pottnina piatana v sotovtni leto LVIII. v Uubljanl, v soboto« dne 12. aprila 1930 St. 85 ( 1. izdaja st. 2 oin Naročnina meieCao 33 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Dtn ned»l(lka lamele celoletno v Jugo •leviti 120 Din, ze Inozemafvo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. pelll-vrslo mali oglasi po 150 in 2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSine po l>In !4*50, vclllcl po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po tO Din ti Pr; veCicm □ naročilu popusl Izide ob 4 ziuiraj razen pondelJKo ln dneva do prazniku Vre antiki vo /e v Kopitarjevi ulici št. «1111 Stole opisi se ne vraCafo, netranhlrana pisma se ne spre/emajo * Uredništva telefon »t. 20S0. apravnlitva »t. 23»» Informativen list za slovenski narod Uprava ie vKopIlarlevi ul.ši.O CcHovm raCun: Lfubl/anu štev. 10.050 In 1U.34S za Inaerate. Sara/evošl.7563. Zagreb št. 39.011. Vraga In Dunai št. 24.797 Anglo-ameriški- japonski blok i 4 Naša statistika Te dni je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zanimivo publikacijo :>Na gospodarskih ogledih po Sloveniji«. Knjižica nudi prav važen in lep statističen prispevek k stanju in gibanju na našem gospodarskem polju, zato jo moramo le pozdraviti in želeti, da bi ne bila zadnja. Ob tej priliki se nam namreč zdi potrebno, da ponovno poudarimo vso nerazumljivo, neverjetno in neod-pustljivo zanemarjenost naše statistike. Vsi poznamo njeno današnje stanje. V nekaj mesecih bo minilo deset let, kar smo imeli splošno ljudsko štetje, a do danes je bil objavljen Ie popis prebivalstva po spolu in po občinah, še vedno pa nimamo niti najelemen-tarnejših podatkov o razdelitvi prebivalstva po poklicih, o velikosti posameznih gospodarstev itd. itd. ter smo za vse to navezani pravzaprav še vedno na — predvojne avstrijske statistike iz leta 1902, torej osemindvajset let stare. Kdor se je kdaj le količkaj ukvarjal s statističnimi posli, bi znal navesti v tem pogledu vprav neverjetne slučaje. Skratka: Statistike pri nas še sploh nimamo ne in vse kaže, da je pri poklicanih činiteljik zanjo tudi bore malo razumevanja. Pred par leti so n. pr. nekje pri nas nastavljali arhivarja in imenovanje zagovarjali s tem, da bo vodil dotičnik tudi statistično službo, toda doslej ni čul še nihče nobene besede niti o njegovem arhivar-stvu, kaj šele o kakršnemkoli statističnem delu. Imeli smo velika županstva in oblastne samouprave, toda vse brez potrebne statistične službe, vsaj v janost ni prišlo o tem ničesar, kajti če se zbranih statističnih ugotovitev sproti ne objavlja, potem je vsa statistična služba brez vrednosti. Statistika je namreč stv«r, ki bi nikdar in nikoli smela biti le za uradniške miznice, temveč je najdragocenejše gradivo za znanstvenika in za publicista. Pri nas se žal še do danes nismo dokopali do najelementarnejšega spoznanja, da je pogoj vsakega gospodarskega in socialnega proučevanja, dela in napredka zanesljiva statistika. Kako naj iščemo novih gospodarskih vidikov in potov, če pa ne poznamo točno ne sedanjega stanja, ne njegovih tendenc ter ne ugotovimo točno tudi vseh drugih komponent, ki nam ustvarjajo današnje stanje. Popolnoma isto je seveda tudi z vso socialno politiko v najširšem smislu besede. Skrajni čas je tedaj, da se zavemo velikih grehov, ki smo jih delali na tem polju doslej in da skušamo po možnosti čim hitreje nadoknaditi zamujeno. Pri tem pa morajo seveda sodelovati prav vsi v poštev prihajajoči čiui-telji. Nujno potrebujemo posebnega organa, ki bi smotreno obdelal in objavljal vse tako zbrano statistično gradivo. Ali bi n. pr. ne bilo mogoče, da bi dobil naš »Uradni liste vsaj mesečno posebno statistično prilogo v tej obliki, da bi jo bilo mogoče odločiti od ostalega. Te priloge bi dale v par letih lep statistični priročnik za vse upravno, gospodarsko, kulturno in socialno stanje naše Slovenije, ki ga lako nujno in krvavo pogrešamo. Opremljen bi moral biti pa seveda tudi vsaj z najpotrebnejšimi kartami. Če bi objavili v navedeni prilogi sistematično vsi oddelki naše banske uprave svoje najvažnejše statistično gradivo in bi sodelovale pri tem še razne druge korpo-racije, je ta misel izvedljiva prav lahko, le '.reba bi bilo primernega urednika. S tem bi pa seveda nikakor še ne bilo opravljeno vse, kajti mi nujno potrebujemo 'udi podrobnih specijalnih študij, opremljenih ». vsem potrebnim statističnim gradivom vsaj za najvažnejše panoge našega javnega življenja. Saj je uvodoma omenjena publikacija lepa in potrebna, toda je vendarle neznaten drobec in visi pravzaprav v zraku, dokler nam Zbornica ne izda izčrpne študije o vsem Taz-voju in stanju našega trgovstva, obrtništva, in-Justrije, obremenitve po javnih dajatvah itd. Kakor čakajo torej Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v tem pogledu obsežne, doslej šc sploh nenačete naloge, tako morata pa izpolniti tozadevne dolžnosti brezpogojno tudi Delavska zbornica in Kmetijska družba. Prva se izmed vseh naših javnih korporacij zaveda teh nalog morda še najbolj, vendar velja zanjo prav isto, kar smo omenili glede Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Prav ničesar pa ni storila doslej na tem polju še Kmetijska družb«, čeprav je kmetiško vprašanje življenjsko vprašanje slovenskega naroda. Napisali smo te vrstice z najboljšim namenom, da opozorimo prizadete činiieije na važno, prevažno nalogo, dolžnost in zamudo, ki skuša proučevati gospodarsko in sccialno stanje našega naroda z željo, da bi mu na tem polju kaj koristil. r-e. London, 11. aprila. AA. Davi so se sestali v Saint Jameski palači načelniki delegacij, da prouče načrt pogodbe, ki bo, kakor poročajo, formalno odobren na plenarni seji konference v ponedeljek; Čeprav ni določena i točna forma pogodbe, je njena vsebina v glavnih obrisih že znana. Nekatere točke pogodbe bo podpisalo vseh pet držav zastopanih na konferenci, do-čim bodo podpisale ostale točke le Anglija, Japonska in Zedinjene države. Kakor je sporočil ministrski predsednik MacDonald na snočni seji spodnje zbornice, je vprašanje razmerja pomorskih gradbenih programov med Italijo in Francijo zelo zapleteno. Po odgodit- vi konference, ki bo v ponedeljek, se bodo pogajanja med Anglijo, Italijo in Francijo nadaljevala. Merodajni krogi upajo, da bo spor med Italijo in Francijo v kratkem poravnan, in da se bosta ti državi priključili drugim trem državam. Politični krogi smatrajo, da je sporazum dosežen med Anglijo, Japonsko in | Zedinjenimi državami v vprašanju gradbenega programa, ki obsega vse vrste vojnih ladij, največji uspeh konference. Kakor poročajo, je bil sporazum dosežen na temelju nastopnih tonažnih številk: Angliji je bilo priznanih za 146.800 ton križark z osempalčnimi topovi, 192.200 ton križark s šestpalčnimi topovi, za 150.000 ton ru-šilcev in za 52.700 ton podmornic. Zedinjenim državam so priznali 180.000 ton velikih križark, 143.500 ton malih križark, 150.000 ton rušilcev in 50.700 ton podmornic. Japonska je prejela 108.400 ton velikih križark, 100.450 ton malih križark, 105.500 ton rušilcev in 52.700 ton podmornic. čeprav ni bil dosežen s Francijo in Italijo sporazum v vprašanju tonaže vseh kategorij vojnih ladij, bosta ti državi podpisali določbe pogodbe, ki odlagajo obnovo oklopnic dovoljenih po washingtonski pogodbi do leta 1936. in pospešijo izločitev oklopnic, ki jih je označila washingtonska pogodba. Merodajni krogi smatrajo, da pomenja ta sporazum ogromno gospodarsko pridobitev za prizadete države, ki si bodo prihranile na ta način ogromne vsote denarja. Anglija sama bo prihranila na ta način na milijone funtov šterlingov, ki bi jih morala izdati za gradnjo novih oklopnic. Tudi gradbeni program križark, dogovorjen med tremi državami predstavlja velike prihranke. Sporazum med petimi državami je rešil tudi veliko tehničnih vprašanj. Doslej je bilo delo za razorožitev ovirano po vprašanju metode računanja tonaže. Sedanja pomorska raz-orožitvena konferenca je končnoveljavuo razčistila to vprašanje in odobrila kompromis med francoskim predlogom, naj velja global na tonaže in med angleško željo, naj se računa tonaža po kategorijah vojnih ladij. V sporazum med petimi državami bo vključena tudi nova definicija ladij-matic za letala, nadalje definicija posebnih ladij in ladij, ki so proste omejitve. Končno bo obsegal sporazum med petimi državami dogovor glede na velikost podmornic. Ti dogovori bodo tvorili prvi del pogodbe. V drugi del pogodbe bodo vnešene nove smernice za humanizaeijo podmorske vojne v vojnem času in dogovor, ki določa položaj ladje v primeru napada. Tretji del pogodbe bo vseboval sporazum treh držav v vprašanju omejitve tonaže vojnih ladij. Ta sporazum bo tako elastično sestavljen, da ga bosta pozneje lahko podpisali tudi Italija in Francija. Po tem sporazumu bo razorn-ienih pet angleških oklopnic, tri ameriške in ena japonska oklopnica. Parii, 11. aprila. AA. >Havas,: poroča iz Londona, da je pomorska konferenca zaključena, in da je Francoska lahko zadovoljna s svojimi uspehi v Londonu. Franeija si je ohranila popolnoma svobodne roke. Razen tega ji ni bilo naloženo znižanje tonaže vojne mornarice, ki je brezpogojno potrebna za obram- bo njenega ozemlja in kolonij. Nasprotno Francija je prodrla s svojimi zahtevami glede metod razorožitve, nadalje da je treba obdržati podmornice in da se naj humanizira upo raba podmornic v primeru vojne. London, 11. aprila. A A. Po sestanku šefov delegacij je MacDonald izjavil, da jc z izidom konference zelo zadovoljen. Sporazum dosežen na pomorski razorožitveni konferenci pomenja resničen napredek k cilju, ki smo ga hoteli doseči. Premagali smo težkoče, ki so se zdele v nekaterih trenutkih nepremostljive. Po sestanku načelnikov delegacij je bil izdan komunike, ki pravi, da bosta imenovana odbora juristov in strokovnjakov, ki bosta sestavila besedilo pogodbe. Plenarna seja bo v ponedeljek. Druga plenarna seja bo v četrtek. Na tej seji bodo podpisali pogodbo. Redakcija pogodbe bo najbrže do četrtka končana. London, 11. aprila, n. Briand je izjavil včeraj zastopnikom listov, da Francija ni odgovorna za to, da ni prišlo do popolne pogodbe med petimi državami. Razgovori med Anglijo, Italijo in Francijo se bodo nadaljevali diplomatičnim potom in v Ženevi pri sestanku Sveta Društva narodov dne 12. maja. Even-tuabio bo pripravljalna razorožitvena komisija Društva narodov že koncem junija skušala izgotoviti začasen dačrt za mednarodno razorožitveno konferenco, katero bi zborovanje Društva narodov v mesecu septembru lahko določilo na začetek prihodnjega leta. Francija je pripravljena, obvezati se, da ne bo gradila do leta 1936. nobenih velikih bojnih ladij, razen če bi jo Nemčija prisilila k temu z graditvijo svojih križark. Nikakor pa ne bo v teh petih letih dala v delo več kakoi 70.000 ton za bojne ladje. Kar se tiče težkoč z Italijo, je javno mnenje sedaj še preveč razburjeno, da bi se že sedaj mogla najti kompromisna rešitev. Bolje bo, da bi se pogajanja nekoliko časa vršila neformalno. ne zaupa rdeči armadi Nagla reorganizacija ruske rdeče armade — Armada naj bo pretorijanska garda stranke Varšava, 11. aprila. Ker se je ob priliki nasilne socializacije vasi pojavila med rdeče-armejci, kmečkimi sinovi, velika nezadovoljnost, proti odredbam režima pa očitna upornost, je izdal Stalin po strankinih organih geslo: >Sovjetska vlada mora biti v stanju, da zaupa svoji vojski!« Začela se je reorganizacija rdeče armade, ki se vrši z veliko naglico, ne da bi se o tem kaj pisalo. Do 40% moštva, katero se smatra za nezanesljivo, se je predčasno odpustilo domov. Istočasno se je pričel novi nabor brezposelnih delavcev in najrevnejših kmečkih hlapcev. Poklicani so k vojakom, dasi so še premladi. Javljajo se tudi številni komunistični prostovoljci. Odpuščenih je tudi veliko poveljnikov. Vojska bo postala manjša, a zato zanesljivejša. Vojna uprava je dobila izredne kredite za obleko, prehrano in izboljšanje gmotnega položaja vojakov, da bi jih privezali na režim. Vojni revolucijski svet je izdal okrožnico na posamezne komande, v kateri stoji sledeče: >Naj nam očitajo sovražniki, da hočemo ustvariti komunistično preto-rijansko gardo! Vojska, ki bi nas vtegnila napasti, mora biti čimprej razpuščena. Vojska, ki se obotavlja in ne ve, ali bi sledila povelju stranke ali ne, je izgubila pravico do obstoja. Potrebujemo nove polke, ki naj bodo prav tako odločni in zanesljivi kakor čete GPU« (glavne politične uprave, t. j. nekdanje čeke). Odmev protestne akcije Evrope v Moskvi Pariz, 11. aprila. Pravkar izišla številka tednika s>Dnk, glasila Kerenskega, prinaša izvirno pismo iz Moskve o odmevu, ki ga je tam imelo protestno gibanje v Evropi proti proti-verskim odredbam in preganjanju cerkve v Rusiji. Ni mogoče popisati vtisac — pravi dopisnik — >ki ga je naredil protest zoper versko preganjanje v prebivalstvu. Moskva in vsa Rusija se je naravnost oddahnila. Na kratko bi se dal izraziti najglavnejši občutek tako: prvič po letu 1917 se je oglasila Evropa, in je začul ruski narod njen mu tako umljiv glas, ne da bi mogle sovjetske oblasti tega preprečiti. Ljudje so se trgali za številke dnevnikov s poročili o protestnih zborovanjih pa izjavah po Evropi. Tudi skozi pripombe komunističnih urednikov je vsak lahko uganil, kako vse izgleda v resnici. Ne vem, ali mi boste verjeli, a ponovno sem gledal, kako so se ljudje prekrižali, čim so prečitali poročilo v dnevniku. In tudi versko indiferentni ljudje iz bivše liberalne stranke, ki so proti boljševikom in njihovem terorju, so na vse načine izražali vedno eno in isto splošno radostno misel: Zdaj vidimo, da v Evropi še niso na nas pozabili. Vidimo, da se tam zanimajo za nas in ne istovetijo vseh nas z boljše-viki.c To poročilo je seveda najboljše zadoščenje za vse, ki so se udeležili po svojih močeh protestnega gibanja. Sploh vlada v krogih vodstva boljševiske stranke zadnje čase velika nervoznost. Skrbi prizadeva naraščanje desničarske opozicije v stranki, negotovost položaja na kmetih in pa ukrajinsko nacionalno gibanje, ki tajno živi dalje. Tudi med mestnim prebivalstvom se oja-čuje protirežimsko razpoloženje. Nemiri radi kolektivizacije Moskva, 11. aprila. AA. V severnem Kavkazu je prišlo do novega upora proti sovjetskim oblastem radi nastopanja proti cerkvam in kolektiviziranja kmetijstva. V Šamutlialu je prišlo do krvave borbe med mladimi komunisti, ki so hoteli zapreti džamijo in pravovernimi muslimani. Borba jc trajala nekoliko ur. Štirji komunisti so bili ubiti, 12 pa je bilo ranjenih. Konjeniški oddelki Abukov so napadli mesto Drozdno ter ga oropali. Ob tej priliki je centralni komunistični odbor poslal v vse kraje Kavkaza poslanico, v kateri poziva prebivalstvo v borbo proti gorskim razbojnikom«. Botjševihi hudi na latinščino Moskva, 11. aprila. A A. »Večernaja Moskva« poroča, da je komisarijnt za narodno zdravje sestavil predlog o popolnem ukinjenju latinščine v medicini. Po naziranju komisari-jata je latinščina srednjeveški ostanek, ki ga Sovjeti ne morejo trpeti, ker predstavija zastarel pojav. Latinska terminologija bo nado-meščena z ruskimi izrazi. Latinski jezik dela namreč preclavice študiju delavske mladine. Seipel odložil vodstvo stranke Dunaj, II. aprila, n. Bivši zvezni kancler dr. ScipcI jc odložil svoje mesto kot načelnik vodstva krščanske socinlnc stranke. Njegovo zdravstveno stanje sc je v zadnjem času |»o-slabšalo. Insulinska kuni, ki mu jc mcscco oktobra pomagala, mu mesecu februarja ni mogla vrniti zboljšanja telesne konstitucijc, ki se jc radi prenapornega dela in. sladkorne bolezni zelo poslabšala. Začasno sc misli same. provizorično določiti kot namestnika dr. Scipla v vodstvu stranke svetnika Stocklerja. V Avstriji se gredo vojake Dunaj, 11. apr. n. Ifeiinvvehr je določilu za svoje akcije odmor do začetka maja, katerega hoče sedaj socialistični Schutzbund izkoristiti za veliko manifestacijo v nedeljo. Ker socialisti respektirajo prepoved nflstopov, ki jo je izdal deželni glavar, dunajski župaii Seitz, se bo vršila ta manifestacija, ki jo označujejo kot tehnični vežbeni jiohod. v okolici Dunaju in v Dolnji Avstriji. Pozvanih je bilo 120.000 dunajskih članov Schutzbunda, da bodo v oddelkih z Dunaja na vse strani v nedeljo |>o]iiteH v vse kraje Dolnje Avstrije in sc tam združili s tovariši z dežele, tako da se bo doseglo skupiu, število vseh udcležcncev 40.000. Na Dunaju samem bodo znatne rezerve ostale v strogi pripravljenosti, dokler sc ne vrnejo dunajski vežbeni oddelki. Vrhovno poveljstvo za vežbo bodo prevzeli poslanec dr. Deutseh. zvezni svetnik, general Komer, poveljnik Selnitzbundn Heinz, on socialnodcmokratski general in en major. Levičarski listi izjavljajo, da je spričo neprestanega oboroževanja, pohodov, vojaških vaj in groženj Heimwehra ta nedeljska manifestacija Schutzbunda največjega političnega pomena kot svarilo lleinnvchrovceni. ki so že za 4. maj napovedali veliko zborovanje \ socialističnem industrijskem centru St. Poltenu Vatikanski radio Rim, 11. aprila, r. V vatikanski državi se gradi velika radio telefonska postaja, ki si1 bo v juniju otvorila. Ob otvoritvi 20. junija bo paež Pij XI. razglaosil celemu svetu krščanskemu poslanico, v kateri bo naglasil potrebo, du vsi narodi živijo v miru iu bratski slogi. Prav tako bo poslal radiogramski pozdrav vsem suverenom in državam, ki imajo diplomatske zveze z Vatikanom. Zatiranje Armencev; | i V zadnjem času je tu reka oficijelnu j)oro-fevalskn slilfcbtl javila v »vet, da se ruzliujm-škU Armenci iipfrn.jo. Kdor je brul dotična poročila, je moral dobili vtis, kakor du gre za kako razbojnike. ki ogroža jo javilo varnost lil red. V resi!k-i je pa stvar docela drugačna. 1'urki so uprizorili zopet enkrat cllo i/m-d svojih pel i jodiiiiili priganjali j nad kršeaufckinu Armenci, katere hočejo docela Izb1 odvrnejo sum od sebe, so liutvezli svetu bajko 0 razbojniških \rtticiteih. še vsem so dobro v spominu gi'o/ovMln*ti, ki so jilt prizadejali 1'urki med svetovno vojno ubogim Umcncem. ker takrat w "e Tin-ki čutili zaščitene po svojih zaveznikih, centralnih velesilah. To je bito eno največjih preganjanj kristjanov, kar jih pomni svetovna zgodovina, četudi nI vznemirilo katoliške*« »veta v tolikšni meri, kakor nedavni dogodki v Mehiki in sedaj v Rusiji, ker so Turki, posebno pa njih vrhovno vojaško poveljstvo, vseeno skrbno pazili, dn ui /ušla v nemške in avstrijske časopise niti najmanjša vest o njihovih grozodejstvih nad tlačenimi Armenci. Sedaj pa poročajo časopisi o novi veliki nevarnosti, ki proti zatiranemu urine ni komu ljudstvu. Pod naslovom »k uničenju armenskega naroduv poroča : Augsbu-rgcr Zoitung« iz Rima: Poročila, ki prihajajo i/, prejšnjih armenskih pokrajin v Rim, govorijo o nadaljnjem sistematičnem uničevanju poslednjih ostankov armenskega ljudstva. Od dveh milijonov Armencev začetkom sedanjega stoletja jih oksfeitiru sedaj sumo še nekaj desetti.-očcv, ki s svojimi družinami životarijo kot revni rokodelci v brezsrčni tujini; ostali so bil prsiljeui, prostopti v islamsko vero. Spočetka so še zadrževali par tisoč Armencev / zapeljiv '>- 1 julmnii v njihovi deželi, ker so jih potrebovali za izučitev njihovih rokodelcev: ko pa so Turki med svojimi deželam vzgojili dovolj spretnih rokodelcev, so armenske domačine pregnali. Proti vsem /.ugotov ilo.ni in po luiisunn-ški iiogodbi prevzetim obveznostim v varstvo OMinjitn in kristjanov, je sklenila afigorsk« narodna skupščina, dn so morajo so v notranjosti države živeči kristjani >tu> ki/iratU: v slučaju njihovega nasprotovanj« pa sc morajo s koncem l. 1930. pregnati. Po pojasnilu turškega poslancu šerif bega dne l<>. avgusta 192? v Diubokiru se je uvedla, da bi se namere vlade jiopolnomu izvedle, sledeča metoda: zapiranje cerkev in Sol, /aplenltev premoženj tako posameznikov kol družb, prepoved armenskega jezika in pisave (!) in končno podpiranje zakonskih zvez med Armenci iu Turki. Tu pro- .gram sc je do sedaj izvujul točilo v vsakem 1 »ogledu. Mnogi Armenci -o. kukor hitro so si prihranili za lo potrebna sredstvu, pričeli zapuščati deželo v manjših skupinah. Preostale Armence turške oblasti v masah izganjajo, iu to zu sedaj po>ebno v vzhodnih pbkiujfnuli. ! bogi Armenci prestopajo stisko mejo v nivj-žalostnejšem stanju. Kar jih je *e ostalo v Turčiji, morajo kratkomulo zavreči svojo vero in narodnost. Dosedaj so imeli vsaj v Carigradu živeči Armenci šo nekaj prostosti. Že nekaj časa sem pa so tudi nje zadelo hude vladno odredbe, predvsem zvišanje davkov, posebno na posestva in nepremičnine, luko je bila n. pr. cerkev sv. Trojice v Peri, h kateri spada tudi azil zu revne, obložena r novimi davki. Bolnišnica sv Salvatorju v Tedi-Koulc. ki je do sedaj živela samo od milodarov, bo prisiljena predlagati svojim bolnikom račune, oslovati po razjnsu ministrstvu za grad-ivc P. T. broj 19,557 od 4. aprila 1930 dne .17. aprila 1930, hovoodrejene direkcijc pošte in telegrafa pa pričnejo poslovati dne 18. aprila 1930. Ker se krije območje novoustanovljene Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani z območjem Dravske banovine, se izloiijo iz našega območja naslednje pošte: Čakovec, Črnomelj, Dckanovec, Donja Du-brava, Douji Kraljevcc, Dcnji Vidovcc, Dragatuš, Draškovec, Goričan, Gradec v Belokrajinl, Koto-riha, Legrad, Macinec, Mala Subotica, Mtlllka, Musko Središče, Ncdelisit, > Podtureii, Pretoff, Semič, Stari tre ob Kolpi, Subor, Svela Marija, Sveti Marlin na Muri, Štrigova, Vinica pri Črnomlju in Vratišliiec. Te poŠte sc priklfučijo dne 18. aprila 1010 Savski direkciji pošle in telegrafa v Zagrebu. Iz območja oblastne p. t. uprave v Zagrebu pa se nam dne 18. aprila 1930 inkorporirajo pošte: čtbar, Gerovo, Pleite, Prezid in Tršit. Vstaja paritev zoper indshe višje kaste? prepovedani. Mod pari jami in liindujei je pri Boinbay,*11, aprila. Položaj v Indiji seje zadnji moniefit zeio kompllclrnl. Nu eni struni so je ojačilu Gapdhiievu propo^anda. ki s« ji: je pridružilo veliko -Ruskega »v*ta. na dnigi' pa je nastal nov faktor »urnimi v j »arijah ali nedotakljivih *•,' kakor fp nnenUjejiV minili najnižje kaste. Parlje so se bili obrnili ž(» pred nekaj čase,m na Gnndhiju, iiuj se postavi na čelo gibanju za popolno Izenačenje najnižjih z ostalimi kastami. Guudhi pa tega ne .more storiti, ker se rekrtUirajo njegovi prostovojjci in pristaši izključno iz višjih kust, oziroma iz hiuduj. skih vernikov, ki parlje smatrajo za nečiste.' Zato je Gandhi deputaciji nedotakljivih ud-govoril, da je svoboda in neodvisuost Indije zaenkrat bolj nujna ko socialno vprašanje pa-rijev, ki se bo reševalo pozneje. Ta odgovor je purije zelo razburil in so sklenili, da saiui sebi izvojujejo enakopravnost, zanašajoč se na pomoč, angleške oblasti, o kateri menijo, da se bo parijev rada poslniila, da zaduši gandhizem. Zaenkrat pa se oblast zadrži še pasivno. llud spopad je bil v Nasiku, kjer se je vršila 9. t. m. velika verska svečanost s procesijo ob navzočnosti nad 50,000 hindujskih vernikov. Zbralo se je pa tudi okoli 4000 parijev, ki so hoteli šiloma udreti v temple, ki so jim Beihtenov obisk le gospodarskega značaja ? Rim, 11. aprila. AA. : Associated Press« poroča: Časopisje pravi, da je Bethlenov obisk v Rimu gospodarskega značuui in da nima političnih osti. Gre za dosedanje odnošnje med Madžarsko in Italijo in za vprršanja, ki se tičejo haaške konference in vzhodnih reparacij. Zato ni povoda, da bi se Mula antauta vznemirjala. Kini, 11. aprila, n. Grof Bethteu je danes popoldno ,v_ spremstvu ravnatelja zunanjega ministrstva in šefa tiskovnega urada dospel v Rim. Na kolodvoru so git sprejeli državni podtajnik ministrskega predsedniku in zuiia-njegu ministra, rimski župan, madjarska poslanik« pri Vatikanu in Kvirjnalu s svojim osebjem ter druge visoke italijanske osebnosti. Bethlen so je naselil v madjarskeni poslaništvu. Zarota na Portugalskem Pariz, ft. aj>rila. n. Matin ' objavlja vesl madridske agenture, da so v .Lisboui odkrili zaroto za slrmoglavljenje režima na Portugalskem. Bilo jo aretiranih mnogo oeeb, med njimi ludi bivši ministrski predsednik Cardoco. več bivših poslancev in časnikarjev. ter delo italijanskega duha in brez jm i mera v zgodovini. Taka milica-je mogoča samo v novi Italiji, v plamtečeiu ozračju, uslvarjejiem od fašizma, £ia tem zasedanju Je" veliki fnStstlčnl svot zafrtal novo smernice vsem političnim, vojaškim in-ekonomskim filam .fašizma na prihodnja.des(s'letje Naj)osled jo veliki svet sklenil, da stnejo oficirji vseli oboroženih sil po izstopu iz efeklivuo službe zahtevati Vpis v fašistično stranko. Priprave za evharističiti kongres v Zagrebu Zagreb, 11. aprila, r. Osrednji odbor za evliaristični kongres objavlja, dn so sc ustanovili škofijski odbori v Djakovein, Sarajevu, Mostarju, Splitu, Hvaru, fiibeniku, Senjii, Belgradu, Ljubljani, Mariboru, Križevcth in Velikem Bečkereku. Ifjfli naloga je, organizirati udeležbo vernikov za ta kongres. Tudi iz drugih držav so se prijavili verniki za kongres. Predvsem hrvatski katoličani Iz Amerike. Velik. interes vlada v bratski Češkoslovaški. Za njihov sprejem se vrle posebne priprave. Spremembe pri upravnem odboru Narodne banke Belgrad, 11. aprila, k. V upravnem odbo» ru Narodne banke so se izvršile važrac spremembe. Glavni upravni 'odbor Narodno bati-ke je danes vos dnu imel sejo, lia kateri jo dosedanji glavni ravnatelj dr. Dragoljub No-vakovič prosil, da naj ga po 26 letih službovanja v Narodni banki upokojijo in sicer iz »dravstvenih razlogov. Glavni odbor se je pohvalno izrazil o Novakovičevem delu in je sprejel njegovo prošnjo, ker dr. Novakovi« nI hotel svoje ostavke umakniti. Glavni Odbor jo nato sklenil, da prevzame dr. Mi Protlč posle od dr. Novakovima, ker je ta takoj želel iti na dopust ln zdravljenje. Nato je bila na dnevnem redu volitev pod-guverju /.a tekoče leto. Kakor /Hiano, je bil - , .. , , . -ii, ~ uiuut u iuivuvc niu, jvrtrvi/i 10 1/11 filo do hudega spopada v katere,n je bilo vec ^^^ rMt dl.,Kadonič, Za letanje ospb ubitih in rupienih, ]v.)ncuo je napravil« M a j^ert^rol Miroslav Kulmer. Na-red mučno . ujaCena . po^ia-ija. • 4 1 Vseh ;>uedolakljivlhj. je v Indiji, okoli 60 milijonov in bi moglo njihov o-gibunje }>ovzro- dti resne komplikacije. Indski nacionalistični listi očitajo angleški oblasti, dn ona podžiga nižjo kasto proti nacionalni Inteligenci. nes, kakor pred nekaj 'stoletji iztrebljajo z nezaslišano krutostjo armenski narod. Res. to Evropi iu «j)loh clvrli/irancmn ^\etn ni v časti Lahore, 11. aprila. AA. Vec tisoč oseb je suovi poslušalo govor Moiiana Malaviyasa, Jd jo pozival na bojkot inozemskih tkanin. Gu-vorryk'je predlagal, du bi bila najboljša-puča-sti,tev za C.iiandija v tem, ako bi mogli prisiliti Allgleže, da ukinejo solni davek,, prepovedo prodajo alkoholnih pijač iu prepovedo uvoz inozemskih tkanin. Na kraju je govornik bil muenja, da bi mogli uvozniki inozemskih tkanin svoja naročila izvršiti pri indijskih tvrdkah. Nagpur, 11, aprila. AA. 24 stavkujočih železničarjev, uslužbencev velike indijske železniške družbe se je postavilo na železniško progo iu ustavilo poštni vlak, ki vozi mod Calcu-to in Bombayem, v bližini postaje Khapri. Da-ues so se ti železničarji brez odpora izročili policiji. Načrt angleško-ruske* trgovinske pogodbe London, 11. aprila, u. Neposredno pred veliko nočjo ali po praznikih bosta Henderson in Sokolnikov podpisala začasno angl.-rusko trgovinsko pogodbo, če ruska vlada pristane na načrt pogodbe, ki je bil poslan v Moskvo. Ta načrt predvideva: 1. Ureditev angleško-ruskih trgovinskih odnošajev in ugotovitev diploina-ličnega statusa ruskega trgovinskega zastopstva v Angliji (Anglija je dovolila diploma-tično imuniteto vsem vodilnim uradnikom); 2. Dogovor o medsebojnih angleško-ruskih terjatvah. Caristični vladi dovoljeno vojno posojilo v znesku 765 milj. funtov se poračuna z proti-terjatvami, ki jih stavlja Rusija Angliji radi financiranja beloruskih uporov in protirevolu-cije; 3. Ugotovitev in prereultev terjatev angleških državljanov proti ruski vladi radi konfiskacije njihove lastnine in zatajitve dolgov carske vlade. — Pripravlja se angleško-ruski ribiški dogovor. Drobne no' ice Gradec. II. aprilu, u. Tehnična visoka šola v Gradcu je dunes slovesno jiromovirala zveznega kanclerja -dr. Schobrn zn častne;fa doktorju. Nevvvork, 11. aprila. A A. Med Newyorkom Iu New Yerseyeni nameravajo zgraditi orjaško podzemno železnico, Proga bo šla pod srcem Nevv-yorka. Staln bo več sto milijonov dolarj,cv ter bo zgrajena za 150 vlakov na uro. to so" Se izdale*razne odredbe. Obvestilo glede Nabavljalne zadruge Ljubljana, 11. aj)rila. AA. Dravska finančna direkcija sporoča glede povračila odtegljajev za Nflbavljalno zadrugo: Ker se v zadnjem času innože prošnje za povračilo odtegljajev za Nabavljalno zadrugo, kateri so. bili odrejeni na. podlagi uredbe o izpreinembah in dopolnitvah uredbe o Nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev (Uradni list M. 53-17« iz 1 1928), uradno sporoča dravska finančna direkcija, da so take prošnje brezpredmetne. Finančno-ministrstvo doslej ni odredilo ustavitve odtegljaja niti povračila že odtegnjenih obrokov. Imenovanja pri mornarici i. . ■ . Belgrad, 11. aprila, k. Po naredili vojiiegn ininistra so imenovani v službi; v poveljstvu lnornarlce za času poučevanju novincev ooroč-nlk vojaške ladje I. razreda Anton 1 )'clrin'J,\ korvetni poročnik Oton Ljubeč, Ivan Ostevc, Branko llribur,-Adolt' .Vleučuk. Rujko Vuland, Albin Pavlinovie, Jože. Vrluču.iik, Alojzij škuf-ca. Na ladji »Dalmacija« potočni k j. razredu Henrik Klinar, v mornnriškeim oddelku v Ohridu strojni porotnik Ivan Macele, na ladji »livar« in/, }>oročnik Josip Pretnor. Delegacija za milanski vet esejem Belgrad, 11. aprila. AA. Na poziv vlade kraljevine Italije je minister trgovine, iu industrije v sporazumu z zastopnikom ministra zunanjih zadev imenoval delegacijo, ki bo poselila, mednarodni vzorčni sejeni v Milanu. V delegaciji so načelnik ministrstva trgovihe in industrije dr. Rudolf Stein-inetz-Sorodolski, načelnik ministrstva za kmetijstvo ; dr. Velja Stojkovič, ki sta snoči odpotovala v Mi-j lan, tretji delegat pa je naš generalni konzul v Milanu dr. Svetislav Predič. V Milanu se bosta ! delegaciji priključila jiodpredscdnik zbortiicc za | obrt in trgovino v Zagrebu g. Vladimir Pretnru ter tajnik zbornice Adolt Čuvaj, ruzen lega pa še nekateri predstavniki gospodarstva iz raznih krajev naše države. Zagrebške vesti Zagreb, II. apr. r.'Te dni jc bil dogolovljetv in se jc pričel razpošiljati rimski ritual' v hrvatskem prevodu, ki ga jo odobril pape" Pij M. Gospič, 't. ai>r. v V vasi j>oJeg Otofca v Liki so le dni našli kovanega denarja in srebra ter nakita, ki je star nad 2000 let. Dalje so najdene flbole, prstani. okraski iz jantarja, »rebra In svinca. Najdeni jiredmeti predstavljajo ogromno niuzeaino vrednost. Donar je bil izkovan za časa cesarja Oktavijana Avgusta in je dobro ohranjen. Latinski napis na njem je dobro čitljiv. Knietj'e, ki so našli Izkopanine. ko|)ljejo dalje nadejajoč se novih najdb. Zagreb, 11. aprila, r. S posebnim dogovorom med Francijo in Jugoslavijo je sklenjeno, da moro vsako loto iti večja skupina naših delavcev v Francijo opravljat jioliska dela. Letos je odšlo na sezonsko delo 2000 delavcev. Poslednja skupina 320 delavcev jO odpotovala danes. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme, t Precej oblačno." Od časti do času morda dež.