Oar Write U» Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" {{ PO PO&TI NARAVNOST NA ft List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 32. — Stev. 32. Entered « Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 7, 19 40—SREDA, 7. FEBRUARJA, 1940 \ % % % %' ) i m m i J* i STOJ DOM (InM mM) trn ff Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. NEMČIJA "PONUJA" MIR Pod šestimi pogoji baje pripravljena skleniti mir vseh da se KODANJ, Danska, 7. februarja. — Po skandinavskih državah se vzdržujejo vesti, Nemčija pripravlja na nov mirovni manever, in ne samo v rusko-finski vojni, temveč tudi v svoji vojni s Francijo in Anglijo. Kot poroča list "Extrabladet", bosta v finski vojni posredovala nemška poslanika v Moskvi in Helsinkih, zastopnik neke nevtralne države (mogoče Holandske) pa bo nemške mirovne predloge predložil odboru Lige narodov v Haagu. Nemški mirovni pogoji: 1. Nobena stranka ne bo zahtevala vojne odškodnine. Koionijalno vprašanje bo takoj rešeno; na konferenci vojskujočih .se držav bo zajamčeno, da bo Nemčiji vrnjenih nekaj kolonij, ki jih je izgubila j»o svetovni vojni. 3. Nemški kraji v Sudetih ostanejo pod Nemčijo. 4. I'olj.sk koridor, Gdansk in nekateri nemški okraji, ki so bili leta 1914 del Nemčije, ostanejo pri Nemčiji. 5. V Avstriji bo narod pod nadzorstvom avstrijske, nem bke, francoske in angleške komisije s plebiscitom odločil, ako hoče ostati v zvezi z Nemčijo, 1». Komisija vojskujočih >e držav bo odločila, ako naj bo-d o obnovljene češka, poljska in slovaška država z jamstvom, da ne bodo nikdar napadfe Nemčije. NA BLI2NJEM VZHODU JE ZAVLADALA BOJAZEN PARIZ, Francija, 7. feb. — Poročila, ki so prišla iz Rima v Pariz, naznanjajo, da je po sv sem bližnjem vzhodu zavladala velika bojazen, ker pripravljajo Nemci in Rusi veliko prodiranje proti Perzijskemu zalivu. Iran in Afganistan se naglo pripravljata, da odbijeta kak napad. Na bližnjem vzhodu imajo zavezniki zelo močno armado, ki je v .stanu takoj pričeti operacije proti Kavkazu, ki je poglavitni vir petroleja za Nemčijo. Tej armadi uoveljuje general Maximo Weygand. PARIZ, Francija, 7. feb. — Iz uradnih krogov prihaja poročilo, da je bilo skozi Francijo poslano Fincem italijansko orožje, katero je pred nekaj tetini zadržala Nemčija. Pošiljate v, ki sestoji večinoma iz aeroplanov, je bila poslana v 60 železniških 'vozovih. Ko je bilo to orožje prvotno i>oslano iz Italije tskozi Nemčijo, ga je Nemčija zadržala in ga slednjič vrnila Italiji. FRANCOZI POŠILJAJO FINCEM LETALA PARIZ, Francija, 7. feb. — Na zapadni fronti vlada mir, kakor je razvidno iz naslednjega poročila francoskega generalnega štaba: **St. 311 (dopoldne): Ničesar važnega poročati.'' "St. 312 (zvečer): Krajevna aktivnost naših straž v krajih zapadno od Saare." Proti komunistom in nacijem MIR NA ZAPADNI FRONTI PARIZ, Francija, 7. feb. — Vojaška poročila pravijo, da je bil danes najmirnejši dan na zapadni fronti, odkar ?e je pričela vojna. V sle«! gorkejšega vremena se sneg taja in nastaja vsepovsod blato. Artilerija je molčala in ravno tako gnezda strojnic ob Re-ni. Ven dan ni bilo videli nobeucga nemškega aeroplana. BKRLIN, Nemčija, 7. februarja. — Nemško vrhovno poveljstvo samo kratko naznanja: "Nekakih iMisebnib dogodkov/' 1'rad na časnikarska agent ura DNI1 pa i»oroča, da "sta bila ftva francoska porzveilovaina aeropkuna picgm*jia s proti-/račuiuii topovi. Aeroplana sta hotela leteti nad Nemčijo severno od Kehla. VOLITVE NA KUBI ODGODENE HAVANA, Kuba, G. februarja. — Voditelji (vladne koalicije so >»e sporazumeli z voditelji opozicijonalnih skupin, naj se splošne volitve odgode za nedoločen čas. MUSSOLINI POSPESUJE ZAKON. ZVEZE RIM, Italija, 6. februarja. — V prvih de-et:h mesecih lan-*ke«H leta jo dobilo denarno jiodporo 45,227 revnih deklet in i"mitov, *e poročili. Podpora znaša nad osem miljonov dolarjev. i J * Na ta Mussolini kampanjo, čije geslo je: — Več otrofcf i Wiiirnuk m m-' r OTTAWA, Kanada, G. feb. — K a natiska vlada bo popolnoma zatrla komunistično stranko, ako pride do sovražnosti meti zavezniki in Rusijo, kakor je zatrla vsako nacijsko gibanje, ko je bila v i-eptem-bru napovedana vojna Neinei-ji. Takega mnenja je dosti Kanadčenov. Do sedaj sta bila v Kanadi prepovedana samo tha komunistična lista v provinci Ontario ter je bila postavljena cenzura za komunistične spise in knjige, ki prihajajo iz J6dr. držav in od drugod. Komunisti" pa i-o še večino zelo delavni v pristaniščih, v industrijskih in železniških središčih. Kanadska policija ima svoje poizvedovale« nieo bili unci jski agitatorji v službi Nem-1 čije. Naeiji pa so bili jeseni aretirani in poslani v taborišče. ■Medtem ko je bilo tekom svetovne vojne zaprtih okoli 8U00 tujih agitatorjev, jih j«* tedaj samo okoli 3tMJ in te nahajajo v dveh taboriščih \iso-ko na severu Kanade, v divji -ni, kjer morejo ujetniki vsak > noč poslušati tuljenje volkov. Fno taborišče je Kanaskih v provinci Alberta, drugo pa Petawawa blizu Pembroke v Ontario. Vsi so zaprti za železnimi ograjami ter so zaposleni pri sekanju drv in zaslužijo na dan po 20 centov. V taboriščih bodo ostali do konca vojne. KANADSKI PARNIK TORPEDIRAN LONDON, Anglija, G. februarja. — Angleška admira-liteta je naznanila, tla je bil torpediran in potopljen kanadski tovorni parnik Beuverburn ob jugozupadni obali Anglije. Kot pravi 1'uited Press, je parnik Beaverburn, predno je bil torpedirnii, po radio sporočil, li Židom, usmrtiti dvanajst kongresuikov, se polastiti carinskih uradov in o-rožarn, elektrarn in vodovo-dov, gledališč, policijskih po-staj^ ter glavnih stanov protifašističnih organizacij. V njihovem zbirališču so našli agenti precej orožja ter raznih dokazov o natančno zasnovani zaroti. Obtožbo bo zastopal državni pravunik Harold M. Kennedy. Proces proti obtožencem se bo začel še ta teden ter obetri biti skrajno zanimiv. Ako bodo spoznani krivim, jih bo zadela huda kazen — šest let ječe, poleg tega bo pa iiK»ral vsak tudi plačati pet ti soč dolarjev globe. Spočetka je bilo rečeno, da je tudi znani radio-pridigai Coughlin z zarotniki v nekakšni zvezi, toda Coughlin je V e tozadevne obdolžitve odločno zanikal. Kdo bo zarotnike zagovarjal, ni znano. Več odličnih odvetnikov je bilo vprašanih, tola nihče noče prevzeti te tve- je, da, je meti aretiranimi nekaj članov narodne ga re in da izvira njihovo orožje iz voja-_ _ _ škili skladišč. Zvezni sodnik (irover M. 1 »odatke kardinal Hlond, ki je .Moseowitz je določil za vsakega varščino 50,001» dolarjev, toda nikoE^ir ni bilo, ki bi to ogromno vsoto založil. Najbolj presenetljivo pri tem gane naloge. Ker je pa vsak obtožnee upravičen do zagovornika, ga jim bo imenovalo sod šče. Tekom procesa se bo tudi izkazalo, če so zarotniki delali načrte kar na svojo pest ali če so bili direktno ali rndirek-tno v službi kakšne tuje vlade. RIM, Italija, 4. feb. — )nevmk 44 Regime Fasista", ki zhaja v Crenioni, je obdolžil »oljskega kardinala lllonda, la je dal Vatikanou na razpo-ago potrebne podatke glede livjanja Nemcev na Poljskem. Na podlagi teh jnxlatkov so v Vatikanu sestavili poročila,; ter jih .vsak dan pošiljali jhj radio. 1'reduik in lastnik 44Regime štvo pravi, da so Nemci usmr Fasista'* je Roberto Farinac- tili nad petnajst tisoč poljskih ci, bivši generalni tajnik fašistične stranke. Farinacci poudarja, tla ima- 1 iKKiatke kardinal lllonU, ki je i takoj pobegnil iz Poljske, ka-korhitro je zaduhal smodnik. — In ko je dospel v Rim, bi najbolje storil, če bi molčal. Katoliška cerkev namreč uči, 'a ni treba bežati pred sovražnikom, pač je pa treba povečati število mučenikov. Tukajšnje poljsko poslani Kratke dnevne vesti Ameriške ambulance je poročal, da je škili auibuiane Pershingove več stotr.oč Poljakov ameriškega prostovolj- Delavska konferenca ŽENEVA, Švica, 5. feb. Pod predsedstvom Carterja Goodricha, zastopnika ameriške vlade, se je začela konferenca mednarodnega Delavskega urada. Izza izbruha sedanje vojne je bila to prva -seja. Svetovna delavska konferenca se bo vršila me-eca junija. ADVERT1SE IN ' GLAS NARODA voditeljev. Vatikan moralo jo tudi Nemri dosti dokazov j zapustiti svoje domove, tla so nega ambulantnega zbora, o poljskih grozovitostih ter m* Nemci pomorili vse uglednejšei; Cerimonija se je završila pred zaenkrat še ne ve, komu je tre-j jioljske voditelje, preproste tukajšno ameriško cerkvijo, ba verjeti: Nemcem ali Polja- ljudi pa pretepali in jih pu- hali žganje. Zadela jili bo x>m>tv i/ •• - *• i ! Precej huda kazen kajti zve-PARIZ, t rancija, o. teb. - 2ne oblasti go y to>ebni re j! prijH>roč l, n a j predsednik Roosevelt v tretje k and it lira. Z malimi izjemami so vsi demokrat jc v Peimsv hrani ji za tretji termin. Nepostavna žganj ar na bi morala imeti napis PITTSBURGH, Pa., 5. feb. Tukaj so aretirali štiri moške, ki so brez dovoljenja ku- mora biti na vsakem poslopju, v katerem ie kuha žganje, napis 4 4 Žgan jekuh'\ Ker omenjeni munšajnarji niso imeli na svoji baraki tozadevnega napisa, bodo tudi zaraditega kaznovani. Povedala jim je . . . KANSAS CITY, Kans., 4. februarja. — V zvezno sodišče so poklicali 70 letno restavra-terko Mrs. L. G. Bird in jo vprašali, čemu ne plača zr s.vojih šest uslužbencev social security. Mrs. Bird, ki je le nekaj nad štiri čevlje visoka, je precej osomo vprašala sodnika: — Kam pa gre ta denar.' Ko so ji povedali, da plačuje vlada s tem denarjem podpori ostarelim in nezaposlenih, je odvrnila: — Vlada ima že dovolj denarja. Jaz ne bom ničesar plačala. V moji službi so štiri ženske, ki bi zaradi sta rosti nikjer drugje ne dobile tiela. Če bi ne bile pri meni v službi, bi jim morala viadu plačevati relief. Ali ni bolje za -vlado, če jaz skrbim zanje t Slednjič se je žeuiea vdala, češ, da bo v bodoče plačevala tozadevne prispevke. Potres na Grškem LONDON, Anglija, 5. ogoje, sta takoj izjavila, da sta pripravljena dati »krajne koncesije, ki pa seveda ne smejo ogroziti suverenosti in neodvisnosti finske države. Moskva bo seveda zavrnila finske -mirovne predloge. Nad Finsko hoče dobiti popolno kontrolo, kajti njen strateški jk>-ložaj bi ji dal oblast nad ostalimi tremi skandinavskimi deželami. Poleg tega je Moekva tudi prepričana, da so vsi dosedanji ruski porazi brezpomembni in da bo o praivem času rueka armada sijajno zmagala. Anglija in Francija imata deloma vezane roke, ker ne vesta, kaj bo storil Hitler na zapadni fronti. Navzlic temu je pa dospelo te dni iz Londona poročilo, da bo Anglija kmalu začela pošiljati letala in vojni materijal na Finsko. Francija je poslali prejšnji teden precej topov in municije. Nadalje je dospela v nako finsko pristanišče veiika po-šiljatev ameriških letal, ki jih je naročila neka zavezniška sila. Precej močan zbor skandinavskih prostovoljcev se bori na finski fronti. Navzlic team pa Finska še vedno potrebuje večjega šte-*ila bombnikov in zasledovalnih letal. Tega blaga ima ediuolc anerika dovolj, Finski pa manjka potrebnega denarja. Ameriški kongres je v to isvrho najbrž ne bo dovoli! lmučnega posojila. Amerika bi dala Fincem denar za živež in obleko, toda vse to lahko dobe oil drugod. V tem oziru je treba nekaj storiti in sicer takoj, ker bo sicer združeni uemško-ruski teror premagal Fin e ko, kar bo prvi korak k porazu demokratične Evrope. dil nezavesten. Napada.Ca sta menila, da je mož že mrtev, .»avlekla sta ga do Drave in ga V vat;i Škrobujčanih blizu vrgla v vodo. Ker so se prav Travnika je imela &aha Mb- takrat začuli neki glasovi v tika Ijikbavno razmerje z bra- bližini, sta nato zbežala v noč. toma Avdom in Osmanom Selimovičem. Naenkrat se je Pomanjkanje v Peipingu PEIPING, Kitajska, 5. feb. — Vsled })oplav, požarov, in drugih naravnih katastrof ter vsled japonsko kitajske vojne |e nastalo v tem mestu veliko pomanjkanje. Revni sloji prebivalstva umirajo lakote, pa tudi premožnejši ljudje tsi ne morejo nabaviti vsega, kar bi hoteli. ■— Pred nekaj meseci je veljalo 50 funtov moke štiri dolarje, do-čim je pred nekaj dnevi narasla cena na 18 dolarjev. Peter MAČEK Ker pišem te vrstice zjutraj svoj izraz, ki mu nihče pravc-na pepelničuo sredo, se mi zdi, ga izvora ne ve. tla bi ne bilo napačno sprego-( Kakor rečeno, sledi na^ privoliti be-edo ali dve o "mač- stili "maček" skoro izključno ku • j le v vselju, plesu in pijači, so S teui seveda nimam name- pa še razni drugi "mački", ki na razpravljati o živali, ki ima jih je bil skoro sleherni že de-štiri noge, kremplje, glavo in ležen v .svojem življenju, rep ter vsepolno izrazito žen-j .Vzemimo fanta, ki je zahre škili* lastnosti, pač pa o du- penel po lepem dekletu: še vnem in deloma tudi teles- j — Ta bo ino^a, pa če se =^et nem razpoloženju, ki navda podre! človeka ik> neizpolnjenem upa-j Tako prisega in se priduša njn, preobilni pijači, po pri- ter ni dovzeten za nobeno pahnem idi prisilnem ve^eiju, milno in razsodno besedo. — torej o občutku, ki ga ima sle- Ta bo moja, in basta, pa če >c herni, ko se mu veselje izpre- na glavo postavite! vrže v žalost in kes. j Una tem njegovim besedam Odkod Hiio dobili Slovenci in .«vklej»oiu z očmi pritrjuje, v beseilo "maček", mi ni znano srcu in t ui I i ugibal izražajo to neznozno Na kraj zločina so pri«Šlj eiga- . ... . j ni, ki šotorijo ob Dravi. Po . pa pmniKliUi in se porw.la z kratken, v atr ; sol — njunim sos« on. Anfom Seh- nalet(>H ,m gi|ca ki „„ s| KONEC PUSTOLOVSKEGA llim'ni pa ne bom. Nemci .»pioli nič ne misli, kajti ženski pride samo od sebe. movičem. Zato je nastalo med obema hi-šasma sovraštvo in končno je prišlo do obračunavanja. Arif je Avd-a ubil »tedaj je pa planil iz hiše Avdov ibrat Oman tudi s sekiro v roki in ubil Arifa. 2ena je z ljubimcem hotela ubiti moža Bombo iz lesa in dinamita sode 60-letnega meilnarodnega j-pustolovca in sleparja Niko-j laja H' 'vat o rja Avgusta Ma-| klakova. kneza Galicin. Zad-l NAROČITE SLOVENSKO - AM K k I KANKKI KOLEDAR ZA 1!M0. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 tmir. le v Silvestrov i no< liRšo svojega sorodn V Bartolovcu pri VaraMin^^.^* v vasi IK,J;'"'V so m, «taro teto doživeli ^ ^olK-. J&Hovca^ Janko (V Kločiir. Te reza Šilca. 20-letna wk f * *»*®to«r.l «»voj.n. I sorodni kom Markom Cickom Pa je poroka, cerkvena ali civilna, j*o |M>roki vesela svatba, po \eseli > vat I »i pri jetno poročno potovanje. l*red tem, med telil in po tem ji- pa ljubezen, strastna, vseobsegajoča, nepremagljiva ljni>czcn. ki pa začne polagoma tlobivati značaj strahovitega "mačka*, katerega se običajno vm* življenje ne iznebi. "Maček" se ne pojavlja -a- 5 VTSel v W -«> ga ol>sodi 1 i na robijo t. , -r , ,U°I V ^ % lika kmet|voljo -^parij, ki jih je izvršil^!1/1 kot sleparja, lako mu je vseli drugdi panogah vsak^la-- - - bilo lahko pnslepariti si veli-1 njega življenja. "Mačka ji ke podpore in mnogo drago- mogoče zaslediti v politiki, v cenili kamer. . Iržavništvn in vsepo.'sod. PROTI JOHNU L. LEWISU Tekom konvencije United iMine Workers v Ohio, je stopil na oder neki majnersjki delegat i-z Pecota, \V Va., ter povedal, kako je prav do nastopa Rooseveltove ad-ininistracije živela njegova družina v boxcari. Neki drugi delegat iz Denbo, Pa., je dokazoval, da pre-mogarji nikakor niso prekinili zvez z Jnew Dealom. Po nje-govem mnenju je Lewisov napad na Hoosaveltovo administracijo zigrešil svoj namen ter je nekatere majnerje le nekoliko zbegal. SI i čili h govorov je bilo precej. Kakšnega mnenja so pravzaprav delgati, je pa |>okazaIa |>olitična resolucija, sprejeta na konvenciji.- V nji ni nobene besede proti Rooseveltoivi administraciji in nobenega znamenja, da so ji, oziroma da ji nameravajo majnerji. pokazati hrbet. 6 svojimi napadi na Roosevelta in njegovo vlado je I je wis popolndkna osamljen. V resoluciji, odobreni na konvenciji, ni rečeno, da lie Rooseveltava .prizadevanja izjalovila ter da je, narod izgubil zaupanje vanj, pač pa poudarja resolucija da je bil storjen v smeri proti rešitvi socijalnih in gospodarskih problemov mogočen korak in da je premogarska organizacija za vse to .predsedniku iskreno hvaležna. Resohicija ne priporoča prekinjena zvez z .ljoosevel-toni, pač pa izraža željo za izboljšanje zakonodaje, kakršna je izražena nr» New Dealu. Kakorbitro bi ne izvršilni .odbor Uuited Mine Worker a pojavil s predlogom, naj organizacija odreče predsedniku podporo, bi nastal med premogarji razkol, ki bi bil usoden za Lcwisa. /ena mlinarja Rudolfa Silca se je dogovorila s sv6jim ljubimcem Viljemom Markovičem, s katerim »>ta bila sku7>aj zaposlena v tovarni Tivar, da spravita moža s poti. V nedeljo zvečer je Silčeva ( prišla k svojemu možu v mlin na Dravi, če£, da.|»o vzela ukiJo moke za jutrišnji dan. Šilce je vzel svetilko in z ženo odšel v tfltranilbo, ki je takoj zraven. Takrat je ima vogala tekoči! Mlarkovič in s sekii-o ■udaril mlinarja po glavi. Sil-ce je padel, a se je »pet pobral in 73bežal. Markovič pa £ra je ddliitel in ga še nekajkrat udaril j io glavi, a Si lice Columbus, je raizbojnilkiu iztrgal sekiro iz rok. Takrat je še žena navalila na moža, in ga ranila v roko, -da je sekiro izpustil.. Mar-kovtč jo je pobral in iznova planil na Silca. ki se jo zgru- BSEDI^ČB 3A SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE., — Pišite za, cenik. MA&SICH, INC. W. 42 Street New York zaradi nekega zemljišča. Slednji pra\^b) izgubil, kar ga je tako razjezilo, da se je sklonil majeva ti nad svojim bi všim pravcTnim misprotnikom. Napravil je primitivno homJbo, izdolliil" precej velik kos lesa in v izdoLhino natresel dinamita ter pritrdil vžiga^no vrvico. S to bontflio se je splazil pred hišo Marku ( Lčka, prižgal vrvico in vrgel bomlio skozi okno v spalnico. fVz nekaj hipov se je razlegla močna eksplozija, ki je močno ])f>škoilo-vala stavtbo. K sreči pa v sd.mI-nici ni bilo nikogar, kajti družina Marka Tička je bila zbrana še v kuhinji, kjer k<» praznovali Silvestrovo. Janfka rič-ka so zaprli in ga že izročili so-< liscu. IŠČEM GOSPODINJO Slovenko, fiošteno, dobrega srca, za hišna opravila. Katero veseli prijeten dom, naj piše na naslov: Joseph Murnick, Berwvn, Illinois. (3x) 2225 South Highland Avenue* CHICAGO — MESTO KONVENCIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) nouiifif|eijo predsednika F. D. Značilni so bili poikloui, ki HooseVdita. Chicaški župan Kelly je ob-Ijabrl v imenu chicaške občine prispevati stopetdeeet tisoč dolarjev v konvenčni sklad. — Deleg^je eo bili a tem zado-voljni, četudi je zastopnik mesta Homtona obljubU dvesto-tisoč dolarjev. ^n^f^or^o brezplačno ^a raz- sta jih izmenjala na zborovanju podpredsednik Gamer in poštni mojster Farley. Oba namreč .stremita po predsedniškem stolcu, dasi Farley do-#lej jtega še ni javno povedal. Garner je rekel,. je l?ar-ley najbolj zmoten predsednik narodnega odbora, kar jih' je imela demokratska stranka v za^njik % petdesetih letih, ter poudarjal, da je ž njim zelo prijetno sodelovati. Te besede slehernega M$udtie4 kajti DARILNE POŠHJATVE v Jugoslavijo - 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.----$10.50 1000Dinar.---$20.50 2000 'Dinars W ^ $41.00 J^jopB .is^v^oypi. m, tm ««« PWfcWi® j* ^^ufoffa^y* MM*** nrfU-akn^ Mlif m T* ***4, J« rtrottj 4 juM^Ujr " Opozarjamo tod, da m m io tam nore kaka poilljatev zarsdi Evropskih raaner zakasnili. •» $*t m^tc ' - >. '] ZA NU^iO IfO^L^^^^rCABI K ORDER**. — SiOPU^TI JE TREBA ZA r^i^mwmrro SLOVENIC -PUBLISHING CO. ts : P aW^t l O dVvlI K 1 216 tHh MtrmX, H to tk^ i v raznih nenvških mestih, s? daj je išlo zato, da ga tudi za ra-, ko bo presedel to kaz<*n, dado v varnostni zapor ali pa vtaknejo v norišnico. iMož je jx)sedmo novrivn, ker ko pomtša *z velikanskim znanjem in zna zelo zabavno kranii jati. V zadnjih ranili je nastopal s trditvijo, da je odkril nov postopek Foto.yrafi.ie v naravnih barvah in da h ore osnovati tvornico za izkoriščanje te.ya izuma. Rtts ji« v tem podrorjn kvzal toliko znanja, da ya niti znanstveniki niso mogli brez nadalnjega razkrin- .\t<»/ pravi, da je sin knr/.a (ialicina iz Vol i nizkega tor da je bil v prvem zakonu ]>oro-o. Svoje pu>tol«»vsko življenji* jr za«"el po svetovni vojni v Ncm-riji. kjer --o ga morali neštetokrat vtakniti v zapor. Sedaj .sinrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. so otrini lnhk«» zavarujejo v razredu ■ "A" all "B." Mesečni prispevek v miadinski odVL|paki iOtoTWioki »selbinl r Ztlruženlh državah bi moralo. b:tl -društvo^ afadajočo kr B. S. K. JednoU. Kjerkoli še nimate društva, apf^ajočp^k,.toj.k»itHflrl podporni organizaciji, ustanovne ga; t*u- sti od. 16. leta. — Za nadaljna po. nega tajnika: [GAGO STREET, JOLDET. ILLINOIS vsa znamenja ne varajo, I k k io naprinier imeli republi-kanei ]»o noveuiberskih volitvah takega "mačkakot -o i;a imeli v prejšnjem desetletju že dvakrat, namreč leta Utt'J in l!KMi. Tudi Hitler ga bo začel kmalu preganjali, j>a je vprašanje, če t^a l»o mogel pregnati. Nemški narod a že ima in ga že sedem let - preseuetljivo vztrajnostj«> prenaša. Naš pristni slovenski "maček" začne pa šele im» prečuti veseli noči igrati sv.ojo po.;a-enu jed ne diši. Najhujša l>olezen je ti>ta, ko človeka "vse boli", dasi v resniei ni bolan, pač pa samo mačkast. Ali je kakšno sredstvo zoper to? Rekel je, da j»\ V mojem rojstnem kraju je živel pred leti zdravnik, -ki j«-bil silno ljudomil človek ter je le kot malokdo drugi poznal človeške križe in težave. Rudarji so imeli brezplačno zdravniško oskrbo in tudi v lekarni jim ni bilo treba plačevati zdravil. Brez tehtnega vzroka ni smel rudar zamuditi šihta. Eden tehtnih vzrokov je bila bolezen. Ce se je priuiajal v ponedeljek dopoldne rudar k zdrav niku in mu potožil, da je zamudil šilit, ker ga v.-e boli, ji-zdravnik zapisal na uradno poročilo: "Splošna uslabelost' \ Za zdravilo mu je jia priporočil "okrepeilo" in . "gibanje na svežem zraku." Tega priporočila je bil sleherni rudar vesel. Z receptom je namreč dobil za "okrepči-Jo" v cesarski lekarni brezplačno1 pol litra najfinejšegsi francoskega konjaka, v svrho "telesnega gibanja'* je na moral zdravniku razžagati in razeepiti dva kubična metra tlrva . Po končanem "gibanju" je bil okrepčan in ozdravljen. Rudniško ravnateljstvo je prišlo šele po letih dobrosrčnemu zdravniku na sled ter mu prepovedalo na ta Ttaein adra-viti "mačka". li0tX§ KIBODF'-Kev Toff Wednesday, February.7, 1940. SLOVEN* (YTJOOSLXV) SAIL* IIU! I HI Poročila u rasnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci KANADA — NAJVAŽNEJŠA ZAKLADNICA VELIKE BRITANIJE 'Kanada lahko že danes preskrbi vso zavezniško armado z živežem in železnimi vojaškimi potrebščinami." Mini>tn-ki |wvdst«dnik Kanado Mackenzie King je poslal jamskemu lislii *Mnur Kelio de Paria*' članek, v katerem takole razia^a vu»go, ki jo Ih» igrala Kanada v sedanji vojni: Kanadski državi so večkrat očitali, da v sevkinji vojni rudi pomot", ki pa :ie nakoplje nobene nevarnosti na glavo. To je velika '/anota,. Naj >i nik.ir ne predstavljajo, da je po-.ooč Kanade t.-ko labka ali tako malenkostna. Ko je vojna izbruhn»la. je bil«a Kanmla v Največjem razmahu mirovnega -<»-|MMlar^tva. I I »bije se je lahko širilo po deželi. Ta razmah j«- bilo tre I ki z enim samim udarcem prekiniti in vse go>podarstvo spremeniti v vojno go-po iarstvo v službi vojaških potreti. 44Že nekaj mo-ecev pred izbiuliom vojne je bilo \>em znano, tla je Nemči ja nagiomatlila ogromne zaloge, tla bi je Anglija i ti Francija ne mogli nikdar več dohiteti. Po treh mesecih -e J** položaj spremenil v dobro Anglije in Francije. K 3 m: da je pri tem igrala svojo vlogo. Ti? k o je Kanada v If eh uie-oeih vojne salmo na področju vojnega letalstva sama poskrbela za vse p'lirehe v m ga angleškega imperija za dobo enega leta. Od leta dalje ho i>to veljalo v kolikor se 11« o železnega materiala in živeža. Kanmla b<» v letu 11*40 saiua v stanu, da p«'-;lj«' zavezni-kim armadam v»*s železni materijah in ves živež, ki gti potrebujejo. . "Xw^e organiz;ui>ko tlelo je velikansko. Kanada jo izven nevarnosti, da bi se k Jo pri delu motil z bombardiran ji. Vprav zato smo se spremenili v ono samo velikansko tovarno. IVala Ka*:a 'a *e ne Im» zedovoljihf samo s polno gospodarsko pod]*>ro svojim zaveznikom, ki se bore proti Nemčiji. No! Kamni.) bo storila še več. Kanada se l»o tudi osebno udeležili* voj ie v Rvropi. Dantv- zavezniki kanadskih vojakov ne j>ot robu jejo. Ko ho prišel čas. da >«• odpoeijejo, takrat 1m> Kanada nastopila s svojimi možmi. K- na l-k; vojaki so v zadnji vojni pokarali. koliko se vredni. *\Totla glavno delo Kanmde še ni niti - tem omejeno. Nobene skrivnosti m- izdajam, ako povem, da ho Kanada pota';) veliko osredrijt letališče in letalsko vožhališče vseh za-*.nz-:iških imperijev. '»d prihodnjega leta dalje bodo v -lanu. da bomo zgradili na tisoče letal na mesec in izvežbali v istem času na tisoč; pilotov. I>t«segli bomo grrdnjo 2DOO letal na nitisee. To je več, kar zmore vsa Evropa. Kanadsko letalstvo bo pokadilo. ko . bo nastopilo v -Evropi, tla je \icdno vsaj toliko, kaki letalstvo evropskih velesil. . '"To bo storila Kanada in sicer tako dolgo, dokler se ne '/ruši sedanja nemška vlaila.*' On in Desniarais sta odločno zanikala vsako krivdo. Laval-la so pridržali pod 'varščino 1(MK> dolarjev. Glavno zaslišanje se l><> vršilo mesecu, februarja, obravnava pa šele mese-ea junija. Z oziroma na dejstvo, da se nahaja Kanada v vojni, bo obtožence, ako bodo spoznani krivim, zadela znatno hujša kazen. ODHOD NAvyp4NQ Trinajst milijonov dolarjev za nove ladje. OTTAWA. — Transportni minister Howe je nedavno izjavit, tla 1m» vlada potrošila zaenkrat $1:V-HXMXK> za gradnjo novih ladij. Tozadevni kon-trakti so že oddani. S tem je opravljen v tek ogromen kanadski ladij-ki program. Naročila so dobile ladjedel-uiee v Mtmtrealu, iSoretlu in l^uel>eeii. V ladjedelnicah bo ioliilo zapodenje veliko število OS4*l < »lM-nem za ladje so bila oddan.) tudi naročila za gradnjo nadaljuih letal. S tem se je lotila kanadska vlada ogromne in važne nalogo, o kateri je prepričana, da jo ho zadovoljivo rešila. ZLATO JE PRODAJAL ... Albert Lavalle je prodajal zlato znatno ceneje kot pa določa postava. — Rudniški preiskovalec je dobil vse potrebne informacije. KO ITN. — Kanada ima po-sebuo postavo glede izvoza in prodaje zlata. Doslej je bila t ako rekoč samo na papirju, zdaj bo«lo jm» uporabljene njene določbo proti Allierlu La-I vel le iz (Quebec City, ki jo obtožen, da je prodajal zlato v Združene držajve ter pri tem omalovaževal vladne predpise. Lavelle in njegovi tovariši, ki so obtoženi uličnega prestopka, so ob neki priliki prodali za $27,359, enkrat pa za iH'29 zlata. V tozadevni zaroti je bil tutlii neki A. D. Desniarais iz Val d 'Or. Potrebne podatke proti obtožencem je dobil rudniški investigator Joseph A. Hedge, nadaljno prodajo. kateri ima dokaze, tla je bil Lavalle v dogovorili z neko a-meriško firmo, da ji bo vtiho-tapljal večje množine zlata. Postava določa, da sme zlato prodajati edinole dominij-jpredfog kalifornijskega kluba. KANADSKE PETORCKE (Kanadske petorčke, ki se v=e pišejo Dion ne, so v Kanadi trajna privlačnost, ki na ta rili oni način že dajo kak jmj-vod, da zanimanje za nje znova oživi. Tudi Amerikanei se zanimajo zanje, čeprav r-o Kanadi skoro nevoščljivi, da ni njihova dežela tako srečna, da bi imela po torčke. Toda Ob petorčkili zvesto >toji njihov oče, ki kroti radovednost in želje po senzacijah in vztrajno brani svojih petero li-eera. tki mu jih 110 iztrgajo iz d n i ži 1i sk <"gJi ogu jišča. »Pred kratkim jih je neki kluv v Kaliforniji skušal izvabili v svojo deželo in sicer pod pretvezo, da bodo tam varno z ras t le — tlo konca vojne, do-eim so v Kaii'di v nevarnosti, da bi mogla oib kakem bombnem napadu kaj trpeti. Toda ko je oče "prebral ta ska vlada iu -icer potom kraljevsko kanadske novčarne. Lavella so pripeljali som iz i^uehcca. Najprej dolžbi, da je namreč že prodal v Združene države precejšnjo množino zlata in da je imel sestavljene načrte za jo samo zmajal z glavo in takoj prijazno zahvalil za nesebično ponmdibo, zraven jra je pristavil, da so njegove Iičc-re jMKlanice angleškega kralja i it btwlo vseskozi ostale pri njem. češ. da on še nikdar ni obrnil hrbet domovini in tudi no bo dovolil, da bi njegove hčere uvajale v hišo nove navade. Tako bodo še ostale v Kanajdi, svetovno časopisje pa spet piše o njih. KANADSKE ZRAKOPLOVKE DIVIZIJA ZA DIVIZIJO PRIHAJA V ANGLIJO Kmalu po novem letu je dcfspela že druga divi-vizija preko morja. — Prevoz z potniškimi par-niki. V neko zapadno angleško luko je prispel že drugi kont?-gent kanadske vojske, sestav- lahko j »oš t eno obračunali s Hitlerjem." Minister za dominijone An- ljen iz topniških oddefkov izjthonv »len je v -vojem po-Winnipcga in Mtmtreala ter »Iravu meti dnigon izjavil, da j inženirskih čet iz Toronta in' jllalif'axa, pešacijske brigado, j sani letakih, .signalnih in dru-j gib oddelkov. Tako jjost avli ju jo s koutigenti v malem celo vojsko. Moti njimi je tudi neka j večjih oddelkov r-kot-kill formacij iz Kanade. Kanad'ska vojska je prisila z več potniškimi parniki, ter je zanimivo, da so jih na ;zadnjem delu poti poleg angleških, spremljale tudi francoske vojne ladje. V pristani-<"n mesto, ki je tudi znano le Kanadskega vojaka "spremlja la pred njegovim odhodom Anglijo njegova žena in hčerka. ^o Kanmlei prišli v. novega svetu'; outdrnii Atlantika, da bi ptKiprli Angleže v ht>H)i proli nasilju v starem svetu. Njihova jkuiioč ne pomeni z i: olj junaštva za zmago z(X>,(XK», Bobjo za WKMJ, Beat tie $100,000, Canadian Malartic $75,0(K>, Conia-gas $00,000, Coniaurum za $50,000, Falconbride $250,000, Gillies Lake $10,000, God > Lake $100,000, Gunnar $50,000, Halliwell $50,000, Hallnor $500, 00l>, Hani Rock $10,000, Hol-linger $1,500,000, Howey $100,-000, Hudson Bay $500,000, International Nickel $3,000,000, Kerr-Addison $100,000, Lake Shore $200,000, Lain a que Gold $200,000, Leiteli $50,000, Little Long Lac $150,000; Ma-eassa $100,000, Madsen Red Lake 20,000, Mataeliewan C o n s. $100,000, MacLeod -Cockshutt $150,000, Moneta $25,000, M el n t y re $1,000,000, MeKenzie Red Lake $200,000, $11K.» OtH), Connel $35,000, — Dome $500,000, E. Malartic McWattei-s $20,000, M. .J. U' Brieu Ltd. 3(H),IKK), Noranada 3,500,000, O'Brien Gold 11H 000, Pauiour 350,000, Paymaster 5,000, Perron 50,000, Picke Crow 250,000, I'ioiieer 500,000, Preston East Dome 300,000, San Antonio 100,000, Sheep Creek 57,000, Sherritt-Gordon 150,0t-H), Sigma Mines (Quebec) 2tH),(M)tl, Siscoe Gold 50,000, Sudbury Basu 15,000, Sullivan Consolidated 1U>,000, Sylvanite 50,000, Teck-Hughes 500,LKX), Toburn 200,000, Venture Ltd. 10,000, Waite Amulet 750,000, Wen d i go 100,0(X), fWright-Ilargreaves 350,000. množica ljudi ter Ziistopnikov civilnih in vojaških oblasti z ministrom za dominijoee Ede nuni na čelu. ^b-d hidjami. s j katerimi so se pripeljali, -ta 'bili tudi dve poI>-ki i»otniški | ladji. Ves I ran-po rt je bil or-| gani/i i an prav ta-ko tajno, ka-j kor transport prve divizije, i ki je prišla v Anglijo 17. de-j cemtbra 1939. Kanadci so bili prihodu sijajno razpoloženi In ■so prepevali. V-i so izrazili j željo, da bi ('im ]>rej voja-šiko izvežbaii na angleških i tleh in nato t;-k«>j krenili v Francijo na bojišče. Za njiho-hovo raz|K>i'oženje i«> značilna izjava, ki jo j«* podal ogromen potlčastnik iz kanadskih prerij ki je dej- 1: "Upjuno, da borno kmalu v Franciji in da bomo paniikov, ki so pn-pel>ali ka natlsko vojsko preko Atlantskega oren na varno in naglo, ter s,, j,, j m »sebe j zahvali za )»oinoč francoskim vojnim ladjam, ki -o ptmiagalo pri transportu/ IZGOVOR MU NI POMAGAL Majner bo moral sedeti osemnajst mesecev, ker 6o našli pri njem večjo množino zlata. — Prizadevanja zagovornika so bila brezuspešna. iSodnik Atkinson je obsodil NAZNANILO * Naročniki v Kanadi so ua-prošeni, da poravnajo zaostalo naročnino na list. Našim čita-11 je m skušamo kakor mogoče \-treči z najboljšim čtivom. Da s«* li>i obdrži v dobrem stanju, je samo mogoče z redno in vnaprej plačano naročnino. < 'e ste zaostali za leto 1 !>•'»!», -te naproŠeni, da poravnale po možnosti, in tako si zagotovite redmi do>tavo lista. Uprava. Nova* na osemnajst mesecev joče uezaix>slenega majnerja Arse-na Naumetzči iz Val d'Or. Obtožen je bil, da je imel pri sebi za $702 zlata. Naumetza ni bilo v sodišče, pač ga je zagovarjal odvetnik O'Meara, ki je I »o veda 1 sodniku, da Naumetz ni bil še nikdar prej kaznovan in da vsledtega zasluži le milo kazen. Naumetz pravi v svojem pisanem ugotovilu:. — Ko sem se vračal proti domu, sem videl nekega moškega, kako je skril pod stopnice neko stvar. Moški se je takoj nato odstranil. Radovednost me je prignala, da sem pogledal, kaj je v zavoju. Bilo je zlato. Ker sem že dalj časa brez dela in brez sredstev, sem si hotel pomagati in spraviti dragoceno kovino >v denar. Ko sem liotel odpotovati iz mesta, sem bil aretiran. Tako se glasi Nauiuetzova izjava, javni t oži tel j je bil pa drugačnega mnenja. Dejal je, da je bilo zlato vzeto iz Malartic zlate inajne, kjer je bil Naumetz zaposlen do U. januarja. Zlata ruda, ki so jo našli pri Naumctzu je zelo dragocena. V ladni cenilec je dognal, tla volja tona take rude $188,000. Državni tožilec je zaključil svoj govor z besedami: — Dej-.stivo, da ni bil Naumetz še nikdar prej kaznovan, naj ne izvaja na sodnika nobenega vpliva. Tatvine zlate rude so na dnevnem redu. Temu je treba napraviti enkrat za vselej konec. Ce ljudi ni mogoče drugače ustrahovati kot s strogimi kaznimi, se je pač treba poslužiti tega sredstva. V ta namen zahtevam za obtoženca najstrožjo kazen. VELIKA KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več knl š° tako gostobesedna reklama. N:i irf Itnkor "Oft strnnrh je strnila odlifns in priznana artftritn v^ M^ra in najnovejša dognanja kuhinjske nmrtnostl. Snov Je o!»flj»iar»a n«l vse pregledno, izbira rereptov je izfrpna. TO JF N AJPOPOLNEJŠE IJKLO KI (, \ IMAMO NA TEM PODKOŽJI Oprema knjige je razkošna. NeŠIeto je slik v besediln, 34 pa je mirili harranih t^hei. ki jih je naslikal Dragotin Hnmek. . . . Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zr. zlrnvo in pravilno prehrano družine, si mora to knji go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetno-ti. kako l>o svojim domačim nudila zdravo hrano v -potrebni izbiri in menjavi. Vsaka erospodinja bo hot"l.i tndi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi Vrini Za v=e to ji bo nniboljSa vodniea in učiteljica ta SLOVEXSKA KFHAKTCA fvHdi je osmi na tisk knjige v vseh pogledih ne iamo vsebinsko, sne tjidi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih Izdaj. J« mi* knjigi sedaj znižana. (Poftt"ino plMtMmo mU X'rirorite pri - Vd* h\IMi\B\l: NLOVEVIC PlBMSHIMi COHIPAM West 18th Street New York, N. Y. * ■ t.OSI»OI)INJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA T AS! 5kGi Mi>a Harri**«, ki pomaga, neiti ianadske letalce, je sPanlom Hendersonom v aero ; d - planu nad witw JPt afeiie^ Pat^ Kanada. V atoterih slovei*skih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz všeh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — BoblB]iko ]«MTO KNJIGARNA KiLAS NARODA" s g 216 WEST 18th STREET. NEW YORK ^FLfta IIIDDP-M Wednesday, February 7, 1940 ■ ^Sllifflilitiiiilll,^ Vaški Apostol SpUal L. OANOHOPER; za "Glas Naroda" priredil X. X. -^ S3- •"Peter," ce je smejal mojster, "ti .-i pa titesal stol, na katerem bo lahko vršila cela svatba z muzikanti vred." Ml>a," je prikimal Peter resno. "Ta se pa ne bo podrl. f*o9podiena Katarina ga bo vesela." iKknbn o ga j<* ovil s časopisnim papirjem, da bi ne od-trgnil lirn«*ža. Kei je zunaj sše vedno deževalo, ga je dvignil visoko nad' glavo ter previdno stopal po blatni cesti. V svoji kamri ga je skrbno postavil na tla. Tedaj je za->lišal o postelje alibija j. Ozrl ««e je in opazil na postelji r to vek a, čigar robi sta viseli ob stranici, kot da bi nebili ii iegovi. 4*o te mu lepili na čelu in cibroz mu je bil ves zelen od barve ■ ^ ^ zahtevajo premočenega traku na klobuku. Okoli se mu je začrtala. V,Sokc! MESTECE, KJER VLADA JO 2E 20 LET ŽENSKE. Cez nekaj tednov proslavi mestece Friendly v zapadni \rirginiji zanimiv jubilej. To bo proslava 20-letnice. odkar so prevzele občinsko upravo ženske, ki jo imajo v rokah še sedaj. lx-ta 1920 je dobilo me»teče Friendly Tia bregn Ohia prvega ženskega župana. Županja je tako dobro vodila občinske posle, da so člani občinskega p vet«, večinoma kmetje, sfo'enili poveriti ženskam tudi drmra uradrin mesta. kolikor jih je pač bilo. Tako ima občina zdaj ne samo županjo Stello Eddvjevo, temveč tudi 5k»nskrn|i sodnika, energično Jožefi n o Glino vo. Razen t egai imajo ženske absolutno večino v oIkm nskem svetu. Ker pa občinska blagajna ne dovoljuje, da bi bile te službe primerno plačane, se zadovoljujejo ženske s skromnimi odškodninami, pa še te se izplačujejo, če je v blagajni dovolj denarja. . ' V mestecu Friend V ni niti tolovajev, niti b rez vest nežev, ki služijo denar s tem, da Kratka Dnevna Zgodba Kako je prišel prvi krčmar v nebesa Iz zbirke "Šaljivi Slovenec". Okoli globoka bolestna poteza. 1,4 Manče, ali si bolan!" i "Kaj ti ne pade v glavo!" * iS«* voda mi je." 14Hvala Bogu! Torej ven z besedo!" *M'c bi bila še niat-i živa, bi mi laliko povedala, kaj naj H-»rIm. Toda z očetom ni mogoče govoriti o tem. Zato sem se odpravil k tebi. Peter je pošten človek, sem si mislil, on mi bo že jtovedai, kaj in kako." "I>a, Manče!" Sedel je k njemu in ga prijel za ramo. Roman -.i je drgnil roke ob kolenih terse pričel s po veda t i.. "To ve>, komu sem obljubil. In besedo sem dal, svojo p* -teno be>edo. Zdaj se je pa nenadoma we preobrnilo. Ze. }.;,r imaš na srcu?" 44 l>a, to je vse.*' "No, ti bom pa povedal, Manče." Nežno ga je pogladil po roki. "Pa mene vprašuješ kaj takega? Ce kdo drugi kaj reče, ali er, jaz pa bi rekel, da je slalbim bolje.." Nato je od-bel iz kamre. . 5Vter se je smejal. Prvič jki dolgih dneli. Bil je to •smehljaj resnične sreče. • "Zopet je moj, zopet sem si ga pridobil!" b* omare je vzel svojo najboljšo obleko. Obleči se je JioS-: kakor za praznik, saj je bil vendar namenjen po srečo, ki j«» je potovkia prinesla stari Na ni. •Roke se um niso več tresle. In ko je šel jh> blatni cesti, rie m'rslil na gaapoda Felioijana Iloradama. Kako vesel bo župnik novega stola! In kako \c\k> bo pridigoval O velikinoči. < i^Jdelo se mu je, ket da Sliši govoriti gospoda župnika. "Zdaj pa le poglejte. V, slabohotni ljudje! Zdaj rc pa niliče ne norčuje iz .gnbavega apostola. 1 Ljubi Bog je držal ž nj ni in iuu je pomagal. In zakaj! Zato ker je imel Peter Zdazilck trdno irpanjc v srcu." ' Tako je mislil Peter, ko je stopal ]*> blatni cesti , v mračni sobi- je pa sode 1 pri peči m>adi Valdliofcr. P rdi njim je stal oče. Zdelo s0 nm je da razmišlja o odgovoru svojeg«, sina. . » Nlato se je zasmejal, rekoč: "No, zdaj pa v« m, kaj ti je!" "Kaj pa?" "'Julka mi je povedala." ' -"Tako?" •'Jezi te, ker se nisva še peljala k notarju." , "(Presneta Julkn pa vse dobro ve." ""O, ti now!" je zamraJ stari in mu puhnil oblak tobaka pod nos. "f'eniu pa nisi rekel nnfbene besetle? Saj vendar V«š, , -a to ne !>om silit ženiti se na prazno. Usta bi bil odprl* pa l»i bilo vse v rodu. ' In menda je naše posestvo vredno ere besede." "Oče, si še trden in zdrav in si laliko še dolgo gosij>odar." •'Me veseli, da priznaš. ■ Toda ugajaš mi, fant, in zato fc bov jutri peljala k notarju." "Mittri moram k spovedi." v'No, pa v četrtek." , "V četrtek moreni k obhajilu." Romanu je beseda skoro z; -tala v grlu. "Potem moram k spraševanju." "Rt>ra>ewnje ne bo trajalo res dan." •"Ne verjamem, da bi imel notar v praznikih čas. Če 4e rrora bili, se peljiva ]»o Velikinoči." "To meni je vseeno, če *e tobi ne nnmli." '"Ne, prav nič se mi ne mudi." Roman je vstal.. ^iNo, kam pa? Kfm pa?" t ^ * ^Spat grem. To je še najbolje, kar ima človek." (Nadaljevanja prihodnjič.) Zato tem ne potrebujejo nobenih policijskih prekaj od onega časa je minilo mnogo, mnogo let. Irskim katoličanom se ni treba postiti ! ABJMAGH, Irska, 5. feb. — | Kardinal Joseph McRory je odredil, da smejo Irci tekom štiridesetdnevnejga posta uživati meso. To svojo odredbo je utemeljil z dejstvom, da mora prebivalstvo vsled vojne že itak dovolj trpeti. Prvi gostilničar torej, ko je umrl, pride pred nebeška vra ta, potrka, in sv. Peter pride k vratom, a preden odpre, vpraša: "Kdo je?" "Jaz sem krčmar iz Srednje vasi." Sv. Peter gre gledat v zapisnik zemeljskih prebivalcev, prebira in prebira ter gre naposled zopet k vratom iu pravi : "Ti bi sain zase že še mogel v nebesa, a zaradi drugih—? Mnogo ima-š (namreč tujih grahov. Koliko se jih je pri tebi upijanilo, ki so poteui naredili velike nerodnosti in so celo dokaj grešili; ti tedaj ne moreš v nebe-a" "V pekel pa tudi ne greni1" reče krčmar ter premišlja, kako in kaj; naposletl si nekaj izmisli. "Tone bi bilo slabo, prostor je zelo pripraven!" reče sam pri sebi. Kakor si misli, tako tudi stori. — Pred nebeškimi vrati napravi — gostilnico. Naroči si najboljše pijače: ljutomerčana, bizeljčana, srein-čana in tudi nekaj vipavca; r-ploh najboljša vina, ki jih rodi slovenska zemlja, zakaj mimogrede bodi povedano, da je bil krčmar Slovenec. Kdorkoli je prišel v nebesa, kateregakoli naroda, se je oglasil pri njem. Vsak potnik, pri-še«iši s tega na oni ijvet, se je hotel okrevati s pošteno božjo kapljieo, preden se je predrznil potrkati na .nebeška vrala. (Mnogim se jo primerilo, da jim je t rt ni sok smrtno bledost izpreinenil v živo rdečico. A pri tej priliki se jim je tudi razvozlal jezik; tako je prišel vsak preeej mnogobescueii pred nebeška vrata. mimn (YTI uuslxtt BUL? Peter se je pa čudil, odkod toliko poguma zemeljskim pot-kom. A to še ni bilo vse! "Pri zadnjem požirku" — to ime so namreč vzdeli oni gc-stilni — je bilo vedno bolj živo. Počasi so se nabrali tudi godci, kakor so na svetu mni-rali drug za drugim. Tu je bilo zdaj plesanja — za počitek od prejšnjega truda. A to so kmalu awdeli tudi nebeški prebivalci. Pogostoma so si izprosili dovolitve, da s j šli vz nebes po opravkih. Toda kdor je prišel pred vrata, vsak se je nekoliko oglasil "Pri zadnjem požirku." Ker se pa niso samo ti, ki so prišli mimo, predolgo mudili pri knčmarju, nego so še drugi uhajali iz nebes in se potem prepozno vračali domov, je bil vedno nered v nebeški hiši. Zunaj in v krčmi se je ivedno godlo in pelo. Peter se naposled pritoži pri Bogu Očetu. Bog pa mu r oče: "Vzemi še krčmar ja v nebesa, in vsega bo 'konec.'' Tako je prišel prvi krčtuar v nebesa. Iz knjige: "Šaljivi Slovenec" Zbirka najboljših kratkočasnic vseh stanov. To knjigo ima v zalogi Knjigarna Glasa Naroda. — Cena je 50 centov. Novi Veliki Zemljevid Posebna Cena $2= Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velj* $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in oto-ki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi- višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. F1 — IBl? 1 ^^yj^m^m ■■D&7*SB HmWW JLffn if!.\ 4 rfj(/Ta vAMf.u^Ujt Kkv sZ/ffi/ m n/^k v&iiffl&ftvll fc M TjlliiwTtmWilliPKM!aPInnK(iif£tl^fmJu -w//ABIIv&VftialISl!iL MMpppor ^iBK^ i trgi m ZA V KANADO $3.- SESTAVUEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9V2 x 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO KNJIG katere so v seznamu na zadnji strani lista. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ■ ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City VEZAVA TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA