Najnovejša germanizatorska pojavljenja.
Slovanski narodi sosebno Avstro-Ogerske so zadnje desetletje dobro opazovali mišljenje in postopanje v smislu germanizovanja.
Slovanski dejatelji i:i mislitelji so uže davno in dolgo zabeleževali izjave in dejstva, katera kažejo, da v postopanju germanizatorjev raznih vrst je izdelan in dosleden sistem. Ali Slovanom ne verujejo, ker menijo, da oni govore le na svojo korist, in ne premislijo, da bi se interes slovanskih narodov mogel vjemati z državnimi interesi.
Sedaj pa nastopajo nemški avtorji, ki kar naravnost razkrivajo to, kar so izumili nemški politiki, in ki celó odobrujejo ves sistem germanizatorjev ter dokazujejo, da je treba slovanske narodnosti poneinčiti — na njih korist in srečo!
Ravno te dni je izšla brošurica ponemčenega Čeha, ki je v Dunajskem Terezijanišču prefekt in kot doktor prava tudi člen izpraševalne komisije. V tej knjižici se naravnost dokazuje, da bi bilo za ČvJioslovane in Slovence največa dobrota, ko bi se potopili v germanskem morju. Ker je avtor preveijen o tej dobroti, katero je skusil najprej sam na sebi, priporoča avstrijski vladi, naj dela nato, da se kar brž ponemčijo Čehi in Slovenci, in obsojuje zajedno vsako politiko, ki bi ne imela pred očmi germanizovanja sosebno teh dveh narodov. On tolaži avstrijske državnike s svojim preverjenjem, da bi takó ponemčenim deželam avstrijskem nikakor ne pretila nevarnost od Velike Nemčije, in da tudi, ko bi se primerilo kaj takega, bil bi avstrijski cesar še vedno toliko mogočen, kakor kak kralj v sedanji Veli-konemčiji. -
Ko je mladočeški posl. dr. Masaryk v drž. zboru opozoril nato ciniški pisano knjižico in mesto njenega avtorja, odzvali so se od nemške levice, kakor da bi bil ta pisatelj vendar le Čeh, in da ga ni smatrati zaresnim. No, mož je v službi v imenitnem zavodu, kjer se vzgo-jujejo bodoči avstro-ogerski državniki in diplomati, vrhu tega je čislan toliko, da so ga imenovali členom izpra-
ševalne komisije za juriste; torej ne more biti politiški takó nedolžen, kakor ga hočejo označevati.
Sicer pa imamo še druge izjave, in to od avtorja, kateremu nikakor ne morejo odrekati zaresnosti. Letos je izšla debela knjiga;(„Der Friede inEuropa". VonDr.iur.E. Schlief, Leipzig 1392.), katera po vsej sestavi hoče biti znanstvena in nekak sistematiški program, po katerem naj bi se v Evropi rešila razna odločilna politiška vprašanja, uredile pojedine države in takó napravil vsaj relativno stalen mir. Ta knjiga izrecno kaže na dosedanje naro-dopravne in druge politiško-znanstvene knjige ter se nadeja, da po svoji globokosti in temeljitosti nadkriljuje vrednost dosedanjih jednakih knjig. Avtor hoče torej smatran biti popolnoma zaresnim, in je tudi; pristranski in nedosleden je le tam, kjer mu nacijonalno nemško mišljenje ne dovoljuje stavljenih principov porabiti tudi za take narodnosti, katere bi se rade rešile potopa v velikem germanskem morju. In kaj pravi ta avtor? Poleg vstočnega in alzaškega vprašanja stavlja vsporedno tudi „avstrijsko" vprašanje. Noče soditi, ali je duva-lizem srečna ali ponesrečena oblika našega cesarstva; o Cislitaviji pa nima nikakih pomislekov ter dokazuje, da ona mora v celoti ponemčiti se. To se mu zdi takó naravno, da se le čudi, kakó morejo avstrijski državniki drugače umevati to točko ; zato tudi on obosjuje vsa-katero politiko, ki bi zavirala popolno ponemčevanje cislitavskih Slovanov. On vsklikuje: Kaj hoče dvoje milijonov Čehov ? Kaj hočejo ti Slovenci, Poljaki itd. ? Vse, kar počenjajo ti narodiči, „diese Natiónchen", vse to je zgolj „Nationalit&tenschwindel"! Nadalje tolaži tudi 011 avstrijske državnike, da ponemčeni Cislitaviji ne grozi nevarnost od Velikonemčije; se ve da, ko bi pa vendar prišlo do takega priklopljenja, bi se morali Habsburžani omejiti najbrže le na sedanje Ogersko, in tudi v tem slučaju bi bili še vedno moČneji, nego n. pr. sedanja Bavarska.
Po takem je jasno, da nemški pisatelji tudi po znanstvenih knjigah ne marajo več prikrivati tega, kar
je doslej zakrivala državniška in diplomatiška modrost, in. če je kako razkritje poštevati zaresnim, je to gotovo tu navedena knjiga. V pogledu na to sistematiški utrjeno knjigo je druga knjižica, ki je tudi letos izšla v Velikonemčiji, po notranji veljavi uže drugega reda. Spisal je pa tudi to knjižico profesor nacijonalne ekonomije v Lipsiji. Ta avtor, ki je spisal uže več drugih knjig, hoče v svoji brošuri Avstro-Ogersko polagoma spraviti v državnopravno zvezo z Velikonemčijo, pot zato pripravljati po sedanjih trgovinskih pogodbah, poslej po carinski ali čolni uniji in sedaj še z drugimi pomočki. Med poslednjimi se mu kaže prikladen ta, da bi nemški kapitalisti in plemenitaši iz Velikonemčije naseljevali se po avst.-ogerskih deželah ter tu napravljali tovarne, s temi pa vabili nemške rokodelce in delavce v te dežele in takó vstvarjali naselbino za naselbino zlasti tam, kjer ni še gosto slovansko naseljenje. Takó bi živelj avstro-ogerskih Nemcev pridobil, in bližali bi se glavnemu cilju, državnopravni zvezi Avstro-Ogerske z Nemčijo. Vse svoje trditve dokazuje ta avtor s knjigami drugih nemških pisateljev.
Drugih pisateljev nemških, kakor znanega Dehna, ki uže davno dokazuje potrebo velikonemškega vpliva ne samo na Balkanu, ampak tudi celó v Mali Aziji, tu niti ne postevamo, ker kažejo uže dejstva, da materi-jalne interese znajo Nemci uže doslej dobro zastopati pri balkanskih in še bolj vstočnih narodih in državah, in potem, ker nam je tu le do tega, da pokažemo, kaj se vse pojavlja po zaresnih knijgah in avtorjih nemških v pogledu na Avstro-Ogersko, specijalno na Cislitavijo, in torej sosebno v pogledu na Čehoslovane in Slovence. Jednako preziramo velikonemške liste, ki tu pa tam pišejo takó, kakor da bi bila Avstro-Ogerska uže v vazal-skili razmerah nasproti Velikonemčiji, ali pa takó, kakor da bi naše cesarstvo imelo priti v take razmere zavisnosti. Nam zadoščr.jejo svedoštva takih avtorjev, katerim ne morejo odrekati veljave, in ti avtorji govore takó zaresno, da je v resnici vprašati, kam da jo tirajo državniki v Avstro-Ogerski.
V	isti čas, ko dokazujejo nemški pisatelji v Velikonemčiji potrebo germanizovanja naše Cislitavije in odmerjajo v neugodnem slučaju Habsburžanom jedino Ogersko, ponavljajo se pritožbe zastopnikov slovanskih narodnostij, da se germanizuje na vse strani, in da se delajo izvršitvi narodne jednakopravnosti največe zapreke.
V	isti čas zahtevajo v skupni v>jni znanje nemščine od zgorej navzdol do jednoletnih prostovoljcev ; v isti čas se odreka češčini primernost za rabljenje v
notranjem službovanju; v isti čas se razglaša nemščina po raznih deželah kot notranji jezik čeló pri prvih ali spodnjih politiških instancijah; v isti čas -se z minister-skih stolov razglaša nemščina v obče kot uradni ali notranji jezik; v isti čas se delajo največe za vire osnovnim šolam na podstavi materinščine koroškim Slovencem, sileškim Slovanom itd.: — s kratka v isti čas jo tira politika sedanje osrednje vlade takó, da spravlja slovanske zastopnike najpohlevniše Vrste ne samo v opozicijo" od slučaja do slučaja, ampak v absolutno opozicijo.
Takó imenovano radikalstvo nekaterih slovanskih zastopnikov in strank ni v bistvu nič -drugega, kakor upor sedanjemu vladnemu sistemu, ki se obrača proti Slovanom. Vprašati pa je po vsem tem: Ali ni podstava temu uporu največa lojalnost nasproti državnim in di-nastiškim interesom ? Kdo varuje te interese bolj: ali ta, ki se vjema z germauizotorskimi cilji od zunaj, ali ta, ki se ustavlja približanju k takim ciljem ? Dalje: Katera stranka je bolj patrijotiška: ali ta, katera se upira izvršitvi narodne jednakopravnosti uže od začetka ustave do današnjega dne, in katera hoče z vsemi sredstvi doseči uzakonjenje nemškega kot državnega jezika, ali pa ta, ki zahteva izvršitev ustave in vseh onih prav, ki so podstava Pragmatiški sankciji in pravi uredbi narodov in kronovin v cesarstvu ?
V resnici, če kedaj, so slovanski narodi, in so njih takó zvani radikalni zastopniki ti, ki zastopajo danes prave državne in dinastiške interese Avstro-Ogerske, in so drugih vrst stranke in zastopniki toliko bolj oddaljeni od pravega zagovarjanja teh interesov, kolikor bolj nasprotuje njih program programu odločnih pravih slovanskih strank in zastopnikov. Ravno preverjenje, da te stranke zastopajo sedaj jedino pravo politiko in zagovarjajo jedini prave interese države in dinastije, daje jim pogum in odločnost in jim vzbuja tudi neizčrpno preverjenje, da zmagajo,, ker se bojujejo za pravo in pristnost interesov naše skupne monarhije. Dejstva go-voré, in naj taji še dalje kdo ta dejstva, ako more! Odkritosti nemških avtorjev bodimo pa hvaležni, ker pomagajo z jedne strani odpirati oči državnikom, z druge strani pa tudi slovanskim oportunistom, in s tretje strani potrjujejo dosedanje prave slovanske stranke in zastopnike v pogumu in odločnosti, da bodo nasproti velikim zaprekam, težavam in neprijetnostim vstrajali še dalje, vstrajali — do sijajne zmage ! Ta zmaga bode popolnoma identiška ne samo z narodnimi interesi slovanskih narodov, dosledno s pravimi interesi vseh narodov, ampak tudi z interesi Avstro-Ogerske in njene dinastije.
Hrvatsko-slovenski klub.
Po dolgem obotavljanju zasnoval se je hrvatsko-slovenski klub, v katerem sedi doslej pet členov, po rodu Hrvatov, med njimi g. Vj. Spinčič in dr. Laginja, ki zastopata poleg istrskih Hrvatov tudi istrske Slovence. Uže to, da se je vstvaril ta klub po dolgem premišljevanju, dokazuje, da je nastal le vsled nujne in skrajne sile, a da bode vsled tega tudi trajal, ker je odstranil konečno vsakatero pomišljanje in omahovanje. Vidi se, da tudi razsvetljeni zastopniki jo krenejo le polagoma, le kot moderni Kunktatorji ali obotavljavci na nove poti. Jli pozdravljamo iskreno člene tega kluba, in to toliko bolj, ko se je klub zavezal postopati složno z mladočeškim klubom. Naš prvi današnji članek dokazuje, kaj specijalno v sedanji moment pomenjata mla-dočeški in hrvatsko-slovenski klub; ona dva zastopata lojalnost in skupnost državnih in dinastiških interesov posebe ali xať síox^v: ona dva delata na preobrat sedanjega sistema, in le po takem preobratu se pomirijo narodi, in se bodo varovali skupni državni in dinastiški interesi na znotraj in zunaj.
Da vstvarjenje novega kluba ne bode po volji ne vladi, ne klubu konservativcev, ne slovanskim oportunistom, ume se samo po sebi. Vlada hoče vzdržati protislovanski sistem, za kateri deluje sosebno od 1. 1890 naprej vedno očitniše, in kateri potrjuje od dne do dne z novimi dejstvi; njej bi ugajalo, ko bi mogla tudi s pomočjo slovanskih nepoljskili zastopnikov še nadalje vzdrževati svoj sistem. Klubu konservativcev pa se slabša moč, ko se mu umikajo ali pa po robu postavljajo raznovrstni členi; no razna dejstva vcepijo tudi njemu pre-verjenje, da on po dosedanjem postopanju ne služi prav ne interesom narodov, ne interesom cerkve, v obče ne konservativnemu stremljenju, in. kar ga bode peklo, ne državnim in dinastiškim interesom. Tudi ta klub bode, če ni popolnoma otrpnel v svojih duševnih silah, konečno hvaležen onim svojim slovanskim členom, ki mu sedaj obračajo hrbet, spoznavši, dasi kasno, škodljivo vlogo, katero mu je doslej nalagal protislovanski vladni sistem.
Slovanski oportunisti, katerih niso spreobrnila še dosedanja dejstva, imeli bodo priliko opeči se še pri drugi žrjavici, katero netijo od raznih stranij: potem jim ne ostane drugega, kakor kreniti jo tje, kamor so jim pokazali pot členi novega hrvatsko-slovenskega kluba, ali pa začasno umakniti se z javnega poprišča, kakor se je to pripetilo Staročehom v kraljestvu.
To, da se utegne nemška levica veseliti skrivno ali očitno novega kluba, ker se vsled tega ruši ali slabša sila po grofu Hohenwartu zaščiščanega kluba konservativcev, ne more mislečih slovanskih dejateljev in politikov ostrašiti krátko nikar. Kajti nemška levica, ki koprni po ministerskih stolih, je pri vsej zvijačnosti
svojih vod'j vendar le kratkovidna ; slepa je uže zaradi neizmerne nizke sebičnosti, potem pa vsled obilili židovskih življev in židovskega vpliva, pod katerim trpi ta stranka bolj, nego vsaka druga, in je v tem na slabšem jedino še madjarska gospodovalna stranka, katera je popolnoma v rokah in pa pod poveljništvom zagovornikov židovskih interesov.
Nemško-liberalna stranka, kakor pravi sam organ grofa Kalnokyja, je šibala avstrijske Slovane uže s škorpijoni ; vsled tega so ti narodi trpeli in trpe vsled njenega terorizma še do današnjega dne. Ali ravno ta skrajno sebična stranka pospešuje stvari, da dozoré prej, nego bi dozorele pod previdnišo in zmernejo stranko. Šiba je res vedno šiba, ali vendar je naposled dobro, če ta šiba maha nagloma in takó, da se mora zlomiti, in takó bode tudi sebičnost in gospodovalnost nemške liberalne stranke naposled kaznovala sama sebe s tem, da odgospodari, ko pritira vse do vrhunca in skrajnosti. Židovski liberalizem pod znamenjem nemške in madjarske liberalne stranke toržestvuje ali triumfuje sedaj v obeh polovinah cesarstva; v obeh gospoduje in gospodari, in gospodari takó intenzivno, da zagospodari kmalu svojo vlogo, in to je naša poslednja tolažba, tudi ko bi ne imeli drugih uteh. Škorpijoni navedenih liberalnih strank vzbujajo zaspane in potrpežljive narodnosti, in to je tudi neizmeren moralen dobiček, ker odpor raste in bode vedno silněji. V Cislitaviji so narodi razinerno uže takó bolj probujeni vsled pritiska nemško-liberalne stranke in njenih poljskih in italijanskih pomočnikov. Vsled tega tudi neinško-liberalna stranka se niti nadejati ne more, da bi, došedši k vladnemu krmilu, ostala dalje časa pri tem krmilu. Odpor od slovanske strani bi bil uže danes takó velik, da bi bilo pričakovati kmalu preobrata, in ta preobrat bi se zasukal naravnost slovanskim narodnostim po godu. Sicer pa so uže sedaj razmere take, da bi se na odločilnem mestu jako pomišljali, vladne vajeti do cela izročiti tudi formalno nemški levici, in takó ni temeljitega, najmanj pa odločilnega vzroka, da bi slovanski neodločni zastopniki še nadalje vstrajali v oportunistiški politiki ter ravno s to politiko še nadalje pomagali vzdrževati sedanji, proti Slovanom obrněni sistem.
Hrvatsko-slovenski klub je pot pokazal, da bi sledili za njim tudi ti slovanski zastopniki, ki so se še vedno nadejali boljšega, ne razumevši, da drobtine se delé ne zaradi ugodnega sistema, ampak zaradi tega, da bi se ohranil protislovanski sistem. Novi klub je, dasi majhen, velikega pomena, ker združuje zastopnike drugih slovanskih narodov ter se postavlja poleg kluba Čehoslovanov. Odslej ne bodo mogli trditi, da vladi nasprotuje samo jedna slovanska stranka, katero so tudi zaradi tega prezirali ali pa označevali z nedostojnimi pridevki.
Novi klub bode dajal vselyikor povod, da bodo odločilni krogi zaresniše poštevali razmere in pritožbe slovanskih narodnostij, vsaj teh, katerim se dokazujejo dobrote, ako bi se germanizovale.
Od hrvatsko-slovenskega kluba utegnejo imeti dobiček celó najtrdovratniši oportunisti jugoslovanski, ker s postopanjem tega kluba dosežejo poslednji laže drobtinice, za katere porabljajo vse svoje sile. Tudi Staročehi so poprej dosegli mnogo več jedino vsled tega da je rastla moč mladočeške stranke. Stvar je takó umevna, da je ni treba pojasnjevati, a ravno v pogledu na take dobičke bi se spodobilo, da bi ostali slovanski, specijalno jugoslovanski oportunisti dostojniše sodili o novem hr-vatsko-slovenskem klubu. Kanonik Klun nas utegne jako dobro umeti.
Zastopnikom slovenskega naroda, katerim vladni sistem še noče biti jasen, kateri še vedno vstrajajo v svojem oportunizmu, dajemo pa v zaresno prevdarjenje veliko, za slovenski narod prevažno resnico.
Ti zastopniki, kakor ves slovenski narod, poznajo in pripoznavajo neoporečno resnico, da se ta narod ne more rešiti in primerno braniti z lastno močjo. Slovenski narod se opira glavno na pomoč Čehoslovanov, kakor na složno postopanje s Hrvati ali, če hočemo, Hrvatosrbi. Denimo, da bi vlada izjemoma bila naklonjena Slovencem, Čehom in ostalim Slovanom pa ne. Ali bi Slovenci vsled tega sprijaznili se s takim vladnim sistemom jedino zaradi lastne sebičnosti? Ali bi mogli Slovenci samo za jeden hip misliti, da se rešijo jedino vsled izredne in nedosledne, tu samo mišljene, ne pa dejanske naklonjenosti nasproti njim ? Ali bi zaradi te naklonjenosti popuščali krvne brate, Čehoslovane, Srbohrvate, avstrijske Ruse? Ali bi ne bila to sebičnost in nehvaležnost nasproti ostalim Slovanom, ki so, specijalno Čehoslovani, vedno pripravljeni potegovati se tudi za ostale Slovane, specijalno Slovence ? Do take sebičnosti so doslej pritirali jo le Poljaki, ki, kakor Madjari, menijo v svoji zaslepljenosti, da, če se godi sedaj njim dobro, ne bodo potrebovali nikdar pomoči od drugih Slovanov, in da vsled tega delajo, kakor hočejo oni, ne pa kakor bi zahtevali skupni interesi avstrijskih Slovanov. Takó bi postopali tudi Slovenci, ko bi na svojo roko tirali politiko, ne meneč se zato, kakó je z ostalimi Slovani.
In slovenski členi kluba konservativcev hočejo podpirati neslovansko politiko še nadalje, ko jim vlada piti ni naklonjena, ko so Mladočehi uže dve leti v opoziciji proti sedanjemu sistemu. V tem pogledu se kaže skrajna sebičnost in zajedno kratkovidnost slovenskih zastopnikov, in jih bode s pravega stališča avstrijskih Slovanov parlamentarna zgodovina najstrože obsojala, naj drugače mi sodimo tudi najmileje o njih, in naj za svoje postopanje navajajo še takó važne vzroke in razloge. Kdor pričakuje pomoči od svojega brata, ta mora pomagati tudi njemu, in to toliko bolj, ko potrebujeta istočasno oba sopomoči drug od drugega. Vsako drugačno postopanje je neprimerno in neopravičeno. To je najpreprostejši šemat, na kateri smo dovedli dosedanje poste*-panje slovenskih zastopnikov, in v pogledu na ta šemat se razprši v prah vsak razlog za opravičevanje opor-tunistiške politike.
Hrvatsko-slovenski klub pa se je iztrgal iz spon, katere bi v klubu konservativcev pojedine člene poj-stavljale še na dalje na nizko sebično stališče, na kakoršnem je poljska frakcija nasproti ostalim slovanskim klubom državnega zbora, v obče nasproti ostalim avstrijskim narodom slovanskim.
Čehoslovani so vsled skupne konferencije vseh strank zajedno podali oporo, da je možno vsem slovanskim zastopnikom ž njimi postopati skupno, torej tudi z Mladočehi, in bi bilo torej še manj umevno, ko bi slovenski ali ostali hrvatski zastopniki vstrajali v klubu konservativcev ter, nebratovski, podpirali še nadalje protislovanski sistem.
Hrvatsko-slovenski klub se je postavil na bra-tovsko stališče, na stalisče, s katerega je treba v skupnih in celó v različnih bedah in položenjih pomagati drug drugemu ter podirati sedanji sistem, da pride za njim ugodniši; 011 se je otresel spon, v katerih so igrali pojedini členi njegovi vlogo poljske frakcije; on se je pospel duševno do razumetja sedanje obče zunanje in notranje politike; on se je pospel moralno v razumevanju dolžnostij, ki jih imajo slovanski zastopniki drug nasproti drugemu. V vsem tem je veliki pomen doslej po številu neznatnega hrvatsko-slevenskega kluba, in je le želeti, da bi moralna sila njegova kmalu pomnožila njegove člene, specijalno iz dosedanjega kluba konservativcev.
„Bodočnost Avstrije".
Pod naslovom „O esterrei chs Zukunft" (Bodočnost Avstrije. Verlags-Magazin I.. Schabelitz, str. 27 c. 42 kr.) je izšla brošurica, katero, kakor je videti iz vsebine, je s podpisom „Ver i t as" priobčil goreč domoljub avstrijski. Poštevati pri zanimivem razpravljanju je sosebno to, da ta resnicoljub se doslej ni udeleževal javnega ali politiškega življenju, pač pa je prehodil vse avstro-ogerske pokrajine in
živel v njih ter takó opazoval življenje narodov in občo politiko, kakor jo vodijo državniki na znotraj in zunaj v cesarstvu.
Za Slovence je še posebe zanimiva in važna, ker z redko pravičnostjo sodi o njih in se tudi poteguje za nje ter zavrača razne napade, očitanja nasproti slovenskim strankam, brani duhovenstvo slovensko, kakor ves narod, trdeč, da je
poslednji ne le odkrito r i m s k o-k a t o 1 i š k i, ampak tudi popolnoma lojalen. O duhovenstvu slovenskem trdi, da je v obče narodno ; ako pozna stvari natančneje, je misliti, da je sedanje protinarodno napravljenje više hierarhije in po tej zaščiščane protinarodne in protislovanske stranke na Slovenskem prezrl jedino zaradi tega, ker označuje vse skupej le v glavnih potezah.
On se dalje poteguje za Čehe in vse Slovane, obsojuje sedanjo politikovanje grofa Taaffeja, dvomi tudi nad vrednostjo sedanje zunanje politike, boječ se v obče za bodočnost v naslednjem stoletju, ako je državniki ne krenejo na boljo pot na znotraj in zunaj. Na znotraj pošteva pisatelj kot cilj prave politike dosledno prestrojenje države v smislu federalizma, kateri bi se vstvaril po skupinah, bolj na podstavi jezični, torej v smislu nacijonalne avtonomije; ta podstava bi bila zajedno primerna za razširjanje avtonomije takó ustvarjenih skupin. Kaže, da, ako se je vstvaril duvalizem, ne more on umeti, zakaj bi se vendar ne mogla zasnovati, kakor Ogerska tudi ^eška, dasi le s polovino prav, ki jih ima sedaj Ogerska.
Politika centralistiška je po njegovem v Avstro-Ogerski neizvršljiva, sedaj, ko se je narodno čustvo razvilo in se še nadalje razvija pri vseh narodih, tudi najmanjših. Nemški kot državni jezik zahtevati v mnogojezičnem cesarstvu, je anomalija, ker to bi pomenjalo narode germanizovati, in ravno iznajdba „državnega jezika" od strani nemško-liberalne stranke vznemirja še posebe narode, ker se bojé za svojo bodočnost. Uradni jezik za viša sodišča, za više osrednje urade med seboj in za skupno poveljništvo priznava ta domoljub, več pa he. Očitanje, da mali narodi nimajo za vse potrebe dovolj razvitega jezika, zavrača on odločno, ko se jeziki teh narodov vendar razvijajo bolj in bolj; potem pa zahteva tudi svobode za razvoj tem jezikom, v tem ko se delajo temu razvijanju doslej največe težave. Treba je narodom dati le svobode, srednjih in višjih šol in v obče prilike za vaje na vse strani, pa se ti jeziki gotovo razvijejo dovolj. Naj se ne delajo zapreke, kakor so se delale doslej, da se slovanski jeziki ne morejo razvijati na poti k bolj' jednotnemu jeziku. Tudi Nemci v starih dobah niso imeli „državnega" jezika, pa so se vendar vladali in si med raznimi plemeni dajali zakone. Tudi Madjari niso imeli takó razvitega jezika. Z zahtevanjem posebnega „državnega jezika" za slovanske narodnosti bi je pritirali do tega, da bi tudi Bolgari, Srbi, Črnogorci morali dobiti še le od drugod „državni jezik", ker tudi jeziki balkanskih narodov se še le razvijajo, in razvijajo se vsled tega, ker imajo neomejeno svobodo v šoli, v uradih in v javnem življenju.
Nemško-liberalna stranka, ki je centralistiška, je najne-varniša državi; prijateljstva te stranke bilo bi se varovati tudi grofu Taafteju ; kajti on bi moral vedeti, da ta stranka bi izpodmaknila tudi njega. Grof Taaffe da ni odločen, da le eksperimentuje, in to je na škodo skupnim interesom. Ni častno, da on ne razpolaga z določeno večino v osrednjem parlamentu ; ko je videl, kakó so se izvršile poslednje volitve.
bilo bi mu takoj razpustiti tak državni zbor. Pisatelj obžaluje, da državniki prav ne poučujejo na zgorej, takó, kakor zahtevajo razmere.
Gledé na zunanjo politiko opozarja avstrjiski domoljub na omahljivost trozveze, katera se je zasnovala po inicijativi poprejšnjega nemškega kanceiarja, v interesu Velikonemčije v brambo proti Franciji. Francija bi bila primerniša zaveznica, to bi se bilo lehko zgodilo za Napoleona III., in kar se dostaje Busije, ima ona in Avstro-Ogerska dovolj prostora na Balkanu za svoje interese; sporazumljenje bi bilo torej možno tudi z Rusijo. Prijateljstvo z Busijo se je začelo ohlajati, odkar se je začela posebe bližati Nemčija Busiji, in bati sa je še vedno, da bi se ne zvezali Rusija in Nemčija. Brez te bojazni niso celó naj veči zagovorniki trozveze, sredi nemško-liberalne stranke.
Naj bi Avstro-Ogerska ne zamudila, dokler je še čas prestrojiti se v smislu federalistiške države, ker se je treba pripravljati na zaresne čase ; ona ima poklic, širiti se proti vstoku, to zahtevajo nje gmotni in pol tiški interesi: ona ima postati zares vstočna država (Ostreich). Ali tega ne doseže brez Slovanov in proti njih volji, zato naj zadovolji pred vsem svoje slovanske narode, in sicer, kakor rečeno, na federalistiški podstavi. Bimsko-katoliški Slovani se držé zvesto dinastije, in s primernim prestrojenjem odpade vsakateri radikalizem med Slovani; ta radikalizem nastaje in raste le vsled neprimerne notranje in zunanje politike; to politiko je treba spraviti v drug tir, in pisatelj se nadeja, da Avstro-Ogerska se še zave v pravi čas svojega poklica in da v pogledu na ta poklic zadovolji \se svoje narode. Z zadovoljnimi narodi na znotraj more širiti se na zunaj, proti vstoku in takó si zagotoviti lepšo bodočnost.
To so glavne misli navedene knjižice, simpatiške po pravičnem mišljenju nasproti slovanskim narodom, a dostojne zajedno, da jih pošteva ne le grof Taaffe, ampak da jih premišljujejo vsi državniki, ki zastopajo interese Avstro-Ogerske.
Nam ugaja ta brošura še posebe, ker dobro umeva pomen nacijonalne avtonomije, dasi je ne imenuje izrecno, kakor tudi pomen takó imenovanih zgodovinskih državnih prav. Pisatelj hoče namreč združiti pod imenom federalizma oboje, ker želi prestrojenje sedanjih kronovin po jezičnih skupinah, torej po skupinah celih narodov in želi takim skupinam razširjenje avtonomije, katera bi v takih okvirih popolnoma odgovarjala razširjeni nacijonalni avtonomiji. Vrhu tega sodi dobro, ko zameta „državni jezik" in omejuje skupni „uradni jezik" na najviše instancije, na medsebojno občevanje najviših gosposk. Gledé na zunanjo politiko pa se zlaga z nazori raznih strank slovanskih narodov; pri tem izključuje tudi on le Poljake, kateri t rajo vedno in sosebno tudi sedaj separati-stiško sebično politiko. Pisatelj „Veritas" je s svojo razpravo storil patrijotiško delo, na katerem mu je biti zahvalnim ne le avstrijskim Slovanom, ampak tudi državnikom našega cesarstva.


0 kritiki dr. M a h n i č a.
III. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo v]) Liturgija rimske cerkve. (Dalje).
Ako pregledujemo s pomočjo tega, kar smo razložili, gregorijanski Kanon v celoti, zasledimo, da je sveti Gregor
jako razprostranjeni prvi, prek in prek didaktiški del starega Kanona odstranil popolnoma, drugače pa le ona mesta, katera so odgovarjala razmeram prvih treh stoletij, v čas velikega papeža pa niso imela več nikakega pomena, nikakega smisla. Ostalo vsebino starega Kanona vidimo zopet do cela v gregorijanskem Kanonu, dasi okrajšano, kakor je bilo primerno bolj praktiškemu smeru Rimljanov; to okrajšanje je vzbujalo občudovanje in se je
moglo doseči jedino z nekoliko spremembo v starem Kanonu nahajajočego se razvrščenja, in s tem obuslovljene ali od tega zavisne razdelitve starega Kanona na več molitev, kateri je sestavljal skupno molitev, celó vključno s prefaeijo, katera je v stari dobi pripadala k Canon aetionis. Canon Gregorja Velikega obseza pa, kar do cela opravičuje njegovo karakteristiko po životopiscu Gregorjevem (Ioannes diaconus1), tudi dostavke, specijalno v drugi mo itvi „Hanc igitur" v obče Gregorju pripisovani pasus: „diesque nostros in tua pane disponas",2) in v četrti molitvi „Unde et memores" po besedah „ofterimus praeclarae maiestati tuae" dostavek „de tuis doniš ac datis";3) vrhu tega se blišče z redko lepoto in vzvišenostjo kratki izrazi tega Kanona, ki združujejo mnogo, in nam je kazati pri tem jedino na sklep šeste in posljednje molitve, ki se glasi: „intra quorum nos consor-tium non aestimator meriti, sed veniae largikr admitte. Per Christum Dominům nostrum, per qvem hacc omnia Domine semper bona creas, sancti+ficas, vivi+fuas bene+dicis et praestas nobis".
Ako primerjamo ta gregorijanski Canon s sedaj predpisanim, vidimo, da poslednji se ne zlaga popolnoma s prvim, temveč kaže nekoliko razlik, katere hočemo razložiti v naslednjem.
Canon se je v rimski cerkvi, kakor pred Gregorjem takó tudi za njim do XI. stoletja govoril glasno ali prav za prav pel, kakor je to v vstočnih cerkvah z večine običajno do današnjega dne. Kajti še le cerkveni pisatelji poznejših stoletij (papež Inocencij III, Belletus, Durandus in
') Ta karateribtika sestaje iz naslednjih besed: „Gelasianum eodieem de missarum solemniis, malta subtrahens, pauca convertens nonnulla adiiciens pro exponendis evangelicis lectionibus in unius libri volumen coarctavit".
J) Razmere dobe, ki so utegnile provzročiti ta dostavek, smo razložili zgorej.
3) Ta dostavek, kakor smo razložili zgorej, nahaja se uže v liturgijah cerkvenih očetov Bazilija Velikega in Hrizostoma, in ruski učenjak A. Katanskij, ki je med drugim spisal od nas mnogotero rabljena izborna dela „Очерм. исторш литургш нашеи православноп церкви", Petrograd 1868 in „Oчеркт, исторш древншгБ нацшналшни, литургш запада", Petrograd 1870, ta učenjak se izraža v prvem oni' njenem delu pag. 64, 65 oponmja 4, o tem dostavku v smislu, da je lasten jedino obema omenjenima liturgijama; iz tega pa daje treba izvajati posledico, da ga je Gregor Veliki prevzel od ondod.
Nimamo vzroka perhoreskovati tako zaključenje, zlasti ko smo uže omenili daljše bivanje Gregorja Velikega v Konstantino-polju, kakor tudi okolnost, da, ko so Rimljani očitali Gregorju, da posnema Konstantinopoijsko cerkev, je on izrazil se, da on je voljan sprejeti to. kar je dobro, iz katere cerkve koli. More torej biti, da se je dostavek „de tuis doniš ac datis" v resnici od Grkov sprejel v gregorijanski sakramentar. Da bi bil-« pa to gotovo, vendar ne moremo trditi.
Nahajamo namreč, da je do cela ista misel izražena tudi v Kanonu armensko-gregorijanske liturgije; ko pa bi se bila sprejela tudi v ta iz Kanona Bazilijevega ali Hrizostomovega: nahajamo jo uže v delih II stoletju pripadajočega Lijonskega škofa Ireneja celó ponovljeno (Gontra. Haeres lib. IV. cap. XVIÍ, XVIII). Sicer pa ni izključeno, da bi pri velikem papežu in cerkvenem učitelju Gregorju no bila nastala ista misel tudi brez vsakega zunanjega spod-bujenja, in da bi je ne bil porabil potem. -
drugi) govoré o skrivnem moljenju Kanona kot novem uve-denju, in Bemigius Antisidoniensis obžaluje to spremembo („Venit consuetudo in Ecclesia, ut tacite ipsa etiam conse-eratio fiat, quod antea usitatum non fuit"). Kdo da je prvi uvedel to sprememho, ni znano; kajti, v tem ko ostali pisatelji molčé o tem in celó o povodu spremembe, nas poučuje papež Inocencij III. vsaj v poslednjem pogledu v smislu, da so vsled starega običaja postale svete besede Kanona obče znane in so se tu pa tam prepevale po ulicah, na kmetih in na drugih neprimernih krajih; zato da je cerkev, da bi varovala Kanonu dolžno spoštovanje, zaukazala skrivno moljenje istega.4) Ostanek starega običaja se je še ohranil pri posve-čenjih škofov in svečenikov, kajti pri mašah, združenih s temi, posvečenji, se sicer Canon tudi ne poje več, vendar pa se tudi ne moli nič skrivno, ampak vse takó, da se sliši.
Kar se dostaje prve molitve, specijalno njenega prvega odstavka „Te igitur", kakor smo dokazali uže zgorej, ni imel Gregor Veliki namena, iz njega izključiti deželne kneze, ker po ukazu svetega apostola Pavla je moliti5) za vse ljudi brez izjeme, sosebno pa za vladarje in gosposke, torej tudi za poganske in celó za take, ki prosledujejo cerkev; sicer je bilo to vedno običajno tudi v rimski cerkvi. Dandanes se sicer moli tudi za deželne kneze, vendar pa ne povsod, ampak nekako izjemoma, ravno ker ni v obče predpisano. Gledé na drugi odstavek iste prve molitve, kakor nam kažeta Micro-logus in Leo Hostiensis, je bilo do XI stoletja običajno, da je po besedah, izgovorjenih po celebrantu, namreč po besedah „Memento Domine famulorum famularumque tuarum" stopil dijakon na ambon in ondi na deskah ali tablah (Dyptica imenovane) čital z glasnim glasom zaznamovana imena zname-nitiših in za cerkev zasluženih, kakor tudi teh oseb, ki so prinesle k masni. daritvi darove. Ta stari običaj, kateri je imel pač tudi senčne strani, se je od XI stoletja umaknil običaju, o katerem se ne ve, kdo ga je uvedel, običaju namreč, po katerem ima celebrant svobodo, na tihem imenovati te, katerim sosebno namerja posvetiti blagoslov mašne daritve. Tretji odstavek prve molitve, ki pričenja z besedo „Communicantes", dopolnjuje se v šest velikih praznikov (in Nativitate Domini, in Epiphania, in Coena Domini, in Paseha, in Ascensione in Pentecoste) z dostavkom, ki se razločuje po praznikih ; to pa, pred Gregorjem Velikim, kakor smo dokazali zgorej s pomočjo lista papeža Vigilija (540-555) do metropolitanskega škofa Profutura, ni bile običajno; Gregor pa tega rii mogel uvesti uže v pogledu na skupni smer svojega liturgiškega delovanja, dasi se je sprejelo v razmerno poznejši dobi spisani prepis gregorijanskega sakramentarja.
Kar smo ravnó navedli o dostavkih k tretjemu odstavku prve molitve Kanona, ki so postali običajni še le v poznejših dobah, velja tudi o drugi molitvi „Hanc igitur o-
*) Primerjaj Institutiones Lituigicae 1. c. Pars. I pag. 115.
>) I Timoth. II: 1. 2.
6) K temu se še povrnemo in dokažemo, da je tudi ta običaj nastal se le v srednjem veka, ko je elevačija tudi po gregorijanski reformi sestavljala uvod k obhajilu.	•	=
biatlonem", ker se po sedanjem običaju tudi tej molitvi nekaj pristavlja v nekatere dni (in Coena Domini, in Pascha in Pentecoste), kakor tudi pri mašah, katere so ob posvečenjih škofov; to pristavljanje se ne dá združiti z gregorijansko reformo, ki je gledala na Skrajšanje in na bolj preprosto pre-strojenje. Gledé na tretjo molitev „Quam oblationem" cerkveni pisatelji Alcuinus, Amalarius, Strabo in celó Micrologus ne vedó ničesar o povzdigovanju (elevacija) hostije in čaše a!i keliha, in je ponovljeno omenjeni Mabillon razložil da je isto postalo običajno najprej v Franciji okolo srede XI stoletja, da pa ni znano, ali si je rimska cerkev kmalu potem prisvojila ta običaj. V poslednjem pogledu je Le Brun dokazal, da v stari dobi je bila elevacija še le konec Kanona pri zaključnih besedah „omnis honor et gloria" običajna6), da pa od X1Z stoletja je v nekaterih cerkvah takoj za Verba In-stitutionis postala običajna eevacila hostije in keliha in sicer ločeno, v drugih cerkvah, specijalno tudi v rimski elevacija samo hostije, dokler ni sedanji običaj polagoma povsod iz-podmaknil starega običaja. Jedino v redu kartuzijancev je današnjega dne običajno povzdigovanje jedino hostije, v tem ko pri nekaterih drugih redovili je pač običajna elevacija tudi čaše ali keliha, vendar pa ni predpisana kot obvezna.7)
Pri četrti molitvi, sosebno pri njenem prvem odstavku ,Unde et memores", je v nekaterih cerkvah Francije, kakor tudi v vseh cerkvah kartuzijancev, dominikancev in karme-litov običaj, ki se razločuje od sedanjega običaja rimske cerkve, da celebrant, omenjaje trpljenje Kristovo, povzdigne roke v obliki križa. Ista razlika se ponavlja pri mašah kartuzijancev, dominikancev in karmelitov pri tretjem odstavku četrte molitve, pričenjaj očem z besedami „ Suppliees te ro-T) Primeri Institutiones Liturgicae Pars. I pag. 120, 121.
gamus"; razlika je jedino ta, da se tukaj napravi oblika križa ne s povzdignenimi, ampak povešenimi rokami cele-brantovimi. Peto molitev so v stari dobi običajno imenovali „Oratio dyptica", ker po besedah „Memento etiam Domine famulorum famularumque tuarum" je bilo dijakonu z ambona glasno čitati imena znamenitih umrlih in teh, za katere se je morda darovala masna daritev, kakor smo to navedli zgorej pri drugem odstavku prve molitve, pričenjajočem z besedami „Memento Domine" in posvečenem živim. Kdaj da so odpravili ta stari običaj, ne dá se izslediti natanko, vendar pa je verojetno, da je polagoma prenehal od XI. stoletjat in je zajedno dobil celebrant svobodo, kakor jo ima še dan danes, da na tihem posebno priporoči Bogu nekatere umrle po svojem mnenju.
Pri šesti in poslednji molitvi „Nobis quoque peccato-ribus" je v sedanjem Kauonu, nasproti gregorijanskemu, zaznamovati dve razliki. Jedna se odnaša h keucu njegovega teksta, kateri se završuje sedaj s besedami „omnis honor et gloria", v tem ko kaže gregorijanski Canon še stari dostavek „per omnia saecula saeculorum", na kateri je ljudstvo popolnoma takó, kakor pri predgregorijanskem klementinskem Kanonu apostolskih konstitucij odgovarjalo z „Amen". Druga razlika pa je v tem, da po sedanjem predpisu na koncu molitve, specijalno pri besedah „omnis honor et gloria" se vrši, dasi jedva znatno povzdignenje hostije in keliha;8) v tem ko je pred in za gregorijansko reformo jediná elevacija prišla na vrsto pri začetku obhajila, kakor to dokažemo bolj spodej. — (Dalje pride).
9) Od XII stoletja, ko seje sedanje povzdigovanje polagoma uvedlo neposredno za Verba institutionis, kakor je bilo dokazano zgorej.
Солдатм измаиловсндга полка.
Preganjaje Napoleona pridir-jal je jedenkrát Kutuzov k iz-majlskemu polku in je vprašal: „Imate li kruha?" — „Ne vaša světlost!" odgovorili so soldatje. — „Pa vina?" — „Ne vaša svetlost!" — „Pa govedine?" — .„Tudi ne".
Uprši grozen pogled rekel je kn^z Kutuzov: „Ukažem pověsiti provijantske činovnike. Jutrě na-voz$ vam kruha, vina, m$sa, in vi bódete počivali". — „Najpo-nižnějše zahvaljujemo!" — Ali glejte, bratje ! dokler bódete počivali, da sovražnik, ne pričakujoč vas, ne uide". — Tedaj so v jeden glas zavpili gvardejci: „Nam ničesar ně trěb$; brez su-liarja in vina ga pojdemo lovit".
Pri těh besědah povzdignol je Kutuzov oči k nebu in utiraj?
Преганлм Наподеона прпдлр-лл ie Кутузов 1€денкрат к пзмапл-скемуполку ин ж влрашал: „Вмате лн круха? — „Не ваша св4тлост!"
—	одговорнлп сж солдагћ. — „Иа вина?" — „Не ваша св$тлост!"
—	„На говмдшге?" — „Тудп не?"
Упрпги грозен логлмд рекел ie кназ Кутузов: „Укажем ттовгћ-спхи ировјлнтске чнновникд. ЈОтр^ лавозл вам круха, вина, млса, ин вн бљДете почнвали. — „Напло-• пнжн1шше захвалгогемо !" — Ади глллите брат,е ! доклер блдете ви иочпвалп, да совражнлк, пе прп-чакумчч вас, ле упде !" Тедал сж в шдел глас завшглл гварделдп: „дам ппчесар nt тркбл; брез су-харл п впна попдемо га ловпт!"
Прл тгћх бескдах повздпгпжл ie Кутузов очи к лебу пп отлрамЈ
1Треслгкдул Наполеола, Куту-зовг иодв'ћхал одлаждн кђ пзмап-ловскожу полку, a спросилт,: „Естб лп хлМб?" — ЕЊтб, ваша cbíst-лостб!" — отв')зчалп солдатн. — „А влло?" — Н4тг, вапга св'кг-лостб!" — „А говлдлда!" — Тоже л'ћ'п>!"
Прпнлвт. грозпнл впдг, кнлзб Кутузовт. сказалт,: ,,'Л велго повгћ-сптб провЈлнтскпхг чиловнлковб. Завтра павезутЂ вамЈ, хл4ба, впна, млса, л вн будете отдбг атв". — „Покорл^лше благодарпмг!" — „Да вотб что-, братцп: пока вбг сталете отдихатв, злодМ то, нл дожпдалсв васЋ, улдетг!" — Тогда вђ одпнђ голост, возолллп гварденцп : „ Намт. нпчего пе ладобло; безг сухарел ' л влла нопдеигБ его догонлтб !
Прп слхг словахЂ, цодвлвг глаза кђ лебу, п утпрал слезвг, Ку-
solze je progovoril: „Veliki Bog! čěra mogó tebě zahvaliti za milost, da imam sr^čo voditi take mladeniče !" —
Neumolkljivo lira! bil je odgovor izmajlcev.
солзн le проговорил: „Веллкш Бог! Ч1Ш могл тевк захвалити за милост, да iiMáM срлчж воднтн таке младеничa !"
Неумолклвпво ура! бил № од-говор измаллцев.
ММУРСК1И.
тузовг пролзнесг: „Веллкш Боже ! чтгввозблагодарптБтебазамллоств, что лагЈио счаепе началвствоватв таклмл молодцамл !"
Неумолкаемо ура! бнло отвк-тогб изканловцов.
Данидевскш.
Sanak i istinitost.
Djevojka je sanak snila I u sanku vidila, Gdje joj dragi pokraj dvora Žute tunje sadío I zelena ružmarina Na prozore metnuo. Kad se ona prebudila, Iza sanka prenula, Tražila je tumačara, Da joj sanak tumači. Otud ide mlado momče, Žalostno joj govori: „Dragoga ti uhvatiše I na vojsku dadoše, Pušku nosi, sablju paše, Eto srcu žalosti".
Vjcra u junaka. Znaš li, dušo, kad si moja bila,
Biserje i alemovi.
Na mom krilu grozne suze lila, Suze lila, kroz plač govorila: „Bog ubio onu svaku drugu, Koja traži v jere u junaka! U junaka vjera svakojaka! Vidiš, more, ono vedro nebo, Časom vedro, a časom oblačno? Onaka je vjera u junaka! Dok te ljubi: „Uzet ču te dušo!" Kad obljubi: „Čekaj do jeseni!" Jesen prodje i zima nastane, A on ondá s drugom razgovara, Meni mladoj hudo poručuje: „Údaji se, moja mila, draga, Údaji se, uzeti te neču".
Mudar savjet.
„O moj Mio, gdje si sinoc bio !" „Majko moja, boljela me glava." „Nisám li ti, Mio, govorila:
Dulces ante omnia Musae. „Ne pij vode, ne ljub' udovice, Jer je voda svaka grozničava, Udovica svaka samovoljna: Več pij vino, a ljubi djevojke !"
Blago i drago.
Pade inje na cvieče, na voce — Blago onom. tko ima, što boče! Nije blago ni srebro ni zlato, Več je blago, što je srcu drago. Na čast caru sve carevo blago, Kad ja imam, što je meni drago!
Tužan ti je danak...
Tužan ti je danak bez sunašca, Tamna nojca bez sjajna mjeseca, Svaka draga bez svoga dragoga -Kano što je meni bez mojega. Ká ga ima ponosi se s njime, Ká ga nima uzdiše za njime.
/LATA SLOVA.
Svjetlom k slobodi l
Više ruka može Više, kad se slože. Preradovié. — Budi Vjeruj, vjeruj, spasit ée te vjera! Mažuranic. — K pobjedi pravica svoj! Senoa. — Više v riedi mir, No1) najliepši pir. Narodna.—
') no = nego (quam).
nas vodi. Frankopan. — Ne očaja junak smjeli, Svanut mora danak bieli. Dr. Demcter.
Rusko pravopisanje za učeče se.
Spisal Александрч. Илшчг Едбсинт., poslovenil dr. Jenko.
Morfologiški oddelek.
Podrazdeljenje zlogov besede.
Zlogi, po svoji sestavi, se razdeljujejo na zakrite, po-luzakrite in odkrite.
Zakrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glasnik je z obeh stranij zakrit ali zaprt s soglasniki; n. pr. разд^лх: раз-д^лг, itd.
Poluzakrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glasnik je samo z jedne strani s soglasniki zakrit, z leve ali z desne; n. pr. рука: ру-ка, отрада от-ра-да, трава: тра-ва itd.
Odkrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glasnik ni z nobene strani zakrit ali zaprt s soglasniki; n. pr. покхатк: no-t-хатв, озеро: о-зеро, чаате: ча-л-HÍ-e, itd.
Pravopisanje glasnikov v udarjenih in neudarjenih zlogih bacd.
Črka a. V udarjenem zlogu besede se glasnik a izraža
v pismu s črko a; n. pr. баринг (bárin), жáлкo, с4днкг, под4рокг, itd.
S črko a se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik a; n. pr. плбјдадв (se izgov. : плоцедв), v drugi obliki: плоцс/дка (se izgov. plaščádka); ужасг (se izgov. ужесг) — ужаснши (užásnuj); лошадв (se izgov. лошедв) — лошадка (lašádka); чахотка (se izgov. чехбт-ка) — чахнутв; поцадитв (se izgov. поцедитв, paščedítj) — пошДда (paščáda); подаритв — иодарок (padarítj-pa-dárok); украшбше — украситв. (Glej izgovarjanje glasnika a).
S črko e se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik e, ali pa ta glasnik izpade popolnoma; n. pr. nepó (se izgov. циро), v drugi obliki: nópa ; дбрево (se izgov. д0риво) — дереввн; н беру (se izgov. биру) — братв ; раздеру (se izgov. раздиру) — разодр4тв ali дратБ
6apánieKT> (se izgovarja барашпгљ) — барашкп, i. t. d.
S početka ali pa na koncu besede, se glasniki é, no, fte* izražajo s črko e; n. pr. д0готб (se izgov. деготв), восб-мерка (se izgov. восшорка), č.ikh (se izgov. лблка), ежг (se izgov. ибжх), жлтве (se izgov. житбио), мое (se izgov. Moiíó), eдвá (se izgov. иедва) ежели (se izgov. иежели) бслл (se izgov. иеслн), собраше (se izgov. co6páHÍiíe), от-крнтае (se izgov. открнтше), itd.
V	besedah, iz tujega vzetih, se udarjeni in neudarjeni e izraža s črko e; n. pr. качета, газета, клеврбтг, тарелка, сијжбтт., офицбрг, гербп, скелбтЂ. херувлмг. (Glej izgovarjanje črke e).
Črka u. V udarjanem in neudarjanem zlogu besede se glasnik u izraža v pismu s črko u; n. pr. сила, глпна, лпдо, ширина, прппислптБ, itd.
Opomnja. Črka u se upotreblja pred soglasniki in za njimi; črka i pa se upotreblja samo pred glasniki in pred pdluglasnim ii; n. pr. Ива, спла, ifOHB, мблшл, влгкшлш, легкш, збргал, itd.
Ako beseda мирг pomenja „vesoljni svet, občestvo, zbor ljudij", se v njej črka u zamenja s črko i; ako pa pomenja „družbo, soglasje, pokoj", se ne dela ta zamena ; na pr. Mijn (vesoljni svet, občestvo, zbor ljudij), odkoder so izvedene : sripoBoe т$ло, MipcKÓfi сходх, ипрлшшх; млрг (družba, soglasje, pokoj), odkoder izhajajo: млровби, судвл, мпрнин жнтелБ, сиирнни малчикЂ, itd.
V	udarjenem ali pa neudarjenem zlogu besede trdi u za ц, v sredi besede se izraža v pismu s črko u\ na pr. медшџша (se izgov. медпцнна, medicuina), цилиндрБ (se izgov. ЦБГлиндрг), акагџл (se izgov. агацБш), вакадјбн-лнл (se izgov. вакацБшннни), itd.
Opomnja. V sledečih tujih, v ruščini udomačenih besedah se trdi u za ц izraža s črko u: цнба (nazvanje koze), цнбикг (posoda, v kateri se hrani čaj), цнганг, дикатБ (klicati: дбг, дбг!), ццмбалн, цннга (bolezen n. škorbut), цпнбвка, ципленокЂ, цнпочки, цбгпкн, днргслБ-нл, цмтварБ (rastliua), днфпрв, цбгдб! (Glej izgovarjanje glasnika м).
Črka o. V udarjenem zlogu besede se v pismu glasnik o tudi za soglasniki, ali ne za šumniki, izraža s črko o; n. pr. гбрдни, тблстни, оба, мбкрнл, бстровЂ, дббрни раббта, деревцб, лпцо, itd.
V	udarjenem zlogu besede se glasnik o za šumniki (ж, ч, ш, гџ,) izraža s črko o, v poluzakritem zlogu vselej, v zakritem zlogu pa samo tedaj, kedar stoji za črko o jeden sam soglasnik; n- pr. свежо, плечб, шбпотх, труцбба, под-жог'Б, шовт>, дружбкг, сверчбкг, пастушокг, борцбкг, itd.
Opomnja. V jedini besedi: ein;é (se izgov. ецб, jiščó) se piše mesto o.
V	udarjenem zlogu besede: zakritem, se glasnik o za šumniki (ж, ч, ш. ц) izraža v pismu s črko e, ako stojita za glasnikom o dva soglasnika; n. pr. ичблка (se izgov. пчблка), жблтни (se izgov. жблтил), жерновт. (se izgov. жбрновг), черстВнп (se izgov. чбрствни), четннл (se izgov.
чбтнмл), швлкЋ (se izgov. лголкт.), Jné.ucáTL (se izgov. цолкатБ), itd.
Izvzeta je beseda: самк-шостг,.
S črko o se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik o ali se pa izgubi popolnoma; n. pr. ходитб (se izgov. хадитв), v drugi obliki: хбдикг; прпводитБ (se izgov. привадитБ) — привбдЂ ; слрота (se izgov. cnpaTá) — сирбтка; угрожатБ (se izgov. yгpaжáтБ) — угрбза; назову (se izgov. назаву) — назватв ; пироватв (se izgov. нираватв) — пнрум, itd.
Opomnja. V besedi чортг se piše o zaradi razločka od besede чертг (s rod. mn. besede черта), v kateri se e izgovarja kakor e, in ne kakor o; v množ. besed чортг se sliši in piše e: ч0рти, чертби, чертлмЂ, itd.
Opomnja. V besedah : o чемг, при чеигв, на чемг. нричбмЂ, se v чемг za ч sliši o, piše se pa e.
Opomnja. V sledečih besedah se udarjeni o za šumniki (ж, ч, ш, ц) izraža s črko é, zato, ker se v oblikah, iz njih izvedenih, sliši razločno glasnik e: тлжблни (primer1 stop. тлжелке ali тлжбле), шелк, пропшлв (se izgov. шолб, прашблг) (delež, preteki, č. шедшш, прошедпџи, in z drugimi pristavki), прочелБ (se izgov. црачблт>) (nedol. nakl. прочестБ^, счетг (se izgov. цотђ) (od nedol. nakl. счеств) отчетг (se izgov. атчбгв (tudi z drugimi pristavki).
Izjemo iz pravila delajo lične ali osebne končnice pri glágolih 1. spreganja (1. vrste): euib, етг, e.m, ere in trpni deležnik na еннии za šumniki, kedar pade na nje udarjenje; n. r,r. бережешв (se izgov. бережбшв), стережбшв (se izgov. стережбшв), предостереженнБ1И (se izgov. предостережбн-hmíi), предостережбнг (se izgov. предостережбнг), лро-свкцбнпнл, просвФлцбнг, поражелпип, поражблг. (Glej izgovarjanje glasnika o.
Črke y, m, w. V udarjenem in neudarjenem zlogu besede se glasniki y, m. jo, izražajo v pismu s črkami y, m, n. pr, зубг, зубецЂ, рука, ручка, открнтц бнватБ, коли-белБ, дгожпда, пллголБка, í»hl, лгоблтв, летатБ; (Glej izgovarjanje glasnikov у, bi, to).
Črka i. V udarjenem in neudarjenem zlogu čisto ruske besede se trdi e za izraža v pismu s črko t; n. pr. дћна (se izgovarja цзла), ц'1;.ши (se izgovarja дзлнл) itd.
Opomnja. V tujih besedah se trdi e za ц izraža s črko e; n. pr. церковБ, цесарв, целтрг, церембл1а, про-n,écci>. (Glej izgovarjanje glasnika is).
Črka л. V udarjenem zlogu besede se črka л v pismu izraža s črko л; n. pr. лблоко (se izgov. jábloko), прп-нлтб, тлжестБ, itd.
Opomnja. Izvzete iz tega pravila so sledeče besede v katerih se pod udarjenjem sliši glasnik tio ali ě, kateri se, pa vendar v pismu izraža s črko si; ел, отт. лел (se izgov. enó, огб делб, jejó, at njejó), запрлгг (se izgov. (запрегг), трлс'б, лотрлсв (se izgov. тресг, norpěci.) влрлгт. (se izg.
мтрегт,). V nedoločniku glagola зацрлчв se sliši e, piše se pa n: запрлчв (se izgov. заиречв).
S črko n se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši л; n. pr. деелтк (se izgov. д0еетБЈ, v drugi obliki ! деслтнп ; обглвнтБ (se izgov. обгевнтБ) — обБЛВленннн; перетннутБ (se izgov. перетенутв) — tu перетанешв. (Glej izgovarjanje glasnika n).
Črka 9. V ruskih besedah se piše črka a samo v sledečih besedah : зтотђ, зтакш, зкон, позтому . aíi! зхг ! зва ект>! зво ! атакг ! зтолбко !
V tujih besedah, sprejetih v ruski jezik, se črka s piše jedino tedaj, kedar ta v ruskem jeziku ohrani svoj trdi, tuji značaj; n. pr. згојшмђ, зтЛжг, зхо, поета, етапЂ, екваторт. itd.
Ako pa se glasnik e v tujih besedah izgovarja mehko, po ruski, izraža se v pismu s črko e, a ne e; n. pr. Ep-póna, ЕгипетЂ, Епфратт., еванге.пе, enápxia, епискорт, термокгетрг, тема, дил0мма, проекгв, субгектг, o6'bčktx-обгектнвнни, субгектнвннн, itd.
Opomnja. V občih tujih imenih se glasnik e, za soglasniki, izraža s črko e, ne gledé na to, ali se izgovarja ta trdo ali mehko; v tujih lastnih imenih pa se dopušča včasih upotrebljenje črke з, ali samo tedaj, kedar pade uda-rjenje na zlog te črke ; n. pr. дил^мма, теорена, термб-метрх, телеграфг, телеф6нт>, фoнéтIIкa, Гете in Гзте, ТЦ.те-церт> ali pa 1Цлзцерт. (Glej izgovarjanje črke a). Pravopisanje soglasnikov pred in za glasniki v zlogih besed.
Črke л, j«, m, j). Plavniki (л, м, м, p) sami ali v zvezi z jasnimi ali nejasnimi črkami pred in za glasniki se izražajo v pismu s črkami л, м, u, p; n. pr. nómtiň, кбмната, внборнии, лснбш, ведро, долбитв, верда, лкснои, подт, небомЂ, подђ лунои, itd.
Črke к, j', e, r, ф, х, ц, ч, ш, ц, в. Jasni soglasniki (jí-, n, e, 7', ф, x, ц, u, ш, uf, e), stoječi pred ali za glasnikom, izražajo se v pismu s črkami k, n, e, т, ф, x, ц. 4, w, e; n. pr. оспарпватв, покупка, откупг, ох-танка, болбтце, почти, IUтpáфoвaтв, тaфтá, муфта, itd.
Črke б, «, г, д, ж, з. Nejasne črke (o, e, г, д, ж, з)>
stoječe pred ali za glasnikom zlogov, izražajo se v pismu s črkami д, в, г, д, ж, з; n. pr. изгородв, cosiiáTt, oбвáл,Б, предваритв, божба, дружба, ждатв, cosbžtb, подвигб, из-rn6áTB, избавитБ, надежда, раздвинутв, itd.
Jasne črke pred e se izražajo z odgovarjajočimi jim črkami; n. pr. притворитв, свести, пбчва, подбшва. швеа кђ верху, itd.
V zakritem zlogu besede se soglasnik na koncu zloga, izraža v pismu s črko (д, в, г, д, ж, s) ali n (k, c, r, ф, x, ц, ч, m, ц e), ako se ta končni soglasnik zjedinja z naslednjim glasnikom in se izgovarja kakor б (в, г, д, ж, з) ali pa kakor n (к, c, т, ф, х, ц, ч, ш, ц, в); n. pr. ко-робка (se izgov. каропка), v drugi obliki кробочка; пред-ставитБ (se izgov. претставитв) — цредоставитв; лавка (se izgov. лАфка) — лАвочка; просвба (se izgov. прозБба)
—	проснтв ; костика (se izgov. покупка) —■ покупочка; кругЂ (se izgov. крухЂ ali pa крукт>) — кругомг; гбродт. (se izgov. горотЂ — городбкт.; оставБ (se izgov. остафв)
—	оставитв; морбзг (se izgov. моросг) — морозецг; унизб (se izgov. унпсв) — унизитБ; гладв (se izgovarja глатв) — ^дитб (Glej izgovarjanje soglasnikov).
Za goltniki (г, к, х) in šumniki (ж, ч, ш, гц (se glasniki бт, jo, к zamenjujejo z glasniki w, y, a; n. pr. нбги (namesto нош), високаа (nam. внсбкаа), мухи (namesto Мухн), чаши (nam. чашн), св4чи (nam. св±чи), св'ћжум (nam. св1;жмк)), тацатв (nam. тацатв), itd.
Opomnja. Za goltniki (г, к, х) se črka e ustno in pismeno zamenjuje s črko o; n. pr. двуногое (nam. дву-ногее), BéTxoe (nam. ветхее), itd.
O p o m n j a. V tujih besedah se dopuščajo glasniki л, w za goltniki (г, к, ж), za šumniki ж, ч. ш, ц) in za ц ; n. pr. Pioro (Hugo), КкЈменБ, гаург, Клхта, брошгора, Жгодикг, Жголб, — Фарт,, жгори, ридикголв, Цгорпхх, itd.
Črka e se izgovarja kakor ф in se upotreblje jedino v besedah iz grškega jezika; v besedah pa, vzetih iz drugih tujih jezikov, se upotreblja črka ф namesto ph ; n. pr. арно-MéTiiKa (se izgov. арнфметнка), телеграфт,, itd.
(Konec prih).
Narodnega blaga nabiratelji.
Slovenske narodne pesmi je prvi omenil frijulski zgodovinar Nicoletti 15")0, ki pravi, da tolminski Slovenci opev-Ijajo kralja Matjaža in druge hrabre slovenske junake (J. Scheinigg Oesterr. in Wort un Bild, Krain 387). Tudi Val-vazor zna pesem o Peganu in Lainbergarju.
V tem listu so bili pred dvema mescema navedeni nekateri glavni nabiratelji narodnega pesništva; ker je pa ta zadeva zelo važna, hočem takoj imenovati še nekatere druge.
1) Jurij Kobe por. 8. jun. 1808 v Poljanah poleg Kolpe, umrl v Čatežu župnik 1. 1856, je na Kranjskem največ storil za pobližno spoznavanje med Slovenci in Hrvati, na to ga je napotilo lepo srbsko narodno pesništvo; radi tega
je tudi v domačem kraju zasledoval to stroko in mnogo lepih narodnih zapisal, ali prevel iz srbščine. 2) Janez Trdina por. 1. 1830 v Mengišu, učiteljeval od 1. 1854 do 1867 na hrvatskih gimnazijah, je poleg zgodovinske stroke od mladih nog do najnovejših časov nabiral narodne pravljice in bajke Gorjancev. 3) Prava avtoriteta v znanju narodnih rečij pa je Ican Navratil, por. 1. 1825 v Metliki na Kranjskem, od 1. 1851 na Dunaju pri najvišem sodišču. Letopisi „Matice Slov." doprinašnjo uže več let tako korenite spise o narodnih vražah, da takih ne zmaga nobeno slovansko pleme. 4) Bogdan Trnovec (Lukavečki), por. 2. sept. 1. 1842 v Britofu v Gr-gariju; z vršil je prvih 6 gim. razredov v Gorici, 7. in 8. na Reki 1. 1863, učil se je pravoznanstva v Zagrebu, počel
službovati kot avskultant v Trstu in drugod; postal pristav v Sežani 1871, sodnik 1883, sedaj sovetnik deželne sodnije v Trstu ; objavljal je v Janežičevem Glasniku in Novicah narodne pesmi iz ože domovine in Grgarija. O njegovem pesniškem delovanju ob priliki drugod.
5) Rogački (Mihal Lendovšek, župnik v Makolah, por. 15. avg. 1844 v Bogatcu na Štirskem), je tudi Janežiča podpiral s takimi spisi; nahajajo se od njega narodne stvari tudi v Novicah,
6.	Janez Bile, por. 7 jan. 1839 v Bistrici, na Notranjskem, sedaj stalno doma v pokoju v Bistrici, je nabiral narodno blago v bistriškem okraju.
7.	Ferdo Kočevar (Žavčaniri) por. 1. 1834 v Žalcu na Štirskem, služboval mnogo let pri državnem računovodstvu v Zagrebu, umrl 11. okt. 1878 v Gradcu.
Bavno s tem, da se je zanimal za Vrazovo zapuščino, se je navdušil za narodno blago, objavil je iz te zapuščine nekoliko stvarij v Vodnikovem spomeniku 1. 1859, v Slov. Glasniku 1. 1868 in v Slov. Gospodarju 1. 1868 št. 22. 23
8).	Janko Vijanski (Pukmeister), por. 2 jan. 1. 1839 v Virjah pri Novi Cerkvi na Spodnjem Štirskem, pohajal najpoprej gimnazijo v Celju, potem gozdnarske šole v Ma-riabrunu pri Dunaju, umrl 23. maja 1. 1862 na Laškem (Markt Tiiffer) pri Celju, je pisal v Novice od I. 1857 o rojenicah, o dečku, ki je šel iskat sreče, o navadah o Miklavževem večeru in o Božiču.
9)	Blaž Siišnilc, por. 29. jan. 1. 1884 na Gojzdu nad Kamnikom, duhovni pomočnik na Knežaku, umrl 3. aprila 1866.; pisal je v Glasniku o narodnih pričah (Zgod. Dan. 1866. str. 83 ; I. Marn lez. XXV. 86-7.
10.) Simon Butar, por. 1. 1851 v Krnu na Primorskem, suplent na goriški gimnaziji, potem pravi učitelj v
Kotáru in Spije!od 1. 1880 v Ljubljani, ni samo priob-čeval narodne pesmi nego pisal tudi o njihovi vrednosti in ocenil korenito Scheiniggove „Koroške narodne pesmi".
11).	Ivan Šašelj, por. 13. maja 1. 1859 v Mokronogu na Kranjskem, objavil je v Ljubi. Zv. 1887 Ivanjske pesmi iz Adlešic.
12).	Lavoslav-Gorenjec Podgorican, por. 12. nov. 1840 v Podgori na Dolenjskem, umrl v Adlešicah 1. 1886, je poleg svoje ogromne marljivosti v prevajanju slovanskih propovednikov imel še toliko časa, da se je brigal tudi za to stroko; od njega je: Skratelj, narodna pripovedka belokranjska v Kresu 82, 516-18.
13).	Slekovec Martin, por. 6. avg. 1844 v Negovi, je Slovence seznanil s pravljicami o coprnicah. v Središču. 1885.
14.) Jalcob Gomilšak, por. 1. maja 1. 1843 pri sv. Bolfanku v Slovenskih Goricah na Štirskem, mnogo let nemški propovednik v Trstu, sedaj profesor na državni realki Tržaški, uže dijak na Mariborski gimnaziji znan kot spreten nemški in slovenski pesnik, je v Novice pošiljal narodne povesti iz domačega kraja, n. pr. o volkodlaku.
Iz slovenskega Štirskega so v prejšnjih časih tudi poročali Iurij Pavalec, Mulec, Žurman in Iskrač o narodnih navadah; v Bazlagovi „Zori" in v Novicah 1. 1858 nahajajo se tudi od Bož. Raiča male narodne povesti n. pr. „Babin".
Med starejše nabiratelje na Kranjskem gre šteti tudi Bavnikarja Porenčana, ki je z navdušenimi besedami pozdravil Poljaka Emilija Koritka.
Med mlajše delovalce na tem polju štejemo Bog. Kreka, Štrekeljna, Barle-ta in druge.
Ta dopolnek hoče pisatelj tega članka še na, drugem mestu dopolniti, kjer misli podati natančno sliko truda na tem polju.	fr. Kovačev.
Ruske dr
*
Ruski vroči (zdravniki) o kmečkem naseljenju jako hudo sodijo. Pravijo, da kmeti medicini ne verujejo pravnic, ali vsaj jako malo. Zdravil neki ne priznavajo, a vračev se nekako boje, more biti da jih celó sovražijo, na kar cikajo vsaj najnovejši kolerni neredi, dasi so ti izredno javljenje Iz takih in jednnkih premis pa sledi, da vrač na kmetih ne more izhajati ni duševno, po splošnem načelu : Kjer ni kruha, ni tudi duha.
Te obče istine ovrgniti (ovreči), prizadeva si neki S! I. Sy-čigov, poselivši se kot voljno (svobodno) lečeči vraé v Orlovskem ujezdu Vjatške gubernije. Ta kmečki vrač poroča jako zanimive reči iz svoje praktike. Celoletnega dohoda je imel 620 rub , med temi 581 rub. denarjem, drugo pa raznimi pridelki in natura. Plačevalo mu je lekarstva i trud 2,256 ali 31-07„ bolnikov po 5 kop , 1,465 ali 20-0% bol. po 10 kop., 631 ali 8-7% bol. po 20 kop. 320 ali 4-4% bol. po 30 kop., 187 ali 2-5"/„ bol. po 30-40 kop. 66 bolnikov dalo je 95 rub , drugih 2,202 ali 30"/„ bol. pa se je zdravilo bezplačno. Pri opredeljenju hónorara, cene lekarsteV, truda i časa prosila sta lo 2 3 bolnika „ustopočke", t. j. da bi jim ponižal, ustopil plato, v tem ko niti jedna stotina ni dajala več, nego je zahteval sam vrač. Cisti zaslužek je znašal 325 rub. na vse leto,
0	b t i n i c e.
Сљ Mipy no ниткб, годому руоаха.
290 rub. pa so veljala zdravila, a stanovanje za laboratorije stalo ga je 42 rub.
Kakor vidite iz celega reda številk, pečene ptice zares gosp Syčigovu v usta ne lete. Pač nimajo prav ti, kateri dvomijo nad njegovo čisto srčnostjo, ako pravi, da so ga k tej poskušnji pri-morali le vzori mladosti, ravnovesje sil, smer življenja i vera v blago
1	ljudi. Tudi mu nikdor ne sme spodrekati, da bi govoril nepravico, če tvrdi, da je nastopil to pot zato, da bi ne „коптилч, даромт, неба ; ali mož se menda nekoliko baha, če misli, da bi drugače ne mogel preveriti se, da v denarjih ni prave sreče, pač pa je sreča tam, kjer vidiš, da pomagaš svojemu jližnjemu. Takih vesoljnih istin pač menda ni bilo treba g. Syčigovu iskati v kmečkih kočah Vjatske gubernije ; ali mu je krščanska obrazovanost malo znana, malo veljavna, vtelesivša se v domačem mu pravoslavju ? !
Seveda ni tega, ni drugega ne bo v resnici, pa za omiko ruskega preprostega ljuda bilo bi prekoristno, ko bi se našlo več mladih naobražencev, koji bi otrhnoli s svojih čevljev ali štibal mestni prah.i odrinoli bi, podobno g. Syčigovu, v „роднук> деревнго". med mužicki ljud, kjer bi jim ne bilo trudno ujasniti si. kaj pomenijo besede nekega velikega človeka: „Skrajna revščina naroda
je navadno zločinstvo njegove gospode". Če semkaj pribavimo še besede nekega drugega, menda tudi umnega človeka : „Nevednost je največi sovražnik prosvete", dobimo precej jako, dá, resnično sliko ruske derevnje (dežele)...
Da bi pa nikdor ne mislil na podstavi rečenega, da je vra-čebno delo med ruskim kmečkim ljudstvom postavljeno prosto neznosno, moram pribaviti še naslednje.
Kar sem priobčil doslej, je osnovano izključno na poročilu g. Syčigova To poročilo pa se dostaje izključno voljnih vračcv, svobodnih praktikantov, t. j. takih zdravnikov, kateri ne zavzemljejo nobene državne službe, a živé izključno od svoje zasebne praktike. Takega kroja vrač je v ruskih kmečkih krajih zares še bela vrana, čemur pa ni vzrok samo preprosto ljudstvo, ampak mnogo pomeni tukaj nepodjetnost ali inercija, prisotna ruskemu naobražencu ne manj, nego ruskemu prostoljudinu. Ta inertna sila je glavna prepona možati inicijativi ne samo v zdravilnem, no i v mnogih drugih obzirih. Ta konservativna lenoba, če mi ne zamerite za ta izraz, paralizuje se, kakor drugod,[takó tudi v vračebnem delu, kolikor je možno človeški sili, vladno opekoj, katera izteka iz dveh virov, iz osredne i mestne vlade. Tukaj ni mesta, da bi vam podrobno opisal
vladno zdravilno organizacijo v Rusiji, povem vam le kratko, da vsaka gubernija ima svojo vračebno upravo, katere se razhajajo ali delé po ujezdih v podobi ujezdnih vračebnih uprav. Bolnice gu-bernske i ujezdne so pa obstavljene tako bogato i tako skrbno, da si tega prav za prav i misliti ne morete, kajti pri vas 'so posebni dobrodejni ^avodi bolj preprosti i bolj ubožni, nisi me me-moria fallit (ako se ne motim). Na kmetih pa se praktikuje medicinska sistema, kateri tukaj pravijo stancjonarna, to se pravi: V vsaki volasti (srenji) so po velikih vaseh vračebne postaje, kjer živé bezpretržno ranocelniki z najnavadnejšimi lečili. Na te vračebne stancije hodijo in se vozijo bolni kmetje ; če je pa bolezen prenevarna, jih pa odpravljajo dalje, ali v ujezdno (okrajno) ali celó v gubernsko (deželno) bolnico. Vse to dobiva ruski prostoljudin od svoje vlade darom (zastonj1, tudi za zdravila v ujezdih ruski kmetje prav nič ne plačujejo ; če pa zlezejo v bolnico, tedaj pa jemljejo od njih le kakih 10 kop. na dan i noč za ves živež i lečenje.
Fiat conclusio : Ce so besede Duclosa resnične, da je slab največi siljčak, če mu ne pomaga bližnji, bo resnično tudi to, da je najbolj slabi človek silen, ako zanj skrbi ne samo bližnji, ampak uprava cele očetnjave.	B. Tvorcov.
DOPISI.
S Kranjskega.
(„Slovenčeva" kveder politika). Ljubljanskega „Slovenca" politika je uže dalj časa nerazumljiva, kajti uže od nekdaj simpatizuje s hrvaško opozicijo, ob jednem pa tudi vedno zagovarja našo brezvspešno državnozborsko politiko, in vender kak razloček med nami in Hrvati! Na Hrvatskem niso le vse srednje šole narodne, oni imajo svojo hrvatsko univerzo, tudi svoj uradni jezik in celo interni! Zavisni so glavno le v prometnih in finančnih zadevah od Madjarov. In kako je pri nas ? Najstrašnejši slovenski radikalec jedva sanja o pravicah, katere uže davno uživajo Hrvati v polni meri. In kakšen srd vedno kaže naš „Slovenec" nasproti domači narodni stranki? Mladočehe pa, ki energično zahtevajo le tiste pravice, katere uže davno imajo Madjari, bi pa najraji v žlici vode vtopil. Za take politikarje, kakor so „Slovencovi" sotrudniki, veljajo pač le Preširnove besede: „Le čevlje sodi naj kopitar." Hrvat pa bi jim kazao: „Brate, čuvaj vjero, a pusti politiku"!
Ali tudi versko stališče zavozili so gospodje pri „Slovencu". Oni hočejo kopirati popolnoma nemške konservativce
Skušajo jih celo prekositi, ali nočejo umeti, da so nemške razmere povsem druge, in da Nemci narodnostnega vprašanja v našem smislu niti nimajo, kajti njim se ni treba več boriti za narodno ravnopravnost. Ločitev Slovencev v dva tabora — v klerikalni in liberalni — pri sedanjih razmerah je največi nesmisel. Kedar bode naša narodnost popolnoma zagotovljena, potem še le si lahko privoščimo tudi ta „sport". Ali sedaj mora biti vprašanje na dnevnem redu narodnost in slovanstvo. Kajti skupno postopanje avstrijskih Slovanov je sedaj potrebno bolj nego le kedaj poprej.
Naši „ultra klerikalci" bi morali tudi pomisliti,, da „antisemitizem" v velikih mestih (na kateri se pogostoma sklicujejo) nikakor ne izvira iz verskega preverjenja, ampak le iz socijalnih razmer, t. j. iz nasprotstva do Židov, ker predstavljajo kapitalistično stranko.
Kaj pa Še hočemo reči o viharju po katoliškem shodu ? Drugega nič, kakor : Dobro je, da smo spoznali tako brzo, kakega mišljenja in hlepenja so nekaterniki, ki hočejo po vsej sili cepiti narod v dva sovražna tabora.
Domoljub.
Ogled po slovanskem svetu.
a) slovenske dežele : Osodepolna razsodba. Pod tem naslovom imajo tudi „Novice" članek, ki kaže, da primerno uvažujejo neko točko, ki se dostaje sosebno koroških Slovencev, potem pa v pravih posledicah tudi drugih Slovanov, razkropljenih po raznih d e-želah. No „Novice" govoré najprej o sedanjem ponem-čevanju na Koroškem. One pravijo, da se je na Koroškem sicer dovolilo nekaj slovenskih šol, da pa stvar hočeta za-vleči dež. šol. svet in dež. odbor, z namenom, da bi se
ohranile še nadalje nemške šole. Izumili so si novo sredstvo. Začeli so razdeljevati po slovenskih krajih dvorazrednice v jednorazrednice, od katerih je vselej jedna nemška. Ker pa bi se slovenski otroci ne naučili tdiko, kolikor na dvoraz-rednicah, zahtevali bi Slovenci zopet poslednje, in povrnila bi se dosedanja uredba ponemčevalnih šol. Da bi ostalo pri takih šolah, uraduje se vse nemški ; takó naj bi roditelji slovenski spoznavali potrebo nemških šol. Slovenei pa so se začeli pritoževati proti nemškemu uradovanju. V cestni zadevi se
je občina Bistrica pritožila proti postopanju dež. odbora celó na drž. sodišče. Sodišče je pa razsodilo, da je v tej stvari občina podrejen urad iti torej nima pravice do pritožbe. O tém' se pa sodišče ni izreklo, je li postopanje dež. odbora pravilno ali ne. Ta razsodba je jako osodepolna ; ž njo so slovenske občine prisiljene, da morajo vsaj v nekaterih stvareh uradovati nemški. S tem pa je nekako izrečeno, da, kdor ne zna nemški, ni sposoben za župana ali obč. svetovalca. Župan, če tudi ima nemščine veščega tajnika, mora vendar vedeti, kaj da podpisuje. Vidno je torej, da smo Slovenci pri takih razmerah prikrajšani v svojih pravicah.
Sedaj bodo začeli tudi na Štirskem podobno postopati pri dež. odboru. „Novice* opozarjajo z nova, kakó škodljiva da je dež. avtonomija za Slovence, in kvarno je, da se ni še izvršil čl. XIX. o narodni jednakopravnosti. Zato opominjajo slov. poslance, naj vso stvar spravijo v razgovor v državnem zboru, da svet zve, kakó je z narodno jed-nakopravnostjo na Koroškem. Naj zahtevajo izvršenje čí. 19., a izvršni zakoni tega člena naj nikakor ne dopuščajo prevelike pravice deželam, ker bi mi prišli iz dežja pod kap, ko bi kake podrobnosti o narodni jednakopravnosti določevali dež. zbori. „Nov." v obče vedno dobro zagovarjajo izvršenje narodne jednakopravnosti, ko pobijajo za ta del deželno avtonomijo in se s tem bližajo zahtevanju nacijonalne avtonomije. Posljednja izključuje iz dež. zborov vsakatero oblast o določevanju o narodni jednakopravnosti. „Nov." tudi prav priporočajo, da naj naši poslanci smatrajo drž. zbor primernim zastopom, v katerem naj se po specijalnih zakonih izvrši čl. XIX. V tem se zopet vjemajo z nacijonalnimi av-tonomisti; tudi konservativno češko veleposestvo seje izrazilo po princu Schwarzenbergu v tem smislu. Za nemško-liberalno stranko zahteva urejenje o jezikih pl. Plener takisto v drž. zboru; s to stranko, ki zahteva to jedino v namen, da bi se nam uzakonil nemški kot drž. jezik, se ve da se nacijo-nalni avtonomisti ne vjemajo; ali kompetencija drž. zbora, dokler se priznava veljava sedanje ustave; je neoprovrgljiva. In sedaj, ko zahteva Plener jezikovno urejenje po vstvarjenju nekakih okrožij, bil bi še posebe ugoden čas, da bi čehi in Slovenci, če možno, z drugimi slovanskimi poslanci poprijeli se stvari ter sami predložili načrt o izvršenju ne samo jezikovne, ampak skupne narodne jednakopravnosti.
t Andrej Kornel pl. Sočebran, c in kr. major v pok., umrl je 12. t. m. po kratki bolezni v 64. letu življenja. Rojen v starem slovenskem Solkanu pri Gorici, sposobivši se za učitelja v Gorici, prišel je k vojakom, kjer je polagoma pospel se do stopinje stotnika; poslovivši se 1. 1886 od vojaštva, dobil je naslov majorja in plemstvo, pri katerem si je izbral domoljubni pridevek „Sočebran" (Soča teče mimo Solkana, a je reka Soča dandanes nekaka prva naravna trdnjava proti agresivnosti od strani Italije. Op. ur.) Naš Sočebran je začel uže zgoda vstvarjati slovensko terminologijo za vojaštvo ; izdajal je od leta do leta celó po več vojaških knjižic. Priobčeval pa je te knjižice naposled na svoje stroške, in niso mu šli na roke, kakor bi bilo potrebno, da bi se
tudi primerno širile med slovenskimi vojaki. Pošiljal jih je vsled tega raznim rodoljubom v razprodajanje, kolikor mu jih niso prodali knjigarji. Ali tudi med svojimi „poverjeniki" je imel velik križ, ker so bili mnogi prenemarni. Ko je bil sept. meseca t. 1. tudi v Trstu, tožil nam je, da so mu do'žni več sto (kakih 500 gld.), ne da bi se ganili, kljubu temu da so imeli knjige v rokah po več let. Kot vojaški pisatelj ima Komel sta ne zasluge. Slul je vedno kot iskren rodoljub in Slovan ; on je bil fizično in duševno krepek do zadnjega, a njegovo slovansko mišljenje je bilo tako ognjeno, kakor da bi bil vedno mladenič, n. pr. 20 let. Zaradi svojega rodo-ljubja, odločnosti in iskrenosti pretrpel je on mnogo, mnogo. On je videl in vedel, kakó se godi, kako mišljenje zavladuje tu pa tam med vojaštvom, in da bi bil mladočeški delegat Pacak vedel vse to, kar je vedel naš Sočebran, bil bi on letos svoj govor v delegaciji potrdil še z drugimi dokazi, nego jih je imel na razpolaganje. Komel se je le v obče pritoževal, a iz tega je bilo slutiti, kaka dejstva da so mu podajala vtise.
Komel je bil mož, ki je občutil najmanjšo narodno krivico, a po svoji moči delal je tudi takó, da bi se ne ponavljala več taka krivica. On ni bil indiferenten proti krivdam, in ta lastnost ga je odlikovala od mnogih naobražencev slovanskega rodu, ki v svoji popustljivosti dajnjo tudi množicam slab zgled. Njegovo iskreno slovansko mišljenje in vedenje je poštevati toliko više, ker je bil vojak današenje dobe, ko se čez meje potreb povdarja nemščina v vojaštvu. Umeti je samo po sebi, da je Komel vplival blagodejno tudi na vsako družbo, v katero je dohajal; vse ga je rado imelo in spoštovalo. Živel je s svojo rodbino jako srečno, po umirovljenju v Gradcu. Pogreba v Gradcu se je udeležila poleg vojaštva sosebno slovenska naselbina; dijaško društvo „Triglav" mu je zapelo lepo žalostinko. Naj počiva na sedaj tuji, nekdaj slovenski zemlji v miru, njegov zgled naj bi pa vplival na slovenske tovariše po stanu in slovenske vojake v obče.
Ženske poddružnice sv. Cirila in Metoda se nadalje snujejo, in prirejajo iste primerne veselice, na katerih se po vstopninah in posebnem nabiranju pridno zbirajo darovi na korist družbi. V Gorici, Trstu Sežani in drugod so bile veselice jako lepe.
V Sv. Križi, pri Trstu hočejo Italijani med slovenskim naseljenjem zasnovati ital. šolo ; v ta namen nabirajo doneske in nabrali so uže nad 3500 gld. v malo dneh. Iz tega se tudi vidi, kaka žuga tudi Slovencem Tržaške okolice.
Slovenski napisi v Ljubljani. Pritožbo mestnega odbora gledé naprave jedino slovenskih napisov za ulice in trge je minister notranjih poslov zavrnil. Na predlog dr. Majarona je mestni odbor sklenil, pritožiti se na upravno sodišče.
„Slovensko planinsko društvo" s sedežem v Ljubi j a n i se je sredi tega meseca zasnovalo. Osnovalni odbor je sklical 13 t. m. v Ljubljani shod, na katerem so se odobrila pravila. V odbor so voljeni: Predsednikom dež. inženér gosp. Hraský, odborniki pa gg. Jos. Hauptman, Fran Triller, Sim.
Butar, Iv. Šoklič, 1. Mikuš, I. Borštnar, Jern. Žitnik in Fr. Tavčar.
Društvu namen je: Spoznavati slovenske gore, planine, kraški svet ter pospeševati in olajševati potovanje na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Svoj namen doseza društvo s tem, da prireja zbore in shode in skupne izlete in potovanja (z znižano vožnjo po žel.), da napravlja, popravlja in zaznamuje z znamenji in napisi pota in steze ter skrbi za zavet šča in koče, sosebno da razkriva in dela pristopne kraške jame in votline, da priskrbuje vodnike, da snuje p o d d r u ž n i c e, da prireja pr e-davanja o turistiki ter izdava in pospešuje planinoslovne spise in slike. Društveniki so ustanovniki, pravi in častni člani; prvi plačajo za vselej 30 gld., pravi člani pa po 3 gld. na leto. — Poddružnicam je namen olajševati društveno delovanje.
Pripravljalni odbor v vabilu do rojakov povdarja krasoto slovenske domovine, obžaluje pa, da je premalo znana. Vsled svoje malomarnosti smo zaspano gledali, ko je segal naš sosed (oba soseda, op. ur.) ne samo po naših narodnih pravicah v ravnini, ampak tudi po naših planinah, tam napravljal koče, kažipota, napise, a vse to jedino le v korist nenaštvu (Italijanska društva „delle Alpi Giulie" so pa vsaj imena prekrščevala in jih udomačevala po ital. časopisju. Op. ur.) „Slov. planinsko društvo" naj zajezi to počenjanje in uveljavi naše pravice, zato pa potrebuje požrtvovalne duševne in gmotne podpore vsega slovenskega naroda. Naj bi torej rodoljubi pristopali k temu prvemu slovenskemu planinskemu društvu.
Pripravljalni odbor po pravici obsojuje našo malomarnost, katera nas je pripravljala ob dobro ime. Na lastna ušesa smo često slišali, kakó da nismo za nič, da na Krasu morajo še le tujci razkrivati podzemeljske lepote in jih popisovati širokemu tujemu svetu. To je žalostna istina, in ni čuda, da krstijo tujci po svoje naše gore in podzemske jame, da napravljajo napise itd. v svojih jezikib. Zajedno se pojmi o naravni lepoti naših pokrajin le premalo pojasnjujejo in umevajo; vsled tega tudi se ne obuja veselje do potovanja po domovini, kakor delajo to tujci. Pisatelji in pod-listkarji se premalo menijo za to stvar, naobraženstvo v obče pa dremlje; naš Kretanov nas najbrže jako pomiluje, da smo taki revčeki v umevanju naših prirodnih krasot na domači zemlji; njegovi, dasi navidezno lahko zasnovani „Listki", so kaj pripravni, da bi nas vzbujali in sposabljali naposled tudi za primerne člene novega domačega planinskega društva. Naj bi isto vspevalo ne samo po številu členov, ampak tudi z dokazi, da ti členi umevajo pomen društva gledé na njegovo ne samo nacijonalno, ampak tudi estetiško stran.
Koroški Nemci so imeli 13. t. m. v Celovcu svoj „Parteitag", na katerem so sklenili celo organizacijo proti Slovencem. Posl. dr. Luggin je rekel : „Skrajni čas je, da se upremo slovenskim težnjam". Govorili so omikani možje,- ali sram jih ni bilo, kopičiti laž na laž, in ne spoznajo, da je nedostojno velikega nemškega naroda, da se spravljajo na kakih 100.000 koroških
Slovencev, kakor na kako sovražno velevlast,razpolagajočo z milijoni vojakov. Slabšega svedoštva si koroški Nemci niso mogli dati, nego s svojimi govori, izjavami in sklepi na tem shodu, na katerem je bil tudi c. kr. okr. glavar Max Nevin. Kakor kaže vse, tudi vlada soglasuje z namerami koroških liberalcev in nacijonalcev.
V Pomjanu v Istri so bile občinske volitve ; narod je zmagal v 2 razredih in ima sedaj večino v občinskem zastopu, takó da bode mogel izvoliti in izvoli tudi župana iz svoje srede. Brez posredovanja in pomoči od kake strani, so narodni možje vedli se in vstrajali kot taki in srečno zmagali. Tudi ta zmaga je važna za istrske Slovane.
Prve korone ali krone, katere dobi kdo, naj bi se darovale na korist družbe sv. Cirila in Metoda; takó priporočajo slovenski listi in rodoljubi. Rodoljubi in rodoljubke so tu in tam uže dali tak izgled. Tudi nemško šolsko društvo se nadeja dobiti obilih prispevkov takim potom. Jednako postopajo Čehoslovani za svoje šolsko društvo.
b) ostali slovanski svet.
Cesarjevič, ruski prestolonaslednik, došel je z Grškega preko Italijo v Avstrijo in na Dunaj v 12. dan nov. zvečer. Naš cesarski dvor ga je neobičajno prijazno in bliščobno sprejel. Cesar in vsi nadvojvode so ga na kolodvoru južne železnice pričakovali; bilo je tudi mnogo občinstva, ki ga je tudi lepo pozdravilo, in, kakor poročajo nemški listi, slišali so se celó pohlevni „Slava" ! V resnici je bilo prisotnih tudi mnogo slovanskih dijakov, ki so cesarjeviča pozdravljali z „Živio"! „Na zdar!" „Slava" ! Pri cesarskem velikem obedu bila je prisotna tudi cesarica. V obče sprejetje in gostovanje je bilo tako, kakor v -prisotnosti suverénov. Vsa Evropa je spregovorila o tem sprejemu; sodijo pa se ve da različno o pomenu tega sprejema. V Rusiji sami so zadovoljni, da je naš cesarski dvor izkazal tako prijaznost ruskemu prestolonasledniku, in trdijo, da bi sporazumljenje Rusije in Avstrije bilo možno. Strogo misleči ruski listi pa kažejo nato, da trozveza je taka po svojih specijalnih dogovorih, zvezah in posledicah, da ni misliti, da bi mogla Avstrija stopiti sedaj v kako drugo zvezo. „Варш. Дневнпкг" naravnost svari slovanske optimiste, ki se nadejajo uže zaradi tega obiska kake spremembe, slovanskim narodom našega cesarstva ugodne. V tem se vjema tudi s slovaškimi „Nar. Novinami", ki trdijo, da, tudi ko bi se odnašanja med Avstrijo in Rusijo spremenila na bolje, v smislu politiškega približanja, bi to ne vzbujalo še nade, da se spremeni notranji sistem, Slovanom ugodnejše; nasprotno, da bi bilo za avstrijske narode še slabše. Tako mišljenje je razširjeno tudi med nekaterimi Slovenci.
Zagovorniki trozveze so uže kot taki skušali slabiti pomen sprejema ruskega cesarjeviča na našem dvoru; rekli so, da to je le dvorljivost, № si jo skazujejo dinastiški domi drug drugemu. No, vsekakor dokazuje ta obisk, da avstrijski in ruski dvor sta v prijaznih odnošajih drug k drugemu; Avstrija je hotela najbrže pokazati, da ima še vedno svobodno roko in tudi odprta vrata še za drugačne politiške zveze. To utegnejo razumeti velikonemški politiki
zunaj cesarstva, kakor tudi Madjari ali nemški šovinisti in Poljaki v našem cesarstvu. Trozveza bode kljubu temu trajala nadalje, in notranja politika v Avstro-Ogerski se bode nadaljevala po sedanjem tiru. Optimizem bi avstrijskim narodom škodoval, ker bi jim slabil vstrajno delovanje, katerega potrebujejo, v pesimizmu jim pa tudi ni obupovati, ker možnosti za boljše niso izključene, in to kaže tudi bivanje ruskega cesarjeviča na našem dvoru. No, na spreobrat notranje politike je treba delovati toliko bolj, nego doslej, ravno ker je možno priti do boljšega.
Državni zbor. Zadnje dni se je vršila in završila obča debata o proračunu za 1. 1893. Sklenili so skrajšano razpravljanje, vendar so pa spregovorili mnogi poslanci. Od nemške levice je pl. Plener nekako „zmerno" govoril, kakor povdarjajo sosebno radi tudi uradni in po uradni listi. Ta „zmernost1' se je pokazala v tem, da bi pl. Plener rad spravil zopet na dnevni red Scharscbmiedov načrt, po katerem bi se tujčili narodi od zdolej na vzgor in bi se uzakonil nemški kot uradni jezik. K nekaterim izjavam Plenerjevim se povrnemo posebe; kakó pa je on v resnici „zmeren", je pokazal sosebno s tem, da je dva dni poprej odobril sklepe „Partei-taga" koroških Nemcev, obrnene proti Slovencem. Zanimivo je, da je staročeški posl. Zucker ostro kritikoval sedanje vladne postopanje in se odločil glasovati proti budgetu. Izmed Slovencev se je oglasil dr. Ferjaučič, kazal je tudi na neprijazno postopanje vlade proti Slovencem, ter je našteva1, na katere strani naj bi zadostila vlada najnujnejšim potrebam Slovencev. On se pa ni pospel do tega, da bi glasoval proti proračunu ; v tem je nekaka doslednost, ker, kdor zahteva, ne more absolutno nasprotovati temu, katerega prosi. Ali mi vendar spominjamo dr. Ferjančiča na govor, v katerem je priiično poprej opozoril Mladočehe, da se jim približajo tudi Slovenci, ako se Mladočehi s svojim programom približajo poslednjim. Mi smo zadnjič dokazali, da z resolucijo skupne konferencije od 1. nov. t. 1. so se vse češke stranke skupno približale Slovencem in vsem tem. kateri streme za izvršitvijo narodne jednakopravnosti. Dejstva pa tudi govoré proti temu, da bi sedanji sistem osrednje vlade mogii še podpirati slovenski zastopniki.
Miadočeški poslanec dr. Masaryk je presojeval sedanje politiško položenje in napravljcnje zlasti tudi proti Čeho-slovanom; on se je odločno izjavil za češko državno pravo.
Ta govor pa je posl. Mengerja takó razjaril, bodisi za-resno, bodisi le navidezno, da je očital Masaryku in vsakemu, ki stremi za izvršenjem češkega drž. prava, „veleizdajstvo". Vsled tega je nastal velik hrup v drž. zboru takó da je moral predsednik pretrgati sejo. Masaryk je potem po opravilnem redu zahteval, da se izreče nezadovoljstvo (Missbilligung) nad izrazom očitanja dr. Mengerja. Nato se je izbral odsek, kateri je presojeval stvar, in večina se je izrekla v soglasju z posl. Masarykom za izrečenje nezadovoljstva. Stvar je prišla 22. t. m. na dnevni red v drž. zboru, in pri tej priliki so govorili poleg nemških levičarjev in nacijonalcev posl. Masaryk, dr. Lueger, dr. Kramář, dr. Herold (kot glavni govornik) itd. Pri glasovanju se je izrazilo posl. Mengerju nezadovoljstvo s 155 glasovi proti 104 glasovom, oddanih od nemške liberalne in nacijonalne stranke. Moralna in dejanska zmaga se je pokazala to pot na desnici. Pri tem je še opomniti sosebno važno dejstvo, da so Čehi in češki konservativni veleposestniki v posebnih izjavah zavrnili napad Men-gerjev ter odločno povdarjali, da so vsi na stališču češkega drž. prava. Takó je nezaslišan napad od leve strani porodil dober sad, ko je sedaj stvar jasna vsemu svetu, da med
Čehoslovani ni razlike v pogledu na zahtevanje izvršitve češkega drž. prava. Levičarji in nemški nacijonalci so pa za-svedočili, da odločno pobijajo to pravo, ker jim ne ugaja, v tem ko so oni pomagali Madjarom, da se je vstvaril du-valizem.
Spinčičeva zadeva je bila zopet na vrsti v imunitetnem odseku drž. zbora. Nekateri členi odseka so zahtevali, da vlada izroči odseku dotične akte, na podstavi katerih se je Spinčič odpustil iz službe. Vladni zastopnik pa pravi, da dejanja so navedena v razsodbah, da ne more prijaviti preiskovalnega zapisnika, da pa dá prečitati bistvo njegovo, če bode odsek smatral t o z a u p n i m. Odsek je pa odklonil take prijave, katerih ne more porabiti. Dr. Ferjančič ugovarja, da imajo razsodbe kaka fakta, sosebno v oziru volilne agitacije. O tem pa ima razsojati odsek.
Na Ogerskem se je ministerstvo prenovilo; dr. Wekerle, dosedanji finančni minister, je prevzel zajedno ministerstvem) pvedsedništvo. V ministerstvu sedi tudi Ludovik Tisza, brat Kolomanov. Iz programa, ki ga je razvil dr. Wekerle, se vidi, da hočejo od občine na zgorej prestrojevati ustavo, in to z namero, da bi se še l olj utrdila madjarska državna ideja. Iz tega je uže razvidno, da hočejo madjariti v še veči meri, nego doslej in vse vrste uprave spraviti popolnoma v madjarske roke in vse pomadjariti. Zajedno hočejo storiti Židom raznovrstnih uslug, tudi z uvedenjem civilnega zakona itd. V obče se čutijo Madjari uže toliko trdni, da hočejo tudi katoliški cerkvi napovedati svoj „kulturni boj*. O narodih uže menijo, da so jili spravili pod se, sedaj naj bi prišla cerkev na vrsto. V vsem programu ni niti besedice o urejenju narodnostnega vprašanja in o narodih, ki sestavljajo veliko večino naseljenja. Prezirajo se takó, kakor bi jih ne bilo, in to kljubu temu, da je ravno letos vsa Evropa zvedela o perečem romunskem vprašanju na Erdeljskem. No stvari dozorevajo, in cesarski dvor ne pozabi takó brzo, da se je imenoval Košut v Budapešti častnim občanom, da se je razžalila ondan vsa c. in kr. armada. Pomenljivo je tudi to, da cesarica ne želi več, da bi jej madjarski državni zbor voščil v nje imendan.
Aleksander Tomič, hrvatski književnik, vzorni svečenik in rodoljub, je umrl 12. t. m. v Požegi. Prelagal je novele in romane iz ruskega, češkega, poljskega in francoskega na hrvatski jezik. Tudi za gledišče je preložil izbornih komadov, kakor „Zlatna mladež"; „Matica" izdá njegov prevod „Ko-libar" Kraševskega.
„O nutarnjem stanju Hrvatske prije XII. stolječa" je čital 10. t. m. v filolog, razredu jugosl. akad. akademk dr. Rački. O slovanski pismenosti te dobe na Hrvatskem pravi, da v novejše dobe odkriti hrvatski glagolski spomeniki iz XI in XII. veka kažejo brez sumnje, da je bila v to dobo v Hrvatski obla glagolica, katero so do nedavna smatrali bolgarskoj ali panonskoj. Hrvatska pismenost se je prislanjala na slovanska apostola Cirila in Metodija, s katerim imenom se ona združuje uže v tretjem desetku. X. stoletja. Takó se je začela v Hrvatski poleg latinske razvijati narodna slovanska pismenost.
„0 pravici in dolžnosti germanizovati Čehe in Slovence", je naslov brošuri, katero je spisal in priobčil dr. M. Ratkowsky, pravniški prefekt nac. kr. Terezijanišču na Dunaju. On trdi, da stori zgolj le dobroto češkim in slovenskim otrokom ta, ki jih germanizuje, da ima do tega država avstrijska polno pravico, da je bilo dopu-ščenje čl. XIX osnovnih zakonov nedopustna slabost
Nemcev, in da so dokaz iste nemške slabosti vse češke in slovenske šole. V drž. zboru je spregovoril dr. Masaryk o tej brošuri, katero so pohlevno zavrnili tudi poslanci nemško-liberalne stranke; a listi te stranke niso imeli nasproti cinizmu, ki je v vsebini te knjižice, niti jedne grajalne besede. Znamenje, da se popolnoma vjemajo z njo. Več o tem v uvodnem članku; tu ni drugega reči, kakor da daleč so jo uže pritirali!
Književnost.
Ilustrováni narodni koledar za navadno leto 1893. (V. leto) Celje. Uredil in izdal Dragotin Hribar. Str. 150, 8°. Cena vezanemu izvodu 1 gld. Poleg običajnih zaglavij, katera ima vsaka prava pratika, podaje ta koledar več lepega in poučnega čtiva in nekaj ilustracij. Na prvem mestu je sestavek: Mihael Vošnjak, oče slovenskih posojilnic (s podobama obeh bratov Mihaela in dr. Iosipa Vošnjaka). Car Valitáng je ruska balada, katero je preložil A. Aškerc. Potem sledi „Igra s srečo", novela Pavline Pajkove; „Iz popotnih spominov" je spisal znani slovenski pisatelj Aliasver. „Selitev Slovanov proti jugu "je daljša,, seminarna radnja" prof. S. Rutarja, katera se bode še nadaljevala v tem koledarju. Močen papir, čeden tisk in elegantna priredba odlikujejo pa na zunaj ta koledar. Videti je, da je namenjen bolj izobraženemu občinstvu; ravno zaradi tega bi priporočali, da bi v bodoče priobčeval tudi slovanska imena svetnikov, po običaju drugih slovanskih koledarjev.
Kad Juyoslovenske akademije znanosti i umetnosti. Knjiga LX. Razredi filologičko-h storički i filozofičko-juridički XXXV. C. 1.50 gld.
Kolonicev zbor, ik. Hrvatski glagolski rukopis od go-dine 1486. C. 2.50 gld.
Pravno-povjestni podatci o Turopolju. Napisao dr. Šandor Bresztyenszky. C. 40 kr.
Kajkavački dijalekat u Prigorju. Takó je naslov razpravi, katero je 27. okt. t. 1. čital prof. V. Božič v jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti. Navedeni dijalekt se govori od občine plešiviške do občine slavetiške.
Narodne pjesme bosanske i hercegovačke. Zbrali Frano Iv. Jakič in Fr. Grga Martic. I. Iv. Str. 208. Mostar, štamparija „Glasa Hercegovca". C. 65 kr. pri Marku Šešelju v Mostaru.
Čitanka pro školy rolnické a zimni hospodářské. Peči velesl. zemského výboru království českého sestavili: Jan Tomeš, Václav Plánský, Karel Šatra, Alois Mollenda, Jos. Fráňa. Se 3 mapami a obrazy v tekstu. 318 str. 8° poleg kazala. Cena v platno vezani knjigi je 1.60 gld. Čitanka obseza nravstvene, zabavno poučne, životopisné spise, bajke (Krylova) in druge popise, basni, pesmi narodne, potem stročni pregled razvoja literature gospodarske, članke zemljepisne, „o povětrnosti", zgodovinske, narodnogospodarske. To
knjigo so sestavili na poziv dež. odbora češkega odlični strokovnjaki, in bi bilo želeti, da bi učitelji kmetijstva in njih odgojenci prisvojili si jo tudi med Slovenci. Knjiga je po vsej vsebini posebne vrednosti.
Zvódla do mitologiji litewskiej od Tacyta do konca XIII. w. Zebral, ocenil i ojasnil A. Mierzynski. Warszawa, 1892, str. 155.
„ Bonpocu философт u психологги", znameniti žurnál ruski pod uredništvom N. Ja. Grota in izdatelja A. A. Abrikosova v Moskvi, dospel je letos do XIV knjige, in je pričel s 1. novem. t. 1. svoje novo leto. V svoj čas smo opomnili, da se hoče ta časopis baviti poleg občih sosebno tudi s takimi vprašanji, katera se dostajejo Slovanstva, pred vsem ruskega naroda. Iz III. letnika (1892) navedemo nekoliko spisov; X. knjiga: Б. Чннчеринг. Иоложитељнал филосо-ф1л и едпнство науки. — Кн. Е. Трубескои. Философ1л христаанскон теократш вт> V. В. —• Обзорг журнадовг и книгг. — Психологпческое Обцество. —. XI. knjiga II. В. Кпр^евскш и начало московскаго славлнофвљства. •— К. Венцелв. Система философш Вуидта. (Kritika Wundto-ve knjige o sistemu filosofije). XII. knjiga: H. Грота: Осно-bahie нравстиннаго долга. — A. Виљкмпсб. Одно изђ возможнкгв миросозерцашн. — XIII. knjiga: H. Тротг. OcHOBHBie моментнвЂразвитш иовои философш. —N. Ланге. Законт> перцепцш. — Обтество Зксиериментаљнои пси-хологш. — XIV. knjiga: В. Возановв Цкљ челов'кческон жизнп. — Крнтика п бнб.цограф1«: Обзорт. журналовг. — Обзорг книгђ: IIo HCTopiii фплософш л зететшгк — Vsaka knjiga ima mnogo izvirnih in kritiških razprav, mi smo navedli le toliko, da bi čitatelji videli različnost obdelovanih snovij. Omenjamo, da filozofski najimenitniši časopisi drugih velikih narodov priobčujejo vsebino tega „žurnala" ruskih modroslovcev, in poštevajo njih spise tudi posebe v svojih raziskovanjih. Peščici slovenskih naobražencev, ki se bavi z modroslovjein, sosebno tej peščici, ki se ne baha s svojo filozofsko učenostjo, ampak skromno v svojih zatišjih premišljuje sedanje gibanje v filozofiji pri velikih narodih, priporočamo posebe „Вопросн философш и психологш"; onim pa, ki pišejo ali si prisvajajo nekako predpravico podajati Slovencem članke, o katerih nepozabljajo samozavestno poudarjati, da filosofujejo in filosofski poučujejo slovenski narod, priporočamo pa to izdanje zaradi tega, da bi si ogledal', kakó pišejo ruski mislitelji v modroslovju in sosebno, kake termine si utrjujejo ali so si uže utrdili. Ne bode škodilo niti tem, kateri menijo, da so dosegli uže vrhunec dovršenosti tudi v obliki slovenskega jezika na filosofskem po prišču. Naročnina znaša od 1. jan. 1893. do 1. jan. 1894. za granico 7 rub. 50. k. in se pošilja upravništvu „žurnála" (Москва, Покровка, Мал. Успенекпг пер., Д. Абрикосовои No. 8.
SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr, - Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica barneto st. 44.
Tisk tiskarne Dolenc. —• Izdajatelj, lastnik in urednik F r a n P o d go r n i k.