plačana ▼ fotovtnL LXXI. št Ljubljana, sobota 18. junija 1938 Cena Din 1.- lznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 Id 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c«. telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, teleton St. 65; podružnica uprave: Kocenova ui. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Namesto odgovora »Slovencu«: Istvo slovaškega „problema" v ČSR Slovaki po ogromni večini odklanjajo avtonomistično-strankarsko spekulacijo patra Hlinke in vsako misel na odcepitev od ČSR — Slovaški avtonomizem je od zunaj napihnjena umetna tvorba v službi propagande proti češkoslovaški enotnosti Gospodje okrofl »Slovenca«, ki jim ni dano, da bi doma navijali avtonomistično lajno, so se po iirledu Henleina in nacističnega tiska vrpli v boj 2a avtonomijo Slovakov. Nekoć so jim bili vzor avronomističnih borcev španski Baski, toda odkar so prišli pod Francov škorenj, jih Dri »Slovencu« nič več ne poznajo. Toda zdi se, da gospo-dom okrog »Slovenca« ni toliko za avtonomijo Slovakov, kakor za to, da izkoristijo priliko, da 2ccv1 lahko lopnejo po »Slovenskem ISarodu«, s> I'- irru juposlovenskih nacionalistih in da se zopet predstavijo sUvetiski m iunoslovensk« javnosti kot največji borci za jugoslovensko stvar še v Suštcršičcvi dobi. Mi jim iejr,a ne zamerimo, saj vemo, kam pes taco molj. Da pa ne bo slepomišenja okrog Slovakov, naj navedemo, kaj piše ugledni londonski list »Manchester Guardian«, ki gotovo ne zasleduje pri tem nobenih takih ciljev, kakor »Slovenec« in ki gotovo bolj objektivno gleda na stvar, kakor pa ljudje iz kroga Kopitarjeve »t lice, ki danes blagoslavljajo, kar so včeraj preklinjali m bodo jutri preklinjali, kar danes blagoslavljajo, kakor jim pač najbolj kaže. Pod naslovom »Problem slovaške avtonomije« piše omenjeni londonski list: Problem slovaške avtonomije je vedno aktualen takrat, kadar se Berlin in Varšava, a zlasti Berlin odločita, da ga napravita aktualnega. In res, brez nemškega in poljskega vmešavanja bi to sploh ne bil nikak problem. Dvomljivo JG celo, ali se Slovaki sploh morejo smatrati za narodno manjšino v onem . smislu, kakor sudetski Nemci. Madžari I ali Poljaki v češkoslovaški državi. Te narodne manjšine se razlikujejo od Cehov ne samo po jeziku in nacionalnem čustvovanju, nego po tem, da vsaka izmed njih želi vsaj Home Rule, v najboljšem primeru odcepitev od češkoslovaške republike in priključitev k Nemčiji odnosno Poljski in Madžarski. Vse te manjšine imajo podporo tuje sile, ali prav za prav več tujih sil, ker Nemčija in Poljska tesno sodelujeta v pogledu pomoči svojima narodnima manjšinama v Češkoslovaški, razen tega pa je Nemčija razširila svoje varuštvo nad večino narodnih manjšin v Srednji in južno vzhodni Evropi. Slovaki pa nasprotno govore jezik, ki je tako sli č en češkemu, da se medsebojno dobro razumejo v vsakdanji govorici. Razlika med njimi je manjša, kakor pa recimo med nekaterimi nemškimi narečji. Slovaščina sploh ni poseben jezik, marveč narečje. Poleg tega ni niti enega Slovaka, ki bi želel odcepitev od Češkoslovaške, najmanj pa kdo izmed Slovakov želi, da bi se Slovaška priključila kaki drugi državi. Res je. da obstoja slovaški avtonomistični pokret, toda za njim ne stoji večina Slovakov, (Nedavne občinske volitve so to najboljše pokazale Op. ur.) Zgodovina tega avtonomi-stičnega pokreta je na kratko sledeča: Dne 30 junija 1918 so se sestali Čehi in Slovaki v Zedinienih državah v Pitts-burgu ter se sporazumeli, da bodo dobili Slovaki Home Rule v bodoči češkoslovaški državi. Konferenci so prisostvovali dr. Masarvk in Hlinka, sedanji voditelj slovaškega avtonomističnega pokreta. Toda tako zvartega pittsburškega sporazuma pokojni dr. Masaryk ni nikdar priznal kot obvezno pogodbo, ker Čehi in Slovaki v Zedinjenih državah, strogo vzeto, niso bili nikako avtoritativno, pa niti ne reprezentativno telo. Leta 1919 in 1920, ko se je razpravljalo o češko- slovaški ustavi, je bilo ugotovljeno, da na Češke Ne more se reči, da so Slovaki popolnoma ravnopravni s Čehi in bilo je nekaj sporov med njimi. Med Čehi je obstojala tendenca, da drže v svojih rokah več mest kakor Slovaki, čeravno je na primer sedanji ministrski predsednik Slovak. Toda ta neenakost je v glavnem posledica zaostalosti slovaškega prebivalstva ter se postopno zmanjšuje. Ne more pa biti govora o kakem resnem sporu med Čehi in Slovaki in v primeru kake državne krize lahko praška vlada računa na slovaške čete prav tako kakor med slovaškim prebivalstvom ni nikake splošne zahteve po Home Rulu (To je bila le strankarska spekulacija, slična nekdanjemu avtonomističnemu pokretu v Sloveniji. Op. ur.) Pri volitvah leta 1920 so dobili pristaši Home Rula pod vodstvom patra Hlin- Slovaški avtonomisti so postali predmet zaskrbljenosti za praško vlado še-j le sedaj, ko so prišli pod pokroviteljstvo Nemcev. Povodom kongresa slovaških avtonomistov (ki pa je bil v stvari klavern poraz njihove akcije, op. ur.), je vzel »Volkischer Beobachter« odloč- ke le nekaj nad 250.000 glasov, dočim ( no v obrambo njihove zahteve in ostro je nad 750.000 volilcev glasovalo za stranke, ki niso imele v svojem programu avtonomije. Tudi sedaj avtonomi-stični pokret ne predstavlja nikake večine Slovakov. Slovaki postavljajo svoje zahteve, ki so v glavnem verskega, prosvetnega in gospodarskega značaja. Slovaki so izrazito privrženi katoliški cerkvi, so po večini kmečko ljudstvo in siromašnejši kakor Čehi in v mnogem pogledu bolj zaostali. napadal praško vlado. Dočim nemški listi nadaljujejo s tako kampanjo, so začele nemške radijske postaje dajati na kratkih valovih po trikrat dnevno slovaške odaje, hujskajoč slovaško prebivalstvo, naj se bori za Home Rule in upre praški vladi. To je dejanski razlog, zakaj se danes v Evropi govori o »slovaškem« problemu. Dr- Stojadinovič v Benetkah Sestanek z zunanjim ministrom Cianom REVI, 18. junija. AA. Vsi list'" priobčujejo na prvih straneh poročila o obisku predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča v Benetkah. Listi popisujejo sprejem ki ga je doživel dr. Milan Stojadinovič snoči pri svojem prihodu v Benetke, in pišejo o večerji, ki jo ie priredil visokemu gostu na čast italijanski zunanji minister grof Cia-nc. Tisk poudarja prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo in med obema zunanjima ministroma, ter piše. da sta ?e včeraj kopala v morju, opoldne sta bila pa skupaj na kosilu v družbi svojega spremstva Ves italijanski tisk naglasa zasebni značaj tega sestanka v Benetkah Ta sestanek je logična posledica dobre soseščine med Italijo in Jugoslavijo. Prijateljsko razmerje na Jadranu je temelj miru v Evropi in splošne varnosti. Nato listi obširno popisujejo obisk obeh državnikov na razstavi. »Popolo d'Italia«, list. ki ga je ustanovil predsednik italijanske vlade Mussolini. pravi, da pozdravlja dr Stoiadinoviča ne samo italijanska vlada, ampak tudi ves italijanski narod Odlični državnik dr Stojadinovič piše list. je ustvaril skupaj z italijanskim zunanjim ministrom resnični mir. ki vlada danes na Jadranu Ustvaril je to z veliko lojalnostjo in z zavestjo medsebojnega razumevanja. List »Telegrafo«, ki je znan po svoiih zvezah z zunanjim ministrom, pravi, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo danes temelj evropske politike Po sodbi dr Stojadinoviča ni to prijateljstvo z Tta-lijo samo diplomatska potreba njegove do- movine, temveč je tudi globoko zasidrano v njegovem prepričanju, v njegovem okusu in kulturi. BUKAREŠTA, 18. junija. AA. Listi prinašajo poročila o obisku predsednika jugo-slovenske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Benetkah. »Cuven-tul« prinaša vest »Radio-Press« iz Benetk; po tem poročilu je ta obisk po uradnih izjavah popolnoma zasebnega značaja. List prinaša tudi brzojavko iz Benetk o banketu, ki ga je italijanski zunanji minister grof Ciano priredil snoči dr. Stojadinoviču na čast. V kratkem izvlečku citira list tudi pisanje »Tribune« o novi dobi sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. PARIZ. 18 ;unija. AA. Večina pariških listov poudarja pomen obiska jugosloven-skega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr Stojadinoviča v Benetkah Listi prinašajo dališa ali krajša poročila iz Beograda in Benetk Tako pišejo »Epoque«. »La Republ'oue« in »Tntransi-geant«. da je obisk dr Stojadnioviča čisto zasebnega značaja. »Temp*« in »Information« vidita v sestanku med grofom Cianom in predsednikom juffoclovenske vlade dr Stojadinovičem dokaz za prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo, vendar pa poudarjata, da je ta sestanek popolnoma zasebnega značaja Tako piše tudi list »Petit FVeu« v članku pod naslovom »Prisrčno razmere med Italiio in Jugoslavijo«. List popisuje nato sijajni spreiem ki ga ie doživel ored^do^k iu«»o<^ovenske vlade dr. Stojadinovič v Benetkah. Podpora Anglije Srednji Evropi: Gospodarsko okrepitev smatra za najboljše jamstvo mira in neodvisnosti LONDON, 18. junija. Na poučenih mestih potrjujejo poročilo »Daily Telegra-pha«, da je vlada na svoji seji v sredo razpravljala med drugim tudi o vprašanju angleške gospodarske pomoči srednji Evropi. Chamberlain smatra ta problem za sestavni del trenutnega zunanjepolitičnega programa svoje vlade. Na svojih prihodnjih sejah bo vlada proučila referate svojih strokovnjakov v tej zadevi in bo nato Chamberlain odgovoril tudi v spodnji zbornici na vprašanja, ki so mu jih v tej zadevi stavili nekateri poslanci. V političnih krogih presojajo to vprašanje zelo pozitivno in pričakujejo, da bo Anglija z aktivno gospodarsko politiko v podunavskem bazenu največ pripomogla k ohranitvi miru v tem predelu Evrope. London, 17. jun. h. Jutri bo prispel v London bivši rumunski min. predsednik Ta-tarescu, ki mu je poverjena posebna gospodareč o-politična misija, V Londonu bo ostal teden dni in se bo sestal tudi z zunanjim ministrom HaIifaxom, s katerim se bo posvetoval o položaju v vzhodni Evropi Temu sestanku bo prisostvoval tudi angleški poslanik v Bukarešti Obisk Tatares-ca v Londonu je po zanesljivih informacijah v zvezi s posojilom, ki ga namerava dati Anglija Rumuniji Akcija angleške vlade za preprečenje bombardiranja civilnega prebivalstva Spomenica francoski vladi — Posebne komisije naj ugotove kršitve mednarodnega prava PARIZ, 18. junija, h. Angleška vlada je izročila danes po svojem poslaniku zunanjemu ministru spomenieo glede bombardiranja nezaščitenih krajev. V tej spomenici predlaga angleška vlada ukrepe proti bombardiranju civilnega prebivalstva iz zraka. Londonska vlada navaja v svoji spomenici, da so se že pričela pogajanja za ustanovitev posebne nevtralne organizacije, ki bi imela nalogo izvesti v vseh bombardiranih krajih preiskavo in ugotoviti, ali je to bombardiranje res zasledovalo kake posebne vojaške cilje. Kakor znano, si je London prizadeval doseči zaradi bombardiranja Valencije. Granolesa. Barcelone, Kantona itd reglementacijo uporabe vojnih letal, da bi se tako zaščitile predvsem ženske in otroci pred strahotami bombardiranja iz zraka. Angleška vlada predlaga v svoji spomenici, naj bi se poslale predvsem v Španijo nevtralne komisije, ki naj bi tam ugotovile kršitve mednarodnega prava. LONDON, 18. junija, o. Po informacijah iz Pariza je francoska vlada sklenila po- slati na pirenejsko mejo vojsko, ki bo štela 30 000 mož in ki bo izvajala strogo obmejno kontrolo Mednarodna kontrola na pirenejskih mejah se bo lahko takoj pričela, čim bo končno sprejet angleško-francoski načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. LONDON, 18. junija. AA. Uradno objavljajo, da je seja pododbora za nevmeša-vanje sklicana za torek ob 11. dopoldne Debata se bo v glavnem vršila o predlogu za pomorsko nadzorstvo v španskih vodah in španskih pristaniščih in o poročilih raznih opazovalcev iz španskih luk. Mislijo, da je predsednik lord Plvmouth v razgovorih s člani odbora dosegel nekaj uspeha glede zbližan j a raznih stališč zastran izvajanja britanskega načrta o nadzorstvu na španski meji. Tudi glede nadzorstva na morju so se stališča nekoliko zbližala. V zunanjem uradu proučujejo sedaj poročila I britanskih pomorskih častnikov in konzu-j lov v zvezi s predlogi vlade generala Fran-I ca zastran bombardiranja britanskih ladij | v španskih vodah. Iz sodne službe BEOGRAD, 18. junija. Imenovani so za sodne pristave sodniški pripravniki Bogomir Turk iz Celja pri sreskem sodišču v Kočevju, Franc Omladič iz Maribora v Marenbereu. dr. Danilo Dovgan iz Ljubljane v Škofji Loki in Franc Furlan iz Ljubljane pri sreskem sodišču v Tržiču. — Premeščeni so: sodni pristav Josip Kunič iz Radeč v Laško, sodna kanclistka Irena Apat;č iz Ribnice k sre^kemu sodišču v Murski Soboti, kanelist Štefan Pernat pa iz Št. Lenarta v Ribnico. Novi madžarski tiskovni zakon BUDIMPEŠTA, 18 jun. Danes se je začel na Madžarskem izvajati novi tiskovni zakon, ki odreja poleg preventivne cenzure rudi prepoved poročanja o sodnih razpravah, če s-e temu protivi državni tožilec ali zagovornik ali če to sklene sodiš'e. Pri današnjih razpravah so se te določbe zakona že zelo izdatno pos-iužili m so vsi današnji 'isti iz£li brez sodne kronike. s*«*v žjarta barcelonski vladi PARIZ, 18. junija. Oblasti so odredile, da se 150 milijonov pezet v zlatu, ki so jih zastopniki španske vlade že L 1931 deponirali pri Francoski banki, vrne legalni špan ki vladi v Barceloni Te dni bo zlato prepeljano nazaj v Španijo. Albanski kralj na ženi-tovanjskem potovanja BUDIMPEŠTA, 18. jun Usti poročajo, da bo albanski kralj Zogu s kraljico Ge-raldino v kratkem odšel na ženitovanjsko potovanje v inozemstvo in bo najprej od-iskal Madžarsko. Admiral Bo hm poveljnik nemške mornarice BERLIN, 18. jun. AA. Kancelar Hitler je imenoval admirala Bolima za šefa nemške mornarice. Dolar ne bo devalviran WASHINGTON, 18. jun. Uradni finančni krogi izjavljajo, da so brez podlage vesti o razvrednotenju dolarja. Vlada bi Ie tedaj pristala na razvrednotenje, če bi jo k temu prisilile druge države, trenutno pa ni nobenih pogajanj med državami trojnega sporazuma o razvrednotenju valute. Pred parlamentarnimi volitvami v Ameriki WASHINGTON, 18. junija. S sinočnjo sejo je biOo zaključeno zasedanje kongresa. Novo zasedanje bo šele junarja prihoin:e-2a leta po novih volitvah v konirres. Senatne volitve so razpisane za mesec november, ko bodo obnovili tretjino sentta. Japonska odlikovanja italijanskih državnikov TOKIO, 18. jun. AA. Japonski cesar je podelil Mussolini ju, p;rofu Cianu Ln 23 italijanskih diplomatom in državrvkom visoka japonska odlikovanja. Mus^olVi je o 11 kovan z veljfco lento krizantoniskesa reda 1. stopnje. MisUte v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad l ,Bo£e spasit Boze hrani • • •" Glasilo jugoslovenskih izseljencev v Ameriki piše: Naši neprijatelji kriče, da Jugoslavija propada. Pregledovali smo finančno rubriko velikega dnevnika »New-York Times« in se prepričali, da boni drugih držav padajo, a naši boni so poskočili za štiri dolarje. Ali je to dokaz, da Jugoslavija napreduje ali nazaduje? Tega seveda naši sovražniki ne vidijo, ker je njih srce polno mržnje. Pravi rodoljub pa niti ne pazi na to, ali kurzi padajo ali se dvigajo, marveč kf*čm Jugoslaviji: »Bogata ali siromašnr. dobra ali slaba, ona je moja domovina, mita in draga« pa spoštljiva sname pokrivalo, upre oči v nebo in zamoli: Bože spasi, Bože hrani našeg kralja i naš dom! Iz Ijutomershega ohraja Sreskft skupščina J ugonlovenske nacionalne stranke Za ljutomersko-radgonski srez bo v nedeljo 26. t. m. Ml skupščino naj pošljejo vse strankine krajeime organizacije svoje delegate. Poročili o političnem položaju bosta podata senator Ivan Pucelj in narodni poslance Avgust Lukačič. Želeti je, da M tega važnega zborovanja udeleže brez izjeme vsi delegati, ffmimu v obmejnih krajih so danes take. da bo treba misliti na poživi jen je nacionalnega dela. Kako se naj to zgodi, o tem se rano pitsvetovati, je ena pr\-ih in najvažnejših nalog nedeljske skupščine. — Banskzi upravu je razrešila upra\*o Mestne hranilnice v Ljutomeru, ki je vjč let vodita ta denarni 7uvod. Za gerenta je bil imenovan odvetnik dr, Sal-berger, ki mu je pride!jen poseben sosvet. V tem sosvetu so: usn iar fgrttfC Sinilo i, hotelir Ivan Herndl, podžupan Mohor Zupančič, posetnik na Krepiti Janko Karba in posetnik v Radomerju. Sova uprava je že prevzela posle. Vidov danska manifestacija Iz Sarajeva poročajo: Sarajevo se pripravlja, da bo letošnji Vidovdan proslavilo mnogo slovesne je kakor druga leta. Leto* namreč poteče 20 let, odkar je v ječi v Josefcvu umrl Gavrilo Princip, v leto 1938. pa pade tudi dvajsetletnica našega osvobojenja in uedinjenja. Sara jei'ski odbor \arodne odbrane }c v sporazumu z vsemi nacionalnimi, kulturnimi in viteškimi društvi že sesta\-il program proslave, katere se bo udeležilo ne samo prebnal-stvo Sarajeva, marveč tudi vse podeželje od blizu in daleč. Na progn mu je med drugim svečan sprevod na grob \'idovdan-skih herojev, ki se ga bo udeležila v prvi vrsti vse sokolstvo, v kolikor ne bo odšlo na praški zlet, vsa nacionalna in kulturna društva z zastavami, pravoslavna dtthovšči-na in vse patriotsko prebivalstvo. Aran/ma svečanostne povorke je v rokah sarajevskega SokoluMatice. K a grobo Gavrila Principa in njegovih to\'arišev bodo govorili štirje govorniki, katerih imena bodo objavljena tik pred proslavo. Po Sarajevu in vsi Bosni krožijo letaki, ki pozivajo vse rodoljubno prebivalstvo, naj se v čim večjem Številu udeleži te patriotske manifestacije. A a mestu bi bila taka patriotska manifestacija tudi pri nas, toda kdo naj jo priredi? „Juttašhi mali narod v srcu Evrope" V reviji »\V'eg und Ziel^šili bomo svoj list!« — Kakšen uspeh je imel ta sanacijski ftoskus, se bo šele pokazalo. Sirite »Slovenski Narod«! Borzna noročffa. Curih. 18. junija. Beograd 10.—, Pariz 12.145, London 21 65375, Newyork 435.625, Bruselj 73.99, Milan 22.91, Amsterdam 241.60, Berlin 175.975, Dunaj 39.—, Praga 15.17, Varšava 82.—, Bukarešta 3.25. Strn. 2 tSLOVtNSCl NAROD«, sobota. 1«. Junija ltu. Ste* 135 Pogled na jubilejno razstavo TSs Sele na razstavi spoznamo, da nismo dovol] cenili iole, ki polaga temelje našemu tehniški Ljubljana, 18. junija. Da je jubilejna razstava tehniške srednje šole v resnici nenavadno velika, spre-vidiš šele, če napraviš sprehod skozi številne ivorane in sobe v pritličju in I. nadstropju, napolnjene z bogatim razstavnim gradivom. Od dvorane do dvorane raste spoštovanje obiskovalcev do šole in njenih gojencev. Sele na tej raz?tavi marsikdo spozna, da ni dovolj cenil šole, ki polaga temelje našemu tehniškemu napredku, ter da se ni zavedal vrednosti njenega dela. Če napravimo najprej sprehod skozi prostore, kjer so razstavljeni izdelki državne delovodske in državne moške obrtne šole v I. nadstropju, se moramo takoj ustaviti pri izdelkih mizarskega in strugarskega oddelka delovodske Šole. Tu rpoznamo, da mojstrska šola usposablja naše solidne mizarje, ki so si s svojimi izdelki pridobili velik sloves v vsej državi, zlasti v pohištveni stroki. Gojenec (pomočnik), ki absol-vira mizarsko moj?trsko Šolo, pridobi temeljito teretično izobrazbo in se izpopoini pri praktičnem delu tako. da lahko izdela povsem samostojno tako krasne izdelke, kakršne vidimo na razstavi: jedilnico iz vezanega lesa, tako zvano sedežno pohištvo in stavbne mizarske izdelke Med stavbnimi izdelki so nekateri, ki jih bo šola hranila za svojo zbirko v bodočem tehniškem muzeju. Opozoriti je treba zlasti na zavite hrastove stopnice in patentna okna. Ob izdelkih so razstavljeni tudi načrti, ki kažejo, da učenci prav tako dobro obvladajo teorijo kakor prakso. Patentna okna. kakršna vidimo na razstavi, se bodo nedvomno kmalu uveljavila v stavbnem mizarstvu, saj so izredno praktična in zapirajo se prav hermetično. — Sleherni si bo z zanimanjem ogledal tudi razstavo obliko-slovnega risanja mizarske šole: risbe nam prikazujejo zgodovino pohištvenih sloeov od Ludvika XIV., empira pa do dandanašnje dobe. Med tem ko je mizarska razstava zavzela srednje veliko sobo in veliko učilnico, so izdelki graverskega oddelka, ki spada pod državno moško obrtno šolo, razstavljeni v kabinetu. Toda koliko napornega dela in lepote je zbrano v teh malih izdelkih! Učenci obvladajo vse tehnike od jedkanja ploskovnih rezov do tolčenja pločevine. Pri tem moramo upoštevati, da vstopaio učenci v moško obrtno Šolo brez vsake strokovne izobrazbe ter da se obrti izuče šele v šoli. med tem vstonajo v delo-vodsko šolo že izučenl pomočniki Stareiši obrtniki, graverii in izdelovalci izdelkov iz tolčene pločevine (izdelke iz tolčene pločevine le treba prištevati med resne umetnine, kar kaže tudi razstava), so se po večini učili v tujini, zato ima graverska šola še tem večii pomen. Obžalovati pa je treba, da so ji reducirali 4. letnik in da šola zdaj traja samo 3 leta. V tretjem letniku začne učenec pridobivati primerno spretnost, in četrto leto bi se njegovo znanje še primerno poglobilo in utrdilo, pa mora prej zapustiti šolo. Potrebno je, da zopet obnove 4. letnik. V naslednji dvorani, kjer razstavljata kiparski in rezbarski ter k era miški oddelek, se nam zdi, da smo na pravi umetnostni razstavi. Razstavljene so pa v resnici umetnine, ki jih sicer niso izdelali že zreli umetniki, a vendar je nekaj bodočih umetnikov med njimi. Skozi kiparsko in rezbarsko šolo, ki spada med moške obrtne šole, je šlo mnoeo naših mlajših umetnikov. Sol a jim je dala solidno obnovo za višji študij. V nji se učenci uče predvsem risanja in modeliranja. Rerzbarii mnogo rezljajo in nJmovi izderi so vredni občudovanja. Samo po sebi se razume, da mora sleherni učenec dobro obvladati risanje, če se hoče pofflobiti v kiparstvo in rezbarstvo. Seveda v«i absolventi ne moreio Do^tati umetniki toda obrt in inrlu^tHia rx>trebu*eta čerlalie več strokovnih moči, ki obvladajo obdelavo matoriiaia in ki so vegči risarM. Veliko bodo^o^t ima tud! k«*rarr**šk:a stroka. Se vedno uvažamo i^mino draeo keramiko — novem brez not^b« Od leta do leta je več absolventov keranrnškeea oddelka moške obrtne Šo^*» in imamo tudi že upoštevanja vredno indn«triio keramičnih izdelkov. Da rabno«d> ne predmete Nauče se nečar«tva in 1?de-lo^nia stavbne keramike: stavbna keramika ie pri na« mno^o nrpma'o ren***nqi a rP'ctpvp nam kaže. da ie keramika lahko izredno učinkovit arhitektonski elem«*nt. Opišite si velik stenski ke-^amični relief, ki np;nVino t>t-s»v montimon+alno! Vcak odd*»l*>k bi 7a<=ln^il sarn na sebi obSimpi5i oni« To velia zlas+i 73 razstavo hnnr^Hns-ke 5olp za glasbila Na tei šoli se učenri nančo i-rrlolovarl v^a Podala, od violine do harfo 'PnTcfstra nam pT^karuie na-zot>o r modeli i*» obvladati učenee in da so zakoni aVnstitro Tpvln Tpmrvfani "Posebno ra- ■pimiTra ie rplror»ctri ilrci i a Str^^iTraT^ieve ohUVe Na 5nU izrlotnioio PO^ti. Vi hodn no rnneniu cfmkovrHokov no t-ja. Na zJetu je govoril župni taintk br. Juraj Pavlik in so po njegovem govoru vsi . priNtfi rvestobo čeftolofi&emu narodnomu in državnemu edinetvu. — »Graditi in braniti*, slavnostna scena X. zleta. Ko je bila letm 1912 na VI. sokolskom sletu tik pred svetovno vojno ob slavnostnih dneh uprizorjena zleta a scena »Mamthonc, so vsi občutili, kako je po svoji ideji aktualna m kako kaže smer. ki ji bo sledil češki narod v svetovni vojni. Tako si tudi sedaj obetamo, da bo slavnostna scena* ki jo je napisal br. dr. J. MaUk »Graditi in braniti«, zopet primerna m današnje razmere. Scen« iriitja h ddbe. ko je vztfiikla češkoslovaška republika, prikazuje nam notranjo ki zunanjo nevarnost in potrjuje, da zamore vsak državljan ČSR v danem trenotfku doprinesti največjo žrtev za obstoj svoje države. Kakor trdijo, je Češkoslovaška srce Evrope in tako bomo ▼ slavnostni zletni sceni pok&zadi našo voljo, da bo to srce živo in zdravo. Pri zletni sceni bo sodelovalo nad ?000 oseb in bo po nesmrtnem Tymu izročen izrek: Gradimo in branimo! — 82-tetni Sokol na tefovnji&u. 5. t. m. je bil v Jablonci zlet JeStedske sokolske župe. Pred telovadbo so izkazali na j ore j ča^t državni zastavi sokolstvo, kmečka konjenica, narodna družina v kmiih, legio-narji, g'.silci m Orli Med 3000 telovadci je nastopit rudi 82-letni br. KracaV. cian Sokola v G/>»«nn Rožni ddlmf. Gledalcev je bilo nad 7000 in ni bilo v Jablonci doslej še nikdar tako veličastne manifestacije m toh'ko ljudi. — Zlet v inozemskem radiu. Skoro ve« svet se zanima za X. vsesokoJski zlet. To ja^no potr hi je jo pro%iie, ki jih je prejel pngki radio, s katerimi prosijo za posebne relacije in prenos z zletiš'a angleške, arne-ri.Ske. litvamske. danske, bolgarske, francoske in jugoslovanske oddajne postaje. Za zletni prenos se zelo zanimajo rudi radio-oddaj.ne posta ie v Belgiji, na Finskem, v Poljak? m Švedski. — Propagandni material X. vsesokolskega zleta, s katerim razpolaga v vseh svetovnih jezikih zletna informacijska pisarna v paviljonu Mvslbek v Pragi na Prikopih in vse potovalne pisarne, dobi lahko vsakdo — zastonj. — Japonci se zanimajo za rte t. Te dni je prispel v Prago tehnični vodja japonskih telovadcev Schigeo Hotnma in obiskal Tvršev dom. Pri tej pril;ki je vodstvu ČOS izrekel zelo laskavo pohvalo o filmu IX. vsesoko4skega z>!eta v Pragi, ki je bil predvajan v Tokiu ob velikem zanimanju japonskih telovadcev. Japonski telovadni strokovnjak bo ostal v Pragi do konca zletri ih dmi kot opazovalec z letel rh nastopov in svečanosti. — Impozantni župni ztefi. Zleta župe Jana Čanka v Novem Bohuminu se je udeležilo 3000 telovadcev pred 6000 gledalci Največji uspeh so dosegle vaje naraščajnic. — Zleta Severnormoravske župe v Šum-perku se je udeležil tudi minister dr. Za-dina. Gledalcev je bilo nad 8000, sprevoda se je udeležilo nad 4000 Sokolov z 10 članskimi, 9 naraisčajski.mi in 4 dečjhni prapori. — Krasno je uspel tudi zlet župe Žižkove v Taboru, kamor je prispel v trenutku, ko se je pričel sprevod, prezident dr. Beneš, burno pozdravljen od 10.000 glave množice. — Sokolsko društvo Mirna vabi na mladinske tekme mimskega sokolskoga o-k rož j a ki na nastop Sokolskoga društva Mirna, ki bodo v nedeljo 26. t. m. Spored: Ob pod 8. zjutraj pričetek mladinskih tekem pred Sokolskim domom, ob 13. skušnje za popoldanski nastop, ob pol 15. zbor na kolodvoru in odhod pred Sokolski dom, ob 15. uri pozdrav državni zastavi, nagovor, javna telovadba, razglasitev doseženih uspehov mladinskih tekem. Po javnem nastopu prosta zabava Zdravo! Zagorske ceste in popravki Zagorje, 17. junija Popra vk ar nas je na dan mučene a sv. Vida razveselil s svojim »ni — res — ampak — res — jem« s »konstatacijo«, da ga veseli, ker je »dopisnik vendar opazil, da se kotanje zakrpa vajo in je lahko prepričan, da se bodo tudi v bodoče.« Tega v bodočnost usmerjenega zagotovila se je naša javnost gotovo razveselila, kajti s tem je cestni odbor nedvoumno dokazal, da se na krpanje dobro razume, da pa preko tega v dogledni bodočnosti pri nas ne bomo prišli. Veseli smo, da si je sodbo, ki smo jo o njem imeli doslej, tudi sam dal natisniti, s čimer si je podpisali izpričevalo, ki ni baš laskavo. Dalje v popravku zavrača dopisnika, da »ne bo mogoče napraviti asfaltne ali celo betonske ceste, kakor si jo pedagoško dober, strokovno pa slab dopisnik že-H.« Po neki znani metodi popravkar zavija besedilo dopisa, ki je poudarilo zgolj potrebo po izboljšanju in sicer temeljitem, cestišča, ni pa — bog varuj! — niti v sanjah zahtevalo kakega asfalta, ki si ga brez betonske podlage — po pravkar tu kaže slabo poznavanje cestišč — ni mogoče misliti. Glede pedaigoske in druge kvalifikacije dopisnika sega popra vkar preko svojega delokroga in s tem preko bontona uradnih popravkov, kar mu menda tiči v krvi, o čemer pričajo prejšnji popravki Sedaj pa k stvari Cestišče že dolgo let ni bilo v tako slabem stanju kakor ie sedaj Za časa rud-ni^ega ravnatelja inž. Loskota so bile v kraju zavidan|a vredne ceste, ki so po njegovem odhodu začele propadati O tem si je dolma na jasnem, manj pa kakor vse kaže. cestni odbor, ki ima vendar svoj uradni avto m motocikelj, s kadrima bi se lahko v najkrajšem času prenr cal. kako užitka polna je vožnja pc naši dolini. Če ni škoda bencina za druge uradne vožnje« ga menda tudi za temeljito cestno nadzorstvo ne bo. Zadnje Čase pa je na glavni cesti nekaj več gibanja Kupi gramoza zgineva io. kotanje m kolesnice so za silo zginile. Kaj p« pomaga, ko čez Stirmafst dni gramoza nikjer več nI, namesto njega pa se kaže blato' Za opazovalca je mogoča <*a*mo ugotovitev, da ali se premalo nastoa ali pa da je nasipni material premehak Razlika med kamnom ki kaminom pa je taka kot med pogačo m ovsenim kruhom. Oba vzdržujeta žtvlienje. toda Prvi nenri-memo bolje kot drugi, siromaški. Dobro, preizkusi gs je urad. s tem na 4e ni rečeno, o* je pogača, Tu pa tiči zajec. Na I naše ceste antipajo premalo In premehak lantntfcsj. Cm jS tO dobro gospodarstvo, je drugo vprašanje. Vso delo as opravlja ad hoc in H poptsvkarjenja in krparije res ie dol«o časa m bomo prišli. Dolžnost dopisnika je rudi v tem, da pile o stvareh, nad katerimi m javnost spotika in gospod anonimni popisvkar naj ve, da j« vsako javno in po javnosti plačano delo podvrženo kritiki od »trani javnosti, katere »nergaštvo* je našlo odmev v doslej priobčenih stvarnih nedostatnih naše cestne politike. Ni to kake osebna kaprica dopisnika, ki nima ne avta, ne motocikla ne kočije, ampak agolj svoje podplate, ki bi jim bilo končno vse eno, če hodijo po bolj ali manj zakrpani cesti. Z vsem spoštovanjem — zagorski dopisnik. Za izpopolnitev strokovne knjižnice Ljubljana. 18. junija Zveza strokovnih khibov tehniške fakultete v Ljubljani je razposlala sledečo prošnjo: Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani se obrača na vas. da jI tudi to pot velikodušno priskočite na pomoč z izdatno podporo za najnujnejšo izpopolnitev društvene knjižnice. Ker si večina akadenrkov s težavo preskrbuje sredstva za preživljanje med svojimi Študnami. boste gotovo razumeli, da si v takih prilikah ne le ti, temveč tudi srednje situirani tovariši tehniki ne morejo sami nabaviti dragih tehničnih knjig, ki jih neobhodno potrebu le jo za studij, tem več so navezani skoraj izključno na svojo strokovno knjižnico. Imamo insttutske knjižnice. Te pa vsled skromnih drž. dotacij komaj ustrezajo potrebam profesorskega kolegija ter so studentom nedostopne. Drž. licealna kn Uznica pa je Žal brez vsake tehnične literature. Edini vir dohodkov za obnovo društvene knjižnice so bili v ta namen prirejeni društveni plesi, ki pa so zadnja leta zaradi gospodarskih prilik donašali vedno skromnejše dohodke. V tem stud. letu pa je odbor smatral za umestno, đa radi Se vedno trajajoče gospodarske krize opusti ve-selično prireditev in se raje obrne na nase velikodušne podpornike v vseh naših težkih položajih. Po svojem študiju smo navezani skoro izključno na tujo tehnično literaturo. Gotovo vam je znano, kako so te knjige drage. Prosimo, omogočite nam jih s svojo velikodušno podporo. Tej prošnji so se doslej odzvali: ing. Baraga Miro 40 din, dr. Kral Alojzij 100 din, ing. MaČkovsek 50 din, ing. Medved Ivo 50 din, dr. ing. Nagode 30 din, ing. Foer-ster Jaroslav 100 din, ing. Lobe Feliks 50 din, ing. Knez Leo je poslal svojo knjigo >Acetilen in kisik v kovinarstvu«. Tem potom se zveza na j tople je zahvaljuje vsem, ki so ji s svojim plemenitim darom pripomogli izpopolniti knjižnico, ki je inženjerskimu naraščaju tako potrebna! — Stalne dopisnike za mesta in trge sprejmemo za nov tednik. Ponudbe sprejema iz prijaznosti »Strokovna založba«, Ljubljana, Poštni predal 319. Priložite znamko za odgovor. Trpinčenje živali Ljubljana. 18. junija V zašoito živali imamo društva, ki naj bi ubogo ž:val zaščitila pred mučenjem. Tudi zakone imamo take m piše se mnogo o tem, toda bo je le vse na papiTJu ki ne pomaga dosti Le z gotovimi potrebnimi ukrepi, tei naj bi ijih iedala oblast, bi se lahko priihranilo mnogo tega nepotrebnega mučenja žj-vaill, ioi ga moramo gledati dan za dnem. Naj amonim samo en primer. Včeraj zjutraj je neki mesarski pomočnik gmal kravo skozi vas Savije, šivana v okolici Ljubljane, zlasti v našem kraju, stoji vedno v hlevu, zato nd vajena cest, še manj pa tujih Mudi. Čisto razumljivo je, da tako Ži-vinče, ko pride v roko mesarja, ne ffre rada z nirni. Tako je bilo tudi s to ubogo kravo, da ni SLa ravno tako mirno poleg mesarja, kakor si ie on želel. Zato pa je udrihal z debelo gorjaco po njej s tako silo. da je i mesta nosnice popolnoma razbite. Krvave slone so se ji cedile ie gobca im človek, ki pe to videl, si je lahko m idil. da je v španski areni. Ne tepejo pa živali po stegnu, ker s tem bi se poškodovalo meso, pač pa po očeh -itn gobcu, kjer je brez škode in kjer bolj boli. Dočim se »e ubijanje goveje živine toliko humaniziral-o. da io ubijajo s strelom v glavo, da žival momentano pogine, je trajalo u branje te krave taktično od hleva do mesnice. Ali zadene krivda za to mučenje krave samo onega mesarskega pomočnika, ki ie gmal to kravo? Po mojem mnenju nikakor ne saj ie tudi sam dovolj trpel pri tem. Da hj se odprav lo tako mučenje žrtvine, ki ne vpliva vzgojno na mladino, Še manj pa na ljudi, ki imajo količkai usmiljenja do živali, naj bi oblast odTortno zahtevala od mesarjev, da si nabavijo voz za prevažanje živine, kakor so g i jih že nabavili nekateri kmetje. Vsak mesar ima konja in nabava takega voza bj ga tudi ne spravila na kant. S tako pametno uredbo bi se živin; v resnici prihranilo mnogo mučenja, mesarskim uslužbencem pa mnogo nepotrebnega truda. Kje ste merodajni činitelj, ki imate dolžnost, da to mučenje živali ie enkrat preprečite? Opazovalec. Z Jesenic — Delavsko podporno društvo za Je«e-ee hi okolico prredd v nedeljo 19. t. m. veliko javno tombolo s krasnimi dobitki, či-s i dobiček tombole je namenjen bornim in podpore potrebnim Članom. — C*ganska nadloga. V naši občfni so se že pred več leti naselili cigani Iz rodov Hudorovičev, Rajhardov in Brajdlčev, ki so si na čuden način pridobili v naši občini domovinsko pravico. Število ciganov stalno narašča. Starejše žene, ki nosijo otroke v culah na hrbtu, vsak dam prosjačijo po hišah za denar in živež, mladi cigani m ciganke pa pri belem dnevu potega jo na gmajn: med grmovjem. Med cigani Je več mladih in krepkih fan ov. ki bi lahko delali, a ne marajo, temveč rajši žive od tega. kar jhn ciganke nabera-čijo po nišah. Kljub temu .da je občinski odbor svoječasno določil ciganom stalen rajon ,se tega ne drže, temveč se pogosto selijo iz kraja v kraj. Za seboj puščajo po eptano trano, vsepovsod polno blata, starih cunj .kosti in č rep in j, tako da človek ne najde zunaj v prost! naravi snažnega prostora, da bi v vročih poletnćb đne& v kaki senci nekoliko odpočil. Skrajni črna je, da oblasti to zadevo resno vzamejo ▼ mke. Ciganom naj s* redo znitraj, da mu ir zrnan tkalo čez noč kar devet telečjih koz. vrednih približno 900 din. Kakor smo doznali, so «e kose na-e*e že včeraj v Coliu im je tore»j vw>etno. da se bo tudi tal nesel. — Laski Sokol bo imel jutri svoj letni telovad.ni nasrtop. Ker se obeta lepo vreme, *mo preprič»rti, da prrjatelji Sokola m La-škeee ne bodo zamudni te lepe prilike, da bi ne pohitedi jutri ▼ Lažko. "ostani |q ostani Član Vodnikove dražbe! *»r. res iBCOVINSK! NAROD«, sobota, m janrja 1958. Stran 3 Gospa Anči Kramerjeva I Ljubljana, 18. junija V Leonišču je snoči ob 20. Parka prestrigla nit življenja soprogi ministra v p. in senatorja g. dr. Alberta Kramerja gospe Anči Kramerjevi. Prenehalo je utripati dobro, zlato srce plemenite gospe. Tiho je odšla v večnost, kakor je tiho v svoji plemenitosti in dobroti j ivo st i živela. Mnogi so poznali in cenili srčno dobro gospo Anči Kramerjevo, simpati-čno, vedno polno vedrosti, vedno pripravljeno storiti bližnjemu dobro delo. In vsi, ki so jo poznali, jo bodo težko pogrešali, vsem ostane njen svetli lik v najlepšem spominu. Ze več tednov jo je mučila težka bolezen in zaman so si zdravniki prizadevali rešiti ji življenje. Njeni prijatelji, prijateljice, znanci in znanke so vsak dan vpraševali, kako je z njenim zdravjem. Vedeli so, da je njena bolezen nevarna? niso pa mogli verjeti, da bi se ji bila smrt že tako približala. In vse je davi globoko pretresla vest, da Anči Kramerjeve ni več med živimi. Pokojna je bila doma iz Prage, a ob strani svojega soproga se je tako vži* vela v naše razmere in tako vzljubila naš narod, da ji je bila naša zemlja v pravem pomenu besede druga domovina. Jutri ob 16.30 spremimo nepozabno gospo k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Tam bo snivala svoj večni sen, s cvetjem ji pokrijemo zadnje domovanje in z vročimi željami, naj ji bo lahka zemlja. Njim, ki jim je zadala neizprosna usoda tako krut udarec, pa bodi v tolažbo zavest, da globoko in iskreno sočustvujejo z njimi ob svežem grobu blage pokojnice vsi, ki so jo poznali. V interesu učiteljstva in presvete Zborovanje Sreskega učiteljskega društva ljubljanske okolice Ljubljana, 18. junija. Stremljenja našega učiteljstva po izpopolnitvi prosvetne službe in rešitvi stanovskih učiteljskih vprašanj posegajo ta ko globoko v javno življenje, da bi mu mGiala javnost posvečati naivečjo pozornost To se je pokazalo tudi dopoldne na učiteljskem zborovanju Sreskega učiteljskega društva ljubljanska okolica, zahodni deL Zborovanje je bilo v magistratni zbornici in vodil ga je predsednik društva Stanko Vrhovec. Na dnevnem redu je bilo predvsem izčrpno poročilo predsednika banovinske sekcije JUU M. Kumlja o organizacijskem življenju združenja in stanovskih zadevah. Poročilo je bilo tako obširno, da je trajalo poldrugo uro. Poročevalec je najprej opisal splošne organizacijske razmere. Dotaknil se je tudi trenj med učiteljstvom v Beogradu in dunavski banovini, kjer so bila ustanovljena učiteljska društva, ki so bila prav za prav Ilegalna, ker niso imela osnove v pravilih združenja. Najbolj složno je bilo učitelj -stvo v dravski banovini. Da bi bile odpravljene vse ovire, ki so doslej zavirale smotreno in uspešno organizacijsko delovanje, je bilo sklenjeno, da bo treba spremeniti pravila. Sekciji v dravski banovini so poverili, naj napravi osnutek pravil v sporazumu z drugimi sekcijami, kar je že naredila in je bil tudi dosežen v splošnem sporazum o vseh vprašanjih, razen o imenu združenja. Hrvatsko učitelj stvo namreč zahteva, naj bi se organizacija imenovala »Združenje učiteljev kraljevine Jugoslavije«. Združenje je v tem poslovnem letu posvetilo vse napore rešitvi najbolj perečih stanovskih vprašanj, toda sedanjim razmeram je treba pripisovati, da trud nikakor ni bil primerno poplačan z uspehi. Predvsem so se zavzemali za stalnost učiteljstva; stalnost so utemeljevali kot pogoj za uspešno prosvetno ter poklicno delo. — Lani so objavili rangno listo in izkazalo se je. da je bilo le okrog 25 odstotkov upravičenih napredovanj. Razmere po objavi rangne liste so se nekoliko izboljšale. Da bi rangne liste bile sestavljene v resnici povsem točno, so napravili osnutek pravilnika o vodenju rangnih list ter ga predložili na pristojnem mestu. Toda to je samo začasno rešitev vprašanja, dokler so v veljavi stare zakonske določbe. Spremeniti je treba uradniški zakon, da bo uvedeno avtomatično napredovanje. Učitelj-stvo zahteva oporo in zaščito v šolskem delu in prosvetnem delu izven šole. Zahteva pravico svobodne izbire delovnega področja. Kako upravičene so učiteljske zahteve za izboljšanje svojega socialnega položaja, po socialni in splošni zaščiti, se kaže že po tem, da je čedalje več učiteljev in učiteljic bolnih, kljub izredno strogi zdravniški kontroli. Ne le učiteljskemu napornemu delu, prenapolnjenim učilnicam in slabim socialnim razmeram, temveč tudi večnemu strahu zaradi nestalnosti je treba pripisovati, da je toliko učiteljstva bolnega. Materialni položaj učiteljstva je Čedalje slabši zaradi naraščanja draginje, kajti s povrnitvijo službenih prejemkov in doklad ni bilo popravljeno vse. Posebno so prizadete še vedno poročene učiteljice, ker je uvedena dvojna mera. Združenje si je prizadevalo, da bi bila povsem odpravljena določba o celibatu učiteljic. Vso pozornost je seveda posvetilo nastavitvam učnih moči Poročevalec je ugotovil, da bo pri nas kmalu premalo učiteljskih abiturientov, in sicer L 1940 že ne bodo mogli izpolniti službenih mest, ker sta bila začasno ukinjena prva letnika učiteljišča. Razen tega je že zdaj v naši banovini okrog 300 razredov in šol brez učiteljev. Zadnje čase je bik) ukinjenih nad 100 razredov, češ da niso ustrezali uredbi prosvetnega ministra. Učilnice so pri nas prenapolnjene in ministrska uredba o maksimalnem številu učencev ni v skladu z zakonom o zdravstveni zaščiti otrok, ki predpisujejo, da sme biti maksimalno število učencev v učilnici le 50. To zahteva tudi naše učiteljstvo. Poročevalec se je dotaknil tudi monopolizacije šolskih knjig, oddaje učiteljskih mest in obširno je spregovoril o prosvetnem programu v zvezi z nesmotrenim! učnimi načrti. Ob zaključku lista zborovanje še traja. Iz Maribora — Angleški konzul v Mariboru. V nedeljo popoldne je prispel v Maribor angleški konzul v Beogradu H. Stenbock, ki je pravkar na informacijskem potovanju po Sloveniji. Odličnega gosta so v imenu tukajšnjega Angleškega krožka pozdravili profesor dr. Kotnik, dr. Rapoteč, prof. Kos in drugi, ki so mu razkazali zanimivosti in lepote Maribora ter okolice. Zvečer se je angleški konzul udeležil sestanka Angleškega krožka v Mariboru, nakar je g. Stenbock odpotoval v Zagreb. — Z davčne uprave. Davčna uprava za Maribor-mesto sporoča, da bodo sprejemali v uradu v ponedeljek, dne 20. t. m. stranke le v najnujnejših slučajih, ker bodo ta dan čistih" uradne prostore. Interesenti naj bi to dejstvo blagovolili upoštevati. — Bivša pivovarna Union last Posojilnice »Narodni dom«. Te dni je Posojilnica v Narodnem domu kupila objekte bivše pivovarne Union v Mariboru. Veliko uni-onsko koncertno dvorano je Posojilnica prepustila Mariborskemu Sokolu. — Slavje Sokola L Na Telovo je bila na letnem telovadišču Sokola I lepa slovesnost. Deca je dobila svoj prapor, ki so ga nadvse svečano razvili. S tem v zvezi je bil tudi telovadni nastop, ki je zelo lepo uspel. Vse sokolske edinice so brezhibno in strumno izvedle svoje vaje v splošno zadovoljstvo številnih gledalcev in sokolskih prijateljev. — Nesreča v iovarnL V neki tukajšnji tekstilni tovarni je prišel 241etni delavec Ignac Jelen z desno roko v stroj. Zobje so mu roko popolnoma razmesarili, tako da so ponesrečenca morah" prepeljati v bolnico. — Ne kolesari po pešpoti! Ze lani so bili obiskovalci Mariborskega otoka, ki hodijo peš na kopališče, ogroženi po kolesarjih, ki so se trdovratno posluževali pešpoti. Ste-vflne pritožbe so sicer v toliko zalegle, da so posebni organi pazili na red m prijavljali kolesarje. Letos se je zopet pojav ista razvada kolesarjev, ki na pešpoti ogrožajo pešce. Zato je potrebno, da oblast trdo stopi na prste tem kršiteljem cestno-policijskega reda! — Policijska vest. Napredoval je pri predstojništvu mestne policije v Maribor ru policijski agent g. Anton Cede za policijskega agenta prvega razreda. — Huda prometna nesreča. Na vogalu Koroščeve in Čopove ulice sta včeraj trčila osebni jn tovorni avtomobil. Sunek je bil tako silovit, da sta se obe vozili skoraj popolnoma razbili. Po srečnem naključju sta ostala vozača nepoškodovana Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiskava. — Sport. »Olimpijski odbor« Maribor prosi vse organizacije, da obvestijo svoje članstvo, ki bo sodelovalo pri nabiralni akciji dne 19 t. m, da se javi v svrho prevzema blokov v soboto ob 18. uri pri Putniku. Istotam naj dvignejo klubi in Sokol za svoje na olimpijskem dnevu sodelujoče članstvo službene vstopnice. Izpred mariborskega sodišča Maribor, 18. junija. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes razpravljal o uboju 30. januarja na Ločkem vrhu. Na zatožni klopi sta sedela 281etni zidar Rudolf Kovačič in njegov 261etni brat Anton, obtožena, da sta ubila Franca Breznika, po* leg tega je pa Rudolf Kovačič tudi poškodoval z nožem Franca Kopica. Pri posestniku Mlinariču na Ločkem vrhu so se 30. januarja zbrali fantje in dekleta in prebirali pšeno ter ličkali koruzo. Okrog 22. so bili že vsi precej pijani in vladalo je veselo razpoloženje. V sosedni sobi so fantje in dekleta plesali. Nenadno je pa Anton Kovačič odšel iz sobe in se vrnil z lovsko puško. Zahteval je, naj vsi zapuste hišo, sicer bo streljal. Njena se je | postavil po robu Frane Petek in mu iztrgal puška Počil je strel, a krogla je obtičala v zidu. Nastala je huda rabuka in v gneči se je znašel Rudolf Kovačič na tleh. Ko je bil spet na nogah, je njegov brat Anton vzkliknil: Anton, zdaj pa le! Počil je drugi strel in smrtno zadet v trebuh se je zgrudil posestnikov sin France Breznik. Obležal je nezavesten in prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa 4. februarja podlegel poškodbam. Istočasno je Anton navalil na Franca Repiča in ga z nožem nevarno poškodoval po rokah, da so ga tudi morali prepeljati v bolnico. Pri današnji razpravi je Rudolf Kovačič priznal svoje dejanje, izgovarjal se pa je, da se je puška slučajno sprožila in da ni imel namena tovariša ustreliti. Anton Kovačič pa je odločno zanikal, da bi brata nagovarjal k zločinu. V Prekmurju je v zadnjih letih večkrat gorelo in so raznim posestnikom zgorela gospodarska poslopja ter kopice slame. Največkrat je gorelo na Suhem vrhu v Moravcih in Marij ancih in zaradi tega je nastal sum, da požiga domačin Zločinskih požigov so osumili 38 letnega posestnika in zavarovalnega agenta Štefana Skerla-ka, ki so ga orožniki aretirali. Pri zaslišanju je priznal, da je res zažigal in sicer zato, da bi bil dobil posestnike za zavarovanje, ker mu na ta način pripf.d* premija. V zaporih sreskega sodišča v Murski Soboti in pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru je pa Skerlak preklical prvotne izpovedi. Kljub temu ga je državni tožilec obtožil požigov in danes dopoldne se je moral mož zagovarjati pred malim mariborskim senatom. Obtožen je, da je zažgal 11 gospodarskih poslopij ter šest kopic slame v letih 1934 do 1937. Obravnavi ob zaključku lista še nista bili končani. Olimpijski dnevi so se pričeli Snočnje otvoritveno plavanje Ilirije je prineslo poleg drugih dobrih rezultatov tudi dva nova dri« rekorda Ljubljana, 17. junija. Včeraj je bilo precej hladno, za plavanje neprikladno, kljub temu se je v Ljubljani začel olimpijski dan točno po sporedu s plavalnim nastopom v bazenu Ilirije. Gledalcev je bilo komaj 200 — za naše prilike neobičajno malo — bili pa so priča dveh novih jugoslovenskih rekordov. Enega je postavil z odličnim časom Tone Cerer na 200 m prsno, drugega pa Dragu-ša Finčeva na 100 m hrbtno. Za otvoritev sezone prav lep uspeh, a so bili tudi sicer rezultati zadovoljivi. Plavačem Ilirije se pozna, da imajo za seboj marljiv zimski trening in da so se dobro pripravili za bližnje tekmovanje za jadranski pok a L Organizacija prireditve bi bila lahko boljša. Tehnični rezultati so bili: 50 m prosto junior ji: skupina najmlajših: 1. Lavrenčič 33.5, 2. Primožič 36, 3. Gjud 36.2, 4. Zupančič, 5. Keršovan, 5. Vdovič. Skupina starejših: 1. Herzog 32, 2. Jager 34.2, 3. Rabič 34.2, 4. Paternuš 35.3, 5. Ldser, 6. Vuga, 7. Banda. 50 m prosto juniorke: 1. Fine Draguša, 37.9, 2. Martin 38.9, 3. Fine Saša 40.8. Zmagovalka je zaostala pri startu za več metrov, pa je kljub temu sigurno zmagala. 400 m prosto senior ji: 1. Fux 5:43.5, 2. Škarpa 5:46, 3. Pestevšek 5:47.4, 4. Miha-lek. Fux je vodil od starta do cilja. 200 m prsno seniorji: L Tone Cerer 2:51.7 — nov državni rekord! (prejšnji 2:56.4), 2. Hribar 3:11, 3. Binder 3:18.4, Cerer je skoraj vso progo preplaval v »me- tuljčku«. Pri 100 m je obrnil v času 1:18.4. 200 m prosto junior ji: 1. Hudnik 2:46, 2 Delhan 2:48, 3. Friedrich 3:04, 4. Brumec 100 m prsno dame: 1. V/erner 1:35, 2. Fine Saša 1:44, 3. Fišer 1:48, 4. Binder. Čas zmagovalke le malo zaostaja za državnim rekordom 100 m prsno junior ji: 1. Tori 1:29.2, 2. Biber 1:33, 3. Brozovič I. 1:35.2, 4. Hofman. 5. Hodošček, 6. Novak, 7. Brozovič II., 8. Boltar. 100 m prosto juniorji: 1. Hudnik 1.12.5. 2. Delhan 1:15.3, 3. Friedrich 1:19.4, 4. Lavrenčič 1:19.4, 5. Rabič, 6. Loser, 7. Banda, 8. Zupančič. 100 m hrbtno juniorke: 1. Draguša Fine 1:30.4, boljše od državnega rekorda! Rezultat Smolikove 1:25.9 ni bil priznan kot rekord, ker ni naša državljanka in je zato sedanji rezultat Finčeve boljši od starega rekorda Wimmerjeve 1:32. Sledili so skoki s 3 m, ki jih je izvajalo 7 skakačev Ilirije, med njimi tudi trener plavalne sekcije Grosske. Najbolj je ugajal Kržan, a tudi ostali so pokazali precej talenta. Zaključna točka je bil vvaterpolo med dvema moštvoma Ilirije. Zmagali so rdeči z rezultatom 12:1 (6:0) nad belimi. Olimpijski dnevi se nadaljujejo danes in jutri. Današnji spored obsega prvi del dvoboja med lahkoatletskima reprezentancama dravske banovine in Julijske krajine ob 16.45 na stadionu, drevi ob 19.30 pa slavnostno zborovanje olimpijskega pododbora v mestni posvetovalnici. Ljubljansko železniško vprašanje Ljubljana, 18. junija V petek 17. t m se je vršila na direkciji državnih železnic v Ljubljani pod predsedstvom g. direktorja dr. Bončine prva seja ožjega tehničnega odbora za preureditev ljubljanskih železniških postaj v prog. Ta odbor, v katerem so razen zastopnikov železniške uprave se zastopniki banske uprave, mestnega poglavarstva, Zbornice za TOI kn Udruženja jugosl. mž. in arh.t je bil izvoljen na znani veliki konferenci vseh na rešitvi tega važnega vprašanja zainteresiranih, dne 2. in 3. decembra 1937. ter je bil od prometnega ministrstva potrjen kot stalna institucija, ki naj potom svoje eksekutive, t. j. potom novo ustanovljenega tehničnega biroja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani izdela študije za najboljšo rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja- Predvsem se bo bavil ta biro z izdelavo načrtov in proračunov aa tako imenovani poglobit v en i projekt. Sklenjeno je bilo. da se izdelajo vse delno zelo obse/nc studije za popolno in dokončno rešitev tega izredno važnega vprašanja do konca leta 1939. Kot prva etapa je zamišljena odstranitev kurilnic, delavnic in premika iz mestnega območja. Ožji tehnični odbor bo imel stalne seje najmanj enkrat na mesec in bo kontroliral ter dajal iniciative tehničnemu biroju, v katerem so razen železnrskih strokovnjakov tudi banovinski in mestni tehnični izvedenci. Za šefa tega tehnionega biroja je imenovan g. svetnik inž. Leskovšek Drago. Nova carinarnica v Mariboru Maribor, 15. junija. Te dni je bila pri mestnem gradbenem uradu prva javna pismena ponudbena licitacija za težaška, zidarska, železobeton-ska, tesarska, krovska in kleparska dela za gradnjo nove velike, moderno urejene carinarnice v Einspielerjevi ulici. Prva licitacija pa ni uspela, ker ni bilo treh v smislu zakona potrebnih ponudnikov, temveč samo dve ljubljanski stavbni tvrdki. Radi tega bo v dveh do treh tednih druga javna pismena licitacija. Doznavamo, da se bodo to pot odzvale tudi mariborske stavbne tvrdke. Z novo carinarnico bo dobil Maribor ▼ nizu cele vrste drugih impozantnih palač (Pokojninski zavod, Valjakova palača. Lanova itd.) novo monumentalno zgradbo, ki v prekrasnem filmu pretresljive vsebine in očarljivega petja! V H V EIR IE Tito Schipa Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. KINO UNION. Tel. 22-21 Jutri ob 10.30 dop. isti film pri globoko znižanih cenah! Edinstvene prilike slišati slavnega člana milanske SCAI.K ne sme nihče zamuditi! Kranjske občinske zadeve Za pokopališče pol milijona posojila — Novo kopališče bo veljalo 1,500.000 din Poročno kopaKakega odseka. Poročal je Kranj, 18. junija Na snočnji 13. redni občinski seji je g. župan Češenj uvodoma poročad o stanju blagajne za pretekli ki rzkarzuje din 1362.450.— dohodkov m dm 1,204.251.— izdatkov. Vsa dovišitvena dela pri novi šoli so oddana razen ključavničarskih, za katera so vsi ponudniki zahtevali okrog 100°/« po viška na preračunano vsoto Stražnik g. Mihelčič se na prošnjo poviša v višjega stražnika. Zakupnik lova g_ Sarvnik je odstopa v podzakup g. Bkiovou 250 hektarjev lova. Uradniku »Javne borze dela« se je plača povišali a od din 1000 na din 1200. Dola pri novem mostu ki sicer portal na kranjski strani in naprava 5 czn debelih mostnic so se oddala g. Kavki za din 20.000. S temi zaključnimi deti bo most urejen. K nakupu 3 občinskih bikov bo občina prispevala polovico, t. j. cca 4000 din. Občinski proračun je bil v celoti odobren, le dve malenkostni postavki sta biti črtani. Poročilo finančnega odseka: Občinski odbor je sprejel in odobrH predlog gradbenega odbora za novo pokopališče, da se najame pri Mestni hranilnici posojilo 500.000 din za naikup zemljišča ki napravo najnujnejših deL Za nakup zemljišča je denar založil župni urad. ki zahteva sedaj povračilo. Posojilo se bo najelo za dobo 10 let, vračalo se bo s prispevki faranov, ki bodo morali plačevati 3.1%> poviška na vse samoupravnim doklad a m podvržene davke m sicer na skupno davčno podlago 1,150.000. Teh prispevkov ne plačajo prebivalci Gorenje Save, Primsdcovega. Gorenj. Rupe in Struževa. Čeprav je stvar že odločena z nedavno vršečo se konkurenčno obravnavo, se je vendar razpravljalo, kaj je boljše, da gradi pokopališče občina, aH cerkvena oMast. Govorilo se je tudi o tem, ali je način razdelitve stroškov za pokopališče med farame pravilen ali ne. Poročilo gradbenega odseka: 1. Napravi se pot na Kal vari jo v širini 1 m. če bo treba, se bodo napravile škarpe. G. Zabret bo znesek 30.000 e občinski odbor ta predlog v principu OSVOJil. 3. Zadeva kanalizacije oziroma ttx>- dernrzacije ceste Kranj—Naklo, koliko* tiče kranjsko občina 9t prelazi 4. Prevzem poti med hišami na Zlatem polju med Občinske ceste se začasno do ogleda preloži, sprejme se med občinske ceste na Primsko-VOm pot, ki teče paralelno z Jezersko cesto od soie navzdol. 5. Proti letni priznavalnini din 10 se odstopi g. Rangusu 80 cm širok m 2 m doAg pas sveta pri stopnicah poleg njegove hiše za napravo hodnika na balkon. 6. Tovarni »Semperit« se dovoli, da sedanji poslopji ob T vrše vi cesti nadzida za eno nadstropje pod posojam, da omili ropot strojev t sedanji valjani, ki je tik ob cesti. g. Gor j sne, kot že prej za gradbeni odsek. Zopet se je razvila na občinski seji razprava, kje naj se kopališče grada. Kopah-šče v Strabeči dolini so sagovarjsfi zastopniki večine, Županovo jamo sta pa zajgo*var-jala gg*. Jereb in ravn. Košnik* ki je podal tudi manjšinsko izjavo, katero je podpisalo pet obč. odbornikov. Po sedaj predloženem načrtu in proračunu bo veljalo kopališče 1.383385 din, zemljišče pa čez 70.000 din, aH vse skupaj okrog 1300.000 din, kar se je tudi g. Focku zdelo znatno preveč ter je svaril zastopnike večine pred tolikšno obremenitvijo. Z zemljiščem je tudi težava. Jagod^čeva z Rupe zahteva za dolino din 15 za lev. m, Strupi Janez pa za gozd din 25 za kv. m. če se občina z obema lastnikoma ne bo mogla sporaxi*meri, bo treba uvesti razlastitveno postopanje, kar uredba o tujskem prometu dovoljuje, če gre za javne svrhe. Končno je bil sprejet predlog g. Focka, da obč. odbor predloženi načrt odobri, županstvo pa se pooblasti, da se pogaja z arhitektom glede znižanja proračuna. Zaenkrat se bo kupilo 10.000 kv. m zemljišča in sicer 6000 m v jami. 4000 m pa na ravnini. V jami se bo zemdjišče piačalo po din 4 m, v gozdu na ravnini pa po din 10. Tako je bilo namreč po strokovnjakih ocenjeno. Proti obema predlogoma je glasovalo 5 odbornikov. Stražniku Figarju, ki je bolan, se dovoli enomesečni dopust. V zadnji točki je občinski odbor glede na nujen predlog določil šolske okoliše v Kranju in na Primsko-vem. V šolo na Primskovem bodo morali hoditi otroci tz Primskovega in Gorenj, iz KI anca pa le tisti, ki bodo hoteli, vsi ostali bodo spadali pod okoliš kranjske šole. Sedaj je kram jelka šola štela 455 otrok, prim-skovska pa 316. Učni načrt je v obeh šolah enak. S tem je bil dnevni red izčrpan. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 18: junija: Izpit za življenje. Red Sreda. Zaključek dramske sezone. Ljubljanska drama zaključi svojo letošnjo sezono v soboto 18. t. m, s skvarkino-vo komedijo »Izpit za življenje«. Predstva je za abonma Sreda. S to predstavo dobe abonenti reda Sreda polno število dramskih predstav. Sprememba dneva pa je bila potrebna, ker imamo Se eno sredo v sezoni, ta pa je rezervirana za operno predstavo. OPERA Začetek ob 20 UTl Sobota, 18. junija: Gioconda. Red A. Nedelja, 19. junija: Grofica Marica, Izven. Znižane cene od 24 din navzdoL Ponedeljek, 20. junija: zaprto. Poslednja prcmluu r operi bo prihodnjo soboto. Pela se bo znamenita ruska opera Boris Godunov z g. Primožičem v naslovni vlogi. Delo uživa po vsem svetu velik sloves in se posebno v zadnjih sezonah zelo pogostokrat Izvaja tudi v Itali£. Premiera bo za pranijenki abonma. bo Mariboru v ponos in znatno olepšavo. Gradnja novega carinskega poslopja in carinskih skladišč je predvidena v treh etapah. V prvi etapi bo zgrajeno moderno carinsko poslopje. Gradbeni stroški se računajo na okoli 7 milijonov din. Krili se bodo iz kaldrminskega fonda, ki ga ni Maribor izkoristil že nekaj let. Kolikor pa bo manjkalo, se bo črpalo v obliki predujma na račun bodočih obrokov iz kaldrminskega fonda Tako se bo lahko letos ki prihodnje leto uresničil carinamiški gradbeni program v prvi etapi. V drugi etapi se bodo zgradila carinska skladišča, v tretji etapi pa pride na vrsto ureditev bližnjih cest, dovoznih ulic, ki bodo vse tlakovane, tako da bo dovoz do nove carinarnice in pa do novih carinskih skladišč lepo urejen. Celotni stroški teh gradb bodo znašali 20 do 30 milijonov din, ki se bodo tudi v etapah črpali pretežno iz kaldrminskega fonda, pa tudi iz posojil V gradbenem kompleksu carinskih poslopij je tudi gradnja posebnih stanovanjskih hiš za carinske uradnike v Aškerčevi ulici. Uresničenje tega širokopoteznegi gradbenega načrta, ki se bo še letos pri. čelo, bo zahtevalo več let. Vlom Planica, 16. ^ifHJn' Pri posestnika Gašperju Valančion je bilo v ponedeljek popoldne vlomljeno. W>-miirem je bOo delo tem lažje, ker so MM vsd domači na polja, kjer so ofcopavaA krompir. Vknndlci, trije komaj dora**l mladeniči, so si razdelili posel tafoo, da je stal eden na preži, a druga dva sta odHa v niso ki prebrskala tam omare, mizoice, predale ter odnesla lOOO dki denarja, StS-ri pare moških čevljev ki novo moSko o4>-leko. Gospodar Gašper A jo je bil bas tepli ki jo hotel obleči na Telovo prvič. Vaa kaže, da so vlomilci že prej paziti, karo spravljajo Valenčdjcevi ključe, kadar odhajajo z doma. Ključ so enostavno kqgreo-n iz tal in odprli vrata. Morda bi se bih fantalird polastfli še tega in onega, da j£h mso opazaM pri t**t*rhi Kaltnekerju Janezu. Kaltnekerjevi so hiteli na polje obvestit ValenciČeve, kadeta* ljudje da se potikajo okrog njihov« hiše, Se predno so jih pa mogli zgrabiti, so Ju vlomilci popihan. To jim je bilo tem lažje, ker je Platnica planinska vas na grebena, ki vodi iz Škofje Loke na 9v. Jost, kjer so same goščave m gozdovi. Iz Ptuja — Proslava 15 letnice »Jadranske straže* v Ptuju je morala biti zaradi slabega 1 mena pr^ožena na nedeljo 19. t. m., na zlasti opozarjamo zunamje udelcžemce, ki SO bodo lahko v nedeljo posKržiii vozne olajšave s povratnimi kartami. Prireditev bo ob Dravi, zvečer pa bo velik ogenj in razsvetljava na Dravi. — Sprejemni izpiti za I. razred 0i je bodo 25. t, m. Tozadevne prošnje, koi-kovane z 10 din, je treba vfožiti pri ravnateljstvo gimnazije najpozneje do 20. t. m. Sprejemne izpite smejo polagarti maauo otroci, rojeni lota 1925 do 1928. — Promocija. Na zagreb&i medienriti fakulteti je bil te dni promoviran za doktorja vsega scVravilsrva g. dr. Maka Gro-bovselc, sin tukajšnjega sodnega podunsd-njka, Čestitamo! >grOVgygnTt rfAHOTK stfbota. iS. Jimrja \teš. DNEVNE VESTI — Naai zdravniki pa proslavi 50 letnice JMrntenja češkoslovaških zdravnikov. Ju-goalovenski narodni odbor Zveze slovan-akih zdravnikov je Imel včeraj pod predsedstvom senatorja in častnega predsednika Zveze slovanskih zdravnikov dr. Iv* kovica Momčile sestanek, sklican glede na povabilo na proslavo 50 letnice združenja češkoslovaških zdravnikov, ki bo od 2. julija v Psragi. Sklenjeno je bilo. da se ude-2a*i te proslave delegacija Jugoslovanskega narodnega odbora, ki bo obenem prisostvovala seji centralnega odbora Zveze slovanskih zdravnikov. — Seja delegacije vseh naših b©rz. Včeraj in danes zborujejo v Novem Sadu pod predsedsvom podpredsednika novosadske produMne in efektne borze Koste Miro-savljeviča delegacije vseh naših borz. Na dnevnem redu je vpraSanje dopolnitve posebnih uzanc za trgovino z žitom, daljt* vprašanje uredbe o zbiranju sta'istloriih podatkov o notranjem prometu z žitom, vpdašanje urditve državne takse po Odločbah borznih sodišč m spomenica združenja mlinske industrije glede izvoza moke na račun enega dela kontingenta s prefe-rencijalom, ooloCenđm za pšenico in ko-ruBO. O vseh teh vprašanjih bodo sprejete resolucije. — Framo^ke KrižarKe v Dalmaciji. Po Sredozemske m morju križarijo tri najmodernejše francske križarke. ki posetijo v ponedeljek Boko Kotorsko, v sredo zjutraj pa piiplujejo v splitsko pris anišče, kjer ostanejo tri dni in kjer bo prirejen francoskim mornarjem prisrčen sprejem. — Vozna olajšava za kongres Jugosio-venskega zdravniškega društva. Prometni minister je dovolil polovično voznino udeležencem kongresa Jugosl«»venskega zdrav niškega d rušiva, ki bo 25., 26. in 27. septembra v Ljubljani. Vozna olajšava bo veljala od 22. septembra do 1. oktobra. — Naša trgovinsK:l delegacija v Curinu. J ugoslo venska delegacija za trgovinska pogajanja s Švico pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra dr. Pilje je prispel h vv'eraj iz Berna v Curih, kjer se bodo pogajanja nadaljevala. Javna zahvala. Povodom svojega trojnega življenjskega jubileja sem dobil od raznih strani toliko daril in čestitk, da bi se nikakor ne mogel zahvaliti vsakomur posebej. Zato naj mi bo dovoljeno, da izrečem vsem svojim prijateljem in znancem ponovno zahvalo. Ferdo La«nik s. r., strojno kolarstvo, Radeče pri Zidanem mostu. — Izlet Jadranske straže v Split k spLo- vitvi velike torpiljarke »Ljubljana« priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani. Odhod iz Ljubijane 27. junija z brzovlakom ob 4.40 zjutraj do Zagreba z osebnim vlakom do Splita. Izletniki prispo v Split ob 20.10 zvečer in se udeleže svečanosti splovitv* 28. junija ob 7. uri zjutraj. Popoldne in naslednjega dne dopoldne izleti v okoliške kraje. Povratek iz Splita 29. junija z osebnim vlakom ob 14.10 do Zagreba. Iz Zagreba z brzovlakom ob 6.50. prihod v Ljubljano ob 9.30. Za ta izlet je določena cena za člane Jadranske straže din 410.— za III. razred in din 520.— za II. razred, za nečlane din 420.— in 530.—. V tej ceni je vračunana vožnja in celotna preskrba ter prenočišče v hotelih, ćlani Jadranske strate, ki žele prenočevati na skupnih ležiščih v domu Jadranske straže, plačajo za vožnjo, skupno prenočišče in prehrano din S40.—. Prijave sprejema Jadranska_straža v Ljubliani in vse biljetarnice Putnika v Sloveniji. 2A ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE I M POTENCE ter za ojafunje spolne funkcije poskusite 01 iginaine hormonske VI-HA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah; 30 pilul Din 84, 100 pilili Din 217, 300 pilu J Din 560. Oiavni d e p o ; Farm. Kam. Laborntnrium VlS-VIT. Zagreb, Langov trg S. ftee S Dr 26856-37 — Banovin^k; vinarski in >ao sodelovala na letalskem invtineu. — Vreme. Vremensko pomočilo pravi, da bo spremenljivo oblačno, sicer lepo vreme. Včeraj je nekol-jiko deževalo v Ljubliani. Najvišja temperatura te znašala v Sptotu U7. v Dubrovniku 26. na Rabu 25, v Ljubliani 22.8, v Zagrebu in na Visu 20. v Mariboru 19.4. v Beogradu 19. v Sarajevu 18. Davi ;e kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura ie znašala 14. — Ribič potegnil ia vodo truplo. Ribič Nikola BičaniS je lovil v Savi blizu Siska r^c. Naenkrat ie opazil, da nosi Sava s sa? boj tBoveško truplo. Ribič le truplo potegnil .na soho. Utopljenec te Mlatč TvaiVkovič, ki je iaginil že v aaedeljo. Skočil je sam v vodo. ton Žalostna ftHetnlea. 2, junija je min&b 20 let od upora Oehoalovakov v 71. avstre-ocrskem pešpotku v Kragujevcu. V torek '21. t. m. pa mine 20 let, odkar je bilo 44 fodcaarnJkov in vojakov fceskoalovaslte narodne**^ ustreljenih na Stanovijanskem po-liu pri Kra^ujevcu. Na krafu, kjer so padle te brtve avstrijske sokiatesKe, stoji l«Sp opo-mtnik m ndrj bo pred "njitn velika spominska svečanost, ki ji bodo prisostvovali tudi p-edsta^iiki bratske ?e*kosk>vaAke re£»lb?i-kc na telu r divaiJBkim gonfcralom Viestom. — 20-letnico matur* nameravamo Obhaja, ti absalienti bivše II. dri. g:min. ha Poljanah letnik dne 2. jolifa ob 20. uri na i brže pri Slanileu. Prijavite 3* takoj nat prof. dr. Kavoič. uni^rza. Todnejše obvestilo prihodnjo nedelfo. — Izkoristite priliko. Samo 180 din vas stane dvodnevni i2.1et v Trst. na Doberdob, Sveto Goro. K al varijo v dneh 9. in 10. m-lija. V tem zne^ti^ je vračunana vožafe, pienooiš(V. prehrana in skupni potni ljfel. Hitile! Prijave sprejema Zveza ho>vnikov v Ljubljani. Kolodvorska uliea 25 sa»mo že do 23. t. m. — Potrebni podatki: Ime in pritjanek, očetovo . ilne in materino ime in dekliško ime in j>rijjnek. rojstni kraj. dan, mesec in leto, polfellr, bivaliAče (točen naslov), ppjittojna občima. sipka v velikosti 6x9 ogi z Instppročnfm [>odpisom na prednji sua.n%K «. '• — Žrtve napadov in prdflN^'V bolnico so prepeljali Jožeta Dolenca, dninarja iz Poljšnika. ki g-a je nekdo na Černučah pri Ljubljani z nožem sunil v hrbet. — PosdsL. nikovega sina Martina Bajca. staregn. 31 let in doma ie Dolnjega Logatca, je nekdo tako s kolom pretepel, da je dobil podplutbe po vsem telesu. — Prav tako jo je resno skupil tudi 27-letni trgnvski pomoćnik Vinko H, iz Ljubljane, ki ga je nekdo med prepirom oplazil s palico po hrbtu in ga nekoliko poškodoval. Vse tri žrtve napadov so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Dve nesreči. Aleksander Otolani, 13-letnl sin železničarja iz Ljubljane, je padel po stopnicah in si zlomil levico. —• Druga žrtev nesreče je postal 17-letni pomožni delavec Ludvik Praznik. Včeraj popoldne je delal v tovarni sodavičarja Rudolfa Moreta na Opekarski cesti, pa mu je med delom eksplodirala sifonska steklenica in mu razmesarila levico. — Tivar obleke, vodp&a znamka v kak> vosti. mod' in ceni. Glavna zalocr^ Anton Brumec. Ljubljana. Prešernova 54. nasproti 'jlnvne nnšte — H*tro preprečen požar. Posestnika Jožeta Laurfča iz Dornic pri Medvodah je v 14 dneh doletela že druga nezgoda. Poročali smo. da je pred 14 dnevi med hudo nevihto treščilo v njegov kozolec, ki je do polovice pogorel, a snoči je pri Lauriču spet gorelo. Okoli 19.15 je začelo bit v vasi plat zvona in ko so se ljudje začeli zbirati, so videli, da se iz Lauričeve šupe, polne stelje, vali gost dim. Baš takrat so se vračali mnogi delavci iz tovarn domov in ti so naglo priskočili na pomoč. Nosili sd škafe vode iz bližnjega Jermanovega rezervoarja in polivali gorečo šupo, Jerman sam je dal pa na razpolago ročno brizgal-no. Kmalu so prihiteli tudi gasilci iz Zapog in vsem skupaj se je posrečilo, ogenj zajeziti ter preprečiti, da se ni raesIHl na vse gospodarsko poslopje. Ogenj je zanetil domači petletni trok. ki se je brez nadzorstva igral z vžigalicami. Posestnik Laurič je bil namreč takrat na delu v bližnjem gozdu, domaČi pa na polju. Res sreča v nesreči je bila, da so ogenj tako naglo opazili in ga zajezili. _ Samomor zafcreb5ke£a urarfa. VP^raj ?e je v Zagrebu za.strupil urar Miian Knkh, -^tar 33 let. Prepeljali *=o sra dfLOi v bolnvco, kjer ie pa kmalu izdihnili. Raje ie bit nesrečno zaljubljen, »ato W šel v gtatfffi Zapu--lil ie lis^k. na katerem i*' bilo zapisano: Tik v, mar ne slis.š k;iko \h kirčcHk IMc-t>ozm) ie že J tz LiuMfane —lj Naval na živilsRem trgu. Domačih letošnjih pridelkov je čedalje več nžćpro-daj, da v3i prodajalci ie ^e£ko dobe primerne prostore na trgu. 21a9ti danes je bilo naprodaj izredno mnogo demnače zelenjave in so-Mvja. Zelen^fecfnS trg ae je roAŠiiil tudi na prostor, ki je bil prejfin^ čafie določen ^antQ..za perutnino. Peni ninski u g je zadnje Caee etalno slabše rase- deb| zato je tudi perutnina precej draga. Maisikdo se je bal. da zaradi slaac. ki je spomladi napiti vila tako veliko škodo, ne bo naprodaj črešanj. zdaj je pa trg založen z njimi prav tako clobro, kakor piejžnja leta. Domače Crežnje so po 5 do 7 din kg. žlaJitne vrrste črcSmJ, ki j!h gospodinje vlagajo, so po 8 do lr> din. Mno^o je jagod, in sicer vrtnih, ki so x\o 12 din k|. gozdnih rdečih .^ti- jih °f?r 3 din kg. Da je zdaj na,-rtoda^j že skoraj vse, dokazuje že to, da piodajajo že delj časa zeljna te g^a. ve, buče, kumare in zadnje čase tudi sladko papriko, ki je po 3 din kos. —lj Hiša kjer sirani p« ninfe *tran«v ne preganja. Nc»Iavno smo pod tem na^wyoi|i objavili notico o vtlik; Stkumvaajskl hi^i v Grecoroičevi ulici, kjer Se neprestano ponavljajo tatvine-, pa nihče tMov*i#'preganja. Porobio nam. da tatMine niso bjle prijavljene na želio samih strank, ne pa morda zaradi malotnarnosti hiin^ira ir}>ravrtefht. Glede istesia moramo tUdI omeniti, da fcieor ros prejema mesečno najrradu o00 dnin» van-d«r pa ne eaiuo za upravitdjbka dela, temveč tudi za tajniška m kniigovodska. ki fo precej oiksežiia. sij stanuje v dotiftni hi^i 24 strank. Informatorjem, ki so nam za omenjeno notico dali na razpolasio podatke, priporoča mo. da se najprei prepnčajo. kdo je dejanski krivec, ne pu brez posebnega ra-zlosra obdolže hipnega upravitelja, ki bi tatvine porciji gotovo prijavil, ce ti se stranke same temu ne protivile. —lj smetišče v Kersnikovi ulic} je oM-tala kratka notica 2. junija vvsem dol.«ro-namemo razpoloženim sosedomr. zato nam je pa mestno poglavarstvo poslalo pojasnrlo, da je Kersnikova ulica otvorjena sele v pr;t>L;žno polovični dolžini. Ker pa v ulfci 2-rade večnadstropno poslopje in Je zgradba v stavbeni erlj. je podjebrtik prisiljen, da uporab!ia za materijal tudi del ceste. Dokler se grade hi§e, jc treba pač računati z nedostntki in neurejenimi razmerami ulic in eest te? doslej tudi na najprotnetnej- dih ulicah iti cestah stanovala in paaKrtJe radi potrpet tet pokazaij mnogo strpnosti do graditeljev. Vsako tako potrpljenje javnosti je nagrajeno z novtm poslopjem m tako z napredkom in olepšanjem AaAega tnesta-i —lj 0 pritožbah taradj praha ano dobili « ttwuristrata pojasnilo, da so prav tako upravičene, kakor 90 Wle pozimi \n pomladi pritožbe proti blatu. Dokler ne oomo i moli tlakovanih cest, bomo morali potrpeti i nadlego blata in prahu. 5eprav mestna obojna v tem pogledu stori mnogo več, kakor druga mesta. Mestno cestno nadzorstvo strogo pari, da avtomob-ii Strope ces*e vsak da*n po 12 In tuda po iS ur v dveh partijah m lako doseieo v resnici maksimalno motno storitev. V obratu je osem škropilnih vo4, ki so trli razen velikega novega avtomobrla, kj ga je kupila sedanja mestna uprava za okroglih 400.000 Ll moral statj zaradi nabave novih delov, ki ph ie b>lo treba narocjti i* inoaemđtva. Nikjer ne škrope cest tako pogosto in tudi v inozemstvu rias ne prekašajo V tem po-srledu, toda ker nimamo denarja za boljše ceste je teiko ustreli javnosti, nikdar pa ne-bodo zadovoljni otčutljivrt nezadovoljne-žL- —ti krajca, kravate — Karnifnik. Nebo-tfrnik. —J f Prosvetni \e?er (iteidemija) Oblastnega odbora vojnih invalidov bo v sredo *22. t. m. ob 20. urj, kj to v dvorani >Der iav«»ke zbornice? ima lep in bog;i^ progran\ Preda\Tanje o nacionalno obrambnem pome-ftu invalidskeea pioblema bo zelo zanimivo svo)evrstno, in o katerem sc sedaj se v na£i Kovnosti nj covor-đo. Veliki orkester 40. peš-noJfka bo zaigral Smetanovo: >vSla\Tiostno predigro^ m potem zaključil akademijo z Jenkovo >Svečano uverturo^:. Oktet ak.uiem-skega pevskeera zbora bo zapel neka«j slovenskih pesmi, slanica opere Ksenija. Viđali *n ol;wi ojiere Fmncl Ivosra zapela *olo-speve iz >Prodane nevesten, I>vofaXo\e s-Kitealke* ter duet iz opere "^Prodana nevesta«. HaritonJ^t Rn.kovec l>o «ape«l več solospevov. Prj klavirju bo spremljal dirigent opere Anton Neffat. U prizor jeiii b6#a drve pe«nri kot slik; M^^ri Duhove: >Tožt*i vojneea hrt val i da slepca z in Sen i če ve: >Ne-l>o se vaše naj zfcisni<. Recitirala, — uprizorila bosta lva*n »n Poldka Skuk. Kakt>r je torej razvfdno že d programa in iz imen sodelujoeih, o4>c?a bitj večer lep in bogat, zato ne ratnudiite priti v sredo 22. t. m. točno ob 20. uri v dvorano Delavske zi>oa-nice. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V AI&KJ> TELEFON 41-79 Danes ob %9. zadnjikrat film iz ruske revolucije STRAST z Ma-rleito Dietricb v g 1 a. v ni vlogi. V nedeljo ob 5.. 7. in 9., ponedeljek ob ^9. duhovita komedija MR. MjEDS — MILIJONAR DOBROTNIK Gary Cooper in Jean Arthur \r grlavnlh vlograh. V dopolnilo zvočni tednik in glasbeni film »NETOPDt«. V soboto: KOZAK IN' SLAVCEK? % —ij Ravnaielj Itoptega kora mons. Stank0 Premrl in prof. Marijo Tome, oba honorarna profecsor.ia or*rei na ljubljanskem drž. kon-servaUjriju, nam priptaviJa s svojimi učenci za nocoj res užitka poln večer. Ob 1'j7 bo v Hubadovi dvorani orgelska pio-dukcJja gojencev drž. konzervatorija, na Kateri bodo nastop'1; ftasfednji gojenc-ji: Rija-tfec .lamoz, ^»noj Vencema v. Jelene Olga in Arh France iz V^e prof. Tomca, Hanc Josip, Bohinc Stanko s. Judita Pipan Ln br. Salva-tor Maihenč iz ^ole mons. Premrla. V« prijalelje orgelske igre opozarjamo na pvo-duketjo. fci se začne ob l/*7 v Hul>adovi d-\xWaiw poslopja Ol. Matice v Vegovi ulici. —J j Naš klavirskj pedagog prof. Jauk o Ruvuik nam predstavi v ponedeljek, J ne 20. t. m. v veliki Filharnionirni dvorvojo najboljšo učenko, go£>po Os»H;r«; Valjalo Marto. L.e*tos je a!>s<^virala vi^o* Ohopin' Fanta^ie Poto-nalSe. 4) Gian-neo! Suita. 5) ČeTepmn: Trj koncertne cAu-de m Janko Ravnik: Valse nielanpholique in Valse caracteri®tique. Na koncertni iva-citop Marte Osterc-Val jato pTav po3(j!)no oi ora-rjarno in vabimo. Koncertni nu^top je v |K>nednltt-*k oh l<'*7 v Ve&fcj Fidih. dvoradi. — lj Zadiiie tri produkcije drž. konzerva-kMija v tekočem letu bodo v toreik 2I4 v sredo 22. in v petek, duie 24 t. m. \"sak.o krat oh 'm7 v velikj Filhaimonični dvoran:. Podrobni six>red lomili v knj:^ami Grl. Matice po 3 din Si veljajo obenem kot v^torwiica v dvorano. u— Slo%»e?i tenorist Titr> Sehipa ▼ L|nh- Ijanl. Nn5e občn?tvo opozarjamo, da pole on! danes do vključno torka v kinu Unionu sla'.Tii italijaceJsi pevec svetovnega formata, čdan milanstke .^cale. tenorist Tito Schipa v pr^kra^netn in vsebinsko pretrealijvom filmu >Vjvere*. ki je vet« jadekio v italijanskem jeziku. Prijatol.ii muiikc in lepega i>i-im bodo pri teni f'imu involi velik tjla.s-ben. Užitek, kajti Tito Schipa fcpada po kv:i-liteli ti\oi(jLTa pet.ia in glasu v kategorijo pevslkiti veiičln, kakršne eo Benjanian Gi^i;. Nino Martin;. Jan Kiepura in 5e nek-deri. —li Droštvo >So?aT^-vti na Gos»po«ver9ki cesti. Spored po pravilih. Udeležba ob 20iet*nici evobodne Jugoslavije obvezna Odbor! —li Promenad ni kourert. Tunstiani odbor za meeto Ljubljana pr'rreZve»rM< prometiadivi koncert. Igra godba Narodnega aelezničarskega !?la«4>ene* ga društva >S$oga< pod vodstvom dirigenta g. Sveteki Herberta. —li Sonialni odsek Legije koroških borcev v Ljubljani, poziva vse brezposelne lo-varise. ki Žele kakršnekoli zaposlitve, da se z*?kt«e v rjonedeljek 20. t. m. zvečer med 6. in 7. uro v pisarn; Legije koroSkih borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje i*ev. 7/1. —lj Prirodoslovno društvo vabi svoje člane, prijatelje in njihove druftine na poslovilni večer, ki gra priredi na čast svojemu zaslužnemu članu g. univ. prof. dr. R Danes ob 16. te 19.15 uri nepreklicno zadnjikrat BORIS KARLOFF v fantastičnem fllnm tfVlilENJE PO SMRTI O* 21.lt url premiera velikega pomorskega filma SKRIVNOST LADJE »BETTY BONN« i v grlavnib vlogah Maria Andergast in Theodor Loos \TICA 21-24 ______ __________ ZNIŽANE CENE! Kenku. ki odhaja v Ameriko. Prijateljski poslovilni večer se vrsi v soboto, 18. t. m. ob 20. uri v kmečki sobi restavracije Sla-mič na Gosposvetski cesti. Vljudno vabljeni. _lj Pevski i bor Glasbene Matice ljubljanske ima 27. t m. ob *2l. uri v Hubadovi pevtfki dvorani redrlf letni obrni zbor t ohičajirui drtevrrim redom. Prihodnja vaja meSanesa zbora to v tore*:, dne 21. t. m. ob 20. uri. Odbor. —lj Ne pozabite, da priredi jutri popoldne ob 15.30 Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano javni telovadni nastop na svojem letnem telovadiSču ob koncu tramvajske proge. Med telovadbo bo svirala grodba Sokola L. po nastopu pa godba Preska-Medvo-de. Vstop na telovadisče je prost tako za telovadbo kakor za narodno veselico s plesom. —lj Prijave za izlete od 25. do 29. junija sprejema Putnik samo do 20. junija do 10. ure dopoldan. —lj Dobre domače ocvrte piske in izborna vina nudi vam Strelišče Podrožnikom. —lj TKI) Atena poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži prireditve krajevnega olimpijskega odbora v Ljubljani. — Odbor. —lj Starešinsko društvo JNAD Jadran vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba ge. Anči Kramerjeve, soproge senatorja dr. Alberta Kramerja. Po- greb bo jutri ob ie.30 iz mrtvaške veže Leonisča na Stari poti. —lj Jutri TS| na ljubljanski Grad, kjer bo ie udomačena kresna veselica ljubljanskega pododbora RdajfefU križa s sod**lova njem jaške in pomurske uodbe, bogato /,'»loi»*iirii sroeolovom. dobrimi >estvinanii >n pijaeo, plesisoom, rtd. Vstopnina Kamo dva dinarja, s^eclca po en dinar, za vse ostalo rki^ke. vtsa komur zmogljive cene. Nih?e ms j ne zamudi lepe prUike vsaj skrouuio prinpe-vat4 za piemenite namene Rdeoega križa! —lj Ratstava iadelkov na posknsni ljudski §olj za Bežigradom bo odprta v ponedeljek popoldne in torek ter v sredo vi« dan. Vabimo, vse *tar&e in vse ostale. Vi se zanimajo za poskuHno -šolstvo, da si razstavo ogledajo. Upraviteljstvo. —I j Mlad ps»fek se je zatekel, dobi se v dramskem gledališču pr; gospe j Leben. —li 1.500 ton premogovefa idroha potrebuje letos mestna klavnica ter to premog veljal okoli 280.000 din. Razpis dobave je objavljen v >Slu£benem liatu« 18. t, m. —lj >Ja*lrnnc avtobusna proga Ljubljana —Su£ak. Odhodi izpred hotela Miklif ob 6.a") in 9.30. Odhodi iz Suftakj ob 14. in 16. urj. Vožnja tja in nazaj din I IS. Veljavno 30 dal — lj Delavska glSsbSM društvo Ljubljnia priredi dne 19. f. m. oh '20 uri Tv>v^ki končen na Brdu pri L. Brdniku. Vljudno vab- i [eni Sleparji s kokainom razkrinkani Kljub trdovratnemu zanikanju nekaterih obtožencev vse sleparije pojasnjene — Sodba bo izrečena danes proti večeru Ljubljana, 18. junija Lani v decembru smo obširno poročali O sleparjih, ki so prodajali navadno moko ali ničvredne zmesi za pravi kokain ter oškodovali številne tihotapce za težke tisočake. Tedaj je na glavni razpravi prišlo na dan več dotlej neznanih sleparij, zato ]e bila razprava prekinjena, preiskovalni sodnik je dobil vse akte zopet nazaj in uvedel novo obširno preiskavo. Včeraj zjutraj se je začela obnovljena glavna razprava proti vsem prvotno obtoženim sleparjem in proti nekaterim novim, katere so obtoženci na prvi glavni razpravi izdali. Razprava je trajala vćoraj ves dan in se je nadaljevala danes dopolilne ter bo zaključena verjetno dane« ponoći. Včeraj je mali kazenski senat, ki sodi obtožence pod predsedstvom g. s. o. s. Ivana Kralja in s prisednikoma sodnikoma okrožnega sodišča g. Frana Kovača in g. Ivana Breliha, zaslišal vse obtožence, v teku današnje razprave bodo pa zaslišane številne priče. Tri obširne obtožnice zastopa državni tožilec g. dr. J dlij Fellaher, ki je prišel zaradi te razprave iz Celja. Dr. Fellaher je kot državni tožilec pravzaprav razkrinkal celo tolpo sleparjev s kokainom. Znano je, kako težko je obtoževati take vrste obtožence, a dr. Fellaherju se je le posrečilo zbrati vse dokaze o krivdi in raztegniti preiskavo na celotno tolpo sleparjev, ki so v teku številnih kazenskih postopanj in preiskav padali v mrežo državnega tožilca kakor omamljene ribe. K proslulim specialistom za sleparije s ponarejenim kokainom, kakor so lesni manipulant France Hladnik iz Logatca, trgovec s starim železom Pavel širok iz Solkana, trgovski potnik Josip Mauser iz Bosanskega Broda ter njihovim pomagačem, so prisedli na zatožno klop še na novo obtoženi mehanik Edvard Kolesa, mesarski pomočnik Ivan MarinšeK in drogerist Peter Detelja. Zasliševanje obtožencev se je začelo z majhno senzacijo. Pni je bil zaslišan Širok, ki je izjavil, da se je odločil vse po pravici povedati. In res je priznal sleparijo na škodo nekega Kavčiča za vsoto 8800 din. Obtoženec Josip Nickovski je nesel zavoj s ponarejenim kokainom v neki hotel, Kavčič je blago prevzel in odštel tisočake, pozneje pa je ug'otovil. da je kupil navadno moko namesto kokaina. To je bila tudi edina sleparija, ki jo je širok včeraj priznal. Nickovski je pa tajil Ln izjavil, da je Kavčič kupil pHstno blago, Mauser pa je sploh Zanikal udeležbo pri tej kupčiji. Zakaj je širok to sleparijo priznal, nam je bilo jasno, ko je zabrusil Nickovskemu v obraz: »Kar resnico povej, če si bil tako pogumen, da si me izdal! Nickovski je namreč prvotno trdil, da je zavoj s ponarejenim kokainom dobil od nekega trgovca iz Maribora, proti koncu razprave lani v decembru je pa priznal, da mu je zavoj izročil Širok. Široka je s tem izdal. Š.rok se je pa včeraj maščeval in je izdal Ni- ckovskega in Mauserja. Olede vseh ostalih številnih sleparij V druibi s Hladnikom in Mau9erjem je pa širok ostal pri svojih prvotnih izjavah, to je, tajil je krivdo in se je na vse načine Izvijal iz kleSČ. v katere ga je oklepal predsednik med zašli Sevanjem. DOcela pojasnjena je sleparija v škodo posestnika Jerneja Trdiča, ki je bil oškodovan za 36.500 din. Ta sleparija je bila naravnost genijalno izpeljana. Načrt ao napravili sporazumno Širok, Hladnik in najbrže tudi Marinšek. Trdiou, ki se je polakomnil lahkega in dobrega zaslužka, so ponudili t>biafiro«. obenem pa tudi že ^upca. Trdič M kar mimogrede izvedel transakcijo in kar mimogrede zaslužil kakih deaet tisočakov. Blago je bilo pa ponarejeno in kupec, italijanski trgovec t>e-verdis. ki ga je predstavljal Hladnik, je nenadoma Izginil. Trdiču je ostal zavoj z mdfco. njegova listnica pa 1e bila za 36 jur-jev lazla. Na koncu je Opreenlk Trdiča še napadel v kolodvorski ulici In mu a silo odvzel cornus dellctt, to je zavoj z moko. Hladnik, ftirok in Marinfek so trdili, da so gled* te sleparije nedollni. a krog do-kaaov o njili krivdi je sklenjen, opresnik je priznal, da je Trdiča napadel in mu od-vael zavoj, a se je zagovarjal, da je bil plian tn da je Cisto abnormalen, kadar je pitan. ■ Po starom načinu «o se izvijali m ae oariball 1-martie med zasliševanjem tudi vsi i ostali otrtof*n£i. širok Je bil neprestAao v pro'islovju s svojimi prvimi izjavami, tudi Hladnik je govoril kot advokat in skušal vabuditi videz verodostojnosti, a njegove zgodbe so preveč fantastične, skoraj že patološko rafinirane, da bi bile verjetne. Pri očitih nasprotjih in nelogičnostih v izpovedih se obtoženci lzmnžejo s pripombo, da so kokainske tihotapske kupčije pač 3čudnec kupčije. Zanimivo je to. da f*> osleparjeni po večkrat nasedli istim sleparjem, čeprav so videli, da so bili Ze oaleparjem. Hladnik j« pojasnil tako ravnanje rekoč, da *»e zgodi da je blago vča.«il slabo, da je treba nekaj tvegati. Sleparije spadajo k Tr>r*» malne mu poteku taJtih kupčdj, včasih Imaa ogromen dobiček včaerih imaš izgubo. Gre res za čudne kupčije, kakor je rekel 61-rok. In pa kavalir ji so sleparji ln tihotapci med seboj. Ne očitajo si da so bili osle-parjerd temveč samo ugotove, da je bilo >bLago*- slabo« in bog pomagaj. Razkrito je bdlo, kako ao sleparji dobili pristen kokain, Katerega so uporabij>ali za vzorce. Vzorci so bili vedno pristni, to ae razume. Hladnik je izvabil nekega Ziher-la v neki hdkofL, kjer mu je enostavno ukradel steklenico pris*neiga kokaina, ftel je na stranišče, da bi tam na varnem prr-izJ>. ker )e med njimi preveć konfidentov. Hladnk je bil tisti. ki je zaal premotiti proda-jalce rta. ta. način, da. jim je kazal polno aktovko desnar- ja. imel je tako narejeno, da je bil v zavojih V ODliKi bankovcev vrhnji in spodnji bankovec pravi, vmee pa je bel papar. Nekoliko bolj odkritosrčna je bila tretja, skupina obtožencev Kalisnik. £umer ;n Deela. ki je sklepala kupčije oh meji na Gorenjskem. Kalisnik je priznal vse sleparije. Pomagal mu je žumer. -blago« mu ie pa dobavljal drogieirist *Detela, ki rapolnil steklenice a boiovo kislino v prahu ter opremil z etiketami tovarne, ki izdeluje kokain. To je bila skupina veoeHh ljudi, ki so pris.le.pai jene tisočake zapravili s krokanjem, hi zar diran jem m v av-totaksriju. 2umer je dobro označil peihoao kupovalcev koka'na, ko jc rekel, da so kupci šli za prodajalci kakor ovce za soljo. Sleparjem v tako konjrunkturnem razpoloženju res ni bilo te£ko osie^pa riti tfho-tapee in kupoval ce kokaina. Tudi Kolesa je. odkrito peveda1, kako sta ga skušala H!:iunik in felrok oslepariti. ftirotc mu j« izmaknil prodani zavoj s prbrtnlm kokainom iz žepa, med tem Ko jo KoleSa odšteval tisočake. A Kolesa jc bil oprezen. Opazil je, da nima kokaina v žepu, opravil J% tisočaka in rekel: * Kdor ima blago, ta naj ga plačala Dirka Sofija — Beograd Nis, 17. junija Včeraj se je začela kolesarska dirka na progi Sofija—Beograd s sodelovanjem ju-goslovenske in bolgarske kolesarske reprezentance. Jugoslavijo zastopa Prosinek, Gartner. Drljačič. Erdelv. Davidovi«, 6ol-man, Lavrih in P en če v. Bolgarijo pa Peno v, Konstantinov, Georgijev, Gerčev, Ivan Petrov, Vladimir Petrov, Džambasov ln Hadžije v. Dirka se je začela ob 8.30 v vasi Nadezda pri Sofiji. Prva etapa je vodila od Sofije do Niža in je zna žala 154 km. Jugoslovenski dirkači so dosegli velik uspeh: 1. Prosinek (J) 6:00:57, 2. Erdelv (J) 6:00:59, 3. Lavrih (J) 6:05:27, 4. Pc-nov (B) isti čas, 5. Drljačič (J) 6:06:31, 6. Konstantinov (B) 6:10:41, 7. ftolman (J) 6.10:41.2 8. Penčev (J) 6:10:41.6. 9. Gartner fJ) 6:10:42. 10. Davidović (J), 11. Dzambasev (B), 12. Gerčev fB), 13. Georgijev, 14. B. Petrov, 15. Hadiijev. 16. I. Petrov (vsi B). Skupni č"as jugoslo-venskega moštva maSa 24 ur 12 min. 56 sek., bolgarskega pa 24:47:25 ln vodi po prvi etapi Jugoslavija a 38 minutami naskoka pred Bolgarijo. ftev 135 _ , ■ " _ __________4 >5LOVBN8gT NA ROP«, sobota. 18. jimlja ri , , „. __ Stran 5 Omoženi so 29 krat potrdili, da je vdova T ugovorih obtoženci navadno niso preveč inajdljivi, zelo pretkano pa si včasih prilaste tujo imovino Ljubljana. 18. junija Ljudje si v stiski pomagajo na razne načine Od onih tisočev obtožencev, ki se morajo zagovarjati zaradi tatvine, se dve tretjini zagovarjajo, da so kradli v stiski. Razumljivo, saj je malo takih, ki bi kradli kar tako za zabavo. Stiska je pa olajševalna okolnost po naših zakonih Tolikokrat slišimo na sodniji tak izgovor, da nismo toč nanj pozorni. Treba je sploh ugotoviti, da imajo obtoženci malo fantazije, kadar gre za izgovore. Večjo prebrisanost m iz-najdljivost tatov pa včasih odkrije način tatvine, sleparije ali utnjc. Da bi sc izkopala iz stiske, se je neka ženska iz Most domislila prav izvirne ideje. Poatrežnica Č. Ana iz Most je že od leta 1332. omožene V sveti zakon je stopila dne 28. novembra leta leta Kdo ve, kako je bilo. Morda se ie vračunala in je spoznala, da bo treba odslej še bolj garati. Morda je hotela pošteno uživati medene mesece. &la je k župniku v šentnetrsko žup-noce m pa prosila, naj ji potrd\ da ie vdo-▼a. župnik ii jc slepo zaupal. Ni gledal y debele župnijske knjige, kar potrdilo ji Jo izstavil, da je vdova. Bržčas je Ana že pred tem ukrenila vse potrebno, -da dobi pokojnino po svojem »v vojni padlem možu«. Kdo ve. koliko mesecev prej jc že napisala prošnjo, h kateri je bHo treba priložiti samo še potrdilo, da jc res vdova. Ko je bilo tudi to Opravljeno, je Ana začela dobivati pokojnino po svojem na polju ča«di padlem mo-iu. Pokojnino je lažni vdovi začela nakazovati avstrijska poštna hranilnica preko naše Poštne hranilnice. A treba je bilo vsak mesec znova potrditi, da je resnično vdova. Okroa vsakega prvega je lažna vdova poromala v šentpetrsko župnišče in vsakokrat ji je župnik na odrezku povtne hranilnice potrdil, da ie vdova. Od decembra L 1932. do avgusta 1. 1°V7 je župnišče verjelo postrežnici Ani. da je vdova. 2° krat jf ie župnik potrdi!, da je njen mož padci med svetovno vojno na bojišču. V teh dolgih mesecih je njen mož v resnici živel in Živi šc danes Bog mu daj šc dolgo živeti tn rudi sreće mu želimo v tem težkem poklicu, ki ga opravlja. Da "ga je žena »krop vsakoga prvega opravila v nebesa, mu menda ni škodovalo in 7a blagor njegove duše zaradi tega menda ne bo hujših posledic. Avstrijska postna hranilnica jc bila oškodovana za 7428 din. Naša Poštna hranilnica je bila samo posredovalka. Zupnij- Novo m«-sto. 17. junija Pri "kovaču Dolenjcu Antonu iz Dol. Nemške vasi jo večkrat povasoval krojaški ponročnik Karol Kirn iz občine Mirne peči, ki se je nastanil lanske jeseni v sosednih Dol. Ponikvah. Fant se je preživljal, ker ni imel stalne zaposlitve, z raznimi priložnostnimi deli. Poplavljal je ure, dežnike in pleskal kipe, s katerimi je tudi kupčeval. S tem delom je toliko zaslužil, da je imel v^-dno prihranjenega nekaj za črne dni. Nekoč je Kirn izjavil Kolencu, da bi rad kupil radio, da bi zvečer poslušal glasbo, za katero je zelo vnet. Kolenc. ki je sicer iznadljiv mož, samo sreče ni-rna, je pričel takoj resno razmišljati, kako bi prišel do aparata, ki bi ga prodal Kirnu. Kolenc. vulgo »Piskač se je spomnil svojega prebrisanega znanca, posestnika v Rodnah, Bečaja Antona, vulgo »Matevža«, češ, ta mi bo gotovo svetoval pravo. Ni se zmotil. Bečaj je Kolencu povedal, da ima lep radijski aparat trebanjski dekan g. Ivan Tomažie v svoji zidanici na Gradišću. In sklenila sta prisvojiti »i ta aparat, katerega bi nato piodala Kirnu. Svoj trdni sklep s*a Piska in Matevž uresničila 26. oktobra 1937 zvečer, ko sta odšla k dekanovi zidanici, v katero sta vlomila s pomočjo pri zidanici se nahajajoče motike, v notranja vra'a pa sta se uprla s tako silo. da se je utrgal podboj pri ključavnici. Iz zidanice sta takoj odnesla radijski aparat znamke Philips, brez ' akumulatorja in baterij. 2 srajci, majo, ■ nočno obleko. 2 para nogavic, 2 brisači, | ski urad jc Izjavil, da se za zdaj ne pridružuje a kakšnim odškodninskim zahtevkom, bo pa to storil, ako bi se zgodilo, da bi bivša Avstrijska poštna hranilnica, sedanja Poštna hranilnica Ostmarke, zahtevala povračilo denarja Župnijski urad jc tudi izjavil, da tam v župnfcču zaupajo ljudem, ki pridejo po taka potrdila, po čemer sklepamo, da je zaupanje v tem uradu skoraj brezmejno. Lažna vdova je seveda priznala, da je manipulirala na opisani način Bila je v stiski. Dodatna obtožnica ji jc še očitala, da je ukradla obleko nekemu moškemu. Po zaslišanju prič se je izkazalo, da o tatvini ni govora. Obleko je vzela za iamš5ino. O3kodovanec je dober z njeno hčerjo, Hči ga je no-dala z materinimi jopicami v zastavljalnico, mati.je pa mtsJila. da je hčerin prijatelj jopice na svojo pest prodal, pa mu jc odnesla obleko in čevlje, da bi jih obdržala, dokler ne dobi jopic ali denarja. Pregrešila se je s tem proti § 383 k. z., ki pravi, da se kaznuje z zaporom do treh mesecev ah v denarju do 3000 din. kdor si samolasrno pribavlja kakšno imovinsko pravico. Lažna vdova je bila obsojena na enotno kazen 6 mesecev stropega zapora in na 240 din denarne kazni pogojno y.a 3 leta. Sodišče je upoštevalo, da še ni bila kaznovana, da je bila v stiski, da mora skrbeti za otroke itd. Državni tožilec Branko Goslar je prijavil priziv, vdova je pa pogojno sodbo z veseljem sprejela. MLADFNTC NA ZLOČINSKI POTI Alojz Marinko je žc zgodaj začel. Se mlajši mladoletnik je bil. ko se je prvič pregrešil proti paragrafom. Po prestani prvi kazni se ni prav nič poboljšal. Začel je krasti kar na debelo. Kot starejši mladoletnik je moral prestati žc hude kazni zaradi tatvin in tudi žc zaradi vlomov. Predvčerajšnjim je zopet sedel na zatožni klopi zaradi tatvine. Obtožnica ga jc dol/ila tatvine okrog 300 din vredne tire. Marinko jc zanikal krivdo, zagovarjal sc je, da jc uro kirpM od nekega neznanca. Po poda.rkih preiskave jc bil mogoč samo sklep, da jc Marinko ukradel uro in da .si. jc izmislil ijekcga neznanca, da bi se razbremenil. Starim" tatovom sodniki prav malo verjamejo, na jalove zagovore, v katerih igra glavno vlogo kakšen neznanec, pa sploh nič ne dajo. Marinko je vedel, da bo kazen huda. dasi je vrednost ukradene ure razmeroma majhna, m zato mu jc bil vsak izgovor dober. Senat ga jc obsodil na 1 leto in 9 mesecev robije. 4 rjuhe Iz domačega platna, stekleaiico ruma, manjšo steklenico žganja, 2 škatli smodnika in več drugih praktičnih stvari. Vse ukradene predmete s:a odnesla v Rodne in jih skrila na Bečajev kozolec. Najbolj previdno Sta nesla v svoje skrivališče aparat, ki sta ga zavila v dekanove rjuhe. Pri tem sta ironično pripomnila, »da se ne bo prehladni«. Nekaj dni po vlomu je prišel na Kolenčev dom zopet Kim .kateremu |e Kolenc povedal, da ima že radio aparat in mu ga je ponudil v nakup za 1000 din. Kirn je takoj pristal na to ponudbo, nakar sta odšla še iste noči v Rodne k ta'inskema zakladu. Aparat sta odnesla v Kirnovo stanovanje v Dol. Ponikve, kier so ga pozneje našli in zaplenili orožniki — seveda vsega prenovi jenega. Zaradi tega njihovega dejanja šo se morali vsi trije zagovarja i pred novomeškim okrcžnini sodiščem. Bečaj in Kolenc sta priznala, da sta vlomila v Tomažičevo zidanico. Pri tem pa sta obremenjevala drug drugega in trdila, da sta zagrešila -atvino v pijanosti. Bečaj je sicer trdil, da je ukradene predmete vrgel proč .rjuhe jop*č in srajco pa sežgal. Smodnik pa da je šel v lužo. Sodniki pa tej njegovi storiji niso mog!i verjeli, ker so Bečaja orožniki aretirali, ko je imel oblečeno dekanovo srajco. Kirn, ki je aparat kupil, je trdil, da ni vedel, da je ukraden. Priznal je, da ga je Kolenc samo opozoril, da naj aparat razdere, ker je bil ukraden boljšemu človeku in da ga iščejo sedaj orožniki. Sodišče je oba obtoženca spoznalo kri- vima in prisodilo Bečaja 4 mesece, Kolescu pa 8 mesecev strogega zapora, * Pod Hmeljnikom stoji prijama vasica Gor. Karteljevo, kjer se ljudje s težavo rinejo skozi življenje, vendar pa pošteno. Vsi pa ne znajo svoje mizerije prebroditi enako. Tako nista tega znala Jerač Franc in Saje Janee, oba vasčana in družinska očeta, ki sta prišla navzkriž s paragrafom in sta se morala zagovarjati pred sodniki zaradi številnih tatvin, ki sta jih zagrešila dvakrat na škodo posestnika Ajdi ča Franceta, kateremu sta ukradla iz kašče 12 kg pšenice, iz kurnice pa petelina, žito sta ukradla tako, da sta s svedrom prevrtala pod kašče in skozi odprtino namila ukradeno pšenico. Se mnogo prej pa s'a mu ukradla 40 kg pšenice in koruze. Ravno tako sta napravila pri pos. Jane Mariji v r>»l- Kamenju, kateri sta ukradla 40 kg pšenice in 2 kokoši, drugife tri kokoši in tretjič ponovno dve kokoši in razne s vari. V Dol. Kartelje-vem sta trikrat ukradla pos. Lokar Fran* čoAki po 2 kokoši. Zadnjo tatvino sta zagrešila pri pos. z vlomom. 24. aprila pa. Sta zagrešila tatvino pri pos. Draganu Alojziju v Hmeljčicah ter sta mu ukradla iz zaklenjene kurnice 2 kokosi in 2 puri. Tiidi tu s a vlomila v kurnik. Oba obtoženca sta pred sodniki odkritosrčno vse priznala, trdeč, da sta to s orila zaradi velike bede, ker nista imela zaslužka, ljudje pa jima niso hoteli dajati živil zastonj. Saje pa se je izgovarjal še s lem, da je bil od prvega zapeljan v tatvino. Sodišče, ki je spoznalo oba obtoženca krivima, je obsodilo Jerača Franceta na 18 mesecev, Saje ta pa na 8 mesecev strogega zapora- Nove sole v loškem ekraju Škofja Loka, 18. junija Loški okraj meji v dolžini dobrih 40 kilometrov na bližnjo našo sosedo in zato je pač razumljivo, kako važno vlogo igra šola v obmejnem ofcemlju. V loškem okraju je sicer že zdaj 28 šol, a to Se ni dovolj. Mladina ne po rebuje sam<> dobre učitelje vzgojitelje, temveč tudi duhu časa odgovarjajoče prostore. Sicer je res, da v tem pogledu nismo držali rok križem, vendar je ostalo marsikaj le v načrtih. Zdaj pa bomo spet storili lep korak naprej. V loškem okraju namreč grade več novih šol. V prvi vrsti omenimo gradnjo nove šole v Retečah. Nova štirirazrednica tik železniške pos aje je že pod streho, zdaj napeljujejo vodovod in elektriko in vse kaže, da bo nova. šola že letos izročena svojemu namenu. Po-slopje je svetlo in zračno in grajeno v pravem planinskem slogu. Lično cnoiiadstmpno šolo grade tudi v Sovod-nju na skrajnem odcepu Poljanske doline cb državni meji. Na ravnici tik nad vasjo se dviga lična stavba, kjer pravkar končujejo mizarska dela. Tre jo šolo pa dobimo na Črnem vrhu, ki je v surovem stanju že dograjena. Razširjena tn dvignjena za eno nadstropje bo tudi šola na Bukovici, a tudi v Železnikih se pripravljajo za gradnjo nove šole, prezidana j>i bo tudi šola na Javorjah ki dobi še en trakt. Novo šolo bodo gradili tudi v Lučinah. Vsega skupaj dobimo .letos okrog 10 novih očdo&ud moderniziram h sol. Iz Trbovelj — Sokolska družina v Trbovljah se prav pridno pripravlja na svoj letošnji telovadni nastop, ki bo v nedeljo 19. t. m. Na obsežnem letnem telovadišču za Sokolskim domom se bodo jutri popoldne ob 15.30' zbrali vsi oddelki, za katere bo nastop preizkušnja letošnjega intenzivnega dela v telovadnici, da skupno z ostalimi Sokoli in sckolskimi pripadniki sosednjih društev ■nsno in odločno manifestirajo za sokolske ideje. Za primer slabega vremena pa bo prireditev v veliki dvorani Sokolskega doma. Po telovadbi bo narodno rajanje ob zvokih priznane domače godbe. Med trboveljskim prebivalstvom vlada za prireditev Sokola veliko zanimanje. — Tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa je končal II. bolničarski tečaj, ki se je vršil pod vodstvom društvenega predsednika, zdravnika g. dr. Baumgartna in občinskega zdravnika g. dr Krasnika od 7. februarja do 20. maja v prostorih osnovne šole na Vodah. Danes ob 15. uri pa se bodo vršili istotam zaključni izpiti in diplomiranje bo'ničariev. S tem tečajem ie usposobil Rdeči križ zopet lepo četo sa-maritanov. ki bodo po potrebi z ostalimi ood zastavo RK. pomagali trpečemu človeštvu. — NajpriljubljeneiSe prireditve v Trbovljah in okolici so brez dvoma tombole, ki lih prirejajo razna tukajšnja društva. Niz letošnjih tombol, ki se nam obetajo, otvori v nedeljo gasilska četa Trbovlje TI. na svojem vrtu poleg nove orodjarne. Škoda le, da niso prireditelji preje stopili v stik s sokolskim društvom, ki ima ta dan svoj letni nastop, da bi se ne vršili obe prireditvi hkrati. Tako pa utegne to slabo vpliva* ti na obisk tombole in na prireditev sokolskega društva, česar pa ne želimo našim vrlim gasilcem niti trboveljskemu Sokolu. Iz Poljčan — Koncert trgovskega pevskega društva Maribor v Poljčanah. Lepe nedelje in praznike — žal jih je letos bilo še malo, — izrabijo razna društva rada za izlete. Kaj rarH pohite tudi na Boč. Tak izlet je napravilo na praznik tudi pevsko trgovsko društvo iz Maribora. Ze zgodaj zjutraj so šli skozi Poljčane, nakar so ob povratku z Boča priredili brezplačen koncert na vrtu hotela Mahorič v Peklu. 2al, da ljudje njso bili zadostno obveščeni. Tisti pa. ki so prišli, niso mogli prehvaliti lepega in ubranega petja, dobro vpetega zbora, ki ga vodi g. učitelj Cibic iz Maribora. Nasa lepa domača pesem ima v današnjih časih še poseben poudarek in pomen, zato smo vrlim pevcem, za njihovo lepo petje in za prijetno popoldne prav iz srca hvaležni. Pevci so želi za svoja izvajanj-* veliko navdušenega odobravanja. Želimo da bi še večkrat prišli k nam. Iz Kranja — Protiplinska razstava sc je na kranjski postaji zadrZala od 12. do 14. junija. Ker je bilo premalo propagande, je bila bolj slabo obiskana. Ponovno se bo razstava vrnila v Kranj v prićetlcu meseca julija ter bo prebivalstvo še enkrat imelo priliko, da si ogleda to važno in zanimivo prireditev v večjem številu. — .Vovi leseni most čez Kokro bo v kratkem popolnoma dokončan. Sedaj so ves les namazali s katranom izvršili nekatera manjša dopolnilna dela. v najkrajšem času bodo še na sedanje provi/orične deske položili prave mostnice in na kranjski strani napravili primeren portal. Va kranjski strani je napraviien betonski portal kot nekak zaključek obeh malih zgfadh. katere je napravi! dekan g. Škcrbec ob vhodu na most. Na vrtu ob škofiji postavljena zgradba bo baje slutila za kopališče dijakom »Dijaškega konvikta«, zgradba, pr» zidana žunnišču na župnijskem vrtu bo pa. kot pravijo, služila Bfl trgovske lokale. Obe zgradbi sta enonadstropni. Pričeli so tudi že delati mo-stič — na občinski seji ga je eden izmed odbornikov krstil za »Pontc dei sospiri« — ki bo v višini prvega nadstronja vezal škofijo z župniš-čem in tako ustvaril direkten prehod iz enega poslopja v drugega Kot končno delo bo pa občina morala urediti se dohodno cesto na kranjski strani s Stros-majerievega trsa na novi most. — \rozni red na jezerski progi. Na avtobusni prog? K.ran)—Jezersko vozi sedaj od 5 junija dalie ob nedeljah in prazmikih izletniški avtobus, ki odhaja iz Kranja ob 8.25, z Jezerskega pa se vrača ob 19. uri. tako da omogoča celodnevno bivanje v lepi jc/erski dolini in ra/lienc izlete. Cena na obe strami je din 35. S 25. junijem pa prične voziti avtobus na Jezersko dvakrat dnevno, i/ Kranja bo odhajal dopoldne ob 10.30 in ob W.40 zvečer, z Jezerskega pa ob 6.10 zjutraj in 16.50 popoldne. Izleti na Jezersko v poletnem času nudijo edinstven užitek poln naravnih lepot. — Leteča policija je bda te dni pred praznikom zopet pridno na delu. Lovila je grešnike, ki se ne drže prometnih predpisov in jih tudi dovolj dobila. Ce ni kontrole, vozi vsak po s\oje. Največ je bilo z.apisanih zaradi nepravilne vožnje in pomanjkljivih prometnih Ii-sti-n. Leteča policija ne prizanaša nikomur. Ravno tako prime kolesarja kot avtomobil ista. ali voznika kot avtobusnega podjetnika. Kadar se leteča policija pojavi na cesti, nastane med našimi vozači vseli vrst vozil, ki niso vajeni reda in discipline, prava panika. — Lep pogreb. Ugteoho kranjsko trgovsko Likozarjevo družino je te dni zadela težka i/guba. Po dolgi in mučni bolezni jc v torek umrla go&pa Marija Liko/ar roj. Ran t. Po-ko-patli so jo v sredo popoldne. Na poslednji poti jc blago pofcojnico spremila kranjska godba, gasilska četa. pevci, vse tr-govstvo in ostalo meščanstvo. Pred krsto so nosili mnogo vencev, pevci pa so ji zapeli ganljive žalostir.kc v slovo. Lep in dolg pogrebni sprevod, ki sc jc vil na pokopališče, je pričal o priljubljenosti pokojne gospe med kranjsikim meščanstvom. Bodi pokojnici zemljica lahka, žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje! — Cesfa iz Stnuišča s-kozi Pševo na Ja-vorntk, katero jc napravil 1. 1935 sedaj zopet rehabilitirani župan g. Anton Križnar, jc sedaj zopet v slabem stanju. Cesto bi bilo dobro ponekod nasuti, odpraviti ko- lovoze. zlasti pa sedanje primttrrne kanale za odtekanje vode. Z majhnimi stroški bi se dala cesta popraviti, pa rudi podaljšati na vrh Sv. Jodta. Iz Celja —c Vpisovanje na narodnih šolah v Celju. Vpisovanje novincev za I. razred L deške narodne sole v Celju bo v četrtek 23. t. m. od S. do 12. in od 15. do 18. v pisarni šolskega upraviteljstva v drugem nadstropju, vpisovanje novink za I. razred drž. dekliške narodne šole pa isti dan in ob istem času v pisarni upraviteljstva v prvem nad s trp ju. K vpisu je treba pripeljati vse dečke in deklice, ki dopolnijo letos 7. leto, k vpisu pa smejo priti tudi dečki in deklice, ki do 1. septembra dopolnijo 6. leto. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starii s seboj krstni list. Pred vpisom v šolo je treba privesti vsakega otroka k zdravniškemu pregledu v Zdravstveni dom (I. nadstropje). —c Vpisovanje novincev na dr*. D. de&ki narodni šoli (okoliški) v Celju bo v torek 21. In sredo 22. t. m. od 8 do 12. dopoldne. Po zakonu o narodnih §olah morajo biti novinci zdravniško preiskani. Starši Šoloobveznih otrok se pozivajo, da pripeljejo navedena dva dneva dečke v drž. II. deško narodno šolo K zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval tej dolžnosti, bo kaznovan po zakonskih odredbah. Vaak šoloobvezen deček, bivajoč na ozemlju bivše okoliške celjske, mora obiskovati drž. U. deSko narodno Solo. —c Javna mestna knjižnica bo od 1. do 17. julija zaprta. Zadnje poslovanje pred počitnicami bo 30. t. m. prvo prihodnje pa v nedeljo 17. julija. Namesto na Vidov dan bo kniižnica odprta, v ponedeljek 27- t. m. od 18. do 20. —c Celjsko pevsko društvo bo priredilo v nedeljo 19. t. m. izlet Iz Celja v Loko pri Zidanem mostu z vlakom ob 13.52. Za pevce CPD je udeležba obvezna. —c CeJj*ka sokolska tupo. se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na žup-r.em zletu 12. t. m., predvsem pa onim sokolskim družinam in ostalim, ki so se zavzeli za sokolsko mladino in jo prehranili. Hvala vsem, ki so s svojim udejstvovanjem dvignili veličastno manifestacijo sokolstva na dan župnega zleta ln obrambnega zbora! —c Šoferski izpiti bodo v petek 1 .julija ob 8. zjutraj pri predstojništvu policije v Celju. Kandidati naj Čimprej vložijo zadevne prošnje. i—c Umri .je v petek v Samostanski ulici 4a v starosti 65 let hišnik Josip Vrabl. V celjski bolnici je umrl v četrtek 69-letni dnmar Karel Zapor;šek lz Lokavca pri Loki pri Zidanem mostu. —c Dve nesreči. V četrtek je v Leskov-cu pri Skofji vasi bik podrl 28-letnega po-sestnikovega sina Franca Koštomaja na tla in mu zlomil levo roko v ramenu. Istega dne je padel 26-letni trgovski pomočnik Jakob Premsak iz Konjic na cesti v Vojniku z motornega kolesa ter se občutno poškodoval po glavi in rokah. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Nočno lekarnKko službo ima od sobote 18. t. m. do vštetega petka 24. t. m. lekarna »Pri orlu^ na Glavnem trgu. Iz Zagorja — Blasri'shnitev u^ilii'U'' tvMeCgi tomobila. kj s; ca je. kakor smo /.•• | oio"al: nabavila vrla prostovoljna gasilska četa Loke—Zagone, bo v nedelo, 1& t. m. dopoldne. Svečanost bo idntlim z Izletom Lra-silsike župe Litija. Popoldne bo gasilska veselica. Opozarjamo okoln-arnc. da **e pr■■?-♦■- udeleže ter 6 tem jodpro nesebično deilo naših gagileei, — Cepljenje protj daviri. Ker je pred dvema letOUla cepljenje protj oavic; pokazalo dobre uspehe, se je tudi tetos vršilo in ie hn!o eerl.ifMiih nad 700 otrok v starosti o«! 2, do 14. leta. Cepitev je organiziral hi-g:rn=k zavod.. — Mladina na Pohorje. Po prj-zadfvanju druživa za varstvo otrok je v oone loljcJc s popo'djvn^kin vlakom odpotovalo 40 otrok na letovanje na Pohorje. Na postajo so otro-l.-1 -jivmir tUmtnM, k so se te©m Aevilu udcležJa tudi mladina in Članstvo nagega sokolskega društva. Ju-trj na- poide rim več v Trbovlic! — Kata-1 r-k i pemneter ho ta katastrske obrine Zagorje. Loke. £em§iik, Kotredež in KžiŠče pos-loval od -4. junija do 11. julija, na kar opozarjamo v^e interesonte._ . ~«3 »ar: zgodbe brez groze Izpred novomeškega sodišča Beda ju je zapeljala v tatvino Kako je prišel dekan Tomažič ob radijski aparat — RAFFAELE CARRIERE: Izpod neba padli mož Četa kolonijalnih vojakov je prispela pred polnočjo do Agedabie. Poročnik Ruiz je razjahal vclbloda in zapovedal vojakom, naj razvežejo tujcu roke in noge. Zvezani mož je bil ves sestradan in izčrpan, razcapan in umazan, kakor da je ušel iz ognja. Celih pet dni ni iz-pregovoril niti besede. Pet dni je vlekel poročnik Ruiz požrtvovalno s seboj to prikazen puščave. Častnik je obvestil o svojem prihodu poveljnika in spravil tajinstvenega neznanca v bolnico. Šefzdravnik je dejal: Krščansko delo usmiljenja ste storili, gospod poročnik. Potovati pet dni na hrbtu velbloda skozi puščavo s takim bremenom — to je junaštvo. Kje ste ga pa izsledili? Poročnik Ruiz je potegnil iz žepa zlato cigaretno dozo in odgovoril: Ta doza ga je rešila. V puščavi nas je zasačila peščena vihra in razprostrli smo šotore Ko smo hoteli nadaljevati pot, mi je izročil eden izmed vojakov tole dozo. Takoj mi je bilo jasno, da je v bližini nekdo zašel v peščenem morju. Moji vojaki so ga zaman iskali do večera. Sele naslednjega dne, ko sem bil izgubil že vsako upanje, je našel moj ser-žant za skalo moža, skoraj zakopanega v pesek. Vendar je pa Se dihal. Sele čez dva dni je končno odprl oči. Toda potem je jel besneti Bil sem primoran zvezati ga Kazal je samo s prstom na nebo. Zato sem sklenil vrniti se. Toda zdaj moram za svojimi - vozaki, ki me čakaio v puščavi Zdravnik je povabil poročnika Ruiza. naj ga zopet obišče, ko pride v Agedabie. Potem je pa šel budit sestro Rdečega križa Ano. — Oprostite, sestrica, da motim vaše spanje. Toda are za zelo nujno zadevo. A na strežnika se ne morem zanesti. Tujec je imel na glavi vrečico ledu in spal je. Njegov obraz je kar gorel Stresala ga je silna vročica. — Spi. To je dobro znamenje. Jutri bomo videli. Ko je ostala sestra Ana saam pri bolnikovi DOstelji. so se ji iele roke lahno tresti. Speči je imel svetle lase. kakor mož, ki jo je bila njegova nezvestoba pognala na krat puščave Sestra je sedla k vzglavju in budno ie bedela nad nemirnim spanjem v omotici ležečega tujca. Od tistega trenutka sploh ni več mislila nase. Noč in dan je sedala ori postelji zagonetnega tujca Hranila ga je po žličkah, kakor otroka dajala mu je obkladke in zdravila. Toda vročica se ie držala trdovratno in hI hotela popustiti. Čez dva tedna se je vrnil poročnik I Ruiz s svojo stotnijo v Agedabie in ta- 1 koj je odšel v bolnico. Zdravnik mu je povedal, da tujec še vedno ni izprego-voril in hotel ga je odvesti k bolniku. Poročnik je to odklonil: Hvala, nočem ga motiti.. . Kaj pa, če je to vohun? Tu na meji moramo biti tem opreznejši. Ali bi ne bilo bolje prepeljati ga v vojaško bolnico v Benghasi? — Prevoza bi ne preživel, — je odgovoril zdravnik. — Dokler je onesve-ščen. ne more povzročiti nobene škode. Bodite brez skrbi, gospod poročnik. Vaše krščansko delo usmiljenja vam ne nakoplje nobene neprijetnosti. — Hvala, gospod doktor. Zanesem se na vas. Tiste noči so vroče bolnikove roke prvič iskale sestrine roke. Hladni, mehki prsti sestre Ane so ga pomirili. Dvignil ie njeno roko k svojemu obrazu in položil na njo svoje žareče lice. Občutek nepopisne blaženosti je spreletel sestro Ano. Zašepetala je: — Ne boj se, pri tebi sem in pri tebi ostanem. Solze so se zalesketale v tujčevih čevih očeh in njegovi prsti 00 še kre>p-keje stisnili njeno hladno roko. Prvič je izpregovoril: Hvala ti. Štefanija. Torej si se vrnila k meni? Bil bi izgubljen če bi zopet ne bil našel tvoje roke Soln-ec tako blešči, puščavski pesek jemlje človeku vid. Hvala ti, Štefanija! Torej me vendarle nisi zapustila. Potem se je zopet pogreznil v globoko spanje. Kdo neki je bila ta Štefanija? Njegova nevesta? Žena? Gotovo ga je zapustila. Izneverilo se mu je ljlibljeno bitje, kakor se je on izneveril nji... Sestra Ana je potem še podvojila svojo skrb za bolnika. Kadar je govoril v vročici, mu je odgovarjala in mu zastavljala vprašanja. Tako je v*e zvedela od njega. Zdravnik jo je občudoval: Pravi detektiv ste. sestra Ana. — Torej Fred Assiam, tridesetletni kralj bombaža iz Aleksandri je v Egiptu. Torej je zares padel z neba. — Z enokrilnikom. Postal je bil letalec, da bi se razvedril, da bi lažje prebolel svojo nesrečo. — Kaj tudi to že veste? — Na zadnjem poletu mu je odpovedal motor, letalo je treščilo na tla — na tleh se je Še vnelo. Pravi čudež je, da se je v zadnjem hipu rešil. — Da, in drugi čudež se je zgodil, ko ga je rešil drugič poročnik Ruiz. Ta bo vesel, ko zve, da je bil njegov, strah prazen. — Strah? — Da. smatral ga je za vohuna. — To pa gotovo ni, za to jamčim! — je vzkHknila Ana. Zdravnik je odSel in Ana je zopet ostala sama s svojim bolnikom. M Se vedno si belo oblečena in tvoj obraz je kakor angeljsko obličje. Ti ne moreš biti Štefanija. — Ana sem. Ana Marija. — Ana Marija! Ali ostaneš vedno pri meni? — Vedno. Od tistega dne ie Fred Assiam hitro okreval. Nekega solnčnega dne je odšel z Ano prvič na vrt. Pravil ji je o svoji vili ob Nilu, kako stoji tam žalostno zapuščena od dneva, določenega za njegovo svatbo, ko je dobil od svoje neveste pismo — za slovo. — Nikoli več nisem hotel videti svojega doma in vrta. Zdaj bi se pa rad vrnil tja. toda z vami, Ana. Predno je moglo dekle odgovoriti, se je začul z drugega konca vrta vesel glas: Kje pa tiči ta izpod neba padli mož? Poročnik Ruiz je hitel k njima in mahal z zlato dozo. — Moram vam vrniti, kar je vaše. Obdržite, prosim, to dozo za spomin, — je dejal Fred Assiam. — Hvaležen vam moram biti za več nego za svoje življenje, — je pripomnil in njegov pogled se je ustavil na Ani. Obraz lepega dekleta je zalila lahna rdečica. Podala je Ruizu roko in dejala prisrčno: Storili bi mi veliko veselje, če bi naju kdaj obiskali. In s tem je odgovorila tudi na Fredovo vprašanje. Kralj Gustav V. 80-le O njem lahko rečemo, da je v nafgtoblj besede simbol švedskega naroda Tetovo je praznoval 80 letnico roj-najstarejši evropski vladar, švedski krarj Gustav V. Doba njegovega, vladanja ne odgovarja njegovi starosti, saj je wtM9Pf\Pi šele ob konca 1907 prestol države, ki ima poleg- Anglije najstarejši parlament in ki je ena najbolj demokratičnih na sveto. Vladanje Gustava V. ni bilo slavno v tem pomenu, kakor čitamo v zgodovini Švedska v tem času rd posegla IV svetovno zgodovino, ona ni preživljala re ^utacrj in socialnih prevratov. In vendar Je ta doba v zgodovini švedske slavna. Po- toda neprestano se je dvigal živi j en j-nivo švedskega, prebivalstva in zdaj se moreta primerjati s švedsko morda samo Anglija in Amerika, švedska je ostala zvesta tradiciji izunniteljev in raziskovalcev. Malokatera država sveta se lahko pohvali s tolikimi slavnimi možmi na polja tehnike in napredka kakor švedska. In kralj Gustav V. je bil vedno med prvimi, ki so pomagali zbirati denar za napredek znanosti, za zboljšanje gmotnega položaja malega Človeka, razvoj medicine in za druge koristne nametne. Gustav V., prvi demokrat v izrazito demokratični državi, je vedno mislil v prvi vrsti na blagor države in njenega prebivalstva- Prestiž dinastije mu ni nikoli lebdel pred očmi Vzlic visoki starosti je Gustav V. še vedno mladeniško čil, mlad ne samo telesno, temveč v prvi vrsti duševno. Navdušenje za sport je mnogo pripomoglo k njegovi duševni svežosti. V mednarodnem svetu je znan zlasti kot izboren i^rrac tenisa. O švedskem kralju se govori mnogo manj, kakor o drugih vladarjih. Bilo bi pa napačno misliti, da Gustav V. ne zasleduje dogodkov in ne posega v javno življenje s svojim vplivom. Vsak dan skrbno preći ta glasila vseh političnih strank in rad po kramlja z novi- Čuden otok Na vzhodni obali Severne Amerike med ustjem reke Sv. Lovrenca in Novo Fund-landijo je otok Anticosii, eden najbolj čudnih otokov na svetu. Nekoč je pripadal ta otok čokoladnemu kralju Henryu Meu-nieru, zdaj je pa iast zasebne lesne družbe, ki je uvedla na njem svoje posebne in v marsikaterem pogledu zelo čudne zakone. Otok je dolg nad 220 km in širok 40 kilometrov, njegovo obalo pa tvorijo strme, kakih 200 m visoke pečine. Že podnebje na tem otoku je nekaj posebnega. Noči so namreč tudi pole'i mrzle. Drugače je ta otok znan po bogastvu lesa, morje okrog njega pa po obilici rib. Prebivalcev ima okrog 1000 in vsi so odvisni od lesne družbe. Zato je razumljivo, da se morajo strogo držati njenih predpisov in odredb. Ena taka odredba pravi, da ne sme nihče imeti psa. Družba smatra pse na otoku za škodljive in nevarne živali. Na otok ne sme stopiti nihče, kdor nima od družbe posebnega dovoljenja. To velja tudi za gos e, ki bi hoteli po se ti t i svoje sorodnike. Prebivalci ne smejo na otok ničesar dovažati, niti z otoka odvažati Brez posebnega dovoljenja ne sme na otoku nihče ime i čolna, niti avtomobila, niti ribarskega orodja. Vse. kar vržejo valovi na obalo, vsak drag kamen, vsaka ruda. vsak nov vrelec pripada družbi. Na tem otoku ne prodajajo alkoholnih pijač in nihče ne sme zunaj zakuriti. Ta prepoved izvira iz strahu, da bi se ne vnela ogromna skladišča lesa. Zato je na o o-ku tudi dobio organizirano gasilstvo, ki mora biti vedno pripravljeno. Pozimi, ko narji. Med svetovno vojno je srečno prepeljal svojo državo skozi vse nevarnosti. Po njegovi zaslugi je Švedska zdaj tesno povezana z Dansko, Norveško ki Finsko. Rodbina Gustava V. ni švedskega izvora. Prišla je iz južne Francije, Redko v zgodovini narodov je pa katera dinastija tako zrasla z narodom nove domovine kakor Bernardottova. O Gustavu V. lahko cek> rečemo, da je v najglobljem, pomenu besede simbol švedskega naroda. Lastnosti, ki ga karakte rizi rajo so obenem lastnosti naroda, kateremu vlada, prava demokracija, humanost, miroljubnost, prev-darnost, duševno in telesno zdravje .praktični smisel in dobrodelnost. Ob 80 letnici rojstva so zaprosili novinarji za avchjenco pri Gustavu V. Zglasi-ti so se morali pri dvornem maršalu, da bi zvedeli kdaj jih bo mogel kralj sprejeti. Trajalo je več tednov* predno so ugodili njihovi želji. Ni namreč lahko priti do švedskega kralja, čeprav je iskren demokrat. Pred kraljevskim gradom stojita dva stražarja rki človeka prijazno pogledata, to je pa tudi vse. V grad prideš in iz njega ocfideš, ne da bi briJo treba mnogo vpraševati. Kralj je še večji in bolj s loke postave kakor bi sodil človek, če ga vidi na sliki. Visoko vzravnan hodi lahkih, hitrih korakov, da bi človek ne verjel ,da je star 80 let. Nosi sivo obleko in njegove bistre oči za naočniki spominjajo na učenjaka, navTu res živim sredi Stocknolina ,od tod vidim vse življenje mesta in življenje na vodi.< Razgled skozi vsa grajska okna je očarljiv. Kralj Gustav je tudi velik prijatelj glasbe; posebno navidušen je za Wagnerja, Vsako Wagnerjevo opero pride poslušat. Svojo ložo pa zapusti še predno pade zastor, da bi mu občinstvo ne prirejalo ova-cij- šaha Gustav V. ne igra, pač pa bridge. Najljubši sport mu je pa kot rečeno tenis. V veliki omari ima shranjenih mnogo srebrnih pokalov, vaz in plaket. To so nagrade, ki jih je dobil kralj na teniških turnirjih. Kralj vzame iz omare en pokal in pravi: »To je tretja nagrada s turnirja v Cajnnesu.« Pravi, da igra vsak teden štirikrat tenis v Stockholmu. Potem je odvedel kralj novinarje v krasno sprejemno dvorano, kjer jim je pokazal čudovite gobeline. Malokdo ve, da je švedski kralj sam v ročnih delih zelo izurjen in da je svoje izdelke že večkrat razstavil v dobrodelne namene. Dobre pol ure je kralj prijazno kramljal z novinarji in se dal z njimi fotografirati, potem je pa vsem po vrsti stisnil roko m naročil svojemu uradniku, naj jim na željo pokaže vse dvorane in sobane v gradu. »SLOVENSKI NAROD«. imel pismo, v katerem je bik> . _ sejmn je bflo posrečilo reSfti se med katastrofo na morja. Nanj je padlo ved sodov in teško ranjenega so prepeljati na Javo. Kot pohabljenec je prispel čez več let v Adeferido. kjer je zvedel, da je postala njegov« žena med tem slavna pevka Da bi ji ne bil v napotje, je ostal v ozadja m tako je oddaleč spremljal njeno karijero. Ko se mu je pa približal konec, je sklenil umreti pred njenim domom. Katarina je počastila zvestobo svojega ljubljenega moža kaj originalno. Dala mu je postavi*! 16 m visok spomenik s srcem na vrhu. Zračna proga Dubrovnik—Praga V sredo je bil orvorjem zračni promet tudi na progi Dubrovnik — Praga, V Brno je priletelo prvo j ugoslo vensko letalo, dvorao-torni Lockheet, v katerem je 10 sedežev. Imelo je pol ure zamude. Na letališču sta pozdravila naše letalce upravnik češkoslovaške letalske družbe inž. Cernv m ravnatelj brnskoga letališča inž. Polak, v imenu mesta Brna pa županov namestnik dr. Ečer. Za pozdrave se je zahvalil ravnatelj Aeroputa inž. Sondermaver. Na letališče so prišli tudi zastopniki deželne oblasti, jugoslovanski konzul, zastopniki jugoslovanskega konzulata, čsl. Aerokluba, Masarv-kove letalske lige, ČJ lige in drugih korpo racij. 135 reka Sv. Lovrenca zamrzne, da ne morejo ladje voziti po nji, ima otok zvezo z zunanjim svetom samo po radiu in kablu. Na otoku ni nobene železnice, avtomobilov pa zelo malo. Zima je dolga in pozimi se vozijo ljudje tudi s sanmi. Na skalnati obali, ob katero se je razbilo že kakih 150 ladij, gnezdi mnogo vodnih ptic, toda prebivalci jih ne smejo loviti zase, niti pobirati njihovih jajc. Strogo je prepovedan tudi lov na divjačino v gozdovih in ribolov v morju. Navzlic temu ?o pa oto-čani s svojim življenjem zadovoljni, kajti strogi ukrepi lesne družbe so zatrli tudi vse zločinstvo. Izgona z o.OKa se boje ljudje bolj, nego ječe .kajti kdor je bil enkrat izgnan, ne dobi nikoh več dovoljenja za povratek na otok. Spomenik s srcem Pred 16 leti ie bila Katarina Smutsova še skromna pevka v zboru nekega pariškega gledališča. Tam se je seznanila s svojim poznejšim možem, mornariškim kapitanom. Njen zakon je bil srečen, toda trajal ni dolgo. Zakonsko srečo je uničil težak udarec usode. Po poroki sta se preselila v Avstralijo, kjer je postal mladi mož žrtev katastrofe na morju. Pamik se je potopil in govorilo se je, da je utonila vsa popadka. Katarina ie dolgo žalovala za možem in ni se hotela drugič omožrti. Vrnila se je h gledališču im s tem se ie pričela njena sijajna karijera. Svojega moža ni mogla nikodi poza biti. Po dolgih letih je pa nasla letos pred svojim domom v Adelaidi mrliča, v katerem ie spoznala svojena moža. Pri e*ebi ie Ob lepem vremenu se je letalo ob 1530 dvignilo ki odletelo proti Pragi Letalo je pilotiraj šef-pilot Striževski, ki je letel na progi v sredo prvič, vendar pa povsem zanesljivo, čeprav je zašlo letalo nad češko-moravsko planoto v goste oblake in se jim je moralo umakniti v višino 2500 m. Cez 55 minut je letalo srečno prispelo na. praško letališče, kjer so pozdravili jugoslovanske goste zastopniki ministrstva javnih del in trgovine, čsl. Aerokluba, ČJ lige in drugih korporacij. Zvečer je bil prirejen ju-goslovenskim gostom v Avtoklubu intimen večer. Na novi zračni progi Praga — Brno — Dunaj — Zagreb — Sarajevo—Dubrovnik bodo letala češkoslovaška in naša letala trikrat tedensko. Sodišče ščiti plemiške prstane 67 letna Florence Bluettova je prišla pred policijsko sodišče nekega londonskega okraja zaradi prestopka, ki se ga ni zavedala in ki so ji ga morali šele pojasniti. V Angliji je še vedno v veljavi zakon, star več sto let, ki prepoveduje nositi prstan z graviranim grbom, če njegov lastnik ali bolje rečeno nosilec ni plemič in nima do dotič-nega grba rodovne pravice. Nositi tak prstan ni samo po sebi kaznivo, temveč je treba po starem zakonu plačati še letno takso v znesku 21 šilingov. Na stvari ničesar ne izpremen i, če je kupil prstan njegov nosilec pri draguljarju, na javni dražbi ali v zastavljalnici. V primeru Florence Bluettove je bila ironija usode, da njen prstan ni imel nobenega resničnega znaka angleškega plemstva, temveč je bila vanj v obliki grba vgravi-rana podoba veverice, sedeče na zadnjih nožicah in držeče v sprednjih tačicah lešnik. Urednik angleškega lista, ki je prisostvoval obravnavi na policiji, je odšel potem po londonskih ulicah, da bi se prepričal, koliko ljudi nosi prstane s plemiškimi grbi. Spoznal je, da je to angleška manija in da sreča človek za vsakim vogalom vsaj enega Angleža, ki nosi prstan z grbom, ne da bi bil plemič in ne da bi plačevali z zakonom določeno takso. Kakšen bo svet čez 1000 let **** Pogled v bodočnost bi Ml gotovo zanimiv in poučen. Toda običajnim zemljanom ostane samo še želja in morda je dobro tako. Tu smo navezani zgolj na domneve, pač se pa lahko domišljija raztoboti kakor hoče. Posebno Američani radi prerokujejo in nj*. bova prorok o vanja so večkrat zelo kuri jezna. Tako si ie belil newyorski učenjak Hen-ry Olerich glavo s tam, kakšen bo svet čez Osoč let. hi zanimivo je, do kakšnih zaključkov je prišel. Po Oleriehovem mnenju človeštvo Čez 1000 tet ne bo meko nobenih drugih virov energije razen solnčne toplote in vetra. Ves premog in les bosta že porabljena Hiše ne bodo več ie kamna, temveč iz kovane in ko vina stega kristala. Stanovanjske krize ljudje ne bodo poznali, ker bodo gradili hiše v serijah s pomoojo posebnih aparatov, v ta namen potrebna energija bo pa igrate v celotni storitvi človeštva podrejeno vlogo. Komfort, ka bo vladal na svetu čez 1000 let. si težko mislimo. Vse cMvje "jn domače živa J i todo izginile in tako bodo ljudje hočeš nočeš vegetarijanci. Lordi se zabavajo V angleški zbornici lordov jc bila oni dan zelo zabavna seja. Veselost ie visela le v zraku in obšda je tudj sicer resnobne lorde. Prvo ofenzivo smeha je začel Moetstone. Govoriti bi bil moral o nujni potrebi oborožitve Angtrbje. Govoril je pa prvič pred tako visokim zborom Ln jmel je hudo tremo. Na-mestu, da bi bil poslušalce nagovoril z >May k>rds«, je začel svoj govor z nagovorom >MaV dearc. Kdor ve. kako krčevito se drže angleški lordi formalnosti in kako spoštujejo tradicije, si bo pač lahko mislil, da je tak nagovor povzročili največje ogorčenije in socialno preziranje govornika ali pa vihar smeha. V našem primeru je bila atmosfera taka. da so počili lordi v smeh, kar je bila sreča za ubogega lorda na govorniški tribuni. Ko se je smeh polegel, se ie lord opravičil in nadaljeval svoj govor. Veselo razpoloženje je na saji ostalo ki kmalu se je dobrodušnemu lordu Zetlandu pripetilo, da je dejal v svojem govoru namesto >ministrstvo municije«, >ministrstvo muzike«. Lord Devonshire je pa takoj hudomušno zapel* The mu sic goes round and round... s čimer se je zbornica Jordov navdušeno strinjala. 500 voltov v ribi V Južni Ameriki, zlati v reki Orinoku, živi rjavkast osi va riba kačje oblike. To je električna jegulja, ena izmed petih znanih vrst rib, v katerih nahajamo električni tok. Marsikoga bo presenetilo, da spada električna jegulja v skupino krapov, ne pa jegulj, če se dotakne električne jegulje človek ali žival, dobi rahel električni udarec, če pa ima človek smolo ali Če je neroden, da se istočasno dotakne jeguljine glave in repa, dobi udarec z napetostjo okrog 500 voltov. Električne jegulje so dolge do 2.5 mm tehtajo 25 do 30 kg. Električni tok proizvajajo v šestih posebnih organih. žive v tihih rečnih tolmunih, kjer omamljajo z električnim tokom ribe, da jim služijo za hrano. Ravnatelj new-yorškega akvarija Coates trdi, da je tok električne jegulje ključ k električni anesteziji, ki bo baje pri operacijah pri kl a d-nejsa od doslej rabljene kemične anestezije. Newyorški akvarij goji že dolga leta električne jegulje. Toda šele nedavno so jih tudi praktično uporabili in. sicer po čudnem naključju. V poslopje akvarija se je priklatilo iz pristanišča mnogo podgan, ki so se počutile zelo dobro, ker so lovile in žrle ribe. Uprava akvarija jih je hotela zatreti s pomočjo mačk, katerim so pa tudi bolj dišale ribe, nego podgane. In tako se za slednje sploh niso zmenile. Zato je ravnatelj nasvetoval izpustiti čez noč na tla vodo, v katero je spusti] električne jegulje. Mačke so se jim približale, pa so jih jegulje pošteno oplazile. Zdaj se ne dotaknejo v akvariju nobene ribe več. Najbrž mislijo, da so vse električne. In tako so kmalu izginile iz akvarija tudi podgane. Red so napravile električne jegulje. Kraljevski strojevodja in lokomotiva Višji mehanik na kraljevski lokomotivi je znani monsieur Ouclos, znan tudi pod imenom »mecanicien des rois« (mehanik kraljev). Ta mož je v službi francoskih železnic že 30 let in od leta 1931 vodi izključno samo vlake, s katerimi potujejo kralji in prezidenti. Duclos pravi, da ima vedno dovolj dela. Najživahnejši promet te vrste je med Parizom in Calaisem. Duclos posveča posebno pozornost svoji lokomotivi. To je aerodinamična lokomotiva 3>3— 1280«, za katero francoska železniška uprava najbolj skrbi. Tudi pred prihodom angleškega kralja in kraljice v Pariz je angleška vlada zahtevala, naj da uprava francoskih železnic temeljito pregledati in preizkusiti to loko- motivo. Dvajset delavcev je bflo mh m tem delom 800 ur. Zdaj bodo lokomotivo še prepleskali v angleških barvah. Prepleskajo jo za vsak pomembnejši obisk. Vlaki, s katerimi potujejo kralji in prezidenti, vozijo z običajno hitrostjo in le izjemoma nekoliko počasneje. EKiclos je mož, ki mu je stisnilo roko že 57 kraljev in prezidentov, ko jih je vozil po francoskih železnicah. Podrobne sporede vseh evropskih ratn> skih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL*, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 19. junija 8: Čelo in klavir: gg. Čehovin Bogomir in Demšar Gojmir. — 9: Napovedi, poročila.. 9.15: Iz naših krajev (plošče). — 10: Verski govor (g. dr. Vtlko Fajdiga). — 10.15: Starosloventfka maša. Izvaja Radijski komorni zbor ob spremljevanju Radijskega orkestra vodi g. dr. Fr. Kimovec 11: Otroška ura (gdč, Slavjca Vencajzova). — 11.30: Vesel drobiž (plolee). — 12: Kmečki trio: 13: Napovedi. — 13/20: Opoldanska koncert Radiiskeiza orkestra. — 17: Kmetijska ura: Kmečka mladina in očetovo posestvo (g. ing. Rado Lah). Tržna poročila. — 17.JO: Operna glasba. Sodeluje: g. Joao Franzl im Radijski orkester. — 19: Napovedo, po-ročiila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj naših mest. (dr. Miloslav StojadHnović). — 19.50: Waldteufel: Espana, valček (plošče); Wa4d-teufel Estudiantina valček (plošče). — 20: Slavko Ost ere: Kamtata o šahu. Sodelujejo: gdč. Sonja Ivančič, gg. Gfegorc Jurij in Kos Marjan. — 20.45: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročiOa. — 22,15: Vsakemu nekaj (plošče). Konec ob 23. uri Ponedeljek, 20. junija 12: Vojaške godbe igrajo (plošče). - ti.45: Poročila. _ 13: Napovedi. — 13.20: Raaa pevski zbori (plošče). — 14: Haoovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkeerfra. — 18.40: 50 let obrtnega šolstva v Ljubliaru (ing. arh. Rado Kregar). — 19: Najpovedi, poročila. — 19.30: Na«, ura: Marin Drirč, največji dubrovmiski komediograf (Marko Fotez, tonjiž, Zgb). — 19.50: Zanimivosti. 20: Koncert Radiijt?kega orkestra. — 21.15: I^emos iz Prage. Koncert simfonične gVaslc iz 17. in 18. stoletja. Izvaja češka filharmonija; dirigent: KaTel B. Jirak. — 21.55: Napovedi, porooHki. Konec ob 23. ari. Torek. 21. junija 11: Šolska ura*. Kresova« je — narodni običaji (g. Božo Račič). — 13: V ritmu današnjih dni (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Vesei oiX)kianski koncert Radijskega orkestra, — 14j: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Ljubljanski št. Jakob od Valvazorja do Plečnika (g. dr. Jože Rus). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac, ura: Napake pri vzgoji mladine ( Ljubljana, — 19.50: šahovski kotiček. — 20: Plo&če: Rich. Strauss: Veeele burke TiMa Eulenspiegka (sknf. pesnitev). — 20.15: Rezervirano » prenos. — 22: Naoovodli, poročila, — 20.15: Salonski kvartet. Konec ob 23. uri. Četrtek, 23. junija 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napoved — 13.20: 7a zabavo in oddih (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Operetni raapevi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročala. — 19.30: Nac. ura: Zakaj pokkamo v Pra^o (Engelbert Gangl). — 19.50: Zabavna kotiček. — 20: Kresna noč, čudna moč! Polje, sozd, rastline oživijo, živali vhp SLoveSko govorijo. Odmevii z dežele v pesmri. besedi im gtkisbi. Med Soržico. — Zvočna stika s polja. Govore: pšenfica, rž, osat, krt, muren. Besedilo napisal g. ing. Oto Muck. Izvajajo člani rad. igr. družine. Vodstvo IJ*.I. Poleg tega fantje na va*o in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poroofleu — 22.15: Kresna noč (koncert Radijskoga orkestra). Konec ob 23. uri. Petek. 24. junija 12: Slovenski biseri (plošče). — 12.45c Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radirskega orkestra. — 14: Napovedi. 18: Po domače (plošče). — 18.40: Na počitnice (ga. Cilka Vračko). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O prftiki Jadranske razstave v Zgb. (dr. Dane Knežević). — 19.50: Zanimivosti (g. Mrjrko Ja-vornik). — 20: Vesel večer (igra Radi jedci orkester). — 21.10: Koncert kornomega tria (gg. J. Gregorc, V. ftušteršič in H. Svetel. — 22: Napovedi, poročila. H E REYBAUDOVA: 5 05UETR ROfTlRN DEKLI5KEGH 5RCFI ■ ----=--:-= Bilo je že pozno, ko je don Alonzo odšel. Vrnil sem se v svojo hišico, kjer sem stanoval sam in tam sem se pripravil, da bi mogel zgodaj zjutraj na pot. Potem sem pa kar oblečen legel in zaspal. Sredi spanja se mi je jelo sanjati. Zdelo se mi je, da sem med rušečimi se stenami in da vidim obraze peklenščkov namestu kamnov. Klical sem na pomoč Devico Marijo in svetega Tomaža, svojega patrona. Hotel sem zbežati. pa sem čutil, kakor da imam zvezane noge in sapa mi je pohajala. Kar me je prebudil močan ropot in ko sem odprl oči, sem zagledal ob svitu dogorevajoče svetilke kakih dvajset mož z meči v rokah, stoječih okrog mene. Spoznal sem, da smo izdani in da je vse izgubljeno. Pisma so ležala na mizi kraj mene. Tolpi poveljujoči častnik je že iztegoval roko po njih... Tedaj sem pa priporočil svojo dušo bogu, potegnil pištolo izza pasu in ustrelil v sodčke s smodnikom, stoječe v kotu moje izbice — — Sveta Marija, mati božja! — je kriknil Paco Rosales, — saj bi bil lahko umrl brez spovedi. — Zleteli smo v zrak, — je nadaljeval Tovalito mirno, — namreč streha, stene in vse, kar je bilo v hišici, vse je razmetalo in pognalo kvišku liki pest prahu. Opazil sem, da ležim sredi razvalin. Tu in tam so ležali mrtvi in ranjeni. Slednji so bolestno stokali. Hotel sem vstati, pa sem omahnil in padel kakor mrlič. Izgubil sem bil oko in roko. Takrat mi tega sploh ni bilo žal. Pisma, ki bi bila vse izdala, so bila uničena . . . — In don Alonzo ti ni pomagal, ti ni plačal odškodnine za tako veliko žrtev? — ga je znova prekinil Paco Rosales... — Ne! Ko sem prišel k sebi, sem bil v ječi, to se pravi v črni. dobro zaklenjeni celici, kjer je bilo samo nekaj slame in križ Mislil sem, da bom umrl. Tako težko sem bil ranjen Toda k meni je prišel pobožen frančiškan in prinesel mi je zdravila, ki so mi kaj hitro pomagala, da sem ozdravel To zdravljenje naj bi mi pa ne zagotovilo dolgega življenja, kajti čakali so samo, da ozdravim, da bi mi sporočili, da sem obsojen na smrt. Ne zaradi zločina proti državi — saj ni prišlo nič na dan — temveč zaradi tistih nedolžnih zavitkov blaga, ki sem ga bil pretihotapil čez mejo. Takrat sem se zanašal, da mi bo pomagal don Alonzo m neprestano sem čakal, da mi pošlje karkoli za rešitev. Slednjič je pa splavalo to moje upanje po vodi. Odpotoval je bil takoj po moji nesreči in prav nič se ni brigal za to, kaj bo z menoj. Morda bi mu bilo celo po volji, če bi me obesili, kajti tako bi se me bil vsaj odkrižal. Navzlic temu sem se pa izmotal iz te kaše s po- močjo boga in dobrega očeta frančiškana. Pobegnil sem en dan prej, predno so me hoteli obesiti na velikem Avamontskem trgu. Hodil sem tri dni in ustavil sem se samo toliko, da sem se za silo naspal in si izprosil kos kruha. Slednjič sem prispel v milo Valencijo. Ker nisem mogel začeti svojega bivšega poklica, sem sklenil živeti kakor toliko drugih poštenih ljudi od rniloščine, ki jo dele pobožne duše pred cerkvijo. To je moja zgodba in tako torej sem spoznal blagorodnega kavalir j a dona Alonza de Gusman. — Tristo vragov! Ta si ti je pa lepo oddolžil, da si v njegovi službi izgubil oko, roko in vse, kar si imel!« — je vzkliknil Paco Rosales. — Na tvojem mestu bi se mu osvetil, prijatelj Tovalito. — Osvetil! Kako pa? Paco se je dotaknil noža za pasom in odgovoril: — Mar misliš, da tale ne ubije človeka prav tako dobro, kakor viteški meč? Nocoj bi bila imenitna prilika za to. — Vem, — je odgovoril Tovalito hladno. — Nič ni tako lahko kakor ubiti človeka. Vprašanje je samo, kakšna kazen je smrt za tistega, ki je ne vidi prihajati? Tak človek je niti ne čuti. A take nedolžne osvete sploh nočem. Paco Rosales je vstal in pogledal čez ograjo, ker se je bal, da bi utegnil kdo prisluškovati njunemu pogovoru. In v daljavi je opazil žensko, ki se je njena bela obleka dobro videla v temi. Bila je Tereza. Komaj je storila nekaj korakov, se je ustavila, omahujoča, prestrašena- Truse plesa se je slabo slišal v drevoredih in zdelo se ji je kakor da jo kličejo ti daljni zvoki nazaj. V usodni slutnji se je hotelo mlado dekle vrniti, ko se je naenkrat za-čul kraj nje glas, ob katerem je zadrhtela: Tereza!. .. in roka, ki jo je zaman poskušala odriniti od sebe, jo je vlekla naprej na vrt pod skupino palm, katerih mogočne veje so se stikale in bocole v obliki nepredirne strehe. V sredini je stala klo-pica iz ruše. Mlado dekle je bilo zasoplo, zbegano. V nemem strahu je stiskala roko svojega spremljevalca in solze so ji kapale na njo. —- Torej me nisi pričakovala? — ji je dej al s trpko ironijo, — toda prišel sem pravočasno kakor vidiš. Tu sem, da izpolnim svojo obljubo. — Ne, — mu je posegla v besedo, — prepozno je. Kaj ne veš, da je ta svečanost moj poročni ples? — Da, drugi je sprejel prisege, ki si me z njimi varala, toda pri Kristusovem imenu, ti svojega izdajstva ne boš dovršila!... — Kaj rm očitaš! — je vzkliknila. — Odšel si, pustil si me samo, da bi kljubovala ukazom in volji svoje matere in ko sem padla na kolena ki ko sem ji priznala, da se je vnelo moje srce za dru-gfB*i ji nisem smela niti povedati itnwna tistega, ki ga ljubim. — Morala bi mri bila zaupati, — p je dejal hladno. Toda še je čas za to, lahko te ščitim in resim... Z menoj moraš ... ~ P^fti me, pusti me! — je bUh hoteč arT1H™ti sc tema glasa m vročim proto jam. mmm Ste* 135 »SLOVENSKI NAHOD«, sjoeota. 19. Jmtffft MM. Izpred obrtnega sodišča LE ftAKAJ SATAN, JA2 TI BOM VES KSIHT STAVŠA1A! Sla vica je bila zaposlena kot delavka v tovarni z drugimi sodelavkami, med njimi tudi z Dragico. Obe sta si skušali pridobiti srce zalega mladeniča, zato je prišlo med njima večkrat do prepira, posebno zjutraj, ko sta prišli na delo. Neke nedelje je sla Dragica na ples s fantom v okoliško gostilno, kar Slavici ni ostalo prikrito. V ponedeljek sta prišli obe na delo in sta se takoj spričkalL Beseda je dala besedo in beseda je postala dejanje. V razburjenosti zakriči Sla vica: »Le čakaj, satan, jaz ti. bom ves ksiht stavšala!« Pri teh besedah se zakadi v Dragico, jo prime za lase in jo okramplja po obrazu, da se je pocedila žlahtna kri. To videč je priskočil delovodja na pomoč, zgrabil Slavico za roko ter jo izvlekel iz delavr-ice na dvorišče; hkra-tu ji je odpovedal službo za 14 dni. Slavica s tem ni bila zadovoljna, češ, da smatra to za odp^ist iz službe. Zahtevate, je obračun, dobila je plačo in odšla Na to je vsa zasopla prihitela na obrtno sodišče po 69 stopnicah v H. nadstropje. Komaj je prišla toliko do sape, da je obrazložila, kaj bi rada. Zahtevala je odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo. Ko je dejanski stan točno obrazložila, so ji povedali, da je malo upanja na zmago in da je pametneje, če to?be splob ne vloži. Toda Slavica je bila tako ogorčena nad postopanjem delovodje, da je vztrajala pri tožbi. Delovodja je bil po telefonu pozvan na sodišče k poskusu poravnave, toda poravnava nI uspela. Sledila je tožba in nato obravnava, pri kateri se je dejanski stan tako pojasnil, kakor smo omenili. Sodišče ni priznalo Slavici nikake odškodnine; postopanje delovodje se ne more smatrati Ba odpust, on je hotel napraviti samo red, saj je istočasno odpovedal službo za 14 dni; če je službo odpovedal, se ne more reči, da je Slavico odpustu. Delovodja je bil še dokaj obziran in dober, on je Slavici službo odpovedal, pa ol jo bil lahko takoj brez predhodne odpovedi odslovil po § 239 t. 6 obrt. za k., ki pravi, da sme služ-bodavec brez odpovedi odpustiti službojem-nika, če ta službodavca. njegovega namestnika ali njiju rodbinskega člana napade ali če se »oper nje pregreši z znatno žalitvijo časti ali če telesno napade osebe, zaposlene v dotičnem podjetju. Iz Sevnice — Velika ja*na tombola Prostovoljna gasilska četa Sevnica priredi v nedeljo 19. 1 m. ob 15 veliko iavno tombolo na glavnem treni. Glavni dobitki: rejen voL, žensko in moško kolo z garancijo, klaftra bukovih drv itd. Po'eg tega je Se 50 petork, 100 četvork in 150 trojk ter 200 dvotk. Dobitki so razstavljeni v društveni pisarni v Sevnici. Oglejte s} Uhl Tu se prodajajo tudi 'Onr bolske karte, enako tudi v vseh trgovinah v Sevnici in Šmarju v trgovini Slapsak v Boštaniu in pri vseh sosednih gasi tekih četah. KeT je tomtolskih kart zelo malo, ne odlašajte z nakupom zadnji dan. ker jih bo prav gotovo zmanjkalo. Iz Radeč — Odprta noč in dan so groba ▼Tata. V torek popoldne je prejel tukajšnji gostilničar g. Rafko Zupančič žalostno vest. da je "v Vinkov tih pretrgala bela žena nit življenja njegovemu bratu g. Vincenctju Zupančiču, ki je bil že nekaj časa zaposlen kot železniški kurjač na progi Vinkovci—Zagreb odnosno Beograd. Bolehal je na želodcu. Njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjem čo-su tako poslabšalo da ni bilo nobenega upanja na okrevanje. Pokopan bo v Vinkovciih. Naj v miru počiva! Zupau-cice^vv rodbini naše iskreno sožalje! — še o gradbenem gibanju. V torek smo poročali o gradbenem gibaniu v Radečah. V tem poročilu pa smo popolnoma prezrli, da gradi enonadstropno vjlo zidarski pomoCtiik g. Ludovik Sotler, sin tukajšnjega vrtnarja g. Sotlerja. Njegova vila stoji tik £ole in ima zelo lepo lego v Radečah V njej Je stanuje stranka učiteljica gdč Grobovšek Marija, ena stranka pa se bo še V^eima, čim bo vila dograjena. — V petih dneh druga avtomobilska nesreča. Pretekli teden £e ie pripetila na tako zvanem ovinku >Diidel* avtomobilska nesreča, pri kateri sta trčila en tovorni itn en osebnj avto, oba iz Savinjske doline. Osebni avto jc dobiil precejšnje poškoJbe, vendar pa sta oba lahko nadaljevala vožnjo vsak v svojo smer. Iz Vrhovega poročajo, da se je na omenjenem ovinku pripetila zopet avtomobilska nesreča iii sicer na cesti pri km 38.4 Krško—Radeče, kjer so že pred leti pričeli prestavi jati most, pa so delo odložili. Tu je namreč nujno potrebno da ee ovinek mak> izravna, most Ln cesta pa ogiadd. sicer se to pripetilo še več avtomobilskih nesreč. V torek sta trčila skupaj zopet dva avtomobila. Osebni avto je odnesel to pot težke poškodbe na karoseriji. Polomil je blatnike m pot«iJ svetilke itd. Naprošamo sreski čestoj odbor v Krškem, da nemudoma popravi cesto na tem kraju. — Predavanj© pr\ podmladku Jadran-ke straše. Poverjenfetvo tukajšnjega podmladka Jadranske straže na dri ljudski soh v Radečah ie izposiovalo pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani, da bomo imeli v Četrtek 23. t m. dve predavan ii >Ob našem srednjem Jadranu*. Predaval bo banovinski referent g. Viktor Pimat. Za ponazorovanje mu bo služil najnovejši projekcijski aparat >Le:"ca: in številne slike, ki jih to prinesel s seboj i«* Ljubljane. Predavanje bo popoldne namenjeno naši osnovno šolski mladini, zvečer pa odraslim, na kar že sedaj opozarjamo vfo našo javnost, da bo čim večja udeležba, — Javna zahvala poverjen ifctva podmlad ka Jadranske straže. Poverjeništvo podmladka Jadranske straže na tukajšnji ljud ski šoli je pred kratkim organiziralo v Radečah. Zidanem mostu in Ljubljani nabiralno akcijo prostovoljnih denarnih prispevkov in daril v naravi, namenjenih za letovanje nase bolehne dece o o Jadran* skem morju, oziroma za izlet naših pod-naladkarjev v Bakar odnosno na Sušak. Akcija je uspela še dokaj zadovoljivo. Zato se poverjeništvo javno zahvaljuje vsem našim meščanom — pridobitnikom — kakor tudi na Zidanem mostu in tvrdki I. C. A. Maver v Ljubljani, Id so kakorkoli pripomogli z denarjem ali blagom in s tem podprli poverjeništvo v njegovem vzgojnem smotru: — Nafto deoo postati vsaj srn nekaj dni na morje. Se ve je še do tega dolga pot! Toda z vtrajnim in doslednim delom, bo premagalo vse ovire! I glavni dobitniki velikega RAD ION tekmovanja 1 1. nagrada « _ (Din. 1a.ooo-): S'' Um*K N' lova vM pri Mariboru, 3. nagrada (Din. 3.000"--): M. Vukevtt, Sombor, Vefjevsle 23, 2. nagrada (Din. 5.000"-): Backf ZagrA* Ot&ta«* ulica 8, 4. nagrada - w e, t Mm « ■ (Din. 2.000'")' 5#efawo>4^*»Sa^«ifcraa,lorJjW» Curclć D., Novisad Kopan H., Jastrebarsko Sablatnik I-, Ljubljana Cracić A_, Sarajevo Beck Mol Hrast K., Jesenice Trinaesti W Šibenik Gole P., Krmelj Pavetić B., Ptuj Szika A., Novisad Opsinger O. Slov. Bistrica Schmidt P., Jur. Klošter Nagvivan M., Lazarovo Ožegič D., Zagreb Miholić B , Gračane Kern A., Banjaluka Novina A., Zagreb Debevc F., Grahovo Gluvakov S., Beograd Burija M, Črnomelj Sešič D, Zagreb Aleksić Bn Smederevo Arbesser A., Vršac Ingolič Adela, Hajdina Logar M.f Rim. Toplice Maric M., Varaždin Puhar F., Kranj Vedenik K., Celje Damše A., Beograd Glinsek M„ Skale Rovšnik M, Braslovče Rauš S, Lazarevo Ignjatović B. Dobrtjm Tomić M., Zemun 2elja A., Rateče Planica Pengal M., Ljubljana Plovsa A.. Polhov gradeč Reiter Mn Peščeno Babnik |* Ljubljana Kranjc Sv. Rupert 2oo nagrad (Din. 1oo): Marinsek A„ LJubljana VVitenc M., Kočevje Kobale A., Maribor Hunjcd DH Celje Mfltttck K., Sarajeva Pečlnovlč Vareš Nmkovič O, Donji Vakuf Vajdi M., Braslovče Szdke M., Novi Vrbas Knez A-, Slovcngradec Viktortta S„ Vršac Simonflc A* Novi Vrbas Metanol N., Lazarevo Grošelj /., Litija Djordjevic M., Pirot Skrt A., Radovlji« Svare M., Bačko Dobro poljeGaUevie D.. Beograd Marolt M, Lcskovec Repolj M^ Kranj Niškovic Nn Novisad Lcnardic M., Djurdjevac Brezigar M., Ljubljana Posavac G, Osijek Murko J., Osijek U Petrovič Jn Sombor Pire F, Žuienberg Pegan Z^ Železnici Zdravić S., Rudnik Tauber NL, Zalog Primožič M„ Šoštanj Djordjević R_, Beograd Smerca M«, Pančevo Maruiek M« Trbovlje Kruk Jn Osijek Molter F., Novi Vrbas Matejšić O., Crikvenica Pridi D., Negotin Horvat U., Zagreb Som od j a D., Cačak Simončeva S., Crna Hajden D., Varaždin Rott J., Sisak Prodanović S., Beograd Stanič M., Cepin. Babnik I., Bizovič Djumić EL, Osijek IV Figenwald H., Zagreb Paripovič A., Berane Stošić V, Petrovac Tomac M., Delnice Hribar M, Moste Vrtovec M., Ljubljana Pleško D., Nova Raca Marko vic K., Povin Lazić T., B. Brestovac Stanovnik A., Brezovica Mohorić M^ Trogir Župni ured, Podstrana Milinković I., Beograd Musil A., Sarajevo Habasin D^ Zagreb Presler M^ Vršac Volt E, Zemun Prepič Z^ Split Farkaš Ivanove* Vosljič F, Zagreb Zaboj J., Vrbica Muzer M., Osijek Binder Fn Maribor Gvozdenovič M., Novisad Skročić D, Sv. Lucija Krgović M., Zlatovo Balogh A., Skoplje Pucelj A, Jesenice Razdira V., Kranj Bukovec fii, Osijek Cop Un Boh. Bistrica Kranjc F, Cernica ilitrovič V« Kamenica Pavlin A., Radomlje Semieer On Mlslinje Lehar A^ Sombor JernejiĆ A., Za gradeč Panajotovic K, Poiarevac Vuksanič U Hrtkovd Sabanovič Vn Sarajevo Mickovič 2., Beograd Bobuš V^ Zagreb Mahecka S.. Beograd Nikolić E , Slav. Brod Levičar M, Ljubljana Verbajs M^ Ljubljana Gašpr F^ Turijak Rakovnik A , Nova Cerkev Stipanović D., Split Petrovič A^ Ohrid Turk D.. Ljubljana Emeršič M., Ptuj Kosar A., Novisad Czaja M.. Petrovgrad Pivec M^ Kraberk Starec A . Ljubljana Medan Dubrovnik Anzelc I, Kranj Cebe M , F ram Širok I , Vrhnika Skok P, Vrapce Auff M., Studenci Basic M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič Vršac Stibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E.. Bled Kristan L4 Gorenjsko Slatner A., Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B.f Sarajevo Zabovoik M, Kamnik Grbič N.( Sid Ju nk ovič M , Krapin* Kržič l.t Šoštanj Flnzinger S.? Kamnik Mirković V, Palanka Kopić MM Potplat Findenik C, Dravograd Stefanćić M., Ljubljana SokJak J, Mtadenovac Kfaič A^ Ivanovo Dristanić IC, Zagreb Veranek P, Var. Topfloe Kobaa A^ Zagreb Daničič Lj^ Gor. Milanova« Bojaški V, SenU Levstik K^ Travnik StasnJ M.. Pirot Modrec T^ Jesenice Zoben i ca 1^ Som bo« Devčič O . Zagreb Ergotič P, Vel Kopanlca Kovačević Ružica, Osijek Zupančič P, Mokronog Wild M^ Pančevo Pušnik A^ Ribnica Vodišek M^ Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V, Blinskl Kut Mardešič M^ Zagreb Mikša A . Rog. Štabno Birg V^ Pustosija Vakasovič V, Zagreb Briš T., Sušme-Djurd]enovi6 Vučimilovič B. Zagreb Bectč G „ Beograd Štrukelj A, Borovnica Krajger O, Ljubljana Balogh t., Moravice Arh IL, Zagorje Lestar Novisad Žrebanje nagrad je Šzvrflln posebna ocenfevafna komisija. Vsi odgovori so bili takoj ko smo jih prejeli označeni s tekočimi številkami. Prejeli smo skupaj 294.021 rolrtoe od teh 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izirebani. Nagrajencem Iskreno čestitamo m se zahvaljuje vsem, ki so se nalogo tekmovanja udeležili, člani ocenjo-valne komisijo SO bili t Dr. Mote Poetf Kr. javni notar. Kamilo Krvarić, ravnatelj ^HrvaHkega ListaM, In«. Anto Sofnor, ravnatelj Jugosl. d. d. Schicht-Lever, Dra« Gregurovič sel reklame JugosL d. cL Schicht-Leveč Kadarkoli boste odslej prou7 s Radionom, misfito vselej nm novodifo o uporabi« ki je tiskano no hrbtni strani vsakega zavitka. Ravnajte se natanko po njem, potem bo Vaše perilo vedno lepo belo Im bo ostalo dolgo kot novo. PERE SAM - PERE PRIZANESLJIVO — Osebna vest. S tukajšnjega sreskega sodišča bo te dni premeščen sodni pristav g. Josip Kunčič v istem svojstvu v Laško. Želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu. Iz Ljutomera — K odkritju spomenika Viteškemu kralju. Odkritje spomenika Viteškemu kralju pri Sv. Juriju ob Sčavnici, 15. maja je bila lepa patrijotična manifestacija Odbor čuti prijetno dolžnost, da se vsem, ki so nas ta dan obiskali, kakor tudi vsem, ki so za spomenik prispevali, prisrčno zahvali. Odbor se zahvaljuje tudi vsem, Id so darovali vence ter slavnostnemu govorniku dr. Ilešiču za njegov ljubezni do domovine prežeti govor Naknadno so še darovali: dr. Ivan Vuk, Ljubljana 100 din, Andrašič Ivan, veletrgovec, Maribor, 100 din, dr. Pavel Sokolov, zdravnik Sv. Jurij 100 din Lojze Hrasovec, višji SeL korn-trolor Subotica 100 din, Ciril Miki, 5. upr. Ljutomer 100 din, Kocmut Marija, Sv. Jurij 100 din, Korošak Anton, Sv Jurij 70 din, Klobasa K_, 35 din, 2erjav Albert, Maribor 50 din, Matija Domanjko 50 din. Odbor se vsem darovalcem prisrčno zahvaljuje za darove, tiste, ki se niso še odzvali, pa prosi, da prispevajo, ker se bo okoli spomenika uredila še ograja. — Nastop učencev meščanske Sole. V nedeljo so učenci naše meščanske Šole pod vodstvom svojih učiteljev nastopili na so-kolskem letnem telovadišču s pevskimi točkami in telovadnim nastopom Odpete narodne in umetne pesmi so bile prav lepe in ubrane. Telovadni nastop pa je pokazal, da se tu v meščanski šoli goji telovadba v pravilnem tempu, čigar uspeh je bila lepa skladnost in strumnost, ki je navdušila učence za smiselno telovadbo. Pri nastopu je sodelovalo 180 učencev, ki jih" je Številno občinstvo navdušeno pozdravljalo. — Čebelarsko predavanje. V nedeljo je bilo pod okriljem ZKD v Mariboru pri Sokolski četi pri Mali Nedelji čebelarski) predavanje v Sokolskem domu, ki mu je prisostvovalo nad 40 čebelarjev. Predavatelj g. Janko Belec je govoril o vseh najaktualnejših čebelarskih vprašanjih, čebelarski Uteraturt In sakoriodaji. Številni čebelarji so se odločili, da bodo tudi v tem Čebelarsko dobro razvitem kraju osnovali svojo lastno podružnico. Izjava aaassr O« stroji trieUdi aegrealJNt NISKI CRNI — CCNTKI FltAVKO UNA« F. BATJEL «1 V zadnjih časih se Sirijo po Ljubljani neresnične in zlobne govorica, kakor da bi mojo kavarno »METROPOL« v Ljubljani poseČali protinarodni ali protidriavni gostje. Izjavljam, da ao vse te govorice zlobno izmišljene in bom primoran proti razširjevalcem takih vesti ta aaa^aaaaMi govoric predlagati uvedbo kazenskega postopanja. Franc Miklic lastnik hotela »METROPOL«, Ljubljana. Strni 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 18. Junija 193*. Slev 135 VELIČASTNA SUKA BEDA IN DISCIPLINE — NAJPOMEMBNEJŠI KULTURNI DOGODEK L. 1938 V ČEŠKOSLOVAŠKI BO X. VSESOKOLSKI ZLET V PRHfil VZOREN PREGLED IN ORGANIZACIJA TELESNE VZGOJE S SODELOVANJEM SKUPNO 100.000 TELOVADCEV • ZELO UGODNA DRUŽABNA POTOVANJA IZ VSEH DELOV SVETA • PODROBNE INFORMACIJE DAJEJO RADE VOLJE VSE POTOVALNE PISARNE. Večkrat je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. *gov proti zobnemu kamnu NARODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAHJEVA S izvhSuje VSE VRSTE TIS mrvi h PRBPROSTB IN NAJFINEJŠE ummmmmaemmmmmmmmmmmmmmmmmm miiiiiiaiiiiiiiraisiiiiaiiiiB MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—» davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI NAKUP Oblek, perila, vetrnih suknjičev itd za vsakogar nudi PRESKER, Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. PRIPOROČA SE letovišče in kopa.li^ce Sorli, Gorenja vas nad Šk. Loko. IH75 NOVOST ZA DAME l i ! Izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem in najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljivo za občutljive dame! Frizerski salon >R A K A R« Prešernova ul. 7. nasproti slaščičarne > Koša k«, vezni vhod LETO VIHARJEM se priporoča gostilna pri >ANŽKU« — Gorenja vas nad Škof ja Loko. 1713 TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom »Salon Merlak«. Sv. Petra c. 76. Cena 60.— Din. 1719 POSEST 90 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din VILO aovo zidano, z malim posestvom na periferiji Rog. Slatine, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Iv. Roja, Ormož. 1717 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NATAKAR soliden, izučen v restavraciji, Išče nameščenja v boljšem lokala ali slično. Po potrebi nudi tudi majhno kavcijo. Ponudbe na Slavko Srebrnar, pri Gabro-nu, Zagreb, Zvonimirova 50. 1716 STAnOVAnJA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO poleg Zvezde takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov pove uprava 3>Slov. Naroda«. 1710 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PIŠČANCE žive, mlade, 60—75 dk — po 14.50 Din kg v zabojih po 30 kom. franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1705 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLJ, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. ^nnmifliinmminiiiiiM ČEŠNJE sveže, rdeče in črne, trde, kg Din 5.— v košarah po 45 kg — franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1715 Gostilniški in kuhinjski inventar prodam. Rožna dolina, c. U/3. 1712 VELIK PLINSKI ŠTEDILNIK naprodaj. Ogleda se ga v restavraciji Union, kjer se dobe tudi potrebne informacije. 1725 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ŠOFERSKA ŠOLA pooblaščeno koncesionirana — L Gaberšček, bivši komisar za šoferske izpite, Kolodvorska ul. 43, telefon št. 28-28. 1516 PRIHODNJI PRIKROJEVALNI TEČAJ damska oblačila se prične 4. julija 1938. Vsa tozadevna pojasnila dobite v Krojni šoli na Aleksandrovi cesti št. 5/IL prvovrstnih koles NAUMANN Vabilo na izredno skupščino Posojilnice v Trebnjem reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v sredo, dne 29. junija 1938 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni v Trebnjem št. 18. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev upravnega odbora in dveh namestnikov. 3. Volitev nadzorstva in enega namestnika. 4. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 5. Slučajnosti. Ce bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, z istim dnevnim redom na istem prostoru, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. NACELSTVO. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovili, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva a lica 5. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. ^7. • •.'••£•«23 Najsi bo srajca ali bluza — svila zelo prijetno hladi in poleg tega je v svili vsakdo ,,lepo oblečen" In S IcelcSno lahkoto se operejo take svilene stvari I Blaga, bogate pena milnih lusk Lux prizanesljivo opere tudi naj- za vse poletne tkanine 1 .... j&e )uzzdoyii tudi v- mtelL iscdi! Solnce je od dne do dne močnejše HIVEAJ? CREME i zato se zahteva vsak dan več od vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NTVEO! — Samo NIVEA vsebuje e v c e r i t. NIVEA krepča kožo in dela tudi vašo kožo odpornejšo proti čedalje močnejšim solnčnim žarkom in ji da svež videz 128 Mednarodna • špedicija TURK Prosto iavno skladišče OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 LJUBLJANA prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 VSKLADIŠČENJE raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLADIŠČU. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon: 30-73 Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ra vi jena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce Se nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj 3 to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze; Klabund: Pjotr — Rasputin, Urejale Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« ftan Jeran — Za upravo tat Inserstni del Usta Oton Chriatof _ Val v Ljubljani 54 93460236067^21