»u ne bodo dovoljene nasprotne (uditične stranke, uli bo dovoljen opoziclonalni tisk? Privatnega kapitalizma v Rusiji ni več, prav Uko ni več agrarnih magnutov, torej s te strani je Vsaka opozicija še davno mrtva. Kdl-na opozicija. ki Ae živi, je delavska. Zakaj ne bi ta dcluvMku o|>ozicija — socialisti (menjše-viki), socialni revolucionarji, komunisti-desni-čarji in komunisti-levičurji (trockisti) — Klela imeti *\o(>odnega političnegi IKkjftVO-venja v Sovjetski uniji? ^ Toliko č«*a. dokler boljAevlAki diktatorji ne dovole svoiiodnejra izratanja in političnega u-dejstvovanja delavski opoziciji v Rusiji, ni trebu govoriti o kakšni demokracijiÎ Vsaka aovjeUka demokracija, katera izključuje pro-leUrnko opozicijo is svobodnega gibanja, ni nobena demokracija? Kljub temu Stalin je pokazal'nekaj dobre volje Storil je korak naprej. Morda stori še nadaljnji korak; če on ne, IhmIo drugi. Sovjetska Rusija mora korakali naprej! S tem prvim korakom Je Sovjetska unija pokazala, da gre v nasprotno smer od fašizma. Puatila je faftizem daleč za aeboj. Njena pot drži v demokracijo, pravo demokracijo. Kdaj Jo doseže. Je odvlano od nadaljnjega razvoja Kuaije in evali v dobri meri k geslu, da Je delavec u-pravičen do vsega, kar producirá. Zanimiv je bil tudi film SNPJ, katerega so posetnlki imeli priliko opazovati. Videli smo poalopje SNPJ, notranje prostore. uradnike pri delu in kar ie bilo še najbolj zanimivo, tiskarno Prosvete in kako se ista tiska. Vem. da doati ljudi nI še kaj takega opazovalo. Videli amo zadnjo konferenco mladine in njena gibanja. Ta film bi morali kazati po vseh naselbinah. kjer ao društva SNPJ. ker je dobro propagandno sredstvo za širjenje SNPJ. S tem bi preprečili račune našim nasprotnikom. Ml niamo v SNPJ samo radi inšurenca. ne gledamo na tistih par centov več ali manj vplačila, ki bi morda prinesli boljše ugodnosti. Nam je za skupnost našega naroda v tej deieli, za gojitev izobrazbe, tako da bodo naši potomci vedeli, da njihovi predniki iz Slovenji» in celokupne Jugoslavije niso bili barbari in anatfabeti, marveč kulturen in združen narod. Govornikov na tej proslavi se ne bom dosti dotikal, ker so bili menda domenjeni, da govore bolj nepristransko. Brat Be-cek Je omenil, da nismo samo socialisti, marveč tudi demo-kratje In republikanci, toda ta dan je namenjen, da ga praznujemo kot bratje in člani SNPJ. Brat Kosela, ki je vodil program, je rekel, da gre čast za tako velijo udeležbo vsem navzočim In ne samo odboru. Ako M se člani ne udeleiili, bi ideja odbora nič ne dosegla. J. Bogataj, predsednik federacije vzhodnega Ohia In Penne., je dobro izrazil svoje mnenje o SNPJ. J. F. Terbižan, tajnik elevelandske federacije, je opozoril na trdo delo pionirjev jed-note, ki zaslutijo vse priznanje. Tudi mladina je pokazala na ta dan, da se strinja z njihovim delom, ker drugače bi ne bila prišla na to proslavo v tako velikem številu. John Terčeij, glavni porotnik SNIPJ, je rekel o naši mladini, da -bomo isti • morali prepustiti, da bo reševala delavske probleme in razmere na svoj način. Te jih bodo prisilile, da se poglabljajo, spreminjajo sistem v svrho izboljševanja živ-Ijenskega obstoja in odpravijo, kar je zastarelega. Zadnji govornik je bil gl. predsednik Vincenc Cainkar. Orisal je njeno delo in težkoče in rekel, da je včasih za obupati radi nesoglasja. Je mnenj a^ da smo včasih preveč revolucionarni pri SNPJ. Včasih da je bil ie namenjen pustiti, toda ker vidi vztrajnost član-StvfL še sploh na tak dan kakor se je dogodil v Idora Parku, mu daje ponovne moči do vztrajanj*- Vine naj ne pozabi, da bo jed-nota rasla le toliko časa, dokler tjodo v nji prevladovali princi-pi in duh kakor do sedaj. V nasprotnem slučaju bo pričela fcdneCa hirati po načinu kakor ga nam prerokuje F. K. Delovno ljudstvo, uključivši Slovence, se bo naveličalo živeti na relifu v deželi, ki s svojimi 127 milijoni prebivalstva v primeri z dvema milijardama ljudi na avetu poseduje 46% svetovnega bogastva. Zatorej kličem: Naprej za principe, katere zagovarja SNPJ! Tem potom se tudi podpisani zahvaljuje posetnikom proslave na 30. maja v West Newtonu, ako prav je malo pozno. Federacija okraja Westmore-landa si je s to priredbo finančno dobro opomogla. Sedaj je nam dana prilika, da lahko napravimo nove, velike korake. Torej živelo delovno ljudstvo in delavska izobrazba, ki pomeni za to deželo večji kos kruha kakor smo ga zdaj deležni. In deležni smo le drobtin. Anton Zornik, 87. Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke. T no in socialno zavarovanje, brez razlike na versko aH politično prepričanje. Ce se strinjate z idejo brezposelnosthega in šocl alnega zavarovanja, potem je vaša dolžnost, da za njo tudi. ne kaj storite. Udeležite se piknika in pomagajte drganijsacijt (brez-poselnostni akciji) do finančnih sredstev, katere potrebuje za nadaljnje aktivno delovanje i— za uresničenje socialnega zavarovanja. Na veselo svidenje v nedeljo 28. junija na vrtu Slov. društvenega doma v Euclidul Seja društvenih zastopnikov (-ic) brezposelnost ne akcije se vrši v petek večer 26. junija v SND. Ker je to zadnja seja brezposelnostne akcije v poslovnem letu in skoro "ob enajsti liri" prfed piknikom, ste prošeni, da ste vsi navzoči. Louis Zorko, tajnik. > Piknik brezpoeelnostne akcije Clcveland, Ohio. — V nedeljo 28. junijs priredi Jugoslovanska akcija za brezposelnostno zavarovanje in starostno pokojnino piknik s pevskim in govorniškim programom na vrtu SDD v Eu-clidu. Pripravljalni odbor je sklenil in povabil vse slov. pevske zbore v naselbini na sodelovanje. Koliko se jih bo odzvalo, ko te vrstice pišem, ne vem. Odbor je gotov, da se jih bo odzvalo lc4>o število, ki bodo podali izvrsten program. Za govornika se Je povabilo in je obljubil, da pride Steve Lesco. predsednik Ohio Aaaociation for Social 8ec-urlty. To Je nova združena organizacija. katere ^iržavni združevalni kongres ae je vršil 3. maja v Clevelandu. K tej organizaciji je pridrušena naša Jugoslovanska sekcija. Mr. Leeco bo govoril o brezpoaelnoatnem in socialnem zavarovanju. Poleg pevskega, govorniškega in plesnega programa bo aeveds najboljše poskrbljeno I za želodčna okrepčila. • Piknik se bo vršil ns prijaz nem vrtu Slovenskega društvenega doma v Kuclidu v nedeljo 2* junija. Vabljeni ste vsi, ka teri ste zato. da čimprej delavstvo doeeže pravo brezposelnost Poročilo in zahvala Universal, Ind.—Dne 20. aprila t. 1. je tukaj preminul rojak Jože Cigale, član društva Št. 306 SNPJ, v starosti 61 let. Pokojnik je bil doma iz Pustega Polja, občina Kokanje ob Zadvedji, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1902 in se naselil v Milwau-keeju, Wis. Potem je bil v raznih naselbinah in državah. Na Universal je prišel leta 1913, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je dobro poznan med rojaki in drugorodci in je ibil soustanovitelj društva št. 60 SNPJ v Clintonu, Ind., ter večletni predsednik in tajnik našega društva. Bil je vnet boritelj za delavske pravice. Njegov pogreb dne 22. aprila je . i. , Poleti velja kot najboljši čas za kopel prostem opoldanski čas. Uro ali dve ko smo dobro malicali, odidem«, plsvst, kosimo in nato si odpočijemo. Izdajalske oči Prstni odtisi imajo v urim«»—--;- ^ vlogo, znano pa je tudi, da je nav^'c tenu, r krimlnalistiki da je nsvzlic te« F" ^ v—., um J j { pomočku treba pogostoma zek> trdef» se kakšen zločin popolnoma pojsw»^k'minsl dvema učenjakoma uspelo postr«' ■ KWi • „,„.,;„, n»lnnmn/kom ZS isks'ij« stiki s novim pripomočkom za cev. Dva sdrsvnika, ki Y«rk« t/v» nrivnmit »« IIvita v Ne» ^ po dolgotrajnih natančnih razisksvss rjj In. da imajo žilice v očesnih JaboMJ£ n ristične znake, ki so pri vsakem t*» ^ gačni kakor prstni odtisi. I P—fTT^1 ve, ki spušča svetlobni torek po ^ran «enice. sta fotografirsls najrszl*s«P» na mrežnici. Nsprsvila sta na * snetkov t različnimi oeebami. P« n. dveh ljudi, ki bi Imela Isto pedobu «T lic. To dejstvo postane lahko kn* sa ugotavljanje istovetnosti om'1 * zelo dragoceno. p e o s v ït a (Urinu poraw v kamniških planina^ „ U ji^etni akademik Bo- jtnLovie ~~ Ljubljana. - Kinkoštno nedeljo sta na- M *Slika Pleterski in U«b»jane izlet ¿ik* planine. Ko sta pn- ter povedala oskrbniku, da praviti plesno turo ¿Zn sedlu. Oskrbnikju Za, češ da je ta ura ne-""posebno še zdaj, ko so od in dežja skale razmajane -mi torej nesigurm. Toda ge nista hotela udati, od-3ta se na plezalno turo. sta jo prestala, a nazad-1 8e spuščala navzdol po Pri tem jima je nenadno jlo in zdrvela sta naproti globokemu prepadu, kemu je uspelo, da se je -hip ujel in rešil, Lovše pa nil čez rob v prepad ter je najbrže takoj ubil. Pleter-ie nekdo rešil iz mučnega a in privedel v Cojzovo od koder so naglo obvestili ljudi v dolini, odko-10 prišli reševalci. Prišli so LovJeta, ki pa je «bil že mr-Naloiili so ga na nosila in hudem naporu prenesli v kota od tam v Kamniško Bistri-kjer «o ga položili v kapelici iestili o nesreči očeta, upo--a državnega nameščen-Ta je s hčerjo pohitel v Bi-:: k truplu edinega sina, ki U Star šele 21 let in je študiji rudarskega inženirja. it nesreča v Banji Lu- - V Banji Luki je na bin-vsako leto semenj, kje* ibere mnogo ljudi. To priliko hotela porabiti pilot in meha-btnjaluškega Aerokluba, da producirata na letalu. Polno * je opazovalo vaje teh dveh nenadoma pa se je le-obrnilo proti zemlji in tre-ob tla. Letalo se je vnelo gorelo, zgorela pa sta tudi dva letalca. K sreči je padlo namesto, kjer ni bilo mno-Neki stražnik je pohi-na to mesto, ko je videl, da pada, ter odganjal ljudi, ¿emer jja je krilo letala uda-po glavi s tako silo, da leži stražnik v .bolnišnici ter se «imrtjo. Nobeden od teh letalcev ni bil izprašan pilot topravila sta te propagandne in polete brez dovoljenja uba — tako izjavlja zdaj ub. vni kongres JRZ. — O tih se je vršil ustanovni * nove vladne stranke, lovanske radikalne zajed-(JRZ), ki jo je ustanovila •vojem nastopu sedanja vla-Kakor vlada sestoji iz pridnega krila radikalov, slogih klerikalcev in bosenskih 'man°v, tako so tudi v tej zastopani nekateri (vlad-radikali. dalje zastopniki muslimanske stranke -topniki bivše slovenske kle-« stranke. Povezanost med **nko in vlado je še huje: n|k vlade je obenem ^nik stranke, podpredsed I» «ta dr. Korošec in dr. ol>a ministra. Ta JRZ Je i Prava politična organizaci-P*j*njeKa režima. Jugoslo-** nac. stranka je prav za /upadla, kakor hitro so 1 njeni voditelji z vlade, pa t«*ga tudi o JRZ dvo-_r •"tala /iva dalj kakor J* vlada. Glede radikalov, *W'JJfjo v tej stranki in tr«4>a pripomniti, - da «jvijajo Je eno manjAinHko J"» radikalne stranke, in prave .srbske ra-7/ra f,a"<\ievič, ki pa ni-^ to Stranko ni- li* '' rj4V ,ako J« gotovo, «lovensM klerikalci Branko; kajti ali živijo vsemu, " '"vensko, čez ki*r združili sku-in Bosanci? h,. > I I«i za to v U> r» 1 stranki niso "kupini. kve-I*>*ameznikih. IT»Ju te organi-zakonu, kakor ,r,4J*nja vlada. *UJ*. da mora moliti stranko, ba organizirati ta JageslevUe.) in dokazati vladi, da ima stranka najmanj toliko članov, kakor predpisuje ta zakon. Tako se je osnovala stranka prejšnjega režima in tako se je snovala stranka sedanje vlade. V obeh primerih smo bili Slovenci najbolj hitri z organiziranjem vladnih strank. Ko sta Uzunovič in Kra-mer osnovala Jugoslovansko nacionalno stranko, je bila ta stranka najhitreje organizirana pri Slovencih: šlo je pač za vladno stranko in pri takih stvareh imajo precej močno besedo o-krajni glavarji in druge oblasti. In ko je lani okrajni minister dr. Korošec odobril, da se sme ustanoviti JRZ, za kar so zaprosili dr. Stojadinovič, dr. Spaho in sam dr. Korošec, smo bili Slo venci spet najhitrejši v organi ziranju te stranke. In ko je zdaj atranka zbrala dovolj članov v svoje vrste, je sklicala za bin-kožti ustanovni kongres JEZ. Glavno besedo je imel na tem kongresu predsednik vlade in predsednik stranke, dr. Stojadi-novič. — Kongresa ao se udeležili mnogi klerikalci iz Slovenije. Vozili so se lahko za polovično ceno s tem, da se izkažejo, da so bili na razstavi francoskih slikarjev v Beogradu. Govorniki so na kongresu poudarjali, da so za politiko sedanje vlade, ki je uvedla spet demokracijo, politične zakone prejšnjih režimov pa da bodo odpravili, treba le še počakati nekaj časa. Stavbinski štrajk v Ljubljani Pogajanja med stavbnimi podjetji in stavbinskimi delavci so ostala brez uspeha, zaradi tega so stavbinski delavci na shodu dne SO. maja sklenili začeti s štrajkom 2. junija. Kakor smo že poročali, zahtevajo stavbinski delavci, da se jim plače za nekaj malega zvišajo. Od vseh delavskih poklicev je stavbinski — posebno če upoštevamo, da delajo le nekaj me secev na leto — najslabše plačan. Precej stavbnih podjetij je to priznalo na pogajanjih, sklicujejo pa se na državo in ban ske uprave, ki diktirajo nizke cene pri svojih novogradnjah, kakor tudi na to, da ni mogoče dobiti vseh stavbnih podjetij, da bi se dogovorila glede cen pri licitacijah. Pri konkurenci pa morajo iti s cenami navzdol pod minimum, da sploh dobe naročila. Bilo je več pogajanj, a do sporazuma ni prišlo. Delavci so posegli po zadnjem sredstvu in 2 junija zjutraj ni bilo stavbin skih delavcev na delo. Meščanaki tisk milo toži, da bodo imela stavbna podjetja veliko škodo fee bo trajal štrajk dalj časa, ker so podjetja po večini s pogodbo obvezana, doklej mora biti delo končano. Kaj pa delavci? Slikarska razstava. — V petek 29. maja je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava slikarjev bratov Draga in Nan-deta Vidmarja, ki sta oba po poklicu učitelja. S svojimi slikami sta sodelovala že na mnogih razstavah pri nas in zadnja leta v tujini, doma že nista razstavljala nekaj let. Razstavljata predvsem motive dela in krajine, našo vas. Bralcem Ameriškega družinskega koledarja sta o ba dobro znana, saj je izšlo v koledarju že mnogo reprodukcij njunih umetnin. Proti bolnici v kasarni. — Načrt ljubljanskega župana, da bi se prezidala šentpetrska voja* niča v mestno bolnico, Je naletel na odpor pri vsej javnosti. Dru štvo, ki vodi akcijo za razširjenje premajhne ljubljanske bolnišnice, se Je tudi oglasilo k temu načrtu ter sestavilo posebno spomenico, ki Jo je predložilo raznim odločujočim mestom. V tej spomenici nasprotuje načrtu, da bi se kasarna prezidala v mestno bolnišnico, ker tako staro poslopje nikakor ni primerno za tak zavod. Meslns občins oz njen župan se opravičujeta, češ, da gre le za provizorno bolnišnico, dokler ne bi bilo več denarja. Toda dejstvo je, da vaak tak pro-Vizorum postane pri nas stalen. Kakor hitro Slovenci kaj zidajo, češ, da gre le za proviiorično atvar, takoj pravi Beograd na vsako kasnejšo prošnjo: Raj l-mate! Tako M bilo tudi v tem slučaju bolnišnice. Kakor hitro U kaaarno prezidall v bol- nišnico, bi Beograd rekel: Draga Ljubljana, ti že imaš svojo mestno bolnišnico, ne moremo dati denarja, bomo rajši aezidali nekje v Srbiji -kako mestno bolnišnico. Zaradi tega je društvo proti temu izgovoru in proti te-mu načrtu. V spomenici tudi podrobno našteva, kako bi bilo a higijenskim značajem bolnišnice v tako stari zgradbi, kakršna je fcentpetrska kasarna, kjer je prebivalo toliko generacij rekru-tov in sdaj policijskih jetnikov. Treba tuidi računati z ugotovitvijo, da kraj, kjer sedaj stoji sedanja splošna bolnišnica, ni prav zdrav za zdravstvene zavode in da je treba misliti na končno, veliko rešitev vsega bolnišničnega vprašanja Ljubljane: prenesti vse te zgradbe na bolj zdravo mesto na robij Ljubljane. Da se dogaja v ljubljanski bolnišnici toliko zastrupljen; pri operacijah, tega je v precejšnji meri kriv kraj in zrak, kjer se bolnišnica nahaja. Zato zdravniški krogi predlagajo, naj 8e premesti bolnišnica na breg Rož nika ali Golovca. 2e zaradi tega naj se onsk* skušala dobiti dominacijo nad provinco Šantung, katero ata pokojni ameriški predaednik Harding in državni tajnik IJughes obvarovala pred japonsko kontrolo 1922 s sklenitvijo dogovora na washingtonski navalistični kon ferenci. Japonski militaristi sedaj zahtevajo, da ae ta provinca združi s provincama Cahar in Hopel, ki Sta delno že pod japonsko .kontrolo. Governer te province jo general ttan Fu-ču, bivši pristaš generala Feng-Yuhsi-anga. Fu-ču je nedavno izjavil, da se bo z oboroženo silo boril proti Japoncem, če bodo skušali dobiti kontrolo nad njegovo pro vinco. wtmmm^^mnmmmmmmmmm—mm—^^mmmmm^—mam^^m bi bil še tisočkrat bolj neustaven, ako bi ga ^prejel kongres, izkoriščanje mora biti po mnenju večine vrhovnega tribunala —svobodno. Mizerne plače na dnu pa ne pomenijo/da so slabo plačani tudi ljudje na vrhu korporacij. Nasprotno. Predsednik Ameri-Jcan Tobacco kompanije je na primer v letu največje kriae "zaslužil'1 nad milijon dolarjev s "komišnom" vred. Njegova tedenska plača je znašala nad $20,000. Primerjajte to plačo s $11, $6.55 in $3.60 na teden in dobili boste velikanski kontraat, na katerem sloni piramida tobačnega truata. Omeniti je treba, da znaša najvišja plača v tej industriji 40 centov na uro. In te "sijajne" plače je deležno pri omenjenih družbah le malo delavcev—točno 40 izmed 5125, o katerih je delavski department zbral podatke. Pri "dealerjih" je največja plača ie 22 in pol centa na uro. Napad na vodjo unije bil bumerang' Prinesel je protestno stavko pri Goodyear Co. in velik odpor med delavci Umik Anglije izzval ostre proteste v londonski zbornici Silno izkoriščanje tobačnih delavcev 1 iy "tf' ' »I"»« 't,- f] Reserve korporacij v velikem kontrastu kuli jskimi plačami Antinacijška olim• . pijada v New Yorku New York.—Dne 15. In 16. avgusta ae bo v Munieipalrw m stadionu, kjer Je proators za 45.000 ljudi, vršila velika olimpiada. ki bo protiutež proti svetovni buržujaki olimpijadl, ki se vrti letos v Berlinu. Udeleže se je antinacijski amaterji, d*lay. ski in maiomeščanaki V pri pravljalnem odboru sodelujejo tudi razne antlfašiatične unije oziroma njih voditelji. Washington. — Kljub velikanskim rezervam, katere imajo v blagajnah velike tobačne družbe, plačujejo svoje delavce izredno mizerno. To je razvidno iz poročila »veznega delavskega departmenta, ki sfe nanaša na študij delovnih razmer in plač v tobačni industriji. Tobačni trust, katerega tvori jo *tiri velike kompanije, dela izredno velike profite. Korpo-racije so dobro preskrbljene tu di za "deževne dni." Tri od čet-vorice ao letošnje leto pričele s skoraj 150 milijoni dolarjev v rezervnih akladih. American Tobacco Co. je imela ob pričetku leta $66,557,385, Liggett k My ers $41,871,071, J. R. Reynolds $42,495,154. Ce bi bila "velika večina" pod jetnikov v tej industriji dobra in poštena, kakor predsednik Roosevelt rad trdi o podjetnikih na splošno, tedaj bi bili tobačni delavci sijajno plačani in bi ime li najboljše delovne razmere. Toda podjetniki so dobri le napram samim sebi, delavce posebno v tej prospernl industriji pa nesramno izkoriščajo, ker ni so organizirani. Delavski department poroča, da delavci, večinoma ženake, zaslužijo pri preparaclji tobaka manj ko $11 na teden za 39 do 40 ur dela. To Je polovica delavk pri omenjenih treh kom pa nljah kakor tudi na splošno zaslužijo manj ko omenjeno vsoto. Srednja plača v cigaretnih tovarnah znaša 27 centov na uro v tovarnah za žvečilni tobak 24.7 centov na uro In pri "dealerjlli" ali posredovalcih le 11.9 centov na uro. In ti posredovalci prodajo večino tobaka velikim družbam, kar pomeni, da bogate družbe subvencirajo Še nižje plače kakor Jih same plačujejo. Srednja (median) plača pri teh Izkoriščevalcih znaša sa 55 ur dela na t«*den le $6 55. Taka Je "pros peri teta" tobačnih delavcev tudi pod "novim dealom." In kar ae posameznih držav tiče, ao po najnovejši mo droetl zveznega vrhovnega sodi šča brez moči, da M proti takemu Okoriščanju, ker je vaak zakon o minimalni plačj —protiustaven. Razuma ae, da (Nadaljevanje a 1. strani.) pridobiti i nadaljevanjem boj-kotne akcije. "Opozicija zbija neumestne šale," je zavpil, ko so laboriti in liberalci kričali, naj vlada resignira. Premier Baldwin je priporočal sklenitev novega mirovnega pakta med Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki naj bi utrdil mir v Evropi sedaj, ko so se poskusi glede uveljavljanja sistema kolektivne varnosti izjalovili. "Vloga, ki jo lahko igra Nemčija v obstoječi situaciji, je ogromna,1' je rekel Baldwin. "Od nje zaviaita mir ali vojna v Evropi." (Vlade Francije, Irske, Kanade in Peruja ao namignil«, da bodo podpirale Anglijo, ki je izrekla za preklic sankcij proti Italiji. De Valera, predsednik Irske, je dejal, da bo zahteval tudi reorganlziranje Lige narodov.) V viharju protestov in zbadljivk, ki ao jih laboriti alpali proti članom kabineta, je Eden Izjavil, da je kolektivna varnost še vedno cilj angleške vlade. Pogajanja z vladami angleških kolonij in dominionov, katerih cilj je reformiranje Lige narodov, ao se že pričela. David Lloyd George, angleški premier v svetovni vojni in eden od ustano rodov, je dejal, bo šel ob konc Ženevo, skuša Temu bo anarhija," Akron, O.—(FP)—Tukajšnji delavci Goodyear kompanije so odgovorili na napad na predsednika kavčukarske unije Sher-mana H. Darlympla v Gadsdenu, Ga., po kompanijakih pretepačih a 24-urno protestno stavko in razpisom kampanje «a stotisoč-dolarski sklad za organiziranje delavcev v vseh tovarnah te družbe. Darlymple je bil napaden, ko je v Gadsdenu govoril na unij-skem ahodu, katerega ao razbili kompanijaki hlapčoni In predsednika kavčukarske unije is-gnali is meata. Pretepen je bil toliko, da ae zdravi v bolnišnici. Dva dni pozneje so kompanijaki gardisti v Gadadenu napravili slično i desetimi člani tamošnje krajevne unije. Napadli ao jih posamično v tovarni ob navzoč-noati boaov, ki ao mirno gledali pretepanje. Vseh deset delavcev je pribežalo v Akron, kjer je sedež kavčukarske unije in center te industrije. Ko so delavci v tukajšnji tovarni Goodyear kompanije, pri kateri je bila velika stavka v najhujši simi in je družba konč no morala kapitulirati—izvedeli o tem naailju in grozečem linča nju predsednika njih unije, ao takoj razglasili 24-urno protest no stavko. Druftba je to stavko ikušala izrabiti za izprtje, toda 4e je premislila, ko je unija za grozila, da bodo šli delavci na stavkovno atražo slično kakor v zadnji atavki. Ta revolta delavcev proti irušblnem naailju je prignala na plan tudi akronake vigilante, ki so organizirani v "law and order" ligi. Ko ao ae po 24-urni stavki vrnili na delo, ao jih pozdravili—trije goreči križi. Na marveč "sedanjost in bodočnost." Ti ne zanikaš, da je ADF zapravila dve leti lepega čaaa, ne da bi organizirala enega samega delavca v jeklarski industriji. Tudi ne sanikaš, da eksekutiva aedaj skemarl, da vrže tvojo unijo iz hiše delavstva. Prav tako ne zanikaš, da je edini riočin, vsled katerega se bo to zgodilo, ker nudi pomoč neorganiziranim delavcem in ker deluje za številčno eka pansijo Ameriške delavske federacije." Važna obletnica pionirske zadruge Praznovala jo bo oljna zadruga v Minnesoti Minneapolis, M i itn.—V malem mestu Cottonwood. Minn., bodo letos praznovali 4. julij z veliko zadruftno proslavo, katere se bo udeloftllo tisoče «adrugarjev s srednjega zapada. Udeležili se je bodo tudi voditelji sadružnega gibanj« a vzhoda. T« slavnost bo praznovanje 15-l«tnic« tukajšnje sadrušne gasolinske postaje—prve zadružne gaaolinake postaje v Ameriki, ki a« j« razvila v mogočno dr«vo. Zdaj je le ena izme^ več ko 2000 enakih podjetij v deželi, večinoma v srednjem zapadu, kjer «• j« oljno a«drušništvo razvilo med farmarji v mogočno industrijo, ki dela nad 40 milijonov dolarjev promet« n« leto. Slevnoat prireja Midland Cooperative Wholesale, matica oljnih zadrug. Ob tej priliki se bo vršila v Mlnneapoilsu od 2. do 5. julija zadružna konferenca, katere ae udeleže tudi vodjo Ameriške «družne lige s sedsšem v New Yorku. Konferenca bo pre-klnjen« n« 4. julij«, ker ae bodo vsi zborovale! udeležili pomembne alavnoati v Cottonwoodu omenjenega dne. teljev Lige na-a bo Eden, ko teg« meseca v porušiti Ligo. sledila mednarodna Je kričal G«orge. "Anglija se j« strahopetno u-maknila in s tem izdala načela Lige narodov." Arthur Greenwood, laborlt, Je obdolžil vlado pajdašenja z diktatorjem. "V teku debate ni bila Izrečena niti ena simpatična beseda v prilog pod-jarmljeni deželi, noben« obsod ba države, ki ae je premišljeno poaluževsla strupenih plim vojni proti Abeeinijl In tem odprto kršila določbe narodnih dogovorov, ki j! podpisala," Je rekel Green "To, odlok kabineta, da se sankcije prekliče, Je največji čin političnega izdajastva v zgodovini Anglije." Pred zaključkom debate Je C. R. Attlee, vodja laboritov v parlamentu, Izjavil, da bo opozicija izdala manifest, v kste-rem bo pozvala ljudstvo, nsj prireja maane shode In demonstracije Ur tako proUstlrs proti izdsjstvu našel Lige narodov po članih briUkeg« kabineta. ^ Bo i kaviuharšhth dilav-C9V opišan v pamfUtu Washington.—Odbor za Industrijsko organizacijo, kateremu načeljuje John L. Lewla, Je izdal brošuro, v kateri Je opisana velika stavka kavlukarsklh delavcev pri Goodyear Rubber Co. v Akronu prošlo almo. Naslov brošure Je: "How the Rubber Workera Won." V njej je opi-sena taktika, katere so se v zmagoviti stavki posluževsli kavčukarski delavci. Ta rekord bo poaebno dobro služil organise tor jem pri organiziranju de lavcev v masnih industrljsh nastopile i Brošura atane pet centov In se naroča pri: Committee for In duatrfal Organization, 1001 15th lit., NW, Waahlngtou. D. C. to provokacijo ao odgovorili s "sedečo" stavko, ki Je še oaem naj s ta v zadnjih mesecih. "Nekateri ljudje mislijo, da Je ta linčarski duh doma le na ju gu," je unljsko glasilo komen tiralo strašenje z gorečimi ku klanskimi križi, "TI goreči križi >ri GoodyearJevi tovarni ao v sinju neba le naznanjali akron-«klh delavcem, da jih čaka »II-Čen terorizem. Kakor Je kavču karska unija edina sila, ki v Gadsdenu lahko ustavi terorl ¿em, tako bo nadaljevanje nje ne moči v Akronu branila tudi •Ivilne svobodščine v tem mestu." Na zvezno vlado je unija poslala zahtevo za federalno pre iskavo nainija v Gadadenu, ka mor sta odpotovala Thomas F Bums In Frsnk Grillo, vodja unije. Kavftukarski delavci tu di zahtevajo odstavitev tamoš-njega šerifa, ker ni hotel pre nrečiti nasilja. Ta dogodek Je tudi odgovoren %a sklep unljs, po katerem bo skušala zbrati sklad $100,000 za organiziranje vseh delsvcev pri Ooodyear kompanijl, ki Ima tovarne v raznih krajih dežele, predvsem pa ha Jugu, kjer Je trg, [cenen delavakl večinoma neorganizirano in IšUtiČnl terorizem v cvetju. dolavetvo fa- [Nova vrzel med Gree-nom in Lewisom (Nadaljevanja * I. straaM pridružiš v tem največjem prl-eadevsnju. Uhko vztrajaš pri svojem prizadevanju In odločnosti, da razdvojiš delavske sile, toda Jaz bom nadaljeval za protekcijo In . ohranitev naše skupne dedščine: Ameriške delavske federacije. Odvisno Je od tebe, ako lapustlš sli ostaneš v Ameriški delsvski federaciji. Odločitev je odvisna od tebe." Green dalje omenja, da Je federacija leta 1927 obvarovala rudarsko unijo UMW pred raz »ulom In da so "oni, ki so ostali lojalni njenim principom In smernicam, prispevali nad pol milijona sa njeno rešitev." I*wls Je Greenu odgovoril, ds "Ameriška delavska federacija nI ne uatanovila niti ohranila" rudarake unije. Pravi, da ga zgodovina sdaj ne sanima, Farmska Aoii/e« ršnea razpravljala o probUmih Stockton, Cal.—Kako odpraviti nepotrebne stavke poljedel-aklh delavcev, enforslratl kolektivno pogajanje ter izboljšati mezdni In delovni položaj v «me-riškl največji induatriji ao bili predmeti, o katerih Je razpravljal« «gr«rn« konferenc« v tem m«stu. Udeležili so se Je zastopniki |H)lJedelskih in drugih unij, zastopniki državno vlade in rasnih državljanskih (civic) orgsnisacij. Konferenca Je tudi odobrila načrt z« splošno «gr«r-no konferenco, k«ter« se bo vrši-la na Jesen pod jtokroviteljstvom Federacije poljedelskih delavcev s sedežem na Holsndakem, Med unijskimi voditelji so bili nsvzo-čl Ureal Felnberg, podpredsed-nik krojaške unije ILGW, Hugo Ernest, podpredsednik unije hotelskih in restavracijskih delavcev, ter Walter Cowan, podpredsednik drževne delavske federacije. Eksplozija zvezdi do§&gla zemljo Williams Hay, Wis, — Na tukajšnji zvezdami čikaške univerze ao v j>etek zvečer opazili redek slučaj, da ae Je zvezda razletela, ampak ta dogodek ae Je moral pripetiti pred kakimi 2000 sil 3000 leti. Ker je bila uničene zvezda — vsekakor solnce — silno oddaljena, Je svetloba, ki leti enakomerno 186,000 milj v sekundi, šele zdaj prinesla sliko rsxstrelbe do zemlje. Btvit ¿«*Af mlnlêiër izvriil tamomor Praga t 20. Jun. — Franc S t« nek, bivši član ¿ehoalovaške vlade In bivši predaednik čeho-alovaške zbornice, je včeraj izvršil samomor v praàkem sanl-tarlju Vzrok je neozdravljiva bolezen. Zivmim delavci ustanovili skupni svet Ran Franrlaro.—Unije šlvež-nih delavcev v tem meatu so odobrile idejo za uateiicvitev skupnega sveta vseh teh unij, ki je v proceau organisiranja. In letal sem nekaj hipov in premišljal, da moram tdajle umreti. Slednjič sem ne vzpel v poetelji in vprašal itrofo: Kdo prt v i, da moram umreti? Ce tem izumal besedo, imtm tudi popolno prtvico, da tam določim, kaj nt j po-meni . . . Slišal ttm, da sem '»nUdrel aKta št, ko aem govoril. Moja blaanott je bilt delirij is tlabottl in izčrpanosti, toda brez savatti ni-aem bU. In zdtjci mi jt šinila tkozl lobtnjo miael. dt sem ibltznel. V tilni grozi sem planil s postelje. Opotekel sem se proti vratom, ki tem jih poskusil odpreti, te vrgel parkrat vanje, da bi jih razbil, se «aletavtl z glavo ob ateno, ječal naglas, se grizel v prste, Jokal in klel Vse je bilo tiho; od zidov te je odbijtl le moj Ustni glts. Omahnil sem na tla, brez moči, da bi št ntdtljt besnel po celici I Zdtjci sem optzil vitoko gori, nt sredi pred mojim pogledom siv četverokotnik v zidu, belo lito, slutnjo — dntvno luč. Čutil sem, da jt to dtn, čutil gt t sleherno znojnico svojega teleta. Ah l kako prljttno ttm se oddahnil. Vrgel ttm se vzdolž nt tlt in jokal od veseljt nad tem utmiljenim svetliktnjem, ihtel od hvaleinosti, meUl oknu poljube z roko in se vedel vet kot brezumen. Tudi v tam hipu tem si bil s vest tagt, kaj tem delal. Vsa oslovoljenost mt j t hipom t minila, bolečina in obup tU ponehala in v tem hipu nisem imtl nobene neizpolnjene želje, kamorkoli to ttglt moj t mitli. Vzpel sem se na tleh, sklenil roke In potrpežljivo čtkal, da napoči dan. Kakšna noč je to bilt! Dt nito slištli ropota, tem pomitlil ztčudeno. Todt saj sem bil v posebnem oddelku, visoko ntd vsemi jetniki. Državni svetnik brez strehe, če se smem ttko izraziti. NtprttUno v ntjboljšem rtzpolože-nju, pogled obrnjen nt vtdno bolj svetlLktjočo M šipo v zidu, sem se ztbtvtl t tem, dt sem igrtl državnega avetnikt; natival tem se "plem. Tangen" in nadaljtvtl svoj govor v ministe-ritlntm slogu. Mojt ftntaziranJe ni prenehalo, lt manj nervozen sem bil. Če le ne bi zagrešil obžalovanj t vrednt mtlomtrnosti in pozabil tvojt denarnice domal Ali bi tmel imeti čast pomagati gospodu državntmu svetniku v posteljo? In z ntjglobljo rttnobo, z mnogimi etrtmonijtmi sem štl k deski in Itgel nanjo. Zdaj jt bilo že tako dtn, da sem lahko razločil obrite celice in takoj zatem tem ločil tudi težke ztptht pri vrttlh. To mt jt rtztrttlo. Enolična, vznemlrjtjočt, neprodirnt tema, ki me je ovirala, da bi vidtl samega sebe, je bilt rtttrgtna; kri te mi jt pomirllt in kmtlu sem čutil, kako so se mi zaprle oči. Prebudili to me udtrci nt uri. Z vso naglico sem skočil is postelje in se ntglo oblekel; obleka ml j e bilt še od ti noči vst premočena. "Javita ae spodaj pri službujočem uradniku," Jt rtktl atražnik. 8pet mt tortj čakajo formtlnosti! sem pomislil s tesnobo. Prišel stm doli v veliko izbo, kjer je sedelo trideset do štirideset ljudi, vsi brez strehe. In drug zt drugim to bili pozvani iz protokola, drug zt drugim to prejeli karto za obed. Službujoči uradnik Jt neprtsttno ponavljal zraven njega stoječemu stražniku: "Je dobil ktrtoT Ne pozsbite jim dati karte. Vam, se zdi, bi ne Škodil majhen zajtrk." In stal sem tam In gledal karte in si Želel eno. "Andrej Tangen, žurnalist." Stopil sem naprej in se poklonil. "Ampak, dragi moj, kako ste vi priftll sem?" Pojasnil sem mu vso zsdevo, mu natvezll tisto storijo od sinoči In Isgsl z odprtimi očmi, ne da bi trenil s trepalnico, lagal z največjo od- kritosrčnostjo. Sem se malce dolgo zakrokal, žalibog, v kavarni ... ključ od vežnih vrat is-gubil . . "Da," je rekel in se smejal, "tako se godit Ali ste vsaj spali dobro?" "Kakor kak državni svetnik!" sem rekel. "Kakor kak državni svetnik!" "Veseli me!" je rekel in te dvignil. "Zbogom r In šel tem. Karto! Se zame karto! 2e tri dolge dni in noči nisem jedel niétttr. Kruha! A nihče mi ni ponudil karte, jas pa nisem imel poguma, da bi jo zahteval. To bi vzbu^Uo nezaupanje. 6 ponosno jlvignjeno glavo, v pozi milijonarja sem stopal proti rotovtu. Solnce je že toplo sijalo, biia je ura detet in promet nt gltvnih ulicah jt bil v polnem tiru. Kam zdaj? Udaril ttm se po žepu in potipal po svojtm rokopisu; ko bi bila enajsta, sem se hotel poskusiti sestati s urednikom. Tako sem stal nekaj Čtts nt baluttrtdi In opasoval življenje pod sabo; medtem se mi je pričelo pt-riti is obltkt. Lakota se jt zopet javila, glodala ml v prsih, rasbijala In mi povzročala majhne, tihe zbodljaje, ki to me boleli. Ali res nisem imel ne prijatelja, ne snanca, na katerega bi se lahko obrnil? Iskal sem po svojtm spominu, da bi našel človekt, ki bi mi dtl deset vinarjev, a ga nisem našel. Saj je bil vendar tako krasen dan; toliko solnca in toliko lu¿i vseokrog mene; nebo je nalik nežnemu morju valovalo nad gorami... Na da bi opazil, sem te nahajal na poti domov. Strahovito tem bil Itčen in tako tem pobral oblanico na oesti ter jo pričel žvečiti. To je pomagalo. Da že prej nisem pomislil na to! Vežna vrata to bila odprta; konjar mi je kot običajno voščil dobro jutro. '