Leto IV - Štev. 20 (92) ČEDAD, 15.-31. oktobra 1977 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 i j Tel. (0432) 71190 Izdaja ^ ^ Z T T Poštni predal Čedad štev. 92 f ^ Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT ■ DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda OB KRATKI SVEČANOSTI V BARDU IZBOČENI KUDČI TRINAJSTIH NIŠ DAR S. R. SLOVENIJE Govor župana Sinicca, Vinka Gobca in Danta Del Medica Z izročitvijo stanovalcem trinajstih hiš v Bardu se je z.aključila prva faza pomoči, ki jo je nudila potresenemu področju Beneške Slovenije S.R. Slovenija. Do sedaj je bilo zgrajenih 40 dokončnih hiš. Na trgu v Bardu, kjer so nekoč stale hiše, je bila kratka, a pomembna svečanost. Okoli nove lesene plošče, ki je bila nalašč pripravljena, se je s predstavniki oblasti in gosti zbralo vse ljudstvo, ki šivi v vasi in bližnji okolici. Svečanost je začel «Briški oktet», ki je s svojim nastopom navdušil vse prisotne. Kot ostalih 27 hiš, ki so bile zgrajene po raznih krajih Benečije, je tudi teh zadnjih 13 zgradilo novogoriško podjetje SGP. Štirideset hiš, ki so kot povedano, dar S.R. Slovenije, je bilo zgrajenih: 13 v občini Bardo, 5 v Viškorši, 2 v S libidu, 5 v Čeneboli, 10 v Špe-tru, 3 v Grmeku in 2 v Pod-bonescu. Kot je znano, nam je začela Slovenija nuditi pomoč takoj po potresu 6. maja 1976 sporazumno s pristojnimi deželnimi in krajevnimi organi ter s koordinacijskim odborom za pomoč Beneški Sloveniji. Solidarnostna akcija ni pomenila samo materialne pomoči poškodovanim beneškim vasem, pač pa tudi strokovno pomoč, proti potresno tehnologijo pri sanaciji poškodovanih hiš, ki jo je izdelal ljubljanski zavod ZRMK in ki se je uveljavila, kot smo že večkrat pisali v našem listu, kot najuspešnejša in zanesljiva sanacijska tehnologija. Nadvse razveseljivo dejstvo je, da se z zaključkom akcije SRS začenja nova, še širša akcija narodov Jugoslavije, ki predvideva izgradnjo nadaljnih 50 hiš podjetja SGP, sanacijo večjega števila poškodovanih domov ter izgradnjo ali sanacijo treh kulturnih domov in sicer v S pet ru, Bardu in t' Reziji. Svečanosti za izročitev ključev pravkar dograjenih hiš v Bardu so se udeležili s strani gostov in oblasti župan Sergio Sinicco, sekretar za urbanistiko pri IS. SR Slovenije Boris Mikoš, ki je vodil dosedanjo akcijo za pomoč, zvezniposlanecVinko Gobec, ki bo koordiniral no- vo pomoč zvezne jugoslovanske vlade, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, predstavnik izrednega vladnega komisarja inž. Chiavo-la, videmski pokrajinski odbornik Lestuzzi, pokrajinski svetovalec Petričič, župan iz Fojde Celledoni in Tipane Tomasino, senator DC Beor-chia in dr. Rolando Cian, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri DC, ki je, na žalost, drugi dan zgubil življenje pri cestni nesreči blizu Tarčenta. V kratkem, toda zelo zavzetem in občutnem govoru, katerega objavljamo v celoti, v italijanščini na drugem mestu, se je župan Barda Sinicco toplo zahvalil Sloveniji za izkazano pomoč in poudaril, da svečanost pomeni vsem občanom prvi korak na poti obnove te vasi in občine, ki jo je potres porušil skoraj do tal. Naravna sila — je poudaril župan Sinicco — je prizadela ljudem Terske doline, kot vsem prizadetim krajem, veliko gorja in trpljenja, vzela jim je upanje v prihodnost, vendar kljub težavam, s katerimi so se morali v tem poldrugem letu spopasti, so imeli prizadeti tudi izredne izkušnje: kot malokdo so bili deležni človeške solidarnosti in topline, spoznali so prizadevnost mladih, skratka znova so spoznali človeka. «Med narodi, ki so nam največ pomagali — je nadaljeval govornik — je brez dvoma slovenski, na katerega nas ne vežeta samo skupni izvor in tradicije, pač pa tudi dolgoletno prijateljstvo. Srčna hvala vam vsem, ki ste nam toliko pomagali doslej in ki nam obljubljate še nadaljno pomoč». Vinko Gobec je v odgovoru uvodoma na kratko orisal načrt zvezne pomoči in poudaril, da so se tudi narodi in narodnosti Jugoslavije hoteli vključiti v solidarnostno akcijo s prizadetim prebivalstvom v Beneški Sloveniji in Furlaniji, čeprav so se morali tudi sami spoprijeti s posledicami katastrofalnega potresa. Glede nove pomoči, ki jo bo nudila Jugoslavija, je poudaril, da je bil načrt (50 montažnih hiš, sanacija več stanovanj in izgradnja treh kulturnih domov) pripravljen sporazumno s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem in da je bil že dosežen dogovor za lokacijo novih hiš, od katerih bo nekaj tudi v pokrajini Pordenone. Potem, ko je čestital ljudem in oblastem za orjaško opravljeno delo, je izrazil upanje, da se bodo v roku enega leta znova srečali in podali obračun jugoslovanske solidarnostne akcije in zaželel vsem, da bi še v naprej tako učinkovito odpravljali posledice naravnih sil in zlasti, da bi se jim tla umirila pod nogami. Nato se je v lepi domači govorici in v italijanščini zahvalil v imenu dobitnikov hiš Dante Del Medico, čigar govor objavljamo na drugem mestu. Po izročitvi ključev se je začel kulturni program z rezijansko folklorno skupino. V lepi rezijanščini je napovedoval nastope vodja Luigi Paletti. Svečanost je zaključil «Briški oktet». Zdelo se nam je, da se s pesmijo in plesom vrača življenje v vas. Zdelo se nam je, da vstaja nova vas preko veselega rezijanskega plesa, melodijah in valovih naših pesmi. Ko je ljudstvo ploskalo, je imelo solze v očeh, a niso bile več solze obupa, pač pa radosti, ker so videle začetek vstajenja nove vasi in nadaljevanje stoletnega življenja po tradicijah naših prednikov. Skupina slovenskih hiš, ki so bile izročene družinam v Bardu A Lusevera consegnate 13 case dono della R. S. della Slovenia Discorso del sindaco Sinicco e del rappresentante degli assegnatari Dante Del Medico Con una semplice, ma si- gnificativa cerimonia, si è conclusa sabato, 8 ottobre, a Lusevera, la prima fase degli aiuti della R.S. della Slovenia. Sono state consegnate le chiavi di 13 case ad altrettante famiglie che hanno perso tutto a causa degli e-venti sismici del mese di maggio e settembre dello scorso anno. Ora, con l’accordo delle autorità centrali, regionali e locali, nonché con il Comitato di Coordinamento e di aiu- 20° KONGRES SOCIALISTOV V VIDMU Sprejet važen dokument o slovenskih pravicah-prof. Černo izvoljen v vodstvo stranke V soboto, 15. in nedeljo 16. oktobra se je vršil v Vidmu 20. pokrajinski kongres Socialistične stranke Italije. Kongresu so prisostvovali predstavniki vseh strank ustavnega loka. Dokument, ki je bil sprejet ob zaključku kongresa, potrjuje linijo «leve alternative», katero socialisti utemeljujejo s splošnim položajem v državi in v naši pokrajini, kjer se je slabemu družbeno gospodarskemu položaju pridružila še škoda, ki jo je prizadejal lanski potres. Precej poudarka je v dokumentu danega doprinosu mladih v političnem življenju, pokrajinski odbor je skoraj v celoti pomlajen), ter splošnemu političnemu življenju v deželi, ki zahteva, da se stranka okrepi kot opozicijska sila, kjer ni mogoče levičarske alternative. Stališče slovenskih socialistov v videmski pokrajini o položaju v Beneški Sloveniji in o narodnostnih zahtevah beneških Slovencev, je na kongresu obrazložil prof. Vilijem Černo, ki je izhajal iz ugotovitve, da je sedaj splošno priznano, da živi v videmski pokrajini autohtona slovenska narodna skupnost, kate-re človeške vrednote in narodnostne pravice pa še niso dovolj upoštevane in zaščitene. Ta skupnost — je izrecno rečeno v dokumentu, ki ga je podal prof. Černo — je ogrožena v svojm obstoju zaradi razvrednotenja, emarginacije in načenjanja njenega gospodarsko-sociainega tkiva, tako zaradi prisilnega izseljevanja in posledic potresa, kot zaradi sistematičnega uničevanja etnično - lingvističnih značilnosti Slovencev v Furlaniji. Zatiranje, ki se je začelo pod Avstrijo, nadaljevalo pod Italijo in doseglo višek z nastopom fašizma, se še_ danes nadaljuje v še prisotnih težnjah po asimilaciji in dušitvi kljub določilom 3. in 6. člena ustave. Kot reakcija na te uničevalne (Nadaljevanje na 2. strani) to ai terremotati della Benečija, si darà avvio ai nuovi ed ancor più consistenti aiuti da parte della R.F.S. della Jugoslavia alla nostra tormentata terra. Ne ha confermato nel suo discorso il sindaco Sinicco e Vinko Gobec, rappresentante del governo federale della Jugoslavia, che hanno preso la parola durante la cerimonia della consegna delle chiavi. Hanno allietato la festa, il gruppo folkloristico di Resia e il «Briški Oktet» del Collio. Discorso del sindaco Sinicco « Partecipiamo con particolare gioia e soddisfazione a questa cerimonia, che segna senz’altro una importante tappa per la vita e la rinascita del nostro comune. Cerimonia per la consegna delle chiavi di abitazioni definitive a tredici famiglie di Lusevera e Pradielis, frutto della generosità dell’amica popolazione della Slovenia. Innanzi tutto mi è gradito porgere a nome della nostra popolazione, dell’Amministrazione Comunale e mio personale, il più sentito e caloroso saluto a tutti gli intervenuti, in particolare agli illustri ospiti della Slovenia: — VINKO GOBEC - Rappresentante del Governo Federale; — MIKOŠ BORIS - Assessore o Ministro dei Lavori Pubblici; — IVAN RENKO - Console Generale; — il Sig. SCOLARIS, i Dirigenti e maestranze della S.G.P. di Nuova Gorizia (impresa esecutrice delle case), nonché a tutti gli altri componenti la delegazione. Dicevo che per noi è motivo di particolare soddisfazione l’aver raggiunto questa tappa, perchè segna l'avvio della vera ricostruzione, un segno di concretezza che dà speranza e fiducia nella auspicata rinascita per la nostra tormentata vallata. Abbiamo sofferto in modo indescrivibile in questo lunghissimo anno e mezzo, perso tutti i beni materiali che noi ed i nostri avi abbiamo creato. La violenza della natura che si accaniva contro la nostra provata e stremata popolazione, ci ha spesso fatto temere la completa distruzione della vita in vallata. Questo periodo di intenso dolore ci ha riservato però anche le più belle esperienze di vita che sia possibile provare: esperienze non riservate a tutti e che formano veramente un uomo. Ci ha fatto conoscere quanta generosità ci sia ancora fra gli uomini, fra i popoli: quali risorse umane di forza, abnegazione, amore, ci sia specie nei giovani, che fanno intravedere un futuro migliore per noi e per i popoli tutti. Le prove di generosità si sono susseguite con tale frequenza e da dovunque, che Continuazione a pag. 4 20° kongres Socialistov .. TURIZEM ALI ORGANIZIRANA SPLOŠNA TATVINA? si»** Jn os ««S; SiKZU*» ?TS8Tt!8S Občinska palača v Čedadu je zgodovinski center, ki ga popravlja s slovensko tehniko podjetje Benedil Komunikè tajništva Slovenske Skupnosti o volitvah Vsako jesen se moramo boriti z žalostnim dejstvom, ki se redno pojavlja po naših dolinah. Jesenski meseci so tisti, ki pritegnejo v naše doline največ «turistov». Je li mogoče, da postajajo naše doline lepše v jeseni, kakor so pozimi, spomladi in poleti? Vsekakor ne. Resnica pa je, da postajajo bolj privlačne zato, ker zori in zreli sadje: kostanj, jabolke, hruške in drugo. Večina jesenskih turistov ne prihaja k nam iz ljubezni do lepote in z željo, da bi dali doprinos za turistični razvoj. Ne, mika jih naše sadje, ki ga pobirajo, kakor da bi ne imelo lastnika. Če pa jih lastnik najde pri umazanem poslu, je v nevarnosti, da ga napadejo, pretepejo, kot se je zgodilo že v raznih krajih. V Jagnjedu nad Št. Lenartom je vas proti neželjenim «turistom» pred dnevi uprizorila protestno manifestacijo, odposlanstvo vaščanov pa je šlo na županstvo v Št. Lenart in obrazložila županu neznosno stanje. Turisti jim vsako jesen poberejo kostanj in ostalo sadje. Nekega lastnika, ki jih je zasačil pri nepoštenem delu, so premlatili, da jim je komaj ušel. Delegacija vasi Jagnjed je zahtevala od župana Osgna-cha, naj predpostavljene obla- TURISMO DEI NOSTRI Ogni autunno dobbiamo occuparci di fatti incresciosi che si verificano puntualmente. I mesi dì autunno sono quelli che attirano nelle nostre Valli un maggior numero di «turisti». E' forse possibile che le nostre Valli diventino più belle d’autunno ed in inverno che in primavera e d'estate? No! La realtà è che queste stagioni diventano più attraenti per il fatto che matura la frutta: castagne, mele, pere ed altro. La maggioranza dei turisti autunnali non viene da noi perché attratta dalle bellezze naturali e per dare un contributo allo sviluppo turistico. No, è attirata dalla nostra frutta che raccoglie, come se non avesse proprietario. Se poi il proprietario la scopre mentre «gratta», rischia di essere pestato e percosso, come è già avvento in diversi luoghi. Jainich, frazione di S. Leonardo, è insorta contro questi «turisti» indesiderati. Una delegazione del paese si è recata dal sindaco Osgnach per fare presente questa situazione insostenibile e per chiedere alle autorità competenti t di stroncare il fenomeno. I turisti, particolarmente in questo paese, fanno razzia ogni anno di castagne e di altra frutta. In realtà non raccolgono nelle Valli solo le castagne e la frutta, bensì anche la verdura: rape, carote, fagioli e persino radicchio. Riguardo la legna preparata vicino alle strade, sono già anni che non è più al sicuro. Portano via anche quella! Quest'anno la razzia dei nostri prodotti si è allargata ancora di più, come se nelle città regnasse la più squallida miseria e nelle nostre Valli l’abbondanza. Domenica 9 ottobre, i carabinieri di Savogna fermavano questi «turisti» che tornavano a valle dai declivi del monte Mata|ur e perquisivano le loro vetture. Le castagne trovate nelle medesime, sono state buttate sotto il ponte di Kranjz. La popolazione ha approvato con gioia quest'azione dei militi della Benemerita. Noi non possiamo non fare un nostro commento su questi fatti incresciosi. Più volte la nostra gente viene rimproverata di immaturità, di mancanza di spirito turistico e che perciò bisogna cambiarle la mentalità, è necessario cioè, crearle una mentalità turistica. Noi diciamo invece che è necessario cam- sti napravijo konec temu splošnemu ropanju. V resnici ne pobirajo samo kostanja in sadja, pač pa tudi zelenjavo: repo, fižol in celo radič. Kar pa se tiče pripravljenih drv ob cestah, že zdavnaj niso več vame. Tudi te kradejo. Letos pa se je ta splošna tatvina še bolj razmahnila, kakor da bi po mestih vladala revščina in po naših dolinah izobilje. V nedeljo, 9. oktobra, so karabinirji v Sovodnjah ustav- O RAZZIA PRODOTTI? biare le inclinazioni al furto, di cleptomania, di certi individui, per trasformarli in bouni e onesti turisti. Un vero turista porta gli interessi ad una determinata zona e non viceversa. Visto che ci accusano di mancanza di mentalità turistica esiste davvero il pericolo che la nostra gente, a causa di queste ruberie, si metta a lottare contro lo sviluppo del vero e onesto turismo. Questi sono problemi che dovrebbero essere trattati a livello dei comuni e della stessa Comunità Montana. Il discorso deve essere fatto in questi Enti sulla difesa del nostro territorio, dell'ambiente, dei prodotti agricoli e di tutto il patrimonio locale. I comuni non hanno né mezzi né strumenti adeguati per poter svolgere efficacemente questo compito. Basta dire che la maggioranza dei nostri comuni sprovvista di un guardiano, le guard e campestri addirittura non esistono. Per il controllo dei turisti basterebbe una sola guardia per comune. E’ necessario però trovare il denaro per lo stipendio. Qualche cosa potrebbero contribuire — proporzionalmente, in base agli ettari di terreno — i coltivatori stessi. Questa è la nostra proposta e pensiamo che — se accettata — potrebbero essere eliminati molti dispiaceri ai nostri coltivatori ed ai turisti. Ijali turiste, ki so se vračali iz pobočja Matajurja ter jim pregledali avtomobile. Kostanj in drugo sadje, ki so jim ga našli v osebnih avtomobilih, so zmetali pod most pri Kranjcu, Morda bo moral kdo zaradi tega plačati tudi globo. Domače prebivalstvo je bilo zadovoljno za to akcijo organov javne varnosti. Mi ne moremo mimo tega, da bi ne napravili svojega komentarja o teh nadležnih dogodkih. Večkrat se očita našim ljudem, da niso zreli za turizem, da jim je treba spremeniti mišljenje, da jim je treba ustvariti turistično mentaliteto. Mi pa pravimo, da je treba spremeniti tatvinsko nagne-nje nekaterim turistom, da se bodo spremenili v dobre in poštene turiste. Pravi turist prinaša interese določenemu kraju in jih ne odnaša. In ker se nam že očita, da nimamo turistične mentalitete, obstoja nevarnost, da se bojo zaradi tatvin zares borili naši ljudje tudi proti razvoju pravega in poštenega turizma. To so problemi, ki bi jih morale obravnavati občine in sama gorska gospodarska skupnost. Gre se za problem zaščite našega ozemlja, našega okolja, pridelkov in druge imo vine. Občine same nimajo adeg-vatnih sredstev in inštrumentov za učinkovito izvrševanje teh nalog. Dovolj je povedat, da večina naših občin nima niti svojega čuvaja. Za nadzorovanje turistov bi zadostoval po en čuvaj v vsaki občini. Treba je dobiti denar za njih štipendije. Nekaj bi lahko prispevali — na podlagi števila hektarov zemlje, proporcionalno — sami kmetje. To je naš predlog in mislimo, da če bi bil sprejet, bi se odstranile mnoge nevščenosti za turiste in — predvsem — za naše kmete. I.P. ČEDAD Preteklo sredo se je v Čedadu sestal krajevni odbor KPI, da bi obravnaval vprašanje skorajšnjih volitev v okrajne in pokrajinske šolske odbore in vprašanje obnovitve zavodnih svetov. Seje so se udeležili tudi člani komisije za šolstvo pri stranki. Krajevni odbor je ugotovil, da se je v zadnjem času začelo občutno rahljati sodelo- Na svojem prvem jesenskem zasedanju dne 5.10. 1977 je deželno tajništvo SSk pod vodstvom Andreja Bratuža obravnavalo med drugim predvsem odložitev volitev na pomlad ter problem celovite zaščite Slovencev v Italiji. Po uvodnem tajniškem poročilu Draga Štoke se je o nakazanih problemih raz- vanje staršev pri vodenju ko-legialnih organov. Zato bo treba dati otipljivejšo vsebino razpravam o šolstvu in o prostorskem načrtovanju ter ustvariti čim trdnejšo enotnost med vsemi družbenimi, kulturnimi in političnimi komponentami ter zagotoviti aktivno sodelovanje šolskih zavodov in krajevnih uprav. Med razpravo je prišla do izraza zaskbljenost zaradi negativnih posledic, ki jih bo imelo zadržanje ministrstva za šolstvo, ki ni upoštevalo zahteve po ustanovitvi neodvisnega avtonomnega okraja za slovenske šole v deželi Furlaniji Julijski krajini. Prisotni so poudarili nujnost, da se v program čedadskega šolskega okraja, ki obsega tudi devet občin v Nadiških dolinah, vključi tudi poglavje o slovenskem šolstvu, in to v pričakovanju polnega upoštevanja slovenskih zahtev. V tem smislu bo stranka sestavila poseben dokument, o katerem nameravajo organizirati vrsto javnih razprav. vila dolga in globoka diskusija, v katero so posegli Rafko Dolhar, Marjan Terpin, Salvatore Venosi, Damjan Paulin, Marij Maver, Antek Terčon in drugi. Glede odložitve volitev je deželno tajništvo ugotovilo, da se nekatere stranke zaradi notranjih in splošnih političnih problemov volitev dejansko bojijo. To pa ne veljja za Slovensko skupnost, ki se je na volitve že dobro pripravila in začela s temeljitim delom prek raznih komisij volivnega značaja. Deželno tajništvo je poudarilo predvsem važnost deželnih volitev, ki bodo prav tako v prvi polovici prihodnjega leta in ki bodo za Slovence v deželi Furlaniji Julij ski krajini nedvomno pomenile velik preizkusni kamen. Glede celovite zaščite Slovencev v Italiji deželno vodstvo ugotavlja, da je zagotovitev predsednika vlade Andreottija, da bo še v mesecu septembru imenovana posebna komisija za izdelavo zakonskega predloga v korist Slovencev v Italiji, žal ostala neizpolnjena, Zato poziva vodstvo SSk vse Slovence, da prek enotne delegacije, ki je bila avgusta letos v Rimu, ponovno sprožijo zahtevo po takojšnji u-stanovitvi posebne komisije pri predsedstvu rimske vlade. V ta namen je vodstvo SSk že interveniralo v preteklih dneh pri vladnem komisarju dr. Molinariju in je zdaj sklenilo, da takoj naveže stike s strankami in organizacijami, ki so bile v e-notni delegaciji, katero je letos poleti sprejel predsednik vlade Andreotti. SSk ponovno izraža prepričanje, da bo čimprej prišlo do celovite zaščite Slovencev v Italiji. (Nadaljevanje s 1. strani) težnje na škodo slovenske skupnosti v Furlaniji, so spontano nastale družbeno-kulturne organizacije, ki v vedno večjem številu ponovno odkrivajo autentično kulturo, jezikovno in ambientalno zakladnico, jo osvaja) o in ustvarjajo na tej osnovi široko razčlenjeno gibanje, katerega smoter je zahtevati in očuvati lastno bitnost. Po Osimu imajo perspektive tega gibanja še poseben pomen in aktualnost tudi kar zadeva družbenoekonomsko sodelovanje z obmejnimi področji SR Slovenije, v prepletanju interesov, človeški dejavnosti in srečevanj ljudi, ki gojijo skupno kulturo. Izhajajoč iz demokratične zavesti in družbenega razvoja v Furlaniji, je dolžnost videmske pokrajine — je rečeno v dokumentu ki ga je obrazložil prof. Černo — uresničevati demokratično politiko do slovenske manjšine v Furlaniji ne samo v evropski funkciji naše dežele, pač pa zaradi točnih obveznosti iz čl. 6. ustave in čl. 3 deželnega statuta. Furlanski in slovenski socialisti, ki so si svesti, da predstavlja prisotnost dragocene različnosti kulture in socialnega obstoja slovenske narodnostne skupnosti splošno demokratično in družbeno obogatitev, se nameravajo boriti za dosledno politiko države, dežele, pokrajine in krajevnih uprav za razvoj in globalno zaščito slovenske manjšine v videmski pokrajini in pooblaščajo nove vodstvene organe federacijje, da pripravijo pobude in inštrumente tako na krajevni kot državni ravni, da se Slovencem v Furlaniji zagotovi enakost pravic, obnovitev družbenega in ekonomskega tkiva, takojšnje izvajanje takšne šolske politike, ki bo upoštevala poučevanje, poleg italijanščine, slovenskega jezika v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na slovenskih področjih pokrajine in na učiteljišču v Št. Petru, rešitev vprašanja kulturnih, rekreativnih, gospodarskih, socialnih, športnih in drugih združenj in ustanov, da se jim zagotovijo jamstva za njihovo aktivnost, zaščita zgodovinskega in umetnostnega premoženja, ljudskih tradicij in kulturnih izmenjav, zaščita interesov slovenskega prebivalstva v Furlaniji z urbanističnimi posegi in programom investicij in razvoja, ki naj ovrednoti izvirno prebivalstvo v najširši uveljavitvi ustavnega načela zato, da se pospeši vedno boljše vključevanje slovenske etnične skupnosti v proces demokratičnega razvoja krajevne in državne skupnosti. Kongres je Černov dokument v celoti sprejel posebej pa ga je v svojem posegu podprl prof. Giuseppe Jacolutti kot predstavnik ANPI v sekcijskem odboru PSI za čedadsko področje. Potem, ko je ugotovil, da predstavlja osimski sporazum važen korak naprej na poti mirnega sodelovanja med na rodoma in da je treba ugodnosti osimskega sporazuma uveljaviti tudi za mejna področja videmske pokrajine, za kar mora PSI dati pobudo za ustanovitev ustreznih krajevnih komisij v sodelovanju s predstavniki tolminskega področja, za izdelavo potrebnih študij za gospodarsko sodelovanje mejnih področij, je izrecno poudaril, sklicujoč se na dokument, ki ga je predložil prof. Černo, da ni mogoče pozabiti na prisotnost in probleme slovenske narodnostne skupnosti v Nadiških dolinah. Gre za vprašanja življenjskega interesa, ki ne smejo biti zamolčana. Gre za glo baino zaščito slovenske manjšine, njene ljudske kulture, tradicij, šeg in navad, gospodarskega, socialnega in političnega življenja, za področna vprašanja, ki zanimajo tako državne kot deželne in kompren-zionalne ustanove. Gre za življenje celotne skupnosti — je poudaril prof. Jacolutti — ki mora imeti možnost celovitega razvoja v vseh aspektih v okviru republike in u-stave. Izhajajoč iz idealov in prakse socializma, morajo pristojni državni organi sporazumno z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi ter v sodelovanju s kvalificiranimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, poskrbeti za zakonske ukrepe za njeno globalno zaščito. Svoj poseg je prof. Jacolutti zaključil z besedami, da strankini delegati čedadskega področja o-svajajo dokument, ki ga je predložil predstavnik slovenske skupine In da zahtevajo od odgovornih socialističnih politikov, da se še o-dločneje zavzamejo za rešitev nakazanih problemov v interesu socializma in demokracije. V novi videmski pokrajinski odbor PSI je bil prvič izvoljen tudi prof. Černo kot predstavnik Slovencev videmske pokrajine. GALLERIA JOSE’ Čedad - Cividale Trg - Piazza Paolo Diacono ROMANO CROMAZ iz Sovodnjega razstavlja osebna dela od 5. do 15. novembra. Galleria je odprta vsak dan od 10.30 do 13. in od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Cromaz je prvi beneški Slovenec, ki bo imel svojo osebno razstavo v Čedadu. Krajevni odbor KPI o volitvah v šolske odbore Stran 3 I PERSUASORI NON OCCULTI In ogni comune delle Valli esistono delle persone che creano l’opinione pubblica locale. Si tratta per lo più di politici, di amministratori pubblici, di gente che «conta» finanziariamente e, non ultimi arrivati, di alcuni e-ducatori formatisi già prima della guerra alla scuola del nazionalismo più esasperato. Un tipico rappresentante di questi intellettuali nostrani vive in un paesino X delle Valli ed è diventato il paladino e il difensore della «super italianità» locale e nello stesso tempo il dispregiatore di tutto ciò che, sia pur lontanamente, sa di sloveno. Non perde una sola occasione per screditare o per interpretare secondo i suoi schemi tutte le manifestazioni culturali slovene che si tengono nella Benečija, per denigrare i sacerdoti del luogo e per dare anche a gente estranea informazioni cretine sulla situazione etnico-linguistica. Pur lasciandogli piena liber- II P.C.I. sul distretto scolastico Si è riunito mercoledì 12 ottobre a Cividale il comitato di zona del PCI congiuntamente alla Commissione Scuola del partito, per esaminare i problemi posti dall’imminente elezione dei consigli distrettuali e provinciali scolastici (che si attueranno per la prima volta) e per il rinnovo dei consigli di circolo e di istituto. Il comitato di zona del PCI, rilevato il progressivo allentarsi dell'effettiva partecipazione dei genitori nella gestione degli organi collegiali, ribadisce la necessità di dare contenuti al dibattito sulla scuola e sul territorio, secondo il metodo della massima unità con tutte le componenti sociali, culturali e politiche, con la partecipazione degli istituti scolastici e gli enti locali. Nel corso della riunione sono state esposte le conseguenze negative della mancata attuazione di un distretto scolastico sloveno regionale e l’urgenza che nel programma del distretto di Cividale, comprendente anche nove comuni delle Valli del Natisene, sia inserito un punto sull’istruzione slovena, in attesa che le richieste degli sloveni, siano pienamente riconosciute. In questo senso si pronuncia un documento del partito, che verrà presentato alla pubblica discussione. tà di esprimere le proprie opinioni non possiamo passare sotto silenzio certi suoi atteggiamenti e comportamenti che, se ieri si potevano capire oggi non si possono più tollerare. Il 15 settembre 1972 gli sloveni della Regione Friuli-Venezia Giulia, compresi quelli della nostra provincia, erano stati invitati dal comitato organizzatore del Congresso eucaristico nazionale ad una celebrazione eucaristica nel santuario della Madonna delle Grazie a Udine. Il nostro intellettuale, coadiuvato da un suo galoppino che condivide le sue stesse opinioni, si è recato in alcune frazioni del comune di Savogna per convincere i nostri cristiani a boicottare il pellegrinaggio organizzato per l’occasione, paventando ipotetici pericoli di contaminazione «slava» e di rivendicazioni «slave» sul territorio delle Valli. La nostra gente, in questo caso, ha dimostrato la sua maturità ed ha respinto la provocazione partecipando con tre corriere alla imponente manifestazione di Udine. Durante un incontro con i colleghi friulani è uscito con questa infelice ma significativa espressione: «Chiamateci polinesiani, chiamateci boscimani, chiamateci come volete ma non sloveni, perchè noi non abbiamo nulla in comune con gli sloveni; infatti, quando mi reco a Caporetto a comperare la carne o la benzina non capisco una sola parola di quel linguaggio». Sembra che abbia una sua teoria particolare per spiegare l’etimologia dei nostri cognomi, naturalmente nè scientifica nè seria ma chiaramente di parte, «alla romana» per intenderci! Infatti, secondo lui, i nostri cognomi non sarebbero di origine slovena ma ... latina! Siamo d’accordo che da un polinesiano o da un bo-scimano non possiamo a-spettarci un comportamento diverso, però lasciamo ai lettori il compito di immaginare quale educazione alla democrazia, alla libertà e alla verità possa ricevere la nostra gente da simili «maestri». SPECTATOR ZA VEČ KOT MILIJARDO UR DIELA Akvedoti in cjesta - Pozabljeni dreški, sredenjski in grmiški komuni j Bardo pred začetkom cerimonije. Blizu lesene plošče se vidi rezijanska folklorna skupina La delegazione del valli del Torre e del Per avere un quadro più concreto possibile della situazione delle zone terremotate, diverse delegazioni del P.C.I. hanno visitato le comunità montane, la comunità collinare ed i comuni colpiti dal terremoto. L’iniziativa, che ha impegnato i parlamentari, i consiglieri regionali, provinciali e comunali, ed i dirigenti del partito dal 7 all’H ottobre ha toccato anche la Comunità delle Valli del Torre e quella del Natisone. A Tarcento la delegazione ha incontrato il Presidentedel-la Comunità Montana, Sinic-co, ed il sindaco del Comune di Faedis, Celledoni. Essi hanno informato la delegazione dei problemi della zona, che comprende alcuni comuni fra i più colpiti dal terremoto, come Lusevera e Tai-pana. Gli amministratori hanno espresso, in concordanza di vedute con la delegazione comunista, le preoccupazioni sull'applicazione della legge 30 sulla riparazione delle case, la necessità di riaprirne i termini, la proposta di modifica della legge 29 sui poteri delle Comunità Montane. A S. Pietro al Natisone il Presidente Macorig, discutendo con la delegazione comunista, ha sostenuto che la Comunità Montana deve essere posta in grado di sapere in che direzione muoversi, proponendo quindi il rafforzamento dell’ente mediante precise indicazioni di funzioni, perché possa affrontare le necessarie iniziative programmatone sul piano di sviluppo. Rispondendo al consigliere regionale Moschioni, Macorig ha informato la delegazione comunista che la Comunità ha già votato un ordine del giorno per una maggiore rispondenza della legge regionale 29 e quella del Parlamento n. 1102. Per quanto si riferisce alla ricostruzione delle case in talune frazioni isolate, è stato sostenuto concordamente che essa ha un senso solo se accompagnato ad un parallelo intervento per le strade, l’economia ed i servizi sociali: solo in questo modo un ingente patrimonio culturale, quale quello delle Valli del Natisone, potrà essere salvato dalla rovina. L’avvocato Battocletti ha portato il discorso, ripreso poi dalla senatrice Gherbez da Lizzerò e Baracetti (deputato), sulla esigenza di utilizzare appieno gli accordi di Osimo: 1) per l’attuazione della tutela linguistica, 2) per l’attuazione di iniziative di pianificazione territoriale ed economica. Temi, questi, che trovano interessanti corrispondenze nelle Valli del Torre e Resia. Il sindaco Corre-dig ha insistito sulla necessità di tener presenti gli aspetti pratici del problema, anche nel campo dell’istruzione slovena. Il vice sindaco Venturini si è soffermato sulle indicazioni derivate dalle domande di intervento per la riparazione delle case (legge 30), mentre il consigliere Bevilacqua ha illustrato le difficoltà di fronte alle quali si trova l’amministrazione comunale di S. PER SUPERARE L'ISOLAMENTO CUI SONO RELEGATI paesi di Montefosca, Erbezzo, Calla, Zapotocco e Goregnavas protestano Manca l’autotrasporto giornaliero - Lettera alle autorità competenti Al Presidente della Provincia di Udine avv. Vinicio Tu-rello, e p. c. Presidenza Giunta Regionale - Servizio Trasporti e Traffici, e p. c. Sindaco del Comune di Pulfero Sig. Manzini Antonio. I sottoscritti, abitanti delle frazioni di Montefosca, Erbezzo, Calla, Zapatocco, Goregnavas del Comune di Pulfero, protestano per l'assenza di mezzi di trasporto tra le su nominate frazioni ed il capoluogo e quindi con le normali vie di comunicazioni verso la Valle. Da circa due anni le frazioni sono completamente isolate con riflessi estremamente negativi sulle condizioni di vita della popolazione ed in modo particolare per i numerosi anziani che hanno da recarsi nel capoluogo per ritirare la pensione, fare visita al medico ecc. Non possiamo continuare a tollerare di essere dimenticati dalle autorità competenti, soprattutto per un problema così importante. Protestiamo contro la mancanza di volontà politica per risolvere il problema che porta ad accentuare il fenomeno dell’emigrazione, mentre nei discorsi si illude la gente con belle promesse sulla rinascita delle Valli. Chiediamo che al più presto ci vengano date risposte precise e che venga risolto questo vitale problema. Seguono le firme. Evropska gospodarska skupnost (Comunità economica europea) je dala veliko denarno pomuoč potresenim krajem za ponovno postavitev kumetuških struktur in infrakstuktur, ki so ble uničane al pa poškodovane od potresa. Svet (konsej) Nediške gorske skupnosti je pred kra- PCI nelle Natisone Pietro al Natisone soprattutto per gli interventi pubblici. La delegazione del P.C.I. ha raggiunto infine Cividale, dove è stata ricevuta dal Sindaco Del Basso, e dall’assessore Strazzolini. Essi hanno informato sui problemi del centro storico, su quelli dell’applicazione della legge 30 (comparti), la quale attribuisce aH’amministrazione della città ducale le grosse possibilità; ma anche grandi responsabilità. tkem odobriu načrte (progetti) za 400 milijonu lir dieia, ki ga bojo opravli na cjestah in za 600 milijonu lir za vodovode (akvedote). Sparjeti načrti se tičejo cjeste iz Jeronišča u Duš in Mašera u sovodenjskem komunu, iz Kravarja u Rau-ne u komunu Sv. Lenarta. Načrti za vodovode so bli sparjeti za tele vasi: Meča-na, Atuca, Puoje in Barnas (špetarski komun); Tarčet, Erbeč, črni vrh, Brišče in Zejae (Podbonesec); Kosca, Dolenj ane, Zabardo, Ušivca, Gorenja in Dolenja Mjersa in Ošnje (Sv. Lenart); Barrica (Sovodnje). Kot vidimo, so do sada popunoma izpuščeni od pomoči, ki jo je dala Evropska gospodarska skupnost, komuni: Dreka, Grmek in Srednje. To so komuni, ki so narbuj gorski in zatuo bi se ne smjela Nediška gorska skupnost pozabiti nanje! Preča bi muorli sparjet prožete za zgraditeu cjest in vodovodov za drugih 950 milijonu lir. Troštamo se, da ne bojo spet pozabjeni ti naši trije komuni. Ambasador SFR Jugoslavije v Rimu Borisav Jovič obiskal Beneško Slovenijo O tem bomo pisali v prihodnji številki Beneško in kobariško planinsko društvo prirejata POHOD NA MATAJUR V nedeljo 13. -novembra v spomin padlih za svobodo CIVIDALE RINVIATO IL CONSIGLIO COMUNALE Assenti i consiglieri della D.C. e del P.S.D.I. Il Consiglio comunale di Cividale, convocato venerdì sera, 14 ottobre con un lunghissimo ordine del giorno, non si è potuto svolgere per l’assenza della maggior parte dei consiglieri della DC e dei consiglieri del PSDI Nell’atto di aprire la seduta il sindaco Giovanni Del Basso (DC) ha dovuto constatare la mancanza del numero legale: erano infatti presenti solo i consiglieri del PCI, del PSI, e quattro della DC, oltre al sindaco stesso. Su proposta dei gruppi di sinistra, PCI, PSI, si è proceduto all’attesa della secon- da convocazione. Anche ora dopo, comunque, un r la di fatto, il nutritissimo dine del giorno non si è tuto discutere. Sono stati così accanto ti anche adempimenti imp tantissimi fra cui quello guardante l’attuazione d« disposizioni della legge per la riparazione delle se e dei comparti nel cen: storico, come anche il p blema dell’istituzione dei mitati di quartiere. Pare c proprio quest’ultimo ar: mento sia la causa prossii della nuova clamorosa rot ra della DC nel comune Cividale. . eml9(anti radi pogledajo domov. Anna, Sergio Carlig in njihovi otroci iz Avstralije so ostali pri nas celo poletje A Lusevera consegnate 13 case ........... Župan Sinicco izroča ključe slovenske hiše mlademu Barjanu Dal diario di Kitzmùller Continuazione dalla 1a pag. hanno meravigliato e commosso il nostro freddo e distaccato temperamento. Queste esperienze dovremo serbarle per sempre quale ammaestramento di corretta vita e spingerci a superare le divergenze che possono sorgere fra noi, per lavorare uniti in questo spirito costruttivo. Fra i popoli che più da vicino ci hanno sostenuti nei trascorsi momenti e che continuano ad aiutarci, spicca quello sloveno, a noi legato da comune origine e tradizione. La raccolta effettuata a cura della Repubblica della Slovenia fra la propria gente, ha consentito di effettuare vari interventi urgenti in tutta l’areae sinistrata, che si conclude con la costruzione delle 13 case che oggi vengono assegnate ad altrettante famiglie. Intervento che doveva ave- re una più rapida attuazione, ma che invece abbiamo desiderato ed ottenuto costituisca l’inizio della vera ri-costruzione nelle nostre due maggiori frazioni consentendo altresì il rientro di alcune famiglie da lunga emigrazione. Inoltre ricordo che gli interventi non si esauriscono qui, in quanto è già in fase di attuazione un ulteriore aiuto che, con l'apporto dell'in-tera Jugoslavia, consentirà, in un breve periodo, la costruzione di altre 30 case definitive a favore delle nostre genti. Per quanto avete fatto e state facendo, non trovo parole per esternare la riconoscenza della popolazione, e dell’Amministrazione Comunale che ho l’onore di rappresentare. Grazie che rivolgo a voi ma che prego venga riportato ed esteso a tutti quanti si sono impegnati a nostro favore ». A conclusione di questo mio, volutamente breve in- tervento, auspico l’impegno di tutti, dalla Regione ad ogni cittadino, all'opera di ricostruzione e rinascita che per noi richiede particolare impegno per rimontare le storiche coerenze. Formulo inoltre un grazie sentito a quanti si sono fin qui impegnati per la nostra gente, dai colleghi amministratori, al comitato di coordinamento, ai nostri più sensibili compaesani. Un grazie di cuore, ed un augurio di proficua attività, sento di dover rivolgere al nostro presidente della Regione, Comelli, per l’impegno e la sensibilità profusi e perchè tutti, credo, siano convinti della faticosità a cui sono sottoposti in questo periodo gli amministratori pubblici. Ancora grazie a nome di tutti, specie dalle famiglie che hanno potuto per prime avere un tetto definitivo. Discorso di Dante Dei Medico Signor Presidente, autorità, cittadini, lavoratori della Slovenia e della nostra terra. Permettetemi che a nome degli assegnatari di queste case e della popolazione della Val Torre, che vede nella solidarietà e nella collabora- zione tra i popoli, in particolare tra la Slovenia e il Friuli, la ricchezza della più ampia crescita e rinascita, vi saluti caldamente. I momenti tragici dei terremoti, che hanno ferito nel vivo i nostri paesi, sono in parte superati. Oggi vi è in noi la certezza che i tanti problemi aperti troveranno la giusta soluzione e che si giungerà al recupero delle nostre possibilità libere dall’insicurezza di una vita depressa. Con modi e forme nuove di collabo-razione e di partecipazione di tutti i cittadini, nella nostra valle non più svuotata di iniziative, si potranno gettare le basi economiche e articolare programmi originali di rinascita e di rinnovamento per i nostri paesi nella cooperazione e integrazione con la confinante Valle del-l’Isonzo suscitando così l’incontro tra le genti, favorendo scambi culturali e producendo una osmosi di interessi economici, sociali e gusti culturali tanto cari alla nostra gente. Solamente nella vicendevole compenetrazione di attività umane troverà spazio il nostro patrimonio linguistico e il nostro ruolo di protagonisti del nostro domani. Insieme quindi dovremo cementare gli ideali di fratellanza e di solidarietà, che già hanno costruito vincoli nuovi e creato una fruttuosa collaborazione tra la nostra gente. Abbiamo appreso della fuga farsesca del criminale nazista Kappler dal suo carcere dorato del Celio in Roma. Possiamo senza difficoltà riconoscere che un nuomo, se pentito dopo trenta anni di Nell’occasione del XXXI anniversario della liberazione il comune di Tavagnacco ha curato la pubblicazione di alcune testimonianze sui 13 martiri di Feletto Umberto impiccati dai nazi-fascisti il 29-5-1944 a Premariacco e a San Giovanni al Natisone come rappresaglia per la uccisione di due tedeschi avvenuta a Premariacco da parte dei partigiani. carcere ha espiato il suo debito con la società; E' però indispensabile ricordare quale era l’ideologia di questo criminale e di tutti quelli che la pensano come lui. A questo proposito riportiamo qui sotto un prospetto che le «precise» SS tedesche compilarono per far vedere che l’utilizzo dei prigionieri dei campi di sterminio era economicamente un buon affare, qui ci si riferisce ad Auschwitz. (da documenti delle SS) Tariffa quotidia- na di noleggio in media RM 6,00 Detrazione per vitto RM 0,60 Ammortamento vestiario RM 0,10 Durata media di vita 9 mesi —270xRM 3,50 = RM 1431,00 Il libretto di 50 pagine è diviso in due parti. Nella prima parte è riportata la testimonianza di Johannes Kitzmùller, un austriaco nato a Vienna nel 1904, sposato con una friulana e stabilitosi a Brazzano di Cor-mons. Il Kitzmùller, dopo l’8-9-1943 fu assunto, da civile, come interprete della Polizia di sicurezza germanica a Trieste e nel gennaio del 1944 fu trasferito a Udine,dove prestò servizio sino all’aprile del 1945, quando, con l’aiuto degli alleati, riuscì a sfuggire ai tedeschi che avevano scoperto la sua collaborazione con i partigiani friulani. Dopo la guerra, in conseguenza di alcune polemiche circa il suo operato, scrisse un memoriale sulla sua attività di interprete dei tedeschi e di collaboratore dei partigiani. Morì a Cagliari nel 1953. Il suo diario che solo in parte viene pubblicato in questo libretto è una cronaca precisa dei metodi usati dai nazi-fascisti nei confronti dei loro oppositori; vengono descritti i rastrellamenti e gli arresti, il clima di paura e di terrore che regnava in quei giorni del 1944, il comportamento spietato e disumano di coloro che decretavano freddamente e su due piedi il destino di decine di uomini senza indizi e senza regolari processi. Il documento è pubblicato nell’originale tedesco che ha a fianco la traduzione italiana. La seconda parte dell’opuscolo contiene alcune dichiarazioni di testimoni oculari e note esplicative che ci permettono di seguire passo passo il destino dei 13 giovani antifascisti dal momento dell’arresto alla morte e alla cremazione nella Risiera di San Saba a Trieste; il più giovane aveva 18 anni, il più anziano 21. Anche se sono passati più di trenta anni da quei tragici giorni, è necessario tenere vivo il ricordo di quei fatti perchè situazioni del genere non abbiano a ripetersi. La storia, infatti, dovrebbe essere maestra di vita. B.Z. RICAVO DALL’ UTILIZZAZIONE RAZIONALE DEL CADAVERE 1 - Oro dentario 2 - Vestiario 3 - Oggetti di valore 4 - Denaro Detratte le spese di cremazione si ha un guadagno netto medio RM 200,00 Guadagno totale dopo 9mesi RM 1631,00 Da aggiungere il ricavo dell'utilizzazione delle ossa e delle ceneri. Questo terribile rendiconto parla da solo. Un'unica considerazione: per i nazisti un prigioniero poteva render dunque ben 1631 marchi (RM significa Reich Mark), J.M ■■ Tudi pokrajinski svetovalec Petricig je izročil ključ gospej Iz Barda Predstavnik SR Slovenije, Vinko Gobec izroča ključ ■ Predstavnika Socialistične Republike Slovenije Boris Mikoš in Vinko Gobec sta dobila od barjanskih deklet vsak svoj koš rož. Na njihovi desni sta Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in župan Tipane Tomasino COMUNICATO ANPI Estensione dei benefici della 336 a tutti gli ex combattenti E’ iniziata presso la cancelleria della Pretura di Udine (Via Treppo), dalle ore 9 alle ore 12, la raccolta delle firme per la presentazione al Parlamento di una proposta di legge di iniziativa popolare per estendere a tutti gli ex combattenti i benefici di cui alla legge n. 336 del 24-5-1970. La raccolta delle firme dovrà essere conclusa entro II 10 novembre 1977. Invitiamo tutti coloro che ritengano di aderire a tale iniziativa, residenti in Udine ed elettori attivi, di recarsi al più presto a sottoscrivere i moduli depositati nella Cancelleria della suddetta Pretura. Appello delPA.N.P.I. agli studenti friulani Le lezioni riprendono quest’anno in un momento delicato e difficile: le forze politiche che si propongono, tra l’altro, il rinnovamento della scuola nei contenuti e nei metodi, devono — per perseguire tale finalità — battersi contro correnti e uomini reazionari che, se furbescamente non usano un linguaggio fascista, adducono però ogni pretesto per opporre sordità, remore, resistenze ad ogni effettiva innovazione scolastica. A tali correnti e uomini, propensi all’autoritarismo, al paternalismo, alla conservazione — talvolta addirittura fascista o per lo meno qualunquista — dobbiamo rispondere con la mobilitazione delle organizzazioni democratiche, anche se soprattutto giovanili, perché siano accelerati i tempi legislativi per l’attuazione della riforma della scuola secondaria superiore. A questo impegno di lotta, valido per l’anno scolastico appena iniziato, i giovani devono aggiungere quello di chiarire maggiormente a se stessi la funzione degli studi e della cultura. Nessuna forza politica può assolvere un ruolo dirigente, nessun paese può autenticamente progredire se i singoli non assimilano il patrimonio culturale già costituito e non lo accrescono con costante attività di riflessione, di osservazione, di sperimentazione. Ecco quindi la necessità di accogliere l’invito allo studio che, come ammoniva Gramsci, è fatto «di tirocinio paziente, di assuefazione, di noia, di sacrifici inauditi». Ed è questa una esortazione che non è facile rivolgere a giovani spesso sfiduciati e senza prospettive. Noi partigiani, cui l’esperienza e la vita hanno dimostrato che la generosa ribellione della nostra giovinezza era giusta e sacrosanta, comprendiamo come altrettanto fondate e legittime siano nei giovani la sete di verità e di giustizia, l'esigenza di avere amministratori della cosa pubblica puliti, onesti e preparati, la pretesa di una scuola seria e aperta ai problemi più vivi del nostro tempo. Noi partigiani comprendiamo come l’endemico ripetersi di scandali, di sprechi incredibili, di lussi ostentati, di forme assistenziali offensive e corruttrici, di arroganza del potere, di calcolata volontà politica d’ignorare o rinviare la soluzione, vantaggiosa per la collettività, di problemi urgenti, possa essere motivo di sconforto e di sfiducia e indurre a forme di qualunquismo rassegnato oppure a reazioni inconcludenti e velleitarie. Per questi motivi noi partigiani che in situazioni disperate trovammo la forza e usammo l’intelligenza per intraprendere e continuare la lotta contro la violenza, siamo accanto a voi in questo inizio di anno scolastico. Con voi ci batteremo perché la scuola si rinnovi e funzioni bene, con docenti e studenti impegnati in un compito che sentono comune, in funzione di una società che affida agli istituti scolastici il compito di una autentica formazione umana e professionale e non soltanto quello di rilasciare diplomi alle volte in modo facile e generoso, altre volte con una severità irrazionale e punitiva. Vogliamo una scuola in cui si parli e si discuta di fascismo e di antifascismo, di Resistenza, di Costituzione e di gestione democratica della cosa pubblica; vogliamo una scuola che possa trasformare il nostro paese, portandolo ad una democrazia più concreta e avanzata. KAPPLER E LA MORALE Strokovni izlet gimnazije Ljubljana Št. Vid v Beneški Sloveniji GRMEK V soboto, 15. oktobra, je prišel na obisk v Beneško Slovenijo celoten učiteljski zbor iz Št. Vida pri Ljubljani. Obisk je bil organiziran v okviru strokovnega in družbenega izobraževanja. Vseh učiteljev je bilo 34. Med izletom po Benečiji so se ustavili v Čedadu in obiskali sedež kulturnega društva «Ivan Trinko» ter uredništvo «Novega Matajurja». Na društvu Ivan Trinko sta pozdravila goste Rino Markič, župnik iz Kosce in Izidor Predan. Učiteljskemu zboru sta na kratko orisala zgodovinsko sliko Beneške Slovenije ter sedanje politično, kulturno, gospodarsko in socialno stanje beneških Slovencev. Odgovarjala sta na številna vprašanja, ki so jih ekskurzioni-sti postavljali, predvsem v zvezi z osveščanjem našega prebivalstva, o delovanju kulturnih društev, o izobraževanju mladine, o doprinosu naših izseljencev za kulturni in gospodarski dvig naše dežele ter o tem, kar je obljubil predsednik vlade Andreotti enotni delegaciji Slovencev v Italiji, ki jo je pred kratkim sprejel v Rimu. Po kosilu v Čedadu so se izletniki zadovoljni vrnili preko Trbiža v domovino. Podoben izlet so priredili lansko leto na slovensko Koroško. T I P A N A V Viškorši pogoreli 2 prefabricirani hiši Dne 18. tega meseca, okoli 14. ure, sta prišle v Viškorši kar dve družini ob streho. Zaradi kratkega stika je prišlo do hudega ognja v prefabricirani hiši 45-letnega Izidorja Strojazza in pri priči pogorela do tal. Plameni pa so zajeli tudi hišo Ide To-masino, lastnice gostilne, ki je ob potresu, kot Strojozzo, prišla ob dom in mora sedaj živeti v prefabrikatu. Hitra pomoč videmskih gasilcev in domačinov ni dosti pomagala, kajti hiše so lesene. Na srečo so plamene kmalu pogasili, ker drugače bi nastala še večja škoda, saj stoje te hišice ena poleg druge. škoda, ki sta jo utrpeli ti dve družim, znaša nad 30 milijonov lir: Strojazzo je prišel ob vse, Tomasinovi pa so rešili nekaj opreme in kakšno steno. Prefabricirane hiše so last Ateo. Grajene so bile v veliki naglici, da bi čimprej nudili streho ljudem, ki so jo izgubili ob lanskih potresih, in zato bo verjetno potrebno pregledati električne napeljave tudi v drugih pre-fabrikatih, da ne bi prišlo še do drugih požarov in nesreč. V zadnjem momentu smo zvedeli, da komisija, ki je ugotavljala, kako je prišlo do požara, ni mogla priti do konkretnega zaključka, ker je prefabricirana hiša Strojazza pogorela do tal in njega, kakor njegovih sosedov, ni bilo doma. Prišli so na pogorišče, kakor komisija. O tem nesrečnem dogodku se te dni širijo razne govorice in zato jih prepuščamo v razsodbo in uverovitev kompetentnim organom. V manj kot 15 dneh kar 4 smrti Naš komun ni še nikoli izgubil tako na hitro kar štiri svoje vaščane, saj smo imeli kar en pogreb za drugim v Viškorši in Prosnidu. Dne 30. septembra smo spremili k zadnjemu počitku na viškorško pokopališče 77-letnega Evarista Filipiča. Bil je zelo poznan po vsem našem komunu in tudi priljubljen vsem nam, ker je bil dober mizar (marangoni in je imel tudi znano oštarijo na Mostu šambo. Umrl je nagle smrti. še je bilo sveže cvetje na grobu rajnkega Evarista, ko so 2. oktobra pripeljali pokopat domov Skalarjevo ženo. že nekaj časa je živela v Pordenonu pri svoji hčeri in zetu in tam umrla v starosti 85 let. Želela je biti pokopana na domači zemlji. V Prosnidu sta bila tudi dva pogreba, eden za drugim. Dne 8. oktobra smo pokopali 46-letnega Macaria Filipiča, ki je umrl za posledicami prometne nesreče v videmskem špitalu, dne 10. oktobra pa 74-letnega Leonarda Filipiča. Vsem svojcem dragih rajnkih izrekamo naše globoko sožalje. Ljudje zahtevajo pojasnila obnovo v zvezi z V občini Tipana se obnova. vseskozi povezuje z nema j nimi težavami. Že večkrat je prišlo na dan, da ljudje niso bili dovolj informirani o odločitvah občinskega odbora in to so poudarjali tako na raznih sestankih in zborovanjih kot tudi ob drugih priložnostih. Značilno je tudi, da je občinska uprava šla skozi mnoga kritična obdobja, da je bilo treba zamenjati odbornike in podobno. Pred kratkim je skupina občanov podpisala pismo, s katerim zahtevajo nekatera pojasnila v zvezi z delom prve pomoči in v zvezi z obnovo. SEUCE Poročiu se je Mario Zufferli Funkju U soboto, 15. oktobra, se je poročiu naš vasnjan Mario Zufferli, Funkju po domače, star 24 ljet, z Doro Loszach iz Ložca (Sovod-nje), prav takuo stara 24 ljet. živjela bosta u Ložcu, ker je šu Mario za zeta. Mlademu paru želimo puno sreče u njih skupnem življenju. Regionalni ašešorat za javna djela je sporočiu našemu šindaku, da so imenovali dva arhitekta in ad-nega perita za pregled hiš, ki so ble poškodovane od lanskega potresa. Ti bojo tudi koordinirali djelo za postrojiteu hiš, kot predvideva deželni zakon štev. 30. Znano je, da je bluo puno hiš poškodovanih mje-sca septembra, potlè ko je bla komišjon že pregledala škodo, ki jo je biu napravu potres mjesca maja. TOPOLOVO Umaru je najstarejši mož vasi U petak, 7. oktobra, je umaru u čedajskem špitalu Pepo Filipig star 86 ljet. Biu je najstarejši mož od vasi in samuo en par jih je še starejših u ejelem komunu. Njega pogreb je biu u Topolovem v nedeljo, 9. oktobra. SV. LENART Goba je imjela 16 Kg. Pred kratkem je šu na j ago Gildo Car lig iz Ošnje-ga. Tudi za j agre ni usak dan nedjeja, ne morejo par-nest usak dan zajca, sar-njaka al pa fazana damu. Tudi Gildo ni tisti dan nič ustreliu, biu pa je usedno srečan. Ušafu je gobo — far-linko — ki je pezala nad 16 Kg. Tisti, ki pozna dobruoto tele gobe, zastop, da jo je buojš ušafat, ku ustrelit sarnjaka. REZIJA Tako sprašujejo po kriterijih, ki so narekovali razdeljevanje hrane in drugega blaga v prvem času po potresu in še posebej v vasi Prosnid, po načinu upravljanja skupne menze v Ti-pani, ki je delovala v prostorih tamkajšnjega otroškega vrtca, po kriterijih za dodelitev del v zvezi s postavitvijo švicarskih montažnih stavb v Prosnidu in sploh po kriterijih, po katerih se je občina ravnala pri podeljevanju del, ki so bila potrebna po potresu, pa tudi po načinu in kriterijih, ki so določali podeljevanje posameznih montažnih objektov v občini. mms ■ ■ . -, Na festivalu Unità in Dela v Petjagu skupina «Beneškega gledališča» igra Predanov skeč «Žejni planinci» V Vidmu se je rodi! 3. oktobra 1977 MARKO DIMITRI VERTOVEC Očetu, prof. Marinu Vertovcu, našemu zvestemu sodelavcu, članu uredniškega odbora in mami Graciji čestitajo vsi bralci Novega Matajurja, posebno pa naše uredništvo. Malemu Marku Dimitriju pa želimo mnogo sreče in zdravja v življenju, ki ga ima pred sabo. Ruša v Benečiji Nečedna bolezen, snoparska ruša, se rada dotakne vsakega muša. Po naših dolinah, vidno se guca, po stari navadi vsem okol truca. Besedo slovensko, smrtno sovraži beneško manjšino z lagami maže. Proibito parlare slavo To goslo sovražno le naprej nuca, zagrizeno jezo vsak dan jo opuca. Slovensko podobo zbrisati hoče, in snoparsko šljevo vdušiti jo hoče. Pri službi sovraštva ' janičarje rabe, kot babe prodane podkupe, vabe. Mazilce brezvestne rada jih sprime na poti, na stenah dobiš njih rime. Ta ruša prekleta strahuje ljudi, kot laža zapleta, jih v duhu mori. Zdravko PISE P ET AR MATAJURAC I. Pas, hlapac in gospuod m l Pierino Colussi iz Ravance žrtev prometne nesreče Vso našo dolino je do dna srca pretresla žalostna vest, da se je v noči med soboto in nedeljo (8.-9. oktobra) smrtno ponesrečil v bližini Pordenona naš vaščan 23-letni Pierino Colussi iz Ravance. Ko je šel na obisk k svoji zaročenki v Milan, se je zaletel z avtomobilom v neko obcestno drevo, kjer se je vozilo popolnoma razdrobilo, Pierino pa je ostal na licu mesta mrtev. Njegovo truplo so pripeljali na Ravanco, kjer smo ga pokopali v spremstvu številnih domačinov iz vseh vasi naše doline in predstavnikov komunskih oblasti z županom na čelu, saj je bil mladenič tako priljubljen vsem nam in njegovo dobro srce se je izkazalo tudi pri obnovi naših od potresov po rušenih vasi. žalostinko, ob odprtem grobu, mu je zapel pevski zbor «Kanin», katerega član je bil tudi nepozabni Pierino. Globoko prizadeti družini dragega rajnkega izrekamo naše iskreno sožalje. Ankrat je živeu na Laškem bogat gospuod, ki je imeu Ijepega an pametnega psa, ki so ga usi hvalili. «Takuo je pametan, da mu manjka samuo guorit!» so pravli ljudje. Gospuod je biu ponosan na svojga psa. Tale gospuod se ni nič brigu, za kar se je novega gaja-lo u deželi an po svjete. Skarbeu ga je samuo denar, njega bogatija an kakuo bi lahko ratu še buj bogat. Za-tuo ga je bluo tud lahko imjeti za norca, posebno če se mu je obečjalo dobar za-služak. Njekega dne je stopu pred anj njega hlapac, ki je biu zlo modar an bistrouman človek. Jau je svojemu gospodarju: «Usi hvalijo vašega psa. Pravijo, da je takuo pametan, da mu manjka samuo guorit. Tudi jest muoram po pravic povjedat, da njesam še nikdar u življenju videu takuo pametnega an modrega psa, kot je vaš. Ker srna se zmje-raj lepuo z.astopila, vam odkrijem no skrivnost: u njekem mestu so odparli šuolo za pse, kjer jih učijo govorit. Pomislite, kajšno bogatijo bi imeu vi u rokah, če bi navadli govorit vašega psa. Ljudje bi ga hodil od usjeh kraju gledat an bi lepuo plačjuval, za ga poslušat». «Kje je tisto mesto? Kje je tista šuola?» je radovjedno pouprašu gospodar. «Tuo pa je velika skrivnost, ki se je ne more usakemu povjedat. Tisti, ki mi jo je odkru, mi je zatrucu, da ne srnjem obednemu povjedat. Jau mi je, de če bi usi vjedel zanjo, bi nosil notar tud neumne pse, od katerih bi ne bluo dobrih rezultatu an če šuola ne doseže dobrih rezultatov, lahko zapre urata, lahko propade». «Ma mene, ki sem tvoj gospodar, mi lahko povješj» je silu gospuod. «Ne, ne morem. Tisti, ki mi je povjedu, je an velik moj parjateu. Parsegu sem mu, da ne bom obednemu povjedu. če ste kristjan, morate tudi zastopit, kaj pomeni parsega. Oh, ja. Parjateu mi je jau, da če vjem za pru izredno pametnega psa, ga jest lahko peljem u šuolo. Ja, pozabu sem vam povjedat, da tale mito j parjateu djela u tej šuoli». «Če je takuo, zastopem. Po-tle ne ostane druzega, ku da peješ ti psa u šuolo!» mu je jau gospodar an oči so se mu že svetile od vese j a, da bo imeu psa, ki bo znu govorit. «Naj bo. Jest mislim, da se splačja šuolat vašega psa, pa vedite, da bo puno koštalo!». «Usaka šuola košta, tiste vjem. Dost bi paršlo koštat parbližno, recimo, da bi ga navadli lepuo guorit?». «Tuolega vam ne morem povjedat, ker še sami učitelji na šuoli ne bi vjedeli. Lahko vam povjem samuo tuo, da se mora že tisti dan, ki se pelje psa u šuolo, dat na račun deset taužent lir!» (Takrat 10 taužent lir, je bluo ku donas 10 milijonov). «Bom poskarbeu, da boš imeu ta denar na razpolago ( na dispozizion). Kada lahko po peješ psa?». «Lahko že jutre, če bo dnar». «Dnar bo, brez skarbi!». Drugi dan, zjutraj je bogati gospodar izročiu hlapcu psa in deset taužent lir. Sevjeda, ni pozabu na stuo an stuo parporočil: «Ne zgubi denarja, var psa, da se mu kaj ne zgodi, povej, naj ga varjejo an lepuo uče tudi na šuoli», an podobno. «Ne buojte se,» objubi hlapac. Odšu je s psam in de-narjam. Kadar je paršu na most, pod vas, je uzeu psa — ki ni biu velik — za te zadnje noge, ga ovihnu an lepuo obutu z glavo okuole bankine. Pas ni še zakusku ne. Hitro je biu martu. Hlapac ga je zapodiu u vodo, pod muost an šu lumpat za težke taužente, ki jih je imeu u gajufi. (Nadaljevanje prihodnjič) KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH i SOVODNJE Hvalevredna iniciativa karabinjerjev-«Prerešetali» so avtomobile turistov z dugimi rokami Ne pomagajo tabele, ki so jih postavli ob cjestah naši komuni, na katerih se poziva turiste, naj spoštujejo ambient in privatno lastnino. Ne pomaga leč od kazenskega zakonika (codice penale). Ne pomaga sedma božja zapoved: «ne kradi!» Nekateri «turisti» hodijo h nam, da bi odnašali in ne parnašali. Kot pišemo na drugem mestu, odnašajo use: sadje, zelenjavo in dar-va. U tem jesenskem ca j tu jim je narbuj ušeč kostanj. Ga ne gredo pobirat, kjer je visoka trava, laza in arbida. Zatuo bi jih neobedankregu. Ne, se boje opraskat. Gredo ga pobirat, kjer je kumet potrjebu, posjeku travo in pograbu, da bo imeu buj čedno za pobrat kostanj. Naši ljudje kunejo «tajšne turiste» in karabinierji u So-vodnjah njeso bli gljuhi. U nedjejo, 9. oktobra, so se postavli par Kranjcu na muost in čakali turiste z dugimi parsti, ki so se vračali iz Matajurskih vasi. U automobilih jim njeso ušafal potrdil (ricevut) od PODBARNAS U petak, 14. avgusta, je umarla u čedajskem špitalu Amalija Štif, udova Karlič, mati desetih otrok, stara 70 ljet. Pot življenja ranjke Amalije je bla posuta s tarnjam. Z veliko težavo je zredila svoje številne otroke. Nje mož, Petar, je djelu vič ljet pod «Italcementi», kjer je dobiu tudi profesionalno bo-ljezan, ki ga je pred par lje-ti spravla u prerani grob. Še ljeto dni ni od tega, ko ji je umaru sin, Miha, star sa-muo 44 ljet. Djelu je u bel-gijanskih minierah in dobil silikozo, ki ga je spravla mladega na drugi svet. Skoraj usi nje sinovi in hčerke so po svetu, lepuo pa je bluo, da so se usi zbrali na nje pogrjebu, ki je biu u Sovodnjah u nedeljo, 16. oktobra. Ne samuo nje si-nuovi in žlahta, pač pa pu-no število parjatelju in U soboto, 8. oktobra, so dali ključe od 13 hiš za tar-kaj družin, ki nam jih je darovala (dono) Socialistična republika Slovenija. U imenu Komuna se je Sloveniji zahvalu šindak Sergio Sinicco, za tiste, ki so jim ble hiše ašenjane pa Dante Del Medico, ki je dejau: «Gospod President, Auto-ritadi, delavci! Pustite mi, ke na ime fa-mej, ke nu ču vljesti tou te nove kiše e vas saludi od sarca! Naši judje nu vidijo tou fcolaborazioni, tou djelu ristorantu, kjer naj bi bli jedli in pustili kot turisti svoj interes. Ne! Dobili so jim puno kostanja, ki so jim ga lepuo storli zmetat pod muost. Domačini so bli veseli, ko so videli tole komedijo, še buj pa otroci, ki so drugi dan pobrali kostanj in ga spekli. Ta iniciativa karabinie-rjev je rjes hvalevrjedna. Pokazali so turistam z dugimi parsti, da ima tudi u naših dolinah usak koščič zemje svojega gospodarja, kot dol na Laškem, kamar jim ne hodimo lomit klasja (panogli). MAŠERA Padu je iz rušta Ko je postraju hišo, ki je bla poškodovana od potresa, je padu iz rušta naš va-snjan Giuseppe Loszach, star 60 ljet. Pri padcu si je zlomu levo piščal (caviglia) in dobiu še druge telesne poškodbe. Odpeljali so ga u čedajski špitau, kjer so mu nudli parvo pomuoč. Želimo mu, da bi kmalu ozdra-veu. znancev je spremljalo ranj-ko Amalijo k zadnjemu počitku. Ohranili jo bomo u lje-pem spominu, družini pa izrekamo naše globoko sožalje. Rajnka Amalia Stif, udova Cariig iz Pcdbarnasa anu pomaanju te tjemu no novo živjenje. Potres u je za nami, ma nu restaju odprti problemi, ke su nam odjemali, kratili posibilitat živiti na naši zemlji anu nam dajali križ, da simo morali mladi iti po svetu. Nas z ramanom ob rama-nu e si momó pomati, stisniti ruke anu začneti dan nuv dan za vitu, za progres naše zemlje. Ljepo to be tjelo biti vi-dati njive obdjelane, hljive poune krav, videti kaku in-dustriju, ke na dej te mla-din djelo ta par kiši. Forsi nova kolaborazion med populji, med Slovenci anu Furlani, še naši kraji nu ne buju več zapuščeni, ma nu ču zrasti anu se čuti zdravi anu močni za nova ljeta». Hiše so ble ašenjane: Molaro Agapito, Bobbera Maria ved. Pascolo, Del Medico Dante, Sinicco Silvano, Cher Luigi, Del Medico Renzo, Sinicco Luigi, Sinicco Elio, Cerno Ernesto, Noac-co Aristide, Marchiol Dionisio, Culetto Graziano, Marchiol Antonio. PRAPOTNO Ukradli so grozdje «Picolit» Vino «Picolit» je nar-buojš, ki se pardjela u Europi, še buojš ku Šampanje. Ga je malo, košta 15 taužent lir butiljka tri kuarte. Nar-vič ga pardjela j o okuole Prapotnega. Ni nič čudno, da zavoj o tega vina tečejo marskajšne-mu sline. Zgleda, da so tekle sline tudi tistim, ki so iz brajd ukradli pred targat-vijo grozdje «Picolit» dvje-ma imenitnima gospodarjema iz Prapotnega. O tatvini raziskujejo ka-rabinieri u Čedadu in policija. Vodovod (akvedot) za štiri vasi Pred kratkem je komun dau u apalt d jela za napeljavo vodovoda u vasi Trčmun, Kuerčič, Tejo in Seuce. Djelo bo koštalo 31 milijonov in 300 taužent lir. Ljudje iz teh vasi so zlo veseli, saj so puno pretar-pjel zavojo pomanjkanja vode, ki je narbuj potrje-ban element za življenje človeka in žvine. OBORČA U nedeljo, 9. oktobra, je umaru u čedajskem špitalu Lesizza Olivo, star 64 ljet. Rajnik Olivo je biu bolehau že puno ljet. Biu je tudi lepuo poznan, saj je imeu oštarijo u Oborčah. SV. LENART Dol. Mjersa. Spomnili so se borbe med beneškimi partizani in Nemci Dne 6. oktobra 1943. ljeta je bla u Dolenji Mjersi adna od narbuj velikih borb med Nemci in našimi beneškimi partizani. Tisti dan so Nemci prodirali iz Čedada u Re-čansko dolino, na svobodno ozemlje, ki so ga tarduo daržali u rokah naši domači partizani, predvsem tisti iz Sv. Lenarta in Grmeka. Partizani so Nemcem zau-stavli pot u Dolenji Mjersi. Unela se je velika bitka, ki je trajala vič ur. Nemci so pustili na terenu nad 20 martvih an še vič ku tarkaj ranjenih. Vamiti so se muorli spet u Čedad. U tej bitki se je narbuj izkazala partizanska četa iz Klodiča. Tudi partizani so im j eli dva martva in dva ranjena. Med padlimi partizani je biu Mario Jurman iz Hostnega. Tistega strašnega dne je utarpjela tudi Dolenja Mjersa veliko škodo in ljudje so preživjeli puno strahu. Tega dne so se spomnili pred pratkem s sv. mašo, ki jo je imeu famoštar Sv. Lenarta, gospod Adolfo Dorbolò. U pridgi je pohvalu ljudi, ki so se znal u težkih momentih kupe daržat, se pomagat adan temu drugemu. Zaželeu je, da bi tudi u naprej ljudje življeli u mjeru in ljubezni in da bi se ne varnili vič tajšni hudi cajti, kot jih je preživjela Dolenja Mjersa in druge naše vasi. Jagnjed protestira Vas Jagnjed je usako ljeto narbuj oškodovana od «turistov» z dugimi parsti. Odnašajo jim kostanj in use drugo sadje, ki jim pride pod roke. Kumetje so se naveličali. Napravil so protestno manifestacijo. Delegacija vasi pa je šla do šin-daka Osgnacha in ga prosila, naj oblasti ustavijo te tatvine. Tudi «Coltivatori diretti» u Čedadu je protestirala proti racijam sadja u nedi-ških dolinah. ŠPETER AŽIA U osmih dneh sta zmanjkala dva mlada moža iz naše vasi U soboto, 3. septembra, je umaru u čedajskem špitalu Venturini Remo, star 62 ljet. Njega pogreb je biu u Ažli u pandejak, 5. septembra. Rajnik Remo je biu puno poznan po naših dolinah, saj je biu dobar obrtnik ( artigiani. Djelu je kot zidar po usjeh naših vaseh. Za osem dni potle, u nedeljo, 11. septembra, pa je na hitro umaru Sante Tropina. Ni biu še dopunu 65 ljet. Oba mlada moža, ki sta nas za venčno zapustila, sta bla poštena an parjubljena od usjeh ljudi. Ohranili jih bomo u ljepem spominu, žalostnim družinam pa izrekamo naše globoko sožalje. Rajnik Remo Venturini iz Ažle KLEN JE Rodila se je Tatjana Tomasetig U nedeljo, 16. oktobra, se je mlada stradinova družina povečala za eno «lepo» številko. Mama Zdenka Zuber je porodila lepo čičico, kateri so dali ime Tatjana. Srečan tata je Giordano Tomasetig. U Klen ju imajo lepo in veliko hišo, preveliko samo za dva človeka. U nji je manjku jok in smeh otroka. Za to bo sada poskarbe-la mala Tatjana, ki ji želimo puno sreče u življenju. Kupili bojo nov šuolabus za prevoz otrok Deželno odborništvo za prevoz ( Assessorato regionale ai trasporti) je dalo ko-munu 19 milijonov lir, s katerimi bojo kupili nov šuolabus za prevoz šuolarjev an študentov. Z novim vozilom (u špetru imajo še enega), se bo izbuojšala prevozna služba posebno za vasi Kuo-sta, Gorenji Barnas in Puoje. Podbonesec Črni varh, Erbeč, Kala, Zapotok in Gorenja vas protestirajo Kot pišemo u italijanščini na drugem mestu, so ljudje iz črnega varha, Erbeča, Kal in Zapotoka protestirali, zak so zapuščeni, izolirani in kar jim narbuj manjka, je autobus, ki bi jih vozu u dolino in nazaj. Napravli so protestno pismo, ki so ga pošjali predsedniku videmske Province, advokatu Tu-rellu, na Region in šindaku u Podbonesec, u katerem zahtevajo, da se tudi za te gorske vasi preskarbi auto-busno linijo. Protestno pismo je podpisalo nad 140 družinskih poglavarju. Upamo, da bojo uslišani. Pred petnajstimi dnevi smo pisali, da sta se poročila u Landarski jami Rada-velli Renato iz Bergama in Succaglia Daniela iz špa-njuta. Kar je bluo ganljivega za to poroko je tuo, da se je po štirinajstih ljetih parvikrat zbrala kupe usa družina od noviče in da sta noviča oba mutasta. Na sliki vidimo od leve proti desni: SREDNJE Tudi za naš komun je dau deželni ašešorat za prevoz 11 milijonov kontributa za ukupiti šuolabus. Za to novico so posebno veseli otroc in študentje, saj so čakali to vozilo že puno cajta. GOR. TARBI Užagu se je Kumet Sandro štulin -Mateužu - se je huduo užagu u roko. Z roko je zadeu u cirkularno žago. Zdrauniki so jal, da bo ozdraveu u 15. dneh. GNIDOVCA Dva marliča u dvajsetih dneh Se ni posušila še zemja na grobu Štefana Kocijana, o smarti katerega smo pisali pred petnajstimi dnevi, ko je spet zvon oznanil žalostno novico. U čedajskem špitalu je umarla u torak, 4. oktobra, Pierina Bergnach, udova Qualizza, stara 81 ljet - Kalutuova. Nje pogreb je biu u srjedo, 5. oktobra, u Gorenjem Tarbju. DREKA KRAS Veselje par Mauriziu Rodila se mu je čičica U petak, 14. oktobra, je ra-tu Maurizio Sauli tata. žena Silvana mu je porodila u videmskem špitalu pru lepo čičico. Altvana in novorojen-ka, kateri so dali ime Francesca, sta u narbuojšem zdravju. Tisti dan je bluo u Mauriziovi oštariji veliko veselje. Pilo se je zastonj na zdravje male Francesche. Tudi mi ji želimo puno zdravja in sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. Želimo ji tudi dobar in močjan glas, da bi kmalu parklicala na svjet bratraca, da ji bo djelu kompanijo. Succaglia Giuseppe (72 ljet), oče; Tomasetig Oliva (66), mati; Fabiano (40); Magda (39); dvoj četa Ora-zio in Odilia (37); Daria (35); Domitilla (33); Danilo (31); Nadia (29); Carmen (27); Daniela (25); usi sinovi in hčerke. Usem želimo puno zdravja, sreče in dugo življenje in da bi se buj pogostu zbrali usi skupaj. BARDO 13 hiš iz Slovenije za našo uas