i I Nmi vei i i i!oven>Li dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto < • • $6 00 Z* pol ieta - - - . . $3.00 Za New York osIo leto - $7.00 Za inoiemttvo celo leto $7.00 GLAS NARODA MQI Ust slovenskih delavcev v Ameriki« jj E 5 i _ The largest Slovenian Dafly L tike Ura ted States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ELEF0N: C0RTLANDT 2876 NO 37. — ŠTEV. 37. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congre® of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY. 13, 1926. — SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1926. TELEFON: COETLANDT 2876 NEMŠKO ITALIJANSKI SPOR VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV Nemška vlada bo ignorirala nazore Italije v tirolskem sporu. — Nemčija je tudi zanikala obdol-žitev italijanskega diktatorja, da ravna slabo 8 poljskimi in danskimi manjšinami. BERLIN, Nemčija, I 2. februarja. — Glasi se, <"'a je nemški zunanji urad mnenja, da se mu ni t*ba brigati za drugi govor Mussolinija glede ju-. e Tirolske in da je .treba smatrati debato med ussolinijem in Stresemannom za zaključeno, če bodo spravili na dan nadaljnih dejstev glede >vora. \ čerajšnji listi so izjavili, da prihaja najboljši dgovor na izjavo Mussolinija iz vrst javnega nenja po vsem svetu. Pritožbe tirolskega nem-•:ega prebivalstva so bile boljše obrazložene po-•>m govorov fašistovskega diktatorja kot pa potom r.ateregakoli drugega možnega sredstva. Včerajšnji večerni listi so objavili številke, ki :iaj bi dokazale, da so Mussolini j eve kritike nem-kega ravnanja s poljskimi in danskimi manjšina-li neutemeljene in da imata obe pokrajini zadosti •ol, v katerih se vrši pouk v jeziku manjšine. Soglasno s tukajšnjimi poljskimi zastopniki je (,no in trideset manjšinskih šol v Gornji šleziji nezadostnih za poljsko prebivalstvo, ki šteje okoli 50,000 duš. Poljaki se istotako pritožujejo glede razmer v Iztočni Pruski, kjer je le enajst poljskih šol za poljsko prebivalstvo, ki je le enkrat manjše kot ono v Gornji Sleziji. Poljaki trdijo, da so njih določbe za nemško prebivalstvo v poznanjskem o-kraju zadostne. Zadnja kontroverza je bila indirektno vzrok samomora grofice Vere Manischeda, ki se je obesila včeraj v hotelu Unter den Linden. Mlada grofica, rojena Rusinja, je bila poročena z nekim Lahom ter je bila sestra Marije Orske, berlinske i-^ralke. Obe sestri, v spremstvu dveh italijanskih posto-oačev, sta obiskali v torek ponoči Barbarina kabaret in pozneje Igralski klub. Tam je zakričala gro icB, ki je bila očividno natrkana: — Viva Mussolini! ter napravila tak kraval, da so jo vrgli iz kluba. Bila je še vedno razburjena, ko so jo prijatelji odvedli v hotel. Naslednjega jutra se ni prikazala in ko so zvečer preiskali stanovanje, so našii njeno .ruplo. Ri m, Italija, I 2. februarja. — V včerajšnjih jutranjih listih je bil priobčen pogovor s predsednikom bavarskega deželnega zbora, dr. Heidom, v katerem je slednji odločno izjavil, da ga ni mogo-e smatrati sovražnikom Italije, ker je vprizoril nnsko leto potovanje po Italiji, kjer je bil povsod x >rdijalno sprejet. Glede svojega zadnjega govo-» je rekel, da se ni obračal proti Italiji. — Položaj na Tirolskem je bil vzrok živahnih protestov in obdolžb. Položaj ni v soglasju z resničnim duhom miru. Mi moramo olajšati kolikor nogoče položaj svojih bratov na Tirolskem ter >ih spraviti nazaj na pot prostosti. Ne ve, kje je deponiral $13,000. LAAVRENVE, Mass.. 12. febr. Danici Rossignol je pml tremi :«' jo razbil mod rimsko-kato-lisko cerkvijo in državo vsled izjav najvišjega mehiškega prela-ta. nadškofa Mora v del Rio. v katerih je napadel gotove člene mehiške ustave. Ta ugotovila preiskuje sedaj generalni pravdni k. I.K-.ti poročajo, da je včeraj po-! licija na konjih zbrala veliko število špan-kih diiliovnifcov iz, različnih mestnih cettva ter jih po. vedla na železniško ]>ostajo. odkoder so se napotili v Vera Cruz. kjer jih bodo deport ir al i. Copra v se verske vpostaro ne tičejo le rimsko-kaitolkške cerkve, temveč tudi protect a litovski h cerkva ter inozemskega duhovni-štva, ni ni kakega vznemirjenja mod protestanti in anglikauei v«pričo dt-jstv;«, bodo ti duhovniki deportirani ali ne. Mehiška ustava določa, da morajo biti vsi mehiški duhovniki vseh verowpovedanj (rojeni mehiški državljani. Nadalje prepo veduje vsako politično dehmiosl duhovnikov, laKtovanjo zemljlšT* 1er izjavlja, da je cela cerkven« layrtuLna. s jx^.lopji in zemljišči vred, last naroda. Sedanji položaj sr j«> razvil i/ oe i vid noga namena vlado, da izvode ustavo. WASHINGTON, D. C., 12. febr. Neka ekspedicija ruske akademije znanosti se je vrnila z raziskovalnega potovanja v Kara-Kum puščavi v Turkmeiisli. v centralni Aziji, v Lenigrad. (sporočila je. da je razkrila celo vrsto plemen, ki niso ničesar vedela o -sovjetski vladi in revoluciji in ki tudi niso nikdar ničesar slišala o prejšnjih rn^kili carjih. Poročilo pravi, da je prinesla ekspedicija tem plemenom prvji sporočila o zunanjem svetu. Cela modema civilizacija jim je bili« i^polnoma neznana. Y kolikor znano je bila to prva ekspedicija. ki je sploh kedaj prodrla v Kara-Kum puščavo. Ydele-lAenci te ekspedkuje niso pričakovali ničesar drugega kot da "bodo potovali skozi neobljudcne peščeno -samote tor so bili zelo pre-senečeni, ko so v notranjosti petdesetih milj od železniške postaje Geok Topo razkrili prve cele serije oaz. obljudenih od primitivnih plemen, ki «o podobna turko-manskomu plemenu. Prebivalci puščave -so živeli v priprostosti svetopisemskih časov ter pasli svoje črede kamel, koz in ovac. Skrajno persenečeni so bili, ko je dospela znanstvena karavana, a ro ■sprejeli gosioljubno obiskovalca. Izhojono steze, stare sto in sto let. so vezale različne oaze. Y puščavi, nekako 175 milj od železnice. m> razkrili učenjaki bogate sklade žvepla. Polarni raziskovalec. Nemške industrije manj obdačene. Nemška vlada namerava znižati davke na industrijska podjetja. — Finančni minister, dr. Rainhold, j e objavil tozadevni program. Avst ralski HE RUN Nemčija, 12. febr. — Finančni minister, dr. UeinhoUlJc j izjavil, da bodo nemški industriji z.n-žani davki v >kupnom znesku j5.->0.000.0{M) zlatih mark. Minister je izjavil, da je skrCe-! njo davkov na trgovino in industrijo neobhodno potrel>no. da se premaga sedanjo ekonomiko depresijo. NameraA-ajo znižati prometni davek ol enega odstotka na šestino odstotka. Znižali l>odo tudi davek za spojitve industrijalcih družb. Minister .1»' za konsoli-diranje nemšk h industrij ter bi slednje rad še nadalje pospešil. Davek na luksurljozne predme-te. ki je znašal pri nekaterih pred-metih 1.1 odstotkov prodajne ec no. naj bi pri večini predmetov j>opolnoma odpacbd. razven pri takimi. ki so poj>olnoma neproduktivni kot nap rimer dragulji. Skrčenje davkov bo znašalo G do 7 odstotkov skupnih dohodkov raziskovalec kapitan nemžke države, a finančni mini- ■iriTO«! vi»~ co. >(■ George Ilubert Wilkins namerava vprizoriti meseca marca -"■ter mUli. da bo 10 -krčenje napravilo nemške industrije us-pes- polet na Severni tečaj. Poletel' ""jšim in da so bo izvoz povečal. bo iz Alaske. Zopetna preložitev usmrčenja. vsled česar se bo -splošni finančni položaj tako iz-bo3jšal. da 'bodo nižji davki več kot odtehtani. ALBANY". N. Y., 11. febinaTja. I smrčenje Ambrose Ro^sa. ki je v pro tok lomi letu r družbi drugih' oropal in umoril prodajalca bon- dov. Whitmans. je bila preloženo vsled odredbe governerja Sinitha na dan 17. maja. Rabiti ga hočejo proti drugim ljudem, ki so bito najbrž zapleteni v zadevo. Velika zmeda v franc, zbornici. Briand bo zahteval od poslanske zbornice zaupnico. — Sklenil je zapustiti mesto, razven če bi zbornica proizvedla svojo lastno fiskalne odredbo ali sprejela načrt finančnega ministra Boumerja. PARI/.. Francija. 12. febr. — Francoska parlamentarna kriza glede predlaganih fiskalnih reform jo pričela poleg drugih komplikacij ogrožati tudi obstanek Briandorega kabineta. Konflikt mod finančno komisijo ]>oslan-ske tabornice tet vlado je napotil ministrskega predsednika, da je pohitel v senat v namenu da dobi zagotovila, da ga bo višja zbornica podpirala v .slučaju, da bi obštrukeije taktike levega krila poslanske zbornice onemogočile vse upanje za hitro dobavo dohodkov. s katerimi bi napolnili narodno zakladnico. Vlada je vsled toga sklenila stopiti pred zbornico ter zahtevati od nje. naj proizvajajo svoj lastni načrt za finančno remormo, glede katerega naj bi se takoj glasovalo. ali pa sprejme vladne predloge brez vprašanja in brez ]>oli-tike razcepljenja. Co bodo poslanci to zahtevo zavrnili, bo vlada rcsignirala. V polities h krogih je včeraj zvečer prevladoval vtis. da stoji vlada pred moralno odgovornost jo, da izzove zbornico in da bo njegova vlada padla, če bo spravil Briand v pondeljek na površje vprašanj«' zaupnice. Stranko levega krila ^o baje trdne v svojem -sklepu, da uničijo minictrstvo, razven če bodo vpo-š te v al i politične doktrine levega krila v fizikalni zakonodaji, o kateri se .sedaj razpravlja. Razprava glede finančne predloge, ki je bila vložena pred Božičem in o kateri se je neprestano dobatiralo tekom eelih zadnjih treh tednov, jo le malo napredovala. Radič zopet v opcziciji. BEOGRAD. Jugoslavija. 11. februarja. — Stara kontroverza med vzgojim ministrom Štefanom Radičcm ter ostalimi člani kabineta je nanovo izbrulmila, po go-govordi hrvaškega kmečkega voditelja v Dalmaciji in Basni, v katerih je govoril o plemenskih razl-kah med Hrvati in Srbi. Ra-dilč ni še dospel v glavno mesto, vendar ]>a se govori že sedaj o ra-dikabiih izpremembah v koalicij-sk«-n kabinetu. Radič je voditelj hrvaške kmečke -.tranke ter je roval ]>roti Srbom toliko časa. dokler ni po >ta-"em uzoren sklenil kompromisa s starim lisjakom Pašičem. ki mu jo dal na to mesto vzgojnega ministra. Mehiški general obvarovan pred deportacijo. WASHINGTON. I>. C., 12. feb. Revizijska oblast delavskega do-partmenta je za eno leto suspendirala deportacijsko postopanje proti generalu Franei-eo Coosu. mehiškemu revohicijonarju. ki se mudi trenutno v~Texasu. Pri zaslišanja so poudarjali, da bi bil general, če bi ga deponirali v Mehiko, brez nadaljnega ustreljen kot je bil polkovnik Torres. Slednji je bil deportiran dne 14. januarja in par dni pozneje je bil ustreljen na odredbo mehiškega vojne-gn ministra v Torreo-nu. KONEC PREM0GARSKE STAVKE Premogarji ne bodo dobili zaenkrat noebnega povišanja. — Pogodba je sklenjena za pet let. — V sredo ali v četrtek se bodo vrnili premogarji na delo. — Koncem tega meseca bo produkcija v polnem teku. — Voditelj štrajkarjev je zadovoljen z uravnavo. PHILADELPHIA, Pa., 12. februarja. — Velik premogarski štrajk je končan. Danes popoldne ob dveh je bilo objavljeno naslednje: Zastopniki premogarjev in delodajalcev so se sporazumeli. Premogarji se bodo sredi prihodnjega tedna vrnili na delo. Koncem tega meseca bo dosežena najvišja pro Jukcija v rovih trdega premoga. Delavci se bodo vrnili na delo pod starimi pr-goji. Pogodba bo veljavna do 3 1. avgusta 1 930. Po 1. januarju 1927 sme vsaka stranka enkrat ta leto. predlagati izpremembo plačilne lestvice, r etnajst dni po predlagani izpremembi se morajo ačeti pogajanja. Predsednik United Mine Workers John J. Le-A^is je rekel: — Ta pogodba je v vseh ozirih zadovoljiva. Ce Irugega ne, že vsaj garantira premogarjem, da bodo pet let nepretrgoma zaposleni. Prejšnja poročila o položaju so se glasila: SCRANTON, Pa., 12. februarja. — Seja mezdnega-komiteja antracitnih premogarjev je bila sklicana za danes zjutraj ob devetih v Philadelphi-ji. Lastniki premogovnikov so baje istotako odredili sejo svojega komiteja v Philadelphiji. Seja lezdnega komiteja bo le sklicana, če bo zahtevala važna zadeva, predložena uniji, njenega odobrenja aH odklonitve. Scranton Times poroča, da sta dospela v Phi-adelphiji zborujoča vzdrževalna komiteja, ob-toj eča iz šestih lastnikov premogovnikov in šestih unijskih uradnikov, po sedem ur trajajočih posvetovanjih za zakljenimi durmi do začasne-ga soglasja, na temelju načrta, katerega je predlo ula tretja stran, obstoječa baje iz administracij skih uradnikov v Washingtonu. Skupna seja se i vršila, vendar pa se je glasilo, da sta bila oba komiteja, ki sta zborovala v nasproti ležečih ho elih ves dan v stalnem medsebojnem stiku Poroča se, da se je posrečilo napotiti zveznim uradnikom obe strani k koncesijam. PHILADELPHIA; Pa., 12. februarja. — Tako komitej premogovnih baronov kot mezdni podko-mitej premogarjev sta imela včeraj seje, vendar pa se je zanikalo, da se vrše katerakoli pogajanja med obema. Oba komiteja sta utemeljila svoj 1 —TT. (Nadaljevanje na 3. strani.) DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU D&sm ao na£« cen« iled«8«: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, ki inaSaJo manj kot en tiso« iinarjer nioname »osebe* 14 centov n poštnino in drujce stroške. Razpošilja na »adnje pošte in fzpttaje T«Stnl fakral ara*". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir .......... $ 9.10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir..........$42.50 Pri naročilih, ki maša j« sanj kaft m Ur. rataaam« u era tav ca poštnino In drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte In tzplataje LjoMJaaaka kreditna kaak» v Trstu, j Za pošilja tre. ki presegajo PETTISOČ DINABJBV ali pa DVATISOC r,IR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popnst. Vrednost Dinarjem In Lira« sedaj nI slalna. menja se Teškral ta aeprt-fakovano; iz tega razloga nam nI mogofa podati natančne cene vnaprej; računamo po emi tistega dne. ko nam pride poslani denar t roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.- Denar nam Je poslati wjboljs po D umesti« Portal Order all *» New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Gortlandt Stmt Htw Talk. « T Telephone! OarttanOt GLAS NARODA (SLOVENK DAILY i Sna* Owned and PmbUeked by OEflOrailC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Look Bmirtft, •nonnr eimm «f of lb* eorporefcion and »ddr—m of tbor* officers: Borough of Manhattan, Now York City, N. T. G L A 8 NARODA" "Vede* of tke People" leened Every Day Except Sunday* and Holiday. '•a eeU Ufa 94ija Utl m Ameriko im Kanade____—_ $6.00 ic pel M«____— $3.00 t« 6eir1 leta _____ $ljSO Za New York ea Za pol leta . Za nioeemstva ea Za pol leta_ lete lete $7.00 $3.60 $7.00 $8j&0 Bnbscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Ola* Naroda" k kaj a vsaki dan isvzemii nedelj in proemkom. Oopuri bree podpisa i o osebnosti se ne priob£tije?\* Denar naj se »UfOToli poiiljati po Mone/ Order. Pri spremembi kraja nerodni prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče raunam. ds hitrej* omjdemo n&slovnika OL A3 NARODA", 82 Cortlandt Ktreet New York. N. Y Telephone: Cortlandt 2876. PREDSEDNIK JE MODER M02 Po trik! iji iiili brc/uspešnih po-ku-ih m* j«- posrečilo dcmokni-tičn mu /vi-zneiuu -euau-rju i/. N • \v Voi ka. tir. Copelamlu doseči »prejem r« solucije glede a Zračit:ie stavke. \" tej resoluciji poziva j rtclatclnita ZdruŽeuiih dižav. naj -ku-a uiavna-ti -tuvko antracit-Dih premogarjev in da naj ]>ovabi v ta namen [Higajalna komiteja preinogarjev in delodajalcev v WV.iiugtou. * Sprejmi resolucije izviral najbrž i/. želje republikajiskih >c-natorjav, da se ne zadrži iiraviii ve pred^ge glede popusta davkov. Da je ta uamcn proizvedel večino /a resolucijo Ur. C) pela uda jc razvidno iz dejstva, da j.- voiLitelj r.tpublikausfcih senaiorjev v zadevi davkov, senat« r Smoot. -ta v i! tozadevni predlog. Predsednik je 1 ali ko prešel mirnega Mca preko večinskega 41e])n senata na dnevni red, ker je Vedel, da gte za parlamentarni manever. iie p? za ntx»no zeljo njegovih strankarskih zastopnikov. Dejanski bi ne mogel storiti Coolidge niti najmanjše stvari za uravnavo stavke. Zastopniki" delavcev bi mogoče najvišji zvezni uradnik pregovoril k še večji popustljivo m. na zastopnike premo-ganskih baronov pa ni ne napravil niti najmanjšoga vtisa. Preveč dobro vedo, kaj hočejo, da bi se dali ujeti > prijaznimi besedam. Predsednik nima v lean slučaju na lazpolugo Jasli več drugega kot besede. NLčsar ne more storiti, kar bi moglo prinesti promogarjem zmago, kar bi prisililo premogovne barone stopiti z visokega konja svoje aroganee. Taka akcija bi obstajala v pretnji. da l>o \lada jZdra-ieaib držav prevzela in o l>rat o vabi nntraeitr.e premogovnike. Č'e bi vedeli lantniki premogovnikov, da je administracija Coolidga zmožna takega koraka, bi kmalu popu-tili. Dobro pa vedo. da se to ne bo zgodilo. DVA PLEMENITA BRATCA Kot se .brzojavno poroča /aliteva Worthy, madžarski državni "upravitelj' takojšnje odranjen je ministrskega predsednika Bethlena, ker je baje slednji zapleten v ponarejevalno afero. To je tudi razvidno iz poročil zanesljivih in verodostojnih poročevalcev v Evropi. Nič manj pa ni resnično, da se hoče Honthv i znebit: svojega nadležnega nasprotnika. sovražnika njegove fašist o vnke politike iz drugih razlogov kot pa je občutek poštenosti. To tem manj. ker se domneva, da je Jlorthv \vaj vedel za dejanje, ec ni bil direktno prizadet pri aferi. Kako direktno je bil IJethlrn, madžarski ministrski predsednik — .spojen z zaioto ponarejanja frankov je razvidno iz dejstva., da pisal v prieetku decembra iz Ženeve 'baronu Sterennve, da je izvedel /.a nameravano akcijo s francoskimi franki. V interesu svojih potil o v v Ženevi jv pro-il barona, naj -e začasno preloži nameravano a.kcijo. To *pismo -o našli pri hišni preiskavi. Zagovornik zloglasnega princa W-indt-ehgra-tza, g'.avncga za rotnlka, je izvede! 4>«*.cdilo tega pisma ter ga ^poročil ojxwciji. nakar je neki fašist o v kS poslance vprašal v državnem zboru ministr-«Jtega predsednik;: gletle tega. B«thlcn j<- bil izprva zelo presenečen, a konečno je priznal obstoj tega pisma ter rekel. «la dokazuje njegova vsebina, da ni odobraval akcije. Sle nato je privohl IJethlen v.imenovanje |)arlamentarnegp preiskovanja odseka, kateremu jc izprva tako ostro nasprotoval. Od tedaj je poteklo že -precej dni. Ilorthv je vedel seveda zelo natančno. kaj se oti tako velike mno-'ie \ kakor jih Domžale še ni-o vi-i dele. Žalnega ^prevoda se je ude-] le/.il obči ski /bor z županom A.' Skokom na čelu. uradništvo i/. Kamnika, med njimi šolski referent M. Pretnar, osnovna in obrtna šola pod vodstvom učkeljstv;: orežništvo. financa. gasilci, So-koli. Orli, obrtniške iai delavske »rganizacinje. go^lba, pevsko dru-'tvo in .številno obeiir^vo. Broj vencev in cvetja je zagrnil grob iuf>ža. ki je uživa'1 med ljudstvom vel*k ugled in s-iilošno spoštova-J nje. Sdino pristno nadom stila, če mati sama rte more dojiti svojm otrok Peter Zgaga EAGLE BRAND CONDENSED M1US. •J.V lldV. J S tem kuponom do- "bife rast«mj navcxli'a v ina-temom j^zikii co hraniti in skrbeti zase in otroka. 1t~< xite RTL in pošljite z inicnom in naslovom. Tlio };OHDEN COMPANY IVjrdon Bldfr., Xevr York ' Težka nezgoda z revolverjem. V gremijalni trgovski ^oli. v K ran ju je trgovski vajenec Fran ^avnilc z nekim tovarišem ogledoval samokre«. Vsled nepre^dnosti •ic jc pri tem 'samokres -prožil in •e kronrla nadela Savnika v tri^-b'.ih. Poškodba je težka. Savnika begnil. Ovčjak je že znan prevejan tat. ki je .presedel že veliko po zaporih. Ker ima -ixlaj tujo dela-vsko knjižico se ■ o h- tvjJi bržkone p-osluževal. Uspešen lov na dva tiča. Slovence" i>oroča: Zgodilo se je v času. ko je letošnji |xrvi o poklicu, ki s-ta bila ]>ri»la ravnokar iz zaporov nm-omeške sodnije. Se v zaporih jima je neki Tj. II. natveizel, da ima njegov svak Lo-jze Ovčjak iz Starevasi čuda veliko denarja doma shranjenega — najmanj en milijon. Prva njuna ipot iz zapora je bila torej v Starovas po on? miljon. Najiprvo sta prebrskala — seveda ponoči — kaščo. kjer sta si privoščila izvrstnega domačega žgaaija in dingih dobrot, ki se -nahajajo po navadi v kašči. Nato pa sta se spravila na milijonski plen. Že sta snela železno mrežo z okna v "ta malo hišo", kjer bi po opisu njunega prejšnjega sostanovalca imel biti shranjen milijotočeik, kar ju preseneti gospodinja, ki je slučajno šla na proste. Za^kazavtea tuje prikazni, je z glasnim kričanjem alarmirala vse moške pri hial Po sledi v jiicgu so domačini /. lahkoto sadili vlomilcema do št. »Jerneja, tam spravili po konci orožništvo. od tod so -kupna preganjali sled po cesti do Rateža, kjer se j.- sled izgubila v Ost r ozki gozd. Tam se je posrečilo združeno z med tem obveščenimi ratežkimi in novomeškimi orožniki ravno ob solnčnem vzhodu zasačiti oba tiča pod neko smreko. Po kratkem za si iša van ju. pri katereim je J. II. dognal identiteto svojega prejšnjega tovariša v ječi. sta oba nadebudna brata t'omola nazaj v Novo me-io in tako so dobili novomeški zapori svoje Štruklje zopet nazaj. Srebrna poroka. Te dni je slavil s svojo soprogo v ožjem krogu svoje družine znani strokovnjak v hmeljarstvu, nad-učitelj Anton Petriček v Žalcu, srebrno poroko. Dr. Ljudevit Peric umrl. 20. januarja d Inc < i 10 uri jc umrl v Ljubljani na svo jem stanovanju na Miklošičevi ee st.i 'bivši ljubljanski župan, odvetnik dr. Ljudevit Peric. Star je bil šele 41 let. Bolehal je že več let in ponovno m> se že širile v<-sti. da je njegovo stanje brezupno. kljub temu pa je prišla ve-t < njegovi smrti nenadoma. Njegovi prijatelji, ki jih je imel mnogo tudi med političnimi nasprotniki, su upali, da bo vemhir zmagala njegova čv-stu telesna kon-tit ue:.fK. Umrli v Ljubljani. Krančiika Žerjav, zasebniea. let; Josip Kušar. posestnik. f>2 let: Ana Cander. delavčeva žena. 39 let: — Fran Strašil, posetsfcnikov sint hiralec. 20 let; I>r. Ludvik Peric. odvetnik, 42 let: Josip Kle-menčič. vojni invalid. 3!) let. Velika brezposelnost v Berlinu. Članek 164. PO ROJSTVU OTROKA. Mati se mora odpočiti v postelji najmanj en teden dni in ne smela bi se prijeti vseh hišnih del najmanj en mesec po porodu. Ona potrebuje v tem času i>očitka. da se pozdravi in opomore ter se tako obvaruje pred izgubo krvi in, da dobi dovolj mleka za novorojenčka. Moč. ka'ero ji daje hrana, bi s-* ne -inela porabljati za trda de-ia. temveč Ic za to. da pridofbi čim v. '• mleka za dojenje. Vsato tržje tleio lahko zadrži otroka od pra vega raizvitja. Nosečnost ni ni kaka. bolezen, a-!i y Iravje je v nevarnosti. Poučite se. kako lajšati to trpljenje. Kadar se bo pravilno skrbelo /a noseče matere na domu in 'kadar bodo :mele vse noseče matere pra vo. izkušeno pozornost in postrežbo aa časa nosečnosti — tedaj bodo | >rodi i*i materinstvo varno. ALI JE ROJSTVO VAŠEGA O-TROKA VKNJIŽENO? Za k i'ii zahteva, da se poroča rojstvo otrok po zdravnikih, po-strežnicah ali izkušenih babicab. na zdravniški urad ali mestnemu tajniku, kateri potem poročajo na državni zdravstveni urad. Ako nv j ste prepričani, da se je t<> izvršilo ob rojstvu vašega otroka, tedaj pišit" na "State Board of Health" in ako ga nimajo vknjiženega. vam !•< In poslali za t- potrebno listino v izpo'nitev. Sie *r fii nikdar }'>re-P«'zno i:i je prav lahko zel(» po-mem!>nn /,i otroka v njegovi both čiiiKf i. Važno je. da je vaš otrok vknji-žen. že rs. sledečih razlogov: Da s'.* izkaže'prava starost in državljanstvo. 1 >a ra vie o za pošiljanje v šolo. Ha ->e dokaže pravico, da sme iti na delo. Da se dokaže pravico za poroko. Da se dokaže pravic«« do drža-\ja urada. Da se dokaže pravico za potni lis:t in dioige države. Da se dokaže pravico materinstva do p< kojnine. Sledeča oprava je neobhodno outrebna za <4ro-ka in naj bi se nre-krbela. -predno je otrok rojen : 1. Štiri ducatc plenic. 2. šjtri flanelaste opasnice. Šest oblek. 4. Dvanajst srajčk. 5. Štiri krilca. G. Štiri nočne srajce. 7. Dva .jopiča. s. Tri bele spodnje srajce. 9. Šest "bibs" (pertihelčkov). 10. En komad varnostnih zaponk. Res je. da zdrav oftrok ne potrebuje zdravnika, kar je srečen slučaj, ki pa ni vsepovsod. Kadar ie otrok bolan ali se ne razvija, kaikor bi se moral, tedaj mati ne -me odlašati poklicati dobrega zdravnika. Xa drugi strani normalen otrok, ki ima dovolj oskrbe in pažnje in je pravilno hranjen. Brezposelnost v Berlinu že -talno narašča glasom podatkov -ta-tističnega urada. Od 16. januarja je vsak 21. Berlinčan brez zaslužka. Da bi vsaj ne»koliko omejila to bedo. zapodiuje berlinska mestna občina brezpo-elwe pri kidanju snega, toda ponudnikov je toliko, tla se morejo imenovati srečne ti-'ti. ki pridejo \sa>k teden enkrat do lopate. Londonski Usti poročajo o velikanskem projektu ameriški h tehnikov. ki hočejo urediti v Evropi ogromno centralno elektrarno za razpošiljanje toka na velfke razdalje. Tok bi bil zelo poceni ter Čitajte te članke vsak teden pa-zno in jih ohranite za bodoče. bi sc pridobival iz osrednjih evropskih dežel, v prvi vrsti iz Če-"ko-lovačke. Poljske, Romunije. Avstrije in Madžarske. Družba je že sestavila načrt za nakup zemljišč. ki so potrebna za zgraditev elektrarne. Ce se načrt uresniči, bodo tudi železniške proge v srednji Evropi čez noč elektrificirane. m * ROJAKI, NAROČAJTE 8E KA ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLAS NAJbODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 23>R. Sedaj so začeli tudi duhovni gospodje najrazličnejše veroizpovedi odločno nastopati proti pro-nibieiji. Oglasili >o se visoko dostojanstveniki episkopalne in katoliške cerkve. Edino! e linetodisti vztrajno molče. To je najbrž dokaz, da so se metodisti dobro založili in tla so preskrbljeni s pijačo še za par let, * Waik si po svoje kroji nazore o svetu ter je s temi nazori jvona-vadi povsem zadovoljen. Te dni sem na primer čital naslednjo značilno zgodbo: V veliki zvezdami je dobil služilo nočnega čuvaja star pri prost možiček. ki ni imel drugega dela kot da jc nekoliko pomedcl in prah pobrisal. — za zvezdoznan-stvo so se pa brigali učeni profesorji. ki sd vsako noč prihajali vi opazovalnico ter skozi dolg daljnogled opazovali zvezde. Nekega večera p rit le mlad profesor. pogleda na uro ter začne obračati daljnorgled. Nočni čuvaj je stal za njim in trinel v isto -mer kot. on. Naenkrat se pa v daljni daljavi irtrii" zvezda. Možičku je kar sapo vzelo. Začudeno je motril mladega profesorja ter mrmral -am pri sebi: — Sakrament. tako mlad je se. pa zna že tako dobro poe"»-Ijati . . . Državni zaikladuičar zahteva nazaj vse bankovce, po de>,-t tisoč dolarjev, ker jih bo vzel i -prometa. Tisti, ki ima take bankovce, naj jih jih hitro zamenja, ker i-Cvt-. -časoma izgubili vredne-1. Torej, dragi prijalt-dji. da -e bo-te vedeli ra.vna.ti. M« ni zaenkrat še ni treba imeti teh s-ti. četudi bi jih rad imel. Včeraj je bil Lineohiov dan. Amerika je proizvedla tri može. ki stoje kot Himalaja visoko nad i i v-akdanjo:-tjo. To so Washington. Liucdn f:; — težko je zapisati — Wilson. Prvi jo je odrešil, drugi jo je posvetil, tretji ji je pa poka/.al ;>ot v zdravo bodočnost. Težka je usoda vseh reformatorjev. V starih ča-ih .se jc končala nji-rova pot s križanjem. Sedaj, ko je svot bolj civiliziran in modem, se končuje v -plošnem uezau]>auju in z;i ni'e vanju. Zasejano -eme pa vzlie temu nezavestno ki i je naprej. Sad • e 1-o imenoval —spoznanje. Od u-o-de je odvisno, če bo pravočasno dozorel. Premogar-ki štrajk je končan, j Snega je res še precej, toda soln-•e ima že svojo moč. Takole sredi maja meseca naj oa ledarji zaštra.^kajo ter naj štrajkajo do srede oktobra. Xenomiadnostnu --mo >c že tako •»rivadili. da jih smatramo za normalne. * SONET. — Da vse je "suho —pravijo pa -; pirji. da po deželi voda več ne teče; govedo muka in drobnjad me keČe — vse so popile žolne in žolnirji. — Moj Bog. kaj bo? vzdihuje jo pastirji — rešitve od nikoder biti neče! Tedaj pa stane Zan Volstead in j reče: — Pa.^stirei moji. le nikar a* de-lirij! Goved jo votlo že nebroj sto-leti i žlampala — zdaj naj pije dobro vino kot ga imamo jaz in moji v kleti j Če brez vode ne morejo živeti \ ljudje za lepo. prosto domovine.' jim kaže le za njo brez vina umreti. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 192S ima sledečo vsebine-: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih v. ših in mrkih. Premogovna industriji v Ar riki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v M on t a ni. Inženirska euda preteklosti. Gumi j — novo zlalo svetovi. finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v Torku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Carton. J Pleme in pol na Norfolk oto'.v. j ------ j i Strup v kriminal is tik i. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih glob oči t nh i Prodiranje v polarno ozer, f. A m ud sen o svojem pohrn rr> poletu. Hjalmar Bran t ing. Kitajska. Sunjutscn. Koliko sc popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel liindenburg. Smrt Roberta La FoUettn Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska it ni verza . Uporaba nekaterih zdravilnih j rastlin. Vpliv podnebja na duševne j bolezni. , Raznoterosti. I S mesnice. ( KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK OH Evropejci na Javi. Na Dunaju je i»ml kratkim predaval birsi Jcaprtau avstro -rtgTske mornarice Thomas o življenju na otočku Javi. Java spada k uizoieaifcskim kolcmrj&hiim j>o-ne^tx-wu. Leži v vročem pasu lulšc zemlje, naravnost na ekvatorju. Otok upravlja v j>olatieiiem deljeni po v*eh večjih ikrajilt, NuJojra teh rezideutov je, vzdrževati -tike z ja\x»n-»4kiui av tohtouim prebi\*alHtvrtiii potom ta-3cn£v&nih reir«*nt.ov urojeneev. — (Domače prebivalstvo na ta na-pra vi j «t. in vlada deželo. Nizozera-čru predstavlja. da samo napol n-ska vla^la pa po drugem kraju .skrbi za to, tla S4• ta fikeija ne Izpr*. minjn. Evropejec* ne snue na .Javi 'kupiti zrartji&Sa, .sme «ra kvečjemu na, i ft i. Najemanj«* zemlje se vrši IhkI posebno ujrodnimi pogoji. — Posestnik plantaž prideluje na ta način lahko sladkor, čaj. kavčuk, kavo. kaka o, tapkJko, poper in drupre take potre1>ščine. Domačini ]*i bavijkj •povečini h pridelovanjem riža. ki radi vlažne zemlje po-ebno dobro uspeva. Java je ze-lo bojyat otok. Salaeati ra 100 •solditvarjev. — Zadan je ča se je nastal r j«vansklh plantažah tteprealrovaa zastoj, ki .»e sprarril mnojo Evropejcev na fberaško palico. Mno^m lažje se človek zasidra na ostalih otolcih Arkrpelatra. na Sumatri. Romen. ali Celebcsu. Vendar je v teh krajih predvsem jK>trebehi tehnični persroaial. Pauna je kr»i in iv<-pk» ti\e«ra. TIsiCI \-tivufo ta iMnitvml rr*4lit^lj krvi tO l.vc«v. in najdejo hl-t» oAjkmh«« v par dn<-h. NaSI ^itatrljl »>otio n«AI< Nuga-Ton«*, da. nI Akodljivo. urn^ah prt>tno n efektivno s4ra\-1lo. ki ponovi mot. untvarja ap«-ttt In htlro o-J.i'I ti ver. kr in telo. Ikaje po*lrtJai>^ ■pan^c. «t mulira ».binti in Jetra In re-rullra i«JcKitr in ^reveaw. ladeievajbHJi ^iare Ton« rerfo tako do-lm> kaj Je tata vwtanu xtorlti za. va» -v UlOfc niutuMi. da -prlailljo «k tok«mar-Ja.dM.Ka. njo JimOJo in t am p*vmlJo d«-n«r. nlate zadovoljni. o«i«Jt« mi Jan.- KONEC PREMOGARSKE STAVKE (Nadaljevanje s 1. strani.) Raznoterosti Naziv "gospa" za neomožene. Med nemškim ženslvom so je žc priti teti dvignila zahteva, da bodi tu neomočemim ženskam liazfTv gos pa in gospiea. kakor se t m rini ošk i na/ivajo goHpodje in ne j;o--,|KKliA*i. ObLaM je -prva pristala na tn j»od pobojem, da mora \-saka •>eoinozriia ženska, ki se hoče lm». novati ^os-pa. za to prositi dovoljenja i ristojne oblasti. Po vojni je pa doslej že večina nemških1 držav oklenila, da ce sme vsaka I ženska, ki to hoče. brez formalnosti naziv at i gospa. — Vrhu tegn j.' pruski jnstični minister pred kratkim izdal (Kllok. glasom ka terepra vme vsaka ženska, ki jr pred zakonom v javnosti uveljavila svoje ime, nositi itftega polej: moževega tudi v zakonu: vendar njeno dekliško ime ne preide na otroke. Dunaj — mesto samomorilcev. Leta 1fl2.% je bilo na Dunaju — '_'2.Vj samomorov. Največ se jih je zastrupilo. .V27 -aniomoroiu so bili vzrok rodbinski prepiri. Revščina iu pomanjkanje je pognalr v mu rt oseb. Kadi nesrečne ljubezni radi omračenepra du- ha 1JJ6. radi l>ole/.ni 70 oseb. Zanimivo je. tla je 71 r>seb napravilo samomor, ko jih je hotela poli-•Ljii aretirati. 6S oseb m4 je ubilo, ker mi propadli finančno. Ena ose->a je umrla, ker je začela i. prla-dovno stavko. Za o-tale slučaje samomorov sc pa ne ve za \Tza~oke Nevidna cenzura na Romunskem Po ustavi bi smela biti v Romuniji eciLznra samo v času vojne Da je in mere 1 Bratianu vseeno n rest i eenzuro. je naj prvo pi'Ogla«!1 obsedno stanje in tako omoofočii uvecibo cenzure. Razen dveh ali treh vladnih listov pa -o proti cenzuri vsi Ivti ostro nastopili in vlada je nato v tujini proglasila da je cenzura odpravljena. V resnici pa se to ni zgodilo, temveč j-' cenzor samo povabil k sebi vse zastopnike listov ter jim izjavil, da vsled lojalne pisave IMov cenzure sicer ne bo izvajal, da ]vi >• tem ni rečeno, da je cenzura tudi odpravljena.. Ona še obstoji in če ne bodo listi pKafi lnjalno ko do. edaj. bo takoj nastopil rdeči cen-/oi>;ki svinčnik. Okr&deni detektivski amater. Vojvodi Manehesterskemu se je pred krartkhn pripetila čudna dogodivščina. zaradi katere se je nekaj dni ves London smejal. Bi lo je zvečer, mejrleno. kot je pač v Londona takole poaihni. Vojvo da je pogumno brodil po gosti megli Ti^ti domu. Kar zadene na dva možakarja, ki sta hotela izrezati steklo v izložbi nekega zlatarja in si na«rrabiti nekaj lep-ih stvari. — Vojroda. dober športnik in po sebno §c botosar, «e je \*rgel na e-nega; vnel se je hud boj. vojvoda je zinajral m oddal vlomilca policistu. ki ga je hrup privabil. —-rVrtrgi ropar je bil izginil. I2ika!za-To se' je pa, da je med bojem ukra de! hrabremu "detektivu" uro. listnico in dragoceno icrlo iz kra vate. Nesreča na morju. Po poročilih iz SpHta se je \ bližini TTg!jena pripetila te dni težka nesretča. Vftiar je prevrnil čoln. v katerem sta se vxwrila oče in -tfm. Na porooe je prihitela ne ka italijanska ladja, ki pa je mogla rešiti samo sina. ne pa tudi sestanek z "zakonodajnimi vprašanji '. Sklep, katerega je pozneje sprejel komite j premogarjev, da se skliče polni mezdni komitej, upravičil je upanje, da je pričakovati skorajšnjo uravnavo antracitne stavke. Poroča se, da se nahaja Alvan Markle, nevtralni predsednik skupne konference, istotako 7 Philadelphiji, da se bo skupna konferenca takoj lahko sestala, če bo ostalo to potrebno tekom današnjega dne. HARRISBURG, Pa., 12. februarja. — Pogajalca komiteja lastnikov premogovnikov ter premogarjev bosta pozvana, naj takoj obnovita pogaja-ija ter toliko časa nadaljujeta žnjimi, dokler ne o dosežen dogovor. Tako zahteva resolucija, ka-ero je predložil rudarski komitej poslanski zborni-i. Resolucija je bila preložena ,do prihodnje seje ponedeljek. WASHNGTON, D. C., 12. februarja. — De-'avski tajnik Davis se je včeraj posvetoval s predsednikom Coolidge-em glede premogovnega položaja. Pozneje je izjavil, da ne ve za nikak razvoj v položaju, ki bi mogel dovesti do izpremebe v politiki predsednika, ki je proti vsakemu vmešavanju Davis je nadalje odklonil vsako pojasnilo, kako .leluje delavski department pod svojo splošno av-oriteto za uravnavo delavskih bojev. SCRANTON, Pa., 12. februarja. — Strašno pretepena sta bila včeraj poslana v bolnico v Car-bondale, Thomas in George Hobbs. Oba je napadla razkačena ljudska množica, ko sta odnesla par žakljev premogovnih odpadkov. Policija ju je lorala rešiti iz rok razjarjene ljudske množice. LONDON, Anglija, I 2. februarja. — V štirih nesecih, ki so se končali z dnem 3 1. januarja, so odposlali v Združene države več kot 442,000 ton premoga, dočim so poslali v istem času preteklega leta le 44,000 ton. Leta 1924 so eksporitrali 101,000 ton premoga / Ameriko, v primeri s 397,000 tonami leta 1925. }d te množine pa odpade pretežna večina na zadnjih par mesecev. Jean Ravennes: Skrivnostna smrt. Smrt krasotiee Gladys Sclmcxur-jeve. hčerke enega najznameni-jejšiHi lordov, je vzbudila v Evropi velik odmev. Revije so priobčile njeno fotografijo in .slike mesta Bo livarja, kjer je umrla. Toda i>o-ročila bolivarske vlade in angleškega konzula uiso zadovoljila foreign Officc-a. Tu so itak že lekaj časa smilili, da je britanski zastopnik v službi vlade male južnoameriške republike. Poročilo r> miti lady SeLmourjeve je bilo površno in neverjetno. I'rad. zdravniško spričevalo, tla je bila mož-zanska vročica v^rok bolezni, ni eveda da4o nobene garancije is-tiuito.-.ti; nasprotno, gotove potankosti so podpirale domnevi- (lon-ki gentiy ter začela potovati pn svetu. Bila je energična in zelo praktična ženska, ki je ljubila doživljaje. Potovala je sama. brez vsakega spremstva, kajti bila je prepričana, da jo dovolj varuje njen samokres, s kaJterinr je znala izborilo streljati. Bila je siln^ bogata, a imela je navado, nositi le malo denarja pri sebi. Dvigala ga je potom čekov v velikih mestih, ^kozi katera je potovala. Rop ni m o zel .biti vzrok njene >mr-ti. kajti njen bančni tekoči račun »e kazal, dci je zadnjo mesece -vo iega življenja dvignila le neznatne vsote. Kje je vxo potovala po J urni A ner-ki. ni bilo .znano. Vedelo se je ?astlupljenja. Zakaj je bolivarska | samo, da se je pripeljala v Bclivar vlada zakrivala zločin, če se je resj-lne L'0. aprila in da je kablogran' zc^l" • I 7. maja ja vil njeno smrt. angleškem zunanjem minis>tr-| Raif Leon ar Pcggard si j,- izre-štvu. kjer so bili vneti za politiko| zal več njenih fotografij iz revij. zaščite rojaikov v vseh kotih sveta, so oslati torpeduega ni-šilca pred Bolivar, da zaliteva preiskavo. Toda minister si je stvar premislil in je bil mnenja, da je Preden jih jo vtaknil v svojo listnico. Mi jih je dobro ogledal. — Lady Se 1 moti r je imela lep obraz, rjave lase. temne obrvi in ljubka usta. Ivsega je lahko sklepal. bolje najprej napraviti diskretno kakšne postave je brla. preiskavo na licu mc*ta. j _ Škoda, da je umrla. — si jr Kakor nalašč! — je vzkliknil šef oddelka za diplomatsko o-sobje; ravnokar nismo vedeli, kam bi vtafknili Ralfa Leonarda Peg-garda. Ralf Leonard Peggard je imel svetle lase. bil je inteligenten, a mislil Peggard, — s svojo rento lotnUi 'JOO.OOO šterlin gov je bila ravno žen>k.a. ki jo rabim. Da se ne izda. je dobil nalog, zanimati se za neko veliko angleško društvo za trgovanje z nitrati. Ka pa rob rodu ^e je disžkret- sc zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družine priporočajo Severa-ova Družinska Zdravila Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni. ki so jih uporabljali, zastran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. Če so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena.- S tem s6 se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil: Severa's Antisepsoi. Antiseptična rnzrcdfina zi«. krajevno uporabo. AntfocptK-no sroil- stvo za i zm i vanje v.si. z:i prfira.- njfi. zopor slnho zyign, hri- pavost iR unetc <"<-ljusti Cena Si in 50 centov. Severa's Regulator. Splošna !<::i:k:i z.-i zdravljenje t>o- lesni. ki so iskam lastne. Cena 51.25. Severn's Ecko. Antiseptično mazilo. Xamtujeno za od pomot* srl«ečici in črug-.rn unetjem kože. Cena HO cenlov. Severa's Cough Balsam. Prijetno in uspeino sredstvo za zdravljenja kaStja, kateresrti pov-' zroča. urir-tjf- v cr!u, ponavljajo- Cesa se kaplja in hrlpavo^tl. Cena 23 in 50 centov. Severa's Gothardo!. Liniment samo 7.a zunanjo uporabo PripoPCMjIjiv za. lokalno zdravljenje revraatirnth ali m vralgKmh boleC-in. izpahkov. oilrgrnenj. ., ki jo p-sle-d.ca zaprtja- Cena centov. Severa's Esorka. Zanesljiv tnirilec želodca In od-vnj.UrKi tanikn. ki oživlja in oja-Cuje; Pri poro ti j i t« »a stare in ob-."utlj-ve ljudi t-r ono. ki s« jim obrača, na boljše. Vsled ro'1h zdra\ i.'r.iJj sestavin je izbomo zdravilo zop^r ncprM-avo, zaprtje i i rodehivno stanje prebavnih or-jnmov. Cena 75c in $1.50. Severa's Nervoton in Tablete. Nervoton Kombinacija tekočine in tablet. J "rIporočlji v<» xa- odp»-avo nervoz-j nejra izčrpanja nespečnosti ali po-[ manjkanju spanja, ki Je posledica . j.crvoznosti. Cena 51.25. Vprašajte najprej v lekarni. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa davnim inc-toni Hiil"r\arjrm. rim f j;' skoraj p'vialo slabo, kajti <>i\.' -tfi aid jr -k":\t.j \r samih lr>enib ; ki r. IMru mornarjev mil je i':i7:-ložil. da tu skturo vsako leto raz-' s.a ja močan p■ iti ibi ne i/.-plača zidati hiš. Ko je «.t<>T>i! na kopno, -si jo hote' izbrati bolel, toda lu-ki u-luž-bi'!HT ji* /.t- !>il llaložil njegovo-prt-, Ija^o na voz in mu dejal: — Hotel (Joniez. i Ko je I'ejrfjard odvrnil, tla si hoc • -iiui izbrati hotel, mu je možak odvrnil, da ni dmjrejia. i'i tako >e je Pesrprard moral udai i. (Nadaljevanje na 4. strani.t POVPREČNA PIACA V AMERIKI ' len. Z osemindvajsetimi leti je žejno Mpisal kot trgovski potnik bil popolnoma zapravil očetovsko premoženje in še vedno ni prišel do ?difžbe. Bil je mnenja, da svet vsekakor ni tako slabo ustvarjen, da se ne bi našel vedno kdorkoli, •ki ibi pra spa.sU iz položaja. In (tako se je zgodilo, da no njejrovi pri-j&tefrji -toliko časa pri^rovar.jaiH ministru, dokler ga ni »prejel v Tinnanjo službo. Ko so mu ibili zaupali skri\-nos1 -ni shičaj lady Selinourje\-^, je začel "krbno TIrati potrebne podatke. Gladj** Selmcmr je postala po enoletnem zaikonu vdova in I je nafto nenadoma zapustila ion* Portovanje je bilo zelo prijetno, šele v bližini rtiča Horna so nastali viharji, kljub temu pa se Pejrgard ni ganil s svojega naslanjača na kio\n. Kaidrl je cigarete Khedive in dognal, da cena chtha.na navpreeiui plača v Ameriki znaša ->•■).60 na dan. v primeri y. v Angl ji. ..",0 v Nemčiji, si.'2* v Franciji. $1.14 v Belgiji in v Italiji. X;i vse načinsi ji' treba }unz;idevati. da ostane ta najvišji življenski -tandard. Bolniki •■> občini v trošek. ne |>a v dobi-•ek. Bolezen moramo preprečiti, in Trinerjevo fti-enko Vino j«- važna pomoč, kajti želodčni neredi >o vzrok mars katerih bolezni. Trinerjevo Grenko Vino je najboljše zdravilo za pr«»prečeiije ali odpravo želodčnih neredov. Mr. .foe 1». Jsehwartz nam je pisal dne 11. decembra iz Alexandria. Min.il.: Trinerjevo Oren ko Vino je najboljše zdravilo za želodec". V -lučaju revmatičnih in živčnih bolečin poskušajte Trinerjcv Lini-ment. 15. januarja nam j«- p ^Ir. Martin ^alokar iz VirdenT 111.. Box : ^Po^kušal sem Tri-nerjev Liniment zoper revmatizem tej- jr;, pronašel .iako uspesneera. V-U-dtega priporočam immii mojim sosedom". (V vam vaš lekarnar ali prodajalect ne more posreči s tem L zdravil i ter Triner-jevim Mi rilcem Kaši ja ali Triner-jevimi Tabletami zoper Prehlad fto ne škodujejo srcu. ampak ira celo ojači jo^ pišite na : -Toseph Triner Company. Chicago. HI. C Ad.'i POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. •JOHN ŽCiST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penua. — Komur je potekla naročnina na Glas Na roda, naj jo obnovi pri njem. Tu li sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zaloigi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". Za BODOČNOST je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki -za clenete na stran. Zato se preskrbi te za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po o d rest i. \ loge se obrestujejo mesečno. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. J PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS" 22. maja 1926. Potnike J.o spremljal nas uradnik prav »lo Ljubljane. Pazil ho na prtljage in gWlal posebno na to. otiiikc. najboljše kabine v sredini parnika z i'.. 4. in 0. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane ?110.TT z vojnim davkom in železnico vrod. 7.n tja šn nazaj pa samo $'-in«.00 in $5.00 vojni davek. Vsi potniki, ki so s>> kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sph»li z vsem tako, da so ta par-nik tinli drugim priporočali. Kdor želi potovati, naj se obrne :'.a pojasnila čimprej na : FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York. N. Y. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane 93.00. Slovenic Publishing Company 88 Cortlandt Street Hew York, 19. Y. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. BELE ROZE ROMAN V DVT.H DELIH. --— Za "Glas Naroda" .priredil O. P. L'3 (Nadaljevanje.) mm JSeie surova roka iSrgrid je strgala z njeue duše pretekli noči kopreno z vprašanjem: — Ali ga 1 jotljis. — V dolgih, samotnih nočnih urah ji je postalo ja-no. kar jo je polnilo v zadnjih štiri in dvajsetih urah s čudnim občutkom .s."eče. In sedaj je postalo resniea. — brit j«' nevesta! i?ričelo se ji je vfteti v glavi in morala je zapreti oči. tako silna je bila zanjo go-i.iv«< v.vc lagiujlo v ]»robusten >en . .• . Smehljaj pod oknoiu j*a je predrantil oba iz tei kratke bhtže-osti. - l.ila je družba, ki s«* je zbirala spodaj. da. ogleda vilo Zit d enim pogojem. Boste tak.o Ko je zvedel za ceno hotelske j prijaaii in plačali mojo večerjo sobe. mu je kar sapo zaprlo in zej1Liluails v<1* denarja? Temu kriv je drugič si je mislil: | Foreign Office, ki v istini presla- — Bntauska vlada ne plačuje bo plačuje svoje tajne poslance. dovolj dobro svojih tajnih poslan-j . Peggard. eev? j l'ez eno uro je dobil odgovor. da je njegov pogoj sprejet ter ob- Radi vročine je ponoči zelo sla-. , , r_ ... . ,, enem tudi listek s priporočilom za bo spai. Zbudil se je opoldue. .. , . , ' . , . . r . . . ... . .. i voznika, ki ga odpelje v srostilno koj jc pogledal, ali je njegova ls-!v, kel knez. — .Jutro pridem, da p rosa m tvojega očeta za tvojo roko.) t j - . • v . ; /druženji držav \Li si dosii mirna, da lahko sprejmeš druge f N'asmelmila je ter ozrla vanj z blayenim pogledom. — O. zelo mirna, tako mirno je vse v noeni. — je odvrnila. — To pa raditega. ker sem postala neizmerno Srečna Vided tebe. Poljubil je njeno čisto celo > spoštm-anjrm. kot da so se dotaknile njegove Ustnice relikvije. Nat<» pa j«- stopil k oknu. tej- se -kloitii ven. < •• ka jr<>s]H>da na grofieo Iri- in- na mene. — midva sva /.<■ /.y;«>raj. — j«* rekeL t To j»- proti dogovoru, se je siuej^da Mi.ss Kuksija. — Lo-čeno ne velja. — Dobro. — j.* odvrnil knez. — Pokorila Me bova s tem, da l>o-\a služila gosjKKli kot tolmača. Pri prvih besedah knežji je stopila Sigrid korak uaizaj, kot da jo je pičil gad iu bila je prva. ki je stopila v vilo ter pohitela navzgor. ne da bi čakala na voditelja. Našla je Il ls in kneza pred fre-"•koiu Fiaueiabigo ter s,, prikradla za oba tako tiho. da ni bilo čuti njenih* korakov. — Ta Cieeto j«' dejanski |x»rtret Kozima. Takrat je bila navada med vel i kaši tega sveta, da m> dali .-likali kot možje iz starega v« k.i. — to je bilo \>e. kar j<* čula reči knezai in takrat, >e je obr-i.Ja L is. — mirno, veselo, s čudovito blaženim pogledom. Ali ni bila dobra misel ogledati se vilo. mesto da bi jK)slusali modri- ti Mis., Fufcsije ' — je vprašala jaršjaKrto. — Zrlo dobra misel. — je odvrnila Sigrid motreče. — Kdo je prišel prvi na to misel ■ — Grofica lris. ki mi je govorila iz srca. ko se je pritoževala, J.i I »o morala iiil«ti skozi te zgodovinske prostore z ljudmi, ki nimajo nikiikega zanimanja. — je pojasnil knerz. — Ker je bilo to tu-d* moje mnenje, sem predlagal hiter beg in ta misel se je izvrstno izplavala. Videla sva celo vilo. Sigrid je mehaiiiuno prikimala. ah. če bi bila le ona na me->tu! Iris pa j» biia tako mirna. — bedasto detejbi se gotovo izdalo, e«. l,i se kaj pripetilo, sigrid ni Liuela niti pojiuu. da daje tudi sreča mir in varnost. M'd tem so pi išl tudi ostali, in pričelo sc je skupno ogledovanj«*, ki jc *ako mučno za človeka, ki si hoče mimo in z zanimanjem ( gledati 'toke prostore. < ccioiH, katerega jo knez odklonil. tudi prišel v upanju na b«e»ato napitnino, ter pričel razkladati zgodovino vile. Pripovedoval je o Bianci Capello ter pokazal njeno -sliko, naslikano od moj-rt.ke Bmneina. Govoril je tudi o duhovih, ki strašijo po vili. — Ah. če bi eden nas kedaj videl tako lepo prikazen. — je rekel lloris ter pokazal na -liko Bianee. Hrepenenje pa lepih ženskih strahovih je nekaj čisto novega pti vas. je rekla „\ii*>s Kuksija. — Od kedaj vaau ne zadostujejo več žive lepotice T Kada bi vedela, kje -e končuje pri Bianci Capello resnica in •• je se pričenja roman. — je pripomnila Saša. — Ali je bila res zlo-cinka ali pa le častihlepna ženska Oboje je bila. milost 1 jiva gospodična, — je otlvrnil Spini. Zgodovinarji ne morejo dolo čiti v kolikor je bila kriva smrt i oje tiiunovalke. avstrijske velike vojvodinje Ivane iu njenega sita. vtndar pa so zgodovinsko dokazana de^tva. da je odstranila ne-rcruega lk»ne\vnlurija. da je ]>odtakni!a velikemu vojvodi sina in ■ t j<- | • dala svojmuu smrtnemu sovražniku, kardinalu, ki jo je pre-♦•dal. tu.^aj \ tej \ i!i «no /astntpljeno oranžo, katero je nato zav-/ i nji ti inoz. a in ne, grof. — je odvrnil Cavaliere. — Zbiram namreč maleiijail za tlelo: "Demim v žeiLski— kajti 1o j*4 predmet, za kate•■•'ga s,- /auimam in s katerim se stalno pečam. Da osvetlim svoji i/ a,1.111 ja, zbiram naprimer slučaje slavnih iu neslavnih zločink vseh dere!. 1'pam. da bo moje ilelo tvorilo nekoč važen prispevek • k št-udiju p-ihologije. strašen predmet, je tekla Iris, ki se je stresla. — In taka razi^kavanja glede globin srca in duše vas res vesele ' Iz irlobin človeškega srca črpa človek modrost. — je odvrnil Spini res.uo. Sijrrid je *komigmia z ramama. — Tudi takih čudakov je treba. — je zamnnrala. p— Brez dvoma je. da izvaja privlačno silo ravno to. kar je skrivnostno. — je menil Vrbski. — Pruncre iz vaše lep<' domovine bi vom same napolnile par vezkov, — je rekla Sigrid. — Ali varneje dal sezaiam teh ženskih uctftvorov. vaših rojakinj, idejo k takemu delu* — Zelo vrjeti.o, — je odvrnil Spini zelo mimo. — kajti ni se brigal za take zbadljaje Sigrid. — Ali pa je bila le Lukrecija B^rgia. kateri se morate zahvalil.' za inspiracijo? — je vprašala nekoliko porogljivo, kajti njegov mir jo je še bolj razdražil. Lukrccija Borgia je biki. ko je živela v Rimu. velika greš-Uica. — a zlečinka ni bile nikdar. — je odvrnil Cavaliere. — Dra-g ceno di lo vašega i c#jaka Gregorovusa je na temelju aktov to ugo-lorilo. Drama Victor llugo-a in opera Donizetiti-ja pa sta našli več erniUov kot p« delo vašega velikega učenjaka. — .Mi boste tudi naš«' rojakinje pocastli v svojem delu? (Dalj* oribodniii.* SLOVENCI, Id se Želite povrniti v domovino! »rfudi mm Vam v aimv. Stajer»k. krasno lesno Industr. podjetj« v Jako N»l«in lwtm kraju brez konkurence, ki •« proda radi smrti. Žaga s g<«i«|« kam in pr\p+4mjt>iirn p«»«*t»om z vtteobno hiio m katerim • trrji torn s« da >rw posebn«^* znanja daaeti dnevno naj ms) Ohi ^00 do a še tu. in opazil jc z začude-i . . ^ ... ... • Drugi dan zvečer je sel Peg- njem. da fotografije lacli Sehno- . , - , ., . . , gard ob sestth z doma. m z zacu- urjeve niso bile v l-tem redu. ka-i , . , , n . j d en jem opazil, da mu detektiva več ne sfledita. Zato je tem krče- kor jih je bil \taknil vanjo. Vsekakor so 1>1 i Boliva re i pravi ptici: že prvo noč so ga oiuami- vitejše s-tiskal browning v žejni. Najel je voz. li in pretipali do kosti V tem po- _ v ^0stIln0 združenih držav? gledu je to morala bit. dežela epe j_ vpraial koeijnx. — Za no-ejalistov. kajti vrata njegove so-U denar ^ n^kaUor lliscm be so bila zaklenjena kakor prej- \ ^ yolji ^ bj S(4 dal ubUi šii j i večer. j Tu ise je Peggard spomn il pri- 0<1 tega trenotka dalje je bil i poročlnega listka in mu ga poka-Peggard }>repriČan. ejal je Peggardu. da je — Gospod Peggaro? Prosim, prav tako slabo plačan kakor on potrudite se z menoj v dining-in tla naj glerla. da napravi kafto room. Osebno dobro kupčijo, če so ga že Štiri stene, dva stola, miza in na poslali kot agenta za nitrate v deželo. Kar se pa tiče ladi Seliuour-jeve, pa naj jo pu«ti lepo v miru saj se samo še ]>ar lenuhov v T.on-donu zanima zanjo. Peggard je spoznal, da tu ne opravi ničesar in se je poslovil. Vsekakor si je mislil, da v zunanjem ministrstvu po pravici "sumničijo svojega zastopnika v Bolivar ju. Sprehajal se je po slabih cestah te čudne pr^stolice. Desno roko je kar lepo tiščal v ž«>pu svoje suknje in v roki svoj browning, kajti ljudje, ki jih je -srečava!, sc. izgledali kakor pravi razbojniki. — Slednjič sc jih je pa navadil, kajti vsi so izgledali enako. Razen tega »-ta mu povsod sledila oba detektiva in to ga je pomirjevalo. Sicer pa v Bolivarju nihče ni šel na cesto brez puške, samokresa ali pa bodala. Hotelir sc je začudil, da Peggard Še ni napravil obiska pri predsedniku republike. — Saj vendar nimam nobenega priporočilnega pisma, — je odgovoril Anglež. Hotelirjev smeh mu je razodel, da v Bolivarju nimajo te navade. Dal si torej ]>oka.zati hišo drža vnega poglavarja. Peljali so ga na verando, in tu je sedel sta.rec brez suknje. Sprejel ga je prav prijazno in mu ]>onudl kozarec žganja. Anglež ga je sdcušal zainteresirati za vprašati je nitratov, trda kmalu sta se pogovarjala o marsičem drugem. Peggard je slednjič naravnost vprašal o lady Selmour Tu pa -e je predsednik na gla^ zakrohotal. Peggard s« je dvignil. Spozna1 je. da je predsednik republike precej pijan. Nasi od nje dni je Peggard nadaljeval svoja i*az^kavanja. da do-zna kaj bolj natančnega o lady Sebnourjevi. A vse zaman. Ko je videl, da je ladi Selmour-jeva res mrtva, in pokopana, je oklenil, da se vrne. Toda moral je čakati na pa mik za Anglijo še 14 dni. Ker pa in imel preveč denarja. je brzojavil ministrstvu za pomoč. Nekega večera, ko se je vračal v hotel, mu je prinesla «tara žena p' -Tito. koje.ga črke so bile prav nerodne, toda pisano je .bilo v čisto pravilni angleščini!: njej kositrena posoda : to je biia jedilnica. Peggard je tu ostal sam in gledal na kaa-t i prkt. po kateri -se je peljal. Ivo je začul lahen šum. je d\"ignil glavo. V sobo je stopila krasna mlada žena, oblečena kakor cowlwy. v usnj". z ogromnim klobukom in visok inn škoniji: lady Selm mir jeva. . Peggard se ni niti začudil. Ostro jo je gledal par tre no t kov. potem pa. ko se je nasmehnila, je dejal • — fjadv. Čast mi je prositi vas za vašo roko. Lady se je zasntejala na glas. Ker je natakarica začela nositi na mizo. sla sedla in lady Se lin our jeva je pričela govoriti: — Ce vi bi ne bili prišli kakor nalašč zame. da mi končno uredite moje zadeve, pa bi par dni po vašem prihodu brzojavila v Anglijo. da ste kakor jaz umrli na vročici. -laz sem bila v Angliji prav slabo poročena. In ko mi je soprog umrl. sem takoj odpotovala, da se rešim Londona. njegove dolgočasne družbe in balov. Jaz nisem za to, nisem bila rojena uiti za razkošje, niti za parado. Potovala sem po Afriki in po Aziji, a nikjer nisem našla zadovoljstva. — Lepega dne pridem v Bolivar. Tu se seznanim na eneim svojih j>olio-lov v gorovje s Tomom Bortom. najznamenitejšim iskalcem do-ntantov. Teden pozneje .sem se poročila ž njim in sem danes najsrečnejša žena na svetu. Domov «o brzojavili. da stmt umrla, in tako imam za vedno mir. — Dobro vem. da Londončan vaše vrste raje laže. kot da bi izdal '.kri vnos t. da «-e je hčerka e-nega prvih lordov Velike Brita- Pr«e»ite * PAIN- \ EXPELLERJEM \ svoje bolečine. » so vribajte. da bo ta čudoviti liniment prodrl sko2i luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pain-Expellcr odpomore zbiranju ter povzroča pravilno kiožente krvi. M M 70 centov po lekarnah. Paaite na tramuko znanko Sidro. P. AD. RICHTER & CO. Berry ft Sauth 5tb Sis. Brooklyn. N Y. ^etame oamikov . Shipping New- 20. februarja: Ayultania, Cherbourg; Pre«. Hard-ins, Kremea. 84. februarja: De Grasae, Harr«. 25. februarja: Thuringia, Hamburg; Muenchen, Bremen, 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Suffri-n, liavre. 4. marca: Deutschlaud, Hamburg. 6. marca: ^ BereiiKHria. Chorl.ourg: Fimnce. Havre; Orduna, Cherbourg; Tort-k, Bremen. 10. marca: George Waahingtf.n, Cherbourg In Erenien. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic, Cherljourc: Bremen, Bremen; AndanEa, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam. 17. marca: La Savoie. Havr» 18. marca: * Cleveland, Hamburg. 20. marca: Leviathan, Cherbourg:; Aqultanla, Chertx.urg; I^ttshurgh, Cherbourg; Vtendam, Rotterdam; Berlin, Urcniea 22. marca: Da Grasae, Havre. 24. marca: Martha Washington, Trat. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olvmpie, Chert>ourg; Ohio, Cherbourg.- 31. marca: BerertBarla, Havre; Arabic. Bremen. 10. aprila: Paris, liuvrc. SKI TNI IZLET. 22. maja: Paris. Havre. 8KLTNI 1ZLET. 22. junija l»res. Wilson. Trs»t. SKUPNI 1ZLFTT Chert.onrg; Suffren, Hamburg; Republic. ..Putujte pod ameriško zastavo' Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga . v CE potujete na kateremkoli tiarniku United S tat o > Linos katere i^stnje in upravlja vlada Združenih tlr:'av. vam zajatnčonc ticjirekosljivc udobnost: prostorno družabne dvorane, prodorne kabine, obzirni prostor na krovu, dovolj dobre hrane. Potujte s svojimi rojaki na S. S. LEVIATHAN preko Cherbourga Kmalu bo>tc dor.in. oc se u«'.c-Ic.'.ito i/C lota v .1 it({o>laviju na največjem parniku sveta. Lcvia-thnnu. ki odpluje 20. marca, pod nadzorstvom Mr. J. Tnrcka. člana newvorskt ga urada l nitete potnikov, potujočih do Ljubljane. Za vse podrobnosti glede o«l-pluija L'nited State- brodovja. S. S. Lpviathan. S. S. George Washington, S. S. America. S. S. Republic. S. S. Pres. Harding. S. S. Pres. Roosevelt—vprašajte danes svojega lokalnega agenta ali pišite na \ ■ V IN IZ J U G 0 S L A'V IJ E preko hamburga resolute. reliance ALBERT BALLIN deutschland HAMBURG NaSt parn.kl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVKOPSKA POTOVA NM A l-ou osebnim vodstvom I z NEW YORKA d o LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. < Vojni davek pesebej.) TEDENSKA OPPLUTJA Za povrn-tna dovoljenja in > s\V)jim premoženjem, sieer bi vas bila nagradila za vaš trud, da ste hoteli dognati mojo .smrt in vas odškodovati za vašo slabo plačo. Vsekakor boste našli v desnem predalu vašga kovega dva deroan-ta, 'ki ju lahko 4o.bro..prodatq v, Lr>udoiui- Ko se je Peggard A-niil v svoj hotel, je poslal ministrstvu v London naslednji kablogram : — Sem točno dognal, da je ladv Selmour "umrla naravne .-m rt i in da je dostojno pokopana na boli-varskem }>okopališču. — Pred poštnim okencem je še za trenotek pomišl^al, potem pa je uradniku pomolil brzojavko in si na tihem dejal: Foreign Office bi moral pač bolje plačevati svoje tajne poslance. . . Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor ]« aiMenjeii potovati (Url kiftj, j« potzutmo, oa j« u t*n£no poučen o potz^b listih, pri ljagl in drugla stT*reh. PoJajtIIa, ki vam Jih dm i riled naj« dolgolets« lxkuaojr Vam bodo gotoro f korlat; tadi priporočamo tedno le prvuvrsin® p«». uit*, ki imajo kabin* tudi t IJUL IUNd(L 6)iiib mvs umlaufti pesisv« al Je stopila t toUilto ■ 1. julije*« lD^-4, aamarejo tudi neuric.lj»j-dobiti doTolJeaJe ostati t domsTia eno leto ln ako potrebno tadl dtli. toaadeTna dovoljenja izdaja gen talni naselnUkl komisar t Wssb in^toii, D. i3. Protojo na tako J,, voljan Je se lahko naprarl tudi New Xorku pred odpoto/anjem, u» •s poMJe prosilca * stari kraj g L' sozd nanoTejis odredbe. KAKO DOBITI SV O JOB IZ 8TABEGA KRAJA Kdor Sedi dobiti sorodnika al srojca ls starega kraja, naj uu prej plAe n pojasnila. Is Jn^cala tije bo pripojenih t prihodnji! treh letih, od L Julija 1924 napr» riako leto po 671 prlseljenocT. AmeriSkl drSavlJanl pa aamor*] dobiti sem žene ln otroke do IB. 1* ta bres, da bi bUl kToto. T rojene osebe se tudi*?« KtejeJ« kroto. 8tarlŠl in otroci od lt. t< 21. leta amerlgklh drSaTlJanor g Imajo prednost t krotL Plut« ■ pojasnila. Prodajamo torn lists sa rSB ttn ffe; tudi preko Trsta samorejs Ja BOslOTanl sedaj potoratL Frank Sakser State Bank 82 Cortland* »t., 2fsw Ywk IŠČEM izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga se2ona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor. KUPUJEM DOGE bele hrastove franc. Zanesljivim osebam dani kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj v prvem pismu-Pišite v angleščini. Max Fleischer. X. McXeie St, Memphis, Trim. NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE Ml IzdHu Jemo ln lmportira-mo raz:16 ne prvovrstno ro Sno na. prav IJe ne Italija nsks harmonike najboljše na svetu .. v. , Deset lot garancije NaSe cene 90 nižje kot kater« gakoll Izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. TiSite po brezplačni cenik RUATTA SERENELLI 4 CO. 817 Blue Island Ave. Depti 16. Chicago, III Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda".