Političen list za slovenski narod.
f« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 fld., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 <r!d. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 (fld., za četrt leta i
• gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljaa velja 1 gld. 20 kr. več na leto. T
Posamezne številke valjajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dim. izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
tsitev. 69.
7 Ljubljani, v ! 1
petek 24. marca 1893.
Letnik XXI.
Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej.
(Dalje.)
12. Farne knjižnice.
Resolucija 3. govori za razširjanje dobrega berila, in v ta namen priporoča zlasti farne knjižnice.
Bila je — zdaj menda5 že nekoliko pojema — ta manija, da so hoteli imeti v vsaki vasi svoje-bralno društvo ali čitalnico, in od takih društev se je pričakovalo vse zveličauje našega naroda. O reorganizaciji naših društev se je že precej pisalo, in če so sploh potrebna taka društva.
Ne gled^ na to, da so zdaj navadno najhujša gnezda liberalizma, posebnih koristij za narod v obče ne more od njih biti, ker imajo le po malo udov.
Vse večjega pomena, — če tudi bolj skromne, — so za pravo narodno izobrazbo farne knjižnice. Navadnemu kmetu je časnikov kmalu dosti kar je preveč, je od hudega, — bolj potrebni so pripro8temu človeku zabavni in poučni spisi. In ljudje radi ber6, — Mohorjeva družba jim ni več zadosti, — zlasti mladeniči. Komu pa je branje bolj koristno? To je važna točka katoliškega življenja. Iz skušnje govorimo. Ljudstvo prosi kruha, ne odrekajmo mn ga!
Kdor pa je imel s tem opraviti, vč tudi, da nam še vedno manjka knjig, kakoršnih ljudje želč, najbolj gotovo — povestij. Poleg nove izdaje slovenskih klasikov za mladino slovensko naj bi se drugič natisnile tadi nekatere stare dobre povesti, katerih je že težko dobiti.
Opomniti pa moramo, da je pri pisanju ljudskih knjig treba skrnpulozne natančnosti. Culi smo pritožbe cel6 o letošnjem »Domačem zdravniku". Bolje premalo, kakor preveč.
„Odbor veščih mož za presojo knjig ljudstvu in mladini namenjenih", je zelo dobra in potrebna reč, — samo osnovati ga je treba.
13. Narodnost.
Zadnja sekcija resolucij nosi napis: »Katoliška narodna organizacija".
Nad tem napisom se je pohujševal konservativni »Karntuer Volksblatt", ki je med tem časom že sklenil svoje životarenje. Čudil se je ta list, kako je mogel katoliški shod pod nadzorstvom dveh škofov govoriti o narodnem katoličanstvu, ali celo, da se sploh katoličanstvo združuje z narodnostjo. Z mrtvim se ne bomo prepirali, — mimogrede omenjamo, da bi'bilo res natančneje rečeno: „Kato-liška in narodna organizacija".
Zdi se nam pa, da je poleg tega „konserva-tivca" na svetu še nekaj ljudij te vrste, ki hočejo biti bolj katoliški, kakor cerkev sama, katerim se zdi pregrešno vse, kar je narodno, ki se križajo, kadar čujejo besedo »slovanska vzajemnost". Tem ultra-katoličanom moramo povedati, da katolicizem ni kozmopolitizem. Dokazovati, da vera narodnosti ne zatira, ampak blaži, da je narodnost naturno dobro, v kakem razmerju sta si vera in narodnost med seboj, nam že preseda. Jedini živ dokaz nam bodi on, ki mora biti v pravem pomenu besede in pred vsemi drugimi katolišk za vse ljudi in vse narode, to je naš sv. oče.
Se li ne čuti on Italijana in ne pokaže li tega večkrat? In bolj katoliškim nam res ni treba biti, kakor je papež. Toda, saj to ni pravo katoličanstvo. Mi rečemo naravnost: Katoličani smo in moramo biti narodni. Mi nismo absolutno narodni, a eminentno narodni smo. Kajti kaj druzega je nenaravno, je nesmisel, je otročje, je laž, je grdo.
Kdor se sramuje domovine, nam je — ostuden neznačajnež! Vemo dobro, da liberalci niso boljši, vendar se po pravici jezimo nad tistimi katoličani, ki dajejo liberalcem zaželjeno priliko, da nas persi-
flirajo.
Drugič smo mi praktično narodni. Zopet je na svetu druga vrsta ljudij, — katoliških in liberalnih, — ki sanjarijo o slovanskih kraljestvih, vendar brez potrebe nemški govore, nemški pišejo, nemški občujejo, nemški ukazujejo. Tu imamo mnogo popraviti; bomo še govorili o tem. Z resolucijo vred obžalujemo krivice, ki se nam delajo v narodnem oziru; obžalujemo pa tudi, da je še vedno dosti norcev, ki hočejo, da bi drugi spoštovali njihove pravice, ko jih sami ne spoštujejo.
Očitali so pa nekateri — ne le liberalci, marveč i katoličani — katoliškemu shodu samemu, da je bil premalo naroden. — Prijatelji, to je zmota! Ta zmota pa se je porodila iz napačnega pojma, ki so si ga naprej ustvarili o katoliškem shodu. Shod ni bil narodnosten, ampak katolišk. »Prvi slovenski katoliški shod" ni reči: »prvi slovenski in katoliški shod", marveč: »prvi katoliški shod za Slovence".
Jedino katoliška ideja nas je združila in vodila. Ali to ni prav? Če smo se — pravi dr. Mahnič — že tolikrat zbirali v imenu narodnosti, kjer se vera ni z besedico omenjala, pa bi se ne smeli enkrat v imenu vere? In vendar tudi tu narodnosti nismo prezirali, ampak se ozirali n&njo kot na podrejeno idejo: kar je prav in pravično.
Razmerja med vero in narodnostjo, prijatelji, ne smemo pozabiti! Razloček je neskončen. — Ali je treba to katoličanom še praviti? — O, da bi primeroma le pol toliko cenili vero, kakor narodnost! Potem bi morda tudi tu čutili krivice, ki se nam god^, in nevarnosti, ki nam pretč, in ne zdelo
LISTEK
lz vojaških spominov.
i.
Urna sodba.
Tužen jesenski dan je bil. Marsikatero oko, ki je za pomladi še veselo zrlo v svet, zaprlo se je na veke; marsikatero srce, polno najlepših upov o bodočej sreči, nehalo je biti; marsikatera hiša, v kateri bival je pred kratkem še mir, bila je zdaj začrnela ožgana razvalina. Sadeži gnjili so na polju, ker ni bilo delavnih rok, da bi jih izkopali; grozdje in sočivje gnjilo je po bregih in vrtovih, ker ni bilo nikogar, da bi jih spravil. Neprestano po svojih zakonih delujoča mati zemlja rodila je živil svojim otrokom, ti pa niso mislili na žetev, spravljanje in zopetno setev, temveč le na razdejanje, oko žarelo je sovraštva in iskalo le žrtev svojemu maščevanju. Tako bilo je za okupacije, ko so se valile čete krvo-lokih razbojnikov po tužni Bosni. Klatili so se po gozdih in skrivnih stezah s puško v roki in pošiljali iz varnih zakotij smrtne svinčenke na uboge žrtve svojega krvološtva.
V zapuščenih dvorih ostale so sem ter tje ženske in starčki ter se tresli strahu za odsotne svojce, katerih nevarno in skrivnostno počenjanje polnilo jim je dušo z groznimi slutnjami, skrbmi
in strahom. V slepilo naših opravljali so nekateri svoje posle 6 pomočjo starcev, a navadno bili so v zvezi z naši vojski se upirajočimi svojci.
Zavraten morilec je grozen človek, a groznej-ših ljudij vojska ne pozna, kot je tak satanski izrod krvoločnega, zveri podobnega brezsrčnega človeka. Če so bili v manjšini ali jim je nevarnost pretila, skrili so orožje ter postali zvesti, udani našemu cesarju, a le za hip, ko so se svetila naša bodala. Grozno krvi naših prelile so te bojne človeške ropne zveri!
Megla vlegla se je po sivem skalovju in opu-stošenem polju. Drevje stalo je brez listja ter trepetalo. Slaba cesta je bila prazna, tudi živalskega glasu ni bilo čuti. Nekaj strašnega, brezimennega ležalo je v zraku, dvigalo se v temnih oblakih iz tal ter objemalo vso okolico.
Le tu in tam motilo je skrivnostno tišino dr-dranje težkih vojaških voz ali topot konjskih kopit vojaških krdel ob trda skalnata tla, ki so z veliko hitrostjo se iz megle prikazovali, a zopet VBe v jedno stran urno v njo zginevali.
Prikaže se jezdec,»ki je malo za drugimi zaostal. Husarsko čako ima na glavi, karabiner na plečih, sablja zamolklo ob bok udarja, z jedno roko drži uzdo, drugo ima ranjeno in v prevezi.
Rudečkasto se je iz-za neke seči v megli za-blieknilo, pok in jezdec zgrudi se smrtno zadet raz splašenega konja.
Vpitje v dalj avi! Streli, signali, bližajoči se topot konj, sablje se zasvetijo in bajoneti, a megla, neprodorna megla krog in krog. Zamolkli klici v bližini skrivnostne seči in patrolja lovcev prižene zvezanega velikega, močnega, divjega Turčina na cesto. Dobili so ga ne daleč od seči in prostora, kjer se je strel na husarja sprožil, ko je hotel ravno svojo puško na kresilo v vlažno listje skriti. Jeza in srd na obrazih razjarjenih vojakov, grozno sovraštvo in togota na upornem licu vjetega zavrat-nega morilca . . . Slovenski, nemški, turški, bosanski klici — vjetnika trdneje vežejo.
Tiho postane, smrtni angelj se bliža. Z resnega obraza zdaj na lice umora prispevšega višjega vojaškega poveljnika brati je ktatko a ostro, v zakonu utemeljeno sodbo. In megla, megla gosteje polju-buje zdaj bledo lice nesrečnega umorjenega.
Le trenotek, in vjetnik strga se iz rok vojakov, skoči v stran in megla ga je objela. A vojaki za njim, uiti ne more, megla se razvleče, tam po bregu se podi ubegli proti večjemu bosanskemu »hanu". Skoraj istodobno s Turčinom stopili so vojaki na dvorišče, a drugi obstopili so poslopje. Duri se odpirajo in zapirajo, ženski jok in bolestui vskliki, a zopet tiho, tiho. . .
A že imajo vojaki morilca ter ga priženč na dvor. Megla se zopet vlači po zemlji ter zakriva tužni prizor — žalostnejega si Človek skoraj misliti
bi se nam takoj vse preveč in .strastno", kar se
z&njo govori in stori.
Zato nikakor ne mefremo ustreči tolikrat izraženim željam tistih, ki hočejo, da v imeiu narodnosti sklenimo premirje v verskem Vprašanju. Kdor to hoče, žrtvuje vero narodnosti, in to ji ideja absolutne narodfrteti. Ali pa liberalizma ne pozni. Toda, mir se Ftes za prazen nič prepiramo ? Tak prepir vlada skoro povsod, med vaemi narodi. Ali se vsi prepirajo za prazen nič?
Zato nam je zveza s katoličani drugih narod-nostij ljuba, ker so nam po duhu sorodni, veri in narodnosti naši prijatelji.
Kdo nam je prijatelj, nemški liberalci ali katoličani ? Ne nemški in italijanski narod, — rekel je po pravici dr. Sušteršič v svojem govoru, — ampak nemški in italijanski liberalizem je sovražnik našemu narodu. Liberalizem, sloneč na dar-vinski hipotezi, po kateri močnejši slabšega uničuje, nas mora narodno u k o n č a t i! Norec se zaletuje z glavo v zid, če prav mu glava krvavi, trdeč, da ima onvprav in da se stena mora udati. — Torej mi trdimo dosledno: Apatija do vsega verskega je našim liberalcem večja, kakor skrb za narodnost! Ona je življenjski princip njih liberalstva!	t
Državni zbor.
Z Dunaja, 23. marca.
Delegacijske volitve
vršile so se sinoči brez posebnih dogodb; češki in nemški poslanci na Češkem in Moravskem so se zastran kandidatov porazumeli, ravno tako nemški in italijanski poslanci dežele tirolske. Štajerski liberalni poslanci' na porazumljenje sploh še mislili niso, pač pa so gorenje-avstrijansiti liberalci od svojih konservativnih tovarišev zahtevali, da naj jim pre-puste eno mesto. Ali odgovarjali so jim, da naj štajerski liberalci konservativcem odstopijo en sedež, potem se hočejo tudi oni pogoditi z njimi in ustreči njihovi želji.
Tudi italijanska zastopnika istrska se nista marala porazumeti s svojima hrvatskima tovarišema. Kakor laui, moral je tudi letos odločevati žreb. Pri dvakratni volitvi delegata dobila sta namreč S p i n č i č in Rizz i po dva glasova; žreb je odločil za italijanskega kandidata. Enako se je vršila tudi volitev namestnikova dvakrat. Ker sta imela L a g i n j a in Bartoli po dva glasova, moralo se je v drugič žrebati, in sreča je bila tudi zdaj hrvatskemu poslancu nemila, ker je bil za namestnika izžreban Bartoli. Lani sta bila v delegaciji oba Hrvata, letos oba Italijana; slepa sreča je poravnala nasprotje.
Razne reči.
Na dnevnem redu današnje seje stalo je 20 točk, ki so se večidel reševale brez posebnih razprav. Sledile so si v tej vrsti: 1. Oprostitev hišnega davka v Levovu; 2. oprostitev pisem, pogodb itd.
od pristojbin pri prometnih statbah dunajskih; 3. prodaja nekega državnega zeittljifeča v kraljevo-graški trdnjavi; 4. odpisovanje zeiA^jišč za pota in javne koristi; 5. pogodba s Švico glede vravnave Bena; 6. podaljšanje določb gledd varstva litera-ričnih izdelkov; 5. do 8. preskrbitev denarjev za nekatere stavbe pri vseučiliščih v Gradcu, Levovu, na Dunaju in v Pragi; 9. sklepi gospodske zbornice gledČ državnopravnih študij in izpitov; 10. načrt zakona gledč delovoditeljev pri rudnikih; 11. pre-memba neke določbe voliluega reda za Moravsko; 12. do 20. potrditev nekaterih jii8lance».
Nekoliko razgovora je bilo pri zadevi praškega vseučilišča in pri državnopravnih študijah. Dnevni red je sicer obširen, ali ni dvoma, da bode ves rešen, ker je le pri nekaterih točkah oglašenih nekoliko govornikov in so govori večinoma kratki. Vidi se, da zborovanje hiti h koncu iu da poslanci že komaj čakajo sklepa.,
Večerna seja.
Po delegacijskih volitvah bil# sta 1 sinoči izvoljena permanentni davčni in obrtni odsek, potem pa se je nadaljevala razprava o ponarejanju živil. Seja je trpela od 7. do V412. uro zvečer, ali rešen je bil le prvi paragraf, ki našteva reči, za katere velja dotični zakon. Danes zvečer se nadaljuje razprava o § 2., ki je jeden najvažnejših paragrafov, ker določuje avtonomne pravice, ki se v tej zadevi priznavajo deželam. Zakon ima vsega skupaj 35 paragrafov, pa je vendar upati, da bode jutri morda ves rešen in da posebne razprave ne bode treba odkladali do jeseni.
Interpelacije.
Ta teden so stavili slovenski poslanci več interpelacij, katerih sem deloma že omenjal. Dr. F e r -j a n č i č je 20. t. m. izročil interpelacijo, v kateri pripoveduje, da ja okrajni glavar Mac-Nevin denarno globo 20 gld., oziroma štiridnevni zapor, naložil kotmarovaškemu županu, ker je bil okrajnemu glavarstvu poslal slovenski dopis, ne zmenivši se za znani Mac-Nevinov ukaz, da mu mora dopisovati nemški.
Župan se je pritožil pri deželni vladi, ki je znižala globo na 1 gld,. sicer pa potrdila glavarjevo razsodbo, češ, da se župan s slovenskim dopisom sicer ni pregrešil zoper cesarsko odredbo z dne 20. aprila 1854, aakor je bil razsodil okrajni glavar, da je pa vendar preziral naročila, katera mu je dalo okrajno glavarstvo v smislu § 56. občinskega reda, in da je s tem prelomil svojo dolžnost v izročenem področju, kar je kaznjivo po § 95. občinskega reda. Poslanci zato vprašajo minister-skega predsednika, ali hoče vlada v okom priti sitnostim, ki jih delajo politična oblastva slovenskemu prebivalstvu na Koroškem ?
Sinoči izročila sta grof Alfred C o r o n i n i in dr. G r e g o r e c s tovariši interpelacijo glede jezikovnih razmer v slovenskih in hrvatskih pokrajinah, katere Vam pošljem po stenografičnem zapisniku,
in danes je predložil poslanec K lun s tovariši interpelacijo, katero so podpisali slovenski, hrvatski, češki, rusinski, r u m n n s k i in italijanski poslanci. Ta interpelacija zadeva znani 8tremayerjev ukaz, da se morajo ne-nemške razsodbe že pred razpravo pri najvišjem eodišču prestavljati v nemški jezik.
Na dotične pritožbe čeških poslancev izgovarjal se je Stremajt v svojem poročilu do justičnega ministra, da ostane vse pri starem, in ravno to je zagotavljal Kueuburg v poslanski zbornici. Ali 10. t. m. vršila se je pri najvišjem sodišču razprava c pritožbi .Pavlihovega" vrednika, pri kateri je tožnika kanonika Kluna zastopal dr. Dostal, ki je sam državni poslanec in odvetnik na Dunaju.
Ta se je hotel prepričati, ali se res vsled Stre-mayerjevega ukaza ni ničesar spremenilo pri najvišjem sodišču, in predlaga, da naj se prvotna razsodba prečita v izvirnem slovenskem jeziku. Sodišče je to obklonilo in s tem dalo poslancu Klunu povod, staviti interpelacijo, katero posebej priobčimo.
Zadnja seja državnega zbora bo jutri; okoli 20. aprila pa se snidejo deželni zbori.
Politični prevleči.
V Ljubljani, 23. marca.
JPrememba driavnozborskega predsedstva. .Politik* piše, da je z izvolitvijo barona Chlumeckega predsednikom zbornice poslancev se začela nova faza političnega in parlamentarnega razvoja. Najvažnejši parlamentarni urad, ki je dosedaj bil v rokah Nenemcev, je prišel v roke Nemcev. Vlada je gotovo k temu nekoliko pripomogla. Parlamentarne razmere so se za avstrijske Slovane neugodno zasukalo. Jasno je, da ta prevrat ne more pomirljivo vplivati na narod češki. — .Hlas Naroda" pa očita Mladočehom, da so zakrivili, da češki narod ni zastopan v državnozborekem predsedstvu in da drugim podpredsednikom ni voljeu prijatelj Hohenwartovega kluba, temveč prijatelj Nemcev, pl. Madejski.
Umna mladočeška politika. Nekateri staročeški listi so priporočali, da bi Mladočehi predlagali v državnem zboru, da se povrne deželnim zborom pravica, voliti poslance v državni zbor. Ta predlog bi se vsekako bolj vjemal s češkim državnim pravom, nego njih predlog za uvedenje občne volilne pravice. .Narodni Listj" pa na to odgovarjajo, da bi tak predlog ne imel nobenega upanja na vspeh. Zanj je treba dvetretjinske večine in v najugodnejem slučaju bi manjkalo še 24 glasov do ' te večine. Zares mora biti vsakdo radoveden, koliko ' upanja da ima mladočeški predlog za uvedenje ; občne volilne pravice, da se zanj dobi potrebna dve-; tretjinska večina. Mladočehi so pa vendar stavili ta | predlog. Sploh kdor opaznje mladočeško postopanje j v državnem zboru, mora priznati, da mladočeški
i	(Dalje v prilogi.)
ne more. Deca, ženske, starček so na domu, vsi vedo, slutijo, da se zdaj za smrt njihovega ljubega igra. Zene obupno objemajo svojega gospodarja, belolasin Turčin, oče morilca, kriči ter skuša svojega sina z obupnimi lažmi in prisegami na koran in Alaha rešiti. A milosti ne pozna jesenska siva i megla!	^
Hčer morilca drži ga za zvezani roki ter ihti, grozno hropeče sopenje vjetnika druži se zamolklemu, strahopetnemu lajanju gladnih psov, krik do-jenca, prošnje in kletve žena — resnično, prizor strašan, kakoršne zamore obistiniti le voj v razmerah, kakor 90 vladale sem ter tje za okupuije. Misel na upor in beg polni izvestno še srce Tur-čina, vsaj oko mu plamti srda in išče rešitve svoji usodi.
Mlad častnik veleva odhod. S silo in kopiti pušk treba se je bilo rešiti iz neljubih objemov bedne rodovine, a zavratni morilec ne zasluži milosti.
Usodi njegovi ni dvoma — ne dolgo in potoval je isto pot, na katero je zavratno poslal ubozega ranjenega husarja.
V hanu pa domuje beda, jad in obup, a stari Turčin uči deco, da smrt njih očeta bila je smrt junaška, za vero in Alaha. . .
A megla, ti jesenska megla, kako si otožna!
Kratek kažipot
za udeležence slovenskega romarskega vlaka v Rim
povodom
Škofovske petdesetletnice svetega očeta papeža Leona XIII.
4. Dnevni red v Rimu.
(Konec.)
Cerkev sv. Ignacija, zgrajena začetkom 17. stoletja, na oboku srednje ladije mojstersko delo perspektivnega slikarstva, predstavljajoč glorijo svetega Ignacija; na desni oltar sv. Alojzija z relikvijami svetnikovimi, nasproti oltar sv. Janeza Berch-mansa. Poleg cerkve je bivši rimski kolegij z zvezdarno slavnega o. Secchia; laška vlada je to pograbila, pustila le sobi imenovanih dveh svetnikov, vbod v te dve sobi določene dni.
S. Maria y o p r a Minerva iz 1. 1280 na razvalinah Minervinega tempelj na; pod velikim oltarjem truplo sv. Katarina Sienske, katere soba je za zakristijo; poleg oltarja kip Kristusov od Mihel-angela; tu je pokopanih več papežev in drugih slavnih mož.
Pantheon, zgradil Mark Agrippa, svak cesarja Avgusta leta 27 pred Kr. kot tempelj vsem rimskim bogovom. Leta 608 je cesar Foka podaril to zgradbo papežu Bonifaciju IV., kateri jo je po-
svetil v cerkev na čast Mariji Devici, Kraljici mučencev, zato tudi ime: S. Maria ad Martjres; tu je pokopan kralj Viktor Emanuel, umrl 9. januva-rija 1878 v bivši papeževi palači na Kvirinalu.
Dalje mimo parlamenta (Monte Citorio) na trg .piazza d i Colonna", kjer stoji slop cesarja Arka Avrela iz leta 174, na vrhu slopa kip sv. Pavla. Piazza di Spagna s kipom Matere Božje čistega spočetja iz leta 1857 od Pija IX. Na vzhodni strani trga .Propaganda" od Urbana VIII. iz leta 1627, kjer so šole za razne misijonarje.
Za propagando cerkev S. Andreadelle f r a 11 e , kjer se je Batisbonne leta 1842 spreobrnil vsled prikazni Matere Božje. S trga po stopnieah do cerkve T r i n i t a, a i M o n t i; od tod na Monte Pincio, najlepše rimsko sprehajališče; s hriba do cerkve S. Maria del popolo, katero je zgradil papež Paskal II. leta 1100 na mestu Neronovega grobišča; nazaj po glavni uliei (Corso) do cerkve sv. Karola Boromeja.
Ako čas dopušča, naj si vsakdo ogleda še cerkev svetega Avguština, S. Maria deli' Anima, S. Maria della Pace, S. Agnese (piazza Navona), S. Andrea della Valle, Chiesa nuova, Kvirinal, S. Andrea al Quirinalet (pod oltarjem na levi truplo sv. Stanislaja K.), S. Maria della Vittoria r spomin zmage na Beli gori pri Pragi.

Priloga 69. štev. „Slovenca" dn6 24=. marca 1893.
poslanci stavijo skoro sam« take predlogu, ki imajo še manj upaoja na vspeh, nego predlog, katerega so priporočali etaročeški listi.
Šolsko vprašanje na Ogerskem. Da grof Apponyi ž ujegovo stranko ni dosti boljši od liberalcev, ju že večkrat pokazal. Tudi pri debati učnega ministerstva je to pokazal, kajti predlagal je, da naj vse ljudske šole raznim cerkvam vzame država in jih po svoje vrejuje. Grof Apponyi bi torej rad zanesel kulturni boj v šolo. Njegov predlog je pa tudi popolnoma krivičen. Dosedai so skoro eamo cerkve skrbele za omiko narodovo. Na Ogerskem se izda 15 milijonov goldinarjev na leto za javni pouk. Od vse te svote pa daje država le poldrugi milijon. Ze sedaj se precej cerkvam, zlasti katoliški, jemlje pravica v šolah. Katoliška cerkev je osnovala vseučilišče v Budimpešti, država se ga je pa polastila. Cerkve so osnovale muogo srednjih šol in jih ludi vzdržuiejo, vlada pa zapoveduje v njih. Ravno tako že vlada vpliva na ljudske šole. i Ce za kako šolo nekoliko prida država, takoj hoče sama gospodariti v njej. Seveda na Ogerskem bi tudi zaradi tega rada država dobila vse šole v svoje roke, da bi potem ložje potujčevala v njih slovanske in rumunsKe otroke. Cerkvene šole nečejo služiti povsod povsem za orodje madiarizaci|e. Z Appouji-jevim nasvetom .so seveda liberalci bili zadovoljni. Ce se vlada takoj ne loti uvedenja mejverske šole, je temu to krivo, da ima dosti bkrbi s svojim cer-kvenopolitičnim programom. Ako zmaga s civilnim zakonom, potem pa smemo pričakovati, da se takoj poloti popoluega podržavlienja ljudske šole. Ogerski katoliki morajo biti jako previdni in za časa se pripraviti za pravce z* boj kat. cerkve v ljudskih šolah. Dobro je, da so se katoliki začeli uekoliko gibati. Stvar zatorej ne bode tako gladko šla, kakor bi liberalci želeli.
Rusija in Bolgarija. Ruski časopis „Nedelja" pripisuje veliko važnost temu, da se v ruski vladui izjavi gledč na premembo bolgarske ustave naglaša, da se Rusi|a ne misli mešati v bolgarske notranje stvari. Rusija le jedino s tem more pridobiti balkanske državice na svojo stran, če se ne bode vtikala v niih notrauje zadeve. S tem ruskim glasom se mi strinjamo. Bolgari bi še danes bili najboljši prijatelji Rusije, da se neso Rusi toliko mešali v Dotranie bolgarske stvari. Sicer pa tudi sedaj ne verjamemo, da bi Rusija bila pripravljena tako malo brigati se za notranje zadeve balkanskih državic. V Srbiji baš sedaj ruski poslanik odvrača radikalce od pasivne politike, ker se boji, da bi eicer vlada se morala pogajati z naprednjaki. da bode zbornica sklepčna. Stvari, ki se tičejo skupščine, «o pač notranja srbska zadeva. Vse politične pravde v Bolgariji poslodnja leta so pokazale, da se | Rusija vedno vtika v bolgarske stvari. Pri vseh za- i rotah so niti držale v Rusijo.
Stoletnica druge razdelitve Poljske. V Rusiji delajo ee velike priprave, da se slovesno proslavi Btoletmea druge razdelitve poliske države. S temi slavnostni hočeio menda Busi pokazati, da se je ruski vplu žh precej utrdil ua Polisketn. Poljaki se teh slavuostij prostovoljno itak ne udeležb. Šolska mladina bode seveda prisiljena se udeleževati teh slavnustij. Ruski listi pa seveda pišejo o tej priliki mnogo o neodrešenih Slovanih v Avstriji. Res, da se Slovanom v Avstriji ue godi najbolje, ali tako se pa še ne zatiraio, kakor Poljaki v Rusiji, kjer se v javnih prostorih še poliska beseda ziniti ne sme in je celo kondukterjem na železnici strogo prepovedano s kom spregovoriti kako besedo v poljščini. „Novoje Vremja" je vsaj toliko pošteno, da priznava, Poliska pripada politiški sicer Rusiji, v narodnem in gospodarskem in verskem oziru je pa od nje vedno bolj oddaljena. Ruske vlade v tem kraju neso bile kos svoji nalogi. Pa tudi ta list ue spoznava, da bi Rusna Poljake le s spoštovanjem njih vere in jezika mogla pridobiti in priporoča le strogost.
Vedne obravnave zaradi sleparij. Jed na obravnava na Francoskem še ni končana, že se začne druga. Te dni se je začela obravnava zaradi sleparij pri „Societe de Depots", katere polom je koncem 1891. leta bil napravil mnogo hrupa. Predsednik Donon, upravna svetnika baron Poisson in Gantier so goljufali za velike svote. Izginilo je kakih 28'/» milijona frankov. Upravni svetniki so pa 22 milijonov povrnili, ker so mislili, da se s tem izognejo kazenski pravdi. Državni pravdnik toži le gori omenjene tri može, privatni zastopnik poškodovancev je pa sprva mislil tožiti vse upravne svetnike. To misel je pa opustil, ker bi sicer bila pravda prišla pred apeino sodišče, ker dva svetnika spadata po svoji stopinji pred to sodišče. Da ni privatni zastopnik popustil svoje prvotne namere, bil bi prišel Karol Lesseps zopet pred sodišče, ker je bil tudi upravni svetnik te družbe.
Edhem paša. Umrl ie bivši velifci vezir Edhem paša, ki je bil tudi dlje časa veleposlanik v Berolinu iu na Dunaju. Pokojnik je bil 1812. leta rojen v Parizu. Izobrazil se je v Parizu, kjer je hodil tudi v rudniško šolo. Po dovršenih študijah je opravljal različne vojaške in eivilne službe. V vojaškem stanu je napredoval do diviziiskega generala in je opravljal posebno važne posle v generalnem štabu. Bil je po vrsti minister vnanjih stvari j, trgovski minister, predsednik najvišjega pravosodnega svčta, stavbeni minister in veleposlanik v Berolinu. Mej zadnjo rusko-turško vojsko je bil vezir, potem pa veleposlanik na Dunain. naposled je bil nekaj časa še minister notraujih stvarij. Zadnjih sedem let je pa preživel v penzi|i. Svoj* štiri sinove |e dal tudi po evropski odgojiti iu so že v raznih državnih službah.
Ob nedeliah je prost vhod na Palatin, ka terega razvaline cesarskih palač (palazzi dei cesari) obsezajo velik del tgodovine mesta Rima od I. 754 pred Kr. do razpada rimske države. Kdor ima čas, naj si ogleda ostanke palač, ki so bile prizorišče rimskega razkošja, blodenj in moralne propalosti.
Posebne odpustke dobi, kdor ? jednem dnevu peš ali z vozom obišče 7 glavnih cerkva v Rimu (sv. Peter, sv. Pavel, sv. 8ebast'jan, sv. Janez v Laterauu, s. Croce in Gerusalemme, s. Lorenzo fuori le mura, 8. Maria Maggiore) in moli po namenu vsaj pet očenašev in apostolsko vero v vsaki cerkvi.
To so glavne znameuitosti Rima, kolikor jih je mogoče v petih dneh le površno ogledati.
Vozni red iz Rima v Napolj, Pompeji in nazaj:
Rim odhod 650 zjutraj, 8 05 dopoludne, M8 po-
poludne, 11-40 zvečer. Napolj prhod ob 6 popoludne, 126 popoludne,
6-34 popoludne, 1108 zvečer, 6 50 zjutraj. Napolj odhod 515 zjutraj, 8 zjutraj, 10-27 dopoludne, 210 pop., 4'15 pop. Pompeji prihod 617 zjutraj, 9 04 zjutraj, 11-30
dop., 2-44 pop., 5-14 pop.. Pompeji odhod 712 zjutraj, 8 56 dop., 12-39
pop., 1-45 pop., 6-17 zvečer. Napolj prihod 8 05 zjutraj, 9 50 dop., 1-15 pop.,
2 40 pop., 715 zvečer. Napolj odhod 830 zjutraj, 8 40 zjutraj, ? pop.,
2 45 pop., 10-35 zvečer. Rim prihod 1-50 pop., 6'14 pop., 630 pop., 807 pop , 6-20 zjutraj.
Kdor želi obiskati slovečo božjo pot v Loreti, kjer sveta hišica (santa časa), v kateri je živela sveta družina, naj se odpelje iz Rima skozi Foligno proti Ankoni.
Vozni red: Rim, Foligno, Ankona, Loreto. Rim odhod 5 zjutraj, 1155 dop., 555 popoludne, 1015 zvečer.
Foligno prihod 1156 dop., 404 dop., 1145 jv., 2 po noči.
Foligno-Ankona: Foligno odhod 12 20 pop., 4:15 popoludne, 2-10 po noči.
Ankona prihod 5 33 popoludne, 7-40 zvečer, 525 zjutraj.
Ankona-Loreto:	J
Ankona odhod 7 25 zjutraj, 10 dop., 3 40 pop., j 1140 zvečer.
Loreto prihod 803 zjutraj, 10 52 dop., 4 34 pop., 12 22 po noči.
Loreto-Ankona: Loreto odhod 7-44 zvečer, 4 59 zjutr., 8 50 dop., 5 04 pop.
Ankona prihod 8-20 zvečer, 5 45 zjutraj, 9 35 dop., 5 55 pop.
Kdor hoče mej potjo obiskati Assisi, naj mej vožnjo iz Rima izstopi v Foiiguu.
Foligno-Assisi: Foligno odhod 11-55 tvečer, 235 po noči, 740
ziutrai, 1210 po noči, 4 11 ziutraj. Assiai prihod 12 22 po noči, 3 03 po noči, 814 sjutraj, 12 38 po noči, 4 34 ijntraj.
Cerkveni letopis.
Ali nasprotuje cerkev napredku?
(Govoril V. S ) (Konec.)
Ugovarjajo sicer, da je časih skroela cerkev za napredek; ko pa je oslabela papeževa moč iu njegov vpliv na svetne vladarje, otemuela je tudi slava, katero si je cerkev pridobila v vedah iu umetnijah. A prav s tem ugovorom se nasprotniki ob zobe bi-jejo iu vendar resnice ue govori. Resuice pa ne govore, ker cerkev še veduo goji in podpira znanost in umetnost.
Zidajo se še vedno cerkve, pri katerih sodelujejo umetniki. Ustanavljajo se še vedne viša iz-obraževališča, kjer se temeljito poučuje tudi v mo-drosloviu. Leon XIII. je opozoril svet na modroslovje sv. Tomaža A. in je s tem neizmerno pospešil napredek v tej stroki človeškega znanja. V zvezdoslovju •e še vedno imenujejo na prvem mestu služabniki sv. cerkve, komu je neznano ime jezuitov Secchija in Brauna ? Ali ne spremlja pozorno sv. oče vsakega najmanišega napredka? Ali niso najslavnejši zgodovinarji duhovniki, ali zvesti sinovi sv. cerkve? Hergenroiher. Hefele, Janssen, Pastor, Gfrorer, Hur-ter i. t. d. preisnujejo temeljito preteklost, in ne v škodo sv. cerkve. Saj se cerkev ne boji svoje preteklosti, temveč zahteva naj se vedno piše zgodovina resnično. Leon XIII. sam zahteva od zgodovinarja : Ne quid veri non diecere, ne quid falsi di-cere audeat. Pastor pa veli: „Ob|ektivna zgodovina papežev je n|ih najboljši zagovor in opravičenje."
Odgovoriti moramo le še na eno vprašanje: kaj je i Gallilejem? Na to vprašanje je sedaj lahko odgovoriti. Dokazano je zadostno, da Gallilei ni bil nikdar v pravi vječi, in da so njegovo trpljenje pro-vzročili splošni nazori onega časa in pa zavist profesorjev iu učenjakov. (Vettinger, Apol. 4. 623). Ze iz teh kratkih podatkov spoznamo, da ni bila cerkev nikoli nasprotna napredku, ampak da ga je vedno in povsod pospeševala. Celo nasprotniki morajo priznati to resnico. Maistre pravi: Vera je mati vednosti. Evropa prvakuje v vednosti te zaradi tega, ker je krščanska.
Cerkev pa ne pospešuje napredka samo v tem oziru, o katerem smo govorili, ampak v še višem. Cerkev skrbi tudi za srce, za dušo, ki živi tudi še po človekovi smrti. Cerkev s sveto vero človeka blaži, plemeniti in povišuje nad zemljo. To pa dosega cerkev s resnicami in zakladi, kateri jej je naklonil Zveličar. Ona opozarja veroike, naj izpolnjujejo glavno zapoved krščanstva. Pri vsaki priliki povdarja da je glavna naloga, da človek hrepeni po dušni popolnosti, drugo je vse le sredstvo, da dosežemo svoj pravi namen.
Na tej podlegi slone in so prizidane druge kreposti. Vzemimo najprej ponižnost. 4000 let je bila človeku neznana ta vrlina, dokler |e ni postavil vzvišen zgled izhajajoč iz betlehemskega hleva. Ta čednost pa je zaradi tega tolike važnosti, ker je podlaga drugim. Zuan je rek sv. Avguština: Magnus esse vis, de minimo incipe. Cogitas magnam fabri-cam construere ceisitudims, de fuudamento evgita humilitatis.
Pokorščino povdarja cerkev pri vs-aki priliki, ker ta stvarja red v državi, družbah in v rodbini. Priporoča vedno devištvo vernikom, zahteva pa od redovnikov in duhovnikov. Cerkev skrbi tudi za reveže in nesrečnike. Vernike spodbuja, naj jim lajšajo trpljenje. Koliko 8i je cerkev prizadeval, da se je zatrlo suženjstvo, in se še zatira v Afriki. Ne bom navajal drugih njeuih zaslug, omeniti pa moram da se nasprotniki premalo ozirajo na te resnice. Ce menijo, da tudi brez krščanstva in kat. cerkve lahko srečno žive, motijo se zelo. Pozabljajo namreč, da so pridobili od krščanstva, kar imajo dobrega in hvalevrednega. Krščanstvo je namreč že tako prešinilo države, ljudstva, ljudi in njih mišljenje, šege in zakone, da bi moralo vse razpasti, ko bi hoteli krščanstvo popolnoma zatreti, in samo na umski podlagi osnovati novo življenje. Sicer pa oni, ki to nameravajo, sami ne vedo, kaj delajo; resnica pa je, da je kat. vera edina more osrečiti in posvetiti človeški rod. Sam Monte?quieu mora priznati: Čudovito, krščanska vera, ki ima na videz samo namen osrečiti človeka po smrti, osrečuje ga tudi tukaj v življenju.
Kakor na ljudij skupno, vpliva cerkev tudi na posameznika. Vse dušne zmožnosti nekako skladno
razvija iu napravlja popolne ljudi — prave značaje, ki pri svojih opravilih ne hodijo za zvezdami blo-dilkami, ampak za zvezdo vodnico, ki je stalna in nepremakljiva, — sv. vera. Ta razprši obup, tolaži žalostnega, dviga onemoglega; nesrečniku kaže boljšo bodočnost, sploh vsega človeka prešinja in prenavlja. Za dokaz kličem milijone mučencev, ki se niso bali smrti v borbi za resnico, brezštevilne svetnike, ki jih ni zapeljal goljufni svet.
Bogu vdano živlieuje je začetek prave modrosti, pravega napredka. Teh načel naj bo sleherni izmed nas I Izobražujemo se vsestranski, da pripomoremo cerkvi k veči veljavi, ter rešimo v temi tavajoče brate iu porazimo zlobne iu kvarljive nakane nasprotnikov kažoč z dejanjem, da cerkev ni nikdar ovirala napredka, ampak ga vedoo pospeševala, kakor ga hoče tudi z versko šolo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. marca.
(Gospod deželni glavar Oton Detela) odpeljal se je včeraj na Dunaj, da 8e udeleži kouferencije deželnih maršalov in deže'nih glavarjev v zadevi rednega sklicevanja deželnih zborov.
(Zavod za slepce in glnhoneme.) V tem oziru pozval je kranjski deželni odbor v dan 29. marca anketo, koja se ima posvetovati o zasnovi nameravanega deželnega zavoda za slepce in gluhoneme na Kranjskem. — Venderl
(Umrl) je dne 22 t. m. v Celju po hudi bolezni mestni zdravnik g. dr. Jos. Kočevar v 46. letu. Porojen je bil pokojni, kojega je smrt pokosila v najlepših moških letih, v Slov. Lonču. Posloval je v Celju kot mestni zdravnik polnih 19 let.
(Petje v stolniei veliki teden.) Cvetno ne-delio: „Gloria, laus et bonor etc.", koral borm., A. Foerster. „Passio D. N. J. Chr. sec. Math.", J. L. Bella. — Veliko sredo: I. Lamenta-tiones: lectio I., J. M. Nanino; lamentationes: lectio II., koralno; lamentationes: lectio III., koral, harm., A Foerster; II. Miserere: G. P. da Pale-strina. — Veliki četrtek: I. Lamentationes: lectio I., J. M. Nanino; lamentationes: lectio II., koralno; lamentationes: lectio III., koral, harm., A. Poerster; II Miserere: A. Foerster. — Velikj Petek! I. „Passio D. N. J. Cbr. sec. Ivan", J. L. Bella; II. Lamentationes: lectio I.. J. M. Na-n*no; lamentationes: lectio II., koralno; lamentationes: lecto III., J. M. Nanino; III. Miserere: Dr. Fr. Witt. — Psalmi se po|6 vse tri dni jedno-glasno koralno.
(Corriere di Gorizia) od torka besni proti sve-čeniškemu politikovanju. Vedno vbira struno o človekoljubnosti, zdravej humaniteti prav po ložinem receptu. Duhovnikom pa, udom človeške družbe, ne pr znava ustavne pravice politikovanja. Stat volumas pro ratione. Da milo rečemo: gabi se človeku či-tati taka nebumanitetna modrovanja. Čudno, da še sedai se ne more poroditi plodonosna misel najod-ločuejšega odpora v katoliško-narodno mislečih možganih !
(Smrt pod vozom drv.) V poudeljek držal je v župniji sv. Roka v Gorici 56letni poljedelec voz drv, da se mu ne prevrže. Po nesreči s« je voz prevrgel na držečega in ga polomastil. Umrl je kmalu potem. Ne zaupajmo preveč svojim močem!
(S Tolminskega) se nam poroča: Misel o ustanovitvi katoliško - slovenske gimnazije našla je pri nas prijazen odmev. Slovenci smo sicer majhen narod, ali svoje moči še ne poznamo. Požrtvovalnost naša se je še le pokazala pri družbi sv. Cirila in Metoda, pri tiskovnem drnštvu itd., v zadnjem desetletju. Kdo bi bil mislil, da uboga goriška pokrajina zloži v jednem letu za narodno šolstvo v Gorici in okolici nsd 5000 gld. Tudi so naše podružnice poslale v eentralno blagajnico v Liubljano precejšnje doneske. Požrtvovalnost slovenska pa se je še le začela. Koliko n. pr. zamore zložiti za slovensko-katoliško gimuazijo velečastita duhovščina cele Slovenije, če se vname za to krasno idejo. Pri uas smo vajeni vse pričakovati od visoke vlade, jaz pa pravim, vladi zaupajmo le, kolikor je zaupania vredna. Če bi si tudi priborili kedaj narodne srednje šole, vendar s tem še ni vstreženo našim katoliškim težnjam Na Francoskem in Belgiji so katoličani osnovali že davno v obrambo vere mnogo katoliških visokih in erednj h šil. Mi pa branimo s takim pod|et)em sv. vero in narodnost. Ali niso to ideje, ki so od nekdaj svet preš>njale in vladale? ideje, navdušujuče za vtro in domoviuo. Lepa, keršauska
zavest in narodno veljavo povzdigajoča je misel na lastno katol. in narodno gimnazijo. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal. Postavimo si ž njo vreden spominek slavnemu Tomažu Hrenu. Pomagamo s tem narodu do prave omike in blagostanja. Ta misel je blagotvoma. Združena je v nji vera in narodnost. V tem znamenju zamoremo priti do čudovitih vspehov. — Naprej, da se čim preje vresni-čijo sklepi I. slov. kat. shoda.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) naznanja, da sta sedaj zaznamenovana dva pota k Sv. Joštu pri Kraniu. in sicer edeu od posta ice Sv. Jošta v R&kovici z rudečo barvo, drugi it Škofie, oziroma Stare Loke pa z rudečo in višnjevo barvo. Ta pot drži skozi vasi Peven. Planica, Ce-pulje mimo »kovača" in nad vasico Javormk.
XIV. letno porodilo
o delovanju družbe tiv. Tincencija Pav-Ijnnnkegu v Gorici.
„ Posebno Vam priporočamo ona odlična društva sv. Vineenoija in druga tem podobna, ki vbožce podpirajo .... Bodite naklonjeni takim društvom, ki slajšajo bližnim duševno in telesno trpljenje in posvečujejo člane same."
(Avstrijski škofje Sč. duhovščini 19. novembra 1891.)
Sv. Vincencija družba deluje na Primorskem vže 14 let, kjer je vže mnogo dobrega storila, ali še več jej ostaja dela. To pa naj nam daja veselje in pogum na marljivo delo, vspeh je seveda v božjih rokah. Koliki so vspehi Vinceucijeve družbe po vesoljnem svetu, govori nam nje 60 letna zgodovina. Naj bi pač tudi na Primorskem našla potrebnega zaupanja in podpore, kakor v drugih katoliških deželah !
Za 1. 18 92 smo sestavili to le kratko poročilo.
Vrhovni svet,
ki nadzoruje vse konferencije na Primorskem, je zboroval vsaki mesec. Skrbno je poizvedoval tudi letos, kje bi se dala vstanoviti nova konferencija, kar mu se pa letos nikjer ni posrečilo.
Po nasvetu vrhovnega sveta so se vdeležili člani iz Gorice in Ločnika skupnega romanja k BI. D. M. na Grad pri Mirnem.
En občni zbor je bil v Ločniku.
BI. g. Viganone je volil društvu 50 gld. Blagi dobrotnik se priporoča pobožni molitvi, kakor tudi častni član g. Peter Merlo, ki je umrl 1. 1892.
Namerjavano zavetišče za vboge zapuščene dečke je skoraj zagotovljeno delo, ker so oo. Sale-zijanci obljubili, da prevzamejo ravnateljstvo 1. 1895. Za ta slučaj je obljubil knez Ivan Lichtenstein 400 gl. podpore.
Dohodki so znašali .... gld. 2246 kr. — Stroški pa . V . . ■ . gld. 839 kr. 61 ostane . . gld. 1906 kr. 39
Občna dela.
I. Nedeljski oratorij (utemeljen 1. 1882.)
Letos je bilo število dečkov, ki so se shajali ob nedeljah iu praznikih k nauku in zabavi veče ko druga leta, za kar gre hvala vnetim članom, ki so dečke poučevali in nadzorovali. Tudi so se dečki skazali v malih pa srečnih predstavah na odru, kar jim je naklonilo še več dobrotnikov.
Dohodki so znašali.....gld. 133 kr. 40
stroški pa....... . gld. 125 kr. 35
ostane . . gid. 8 kr. 05
II. Zavetišče učencem.
Po skromnih dohodkih je društvo tudi letos podpiralo nekaj učencev dajoč jim hrane in obleke. Društvo je zbudilo učencem mnogo dobrotnikov, ali tudi samo je marsikomu pomagalo, da je zares vredno zdatne podpore.
Dohodki so znašali.....gld. 149 kr. .35
stroški pa....... . gld. 139 kr. —
ostane . . gld. 10 kr. 35
Konferencije v Gorici.
I. Konfencija sv. Hilarijana in Tacijana, (utemeljena 1. 1878.)
Podpiralo se je letos 24 družin in razdelilo polno dobrih knjig. Člani so pridno obiskovali ubožce in v dveh družinah so s krščansko vnetostjo pripravili na pot pokore dva umirajoča, ki sta bila popolno zgrešila pravo pot.
Konferencija je izgubila letos enega posebno delavnega člaua, katerega priporoča pobožni molitvi.
Dohodkov je bilo......gld. 263 kr. 60
stroškov pa...... . gld. 253 kr. 10
ostane . . gld. 10 kr. 50 II. Konferencija sv. Ignacija.
Te konferencije rednih sej so se udeleževali prav marljivo tudi čč. gg. bogoslovci. Ubožcev je imela konferencija 25. — C. in kr. major Sigismund Gergič je zapustil volilo 35 gld. za neko ubogo družino. — Vsaki mesec se je brala ena sv. maša za zapuščene duše v vicah.
Dohodkov je bilo .....gld. 200 kr. 79
stroškov pa ...... . gld. 196 kr. —
ostane . . gld. 4 kr. 79 III. Konferencija sv. Justa v Trstu.
Ta konferencija se je posebno namnožila v proJlem letu. Delujočih članov je bilo 29, častnih 5 in pa mnogo dobrotnikov. Delujočim članom se je posrečilo poravnati 55 prepovedanih zvez. Konferencija je podpirala od 53 do 110 ubožnih družin.
V nedeljski oratorij je zahajalo 50—100 dečkov. O počitnicah so se trudili z njimi tudi čč. gg. bogoslovci. Skrbelo se je, da so dečki prejemali sv. sakramente. Tudi za zabavo in razvedrenje se je skrbelo o pustu in o posebnih praznikih. Zazna-menovati nam je tudi nekoliko skupnih izletov v okolico. Ob tej priliki je neka dobrotnica delila otrokom kruha in vina. Bog povrni! Deška hranilnica je imela gld. 135 kr. 87 dohodkov, stroškov pa 87 gld. 8 kr.
Dohodkov je bilo.....gld. 3261 kr. 63
stroškov pa...... . gld. 2455 kr. 78
ostane . . gld. 805 kr. 85
Predsednik je preč. g. Franc Černe, kanonik, tajnik pa je g. Jakop Fortuna.
IV. Konferencija sv. Jurija v Ločniku.
Ta je prva konferencija na deželi in je posebno marljivo delovala v prošlem letu, da si je priborila spoštovanjo vaščanov, ki od začetka niso prav umeli važnosti tega društva. Konferencija se je skazala posebuo o vseh svetih (o vahtih) deleč podarke kruha vbožnim (vahtiče). Eno nezakonsko zvezo so člani poravnali. Raznim delavcem se je našlo dela v Stra-čicah in v Podgori. Bog daj, da bi se po vzgledu te prve konferencije tudi drugod po deželi vstano-vile te velevažne podpornice revežev.
Dohodkov je bilo......gld. 119 kr. 79
stroškov pa...... . gld. 97 kr. 90
ostane . . gld. 21 kr. 89
Predsednik je preč. g. dekan Iva« Filipič. *
* *
To skromno poročilo priča, da ima ravnateljstvo dobro voljo, za to tudi upa, da najde v prihodnje še več zaupanja in pomoči ko do zdaj. Dela je veliko. delavcev pa malo. Prosimo nebeškega Očeta, naj pošlje svojim ubogim krščanskih prijateljev.
Za vrhovni svet:
Oskar baron Samaruga,
_ načelnik.
Telegrami.
Dunaj, 24. marca. „Wiener Zeitung" objavlja, da je cesar podelil srebrni zaslužni križec delovodji Mikuševe tovarne za dežnike v Ljubljani gosp. Eusu.
Dunaj, 24. marca. Predsednik je naznanil zbornici poslancev, da se je konstituiral permanentni davčni odsek. Načelnikom je izvolil poslanca Mengerja, namestnikom pa Abrahamowicza in Dipauly-ja. Trgovinski minister je odgovoril na Gessmannovo interpelacijo glede na stanje zgradb in prometnih razmer južne železnice. Izjavil je, obširne preiskave so pokazale, da je neutemeljena pritožba proti voditeljnim organom, da so nalašč pustili železnico v takem stanju, da na njej ni več potrebne varnosti, če tudi naprave južne železnice neso na popolni višini prometnega razvoja. Minister je konsta-toval, da je skoro vse neosnovano, kar in-terpelantje dolžč južno železnico.
Dunaj, 24. marca. Zbornica poslancev je danes nadaljevala debato o zakonu proti pačenju živil in vsprejela je vse paragrafe, potem pa še ves zakon v tretjem branju, kakor ga je bil sklenil odsek, s 107 proti U4 glasom. Proti zakonu glasovali so na-
vzoči ministri, zjedinjena levica in pa Mladočehi.
Geloveo, 23. marca. Dr. Adolf Fisch-hof je danes ob 11. uri 5 minut dopoludne v 77. letu svoje dobe umrl. Truplo njegovo se prepelje na Dunaj.
Krakov, 24. maroa. Finančno oblastvo je včeraj preiskalo prodajalnice in hiše mnogih trgovcev v Kazimirskem predmestju. Konfiskovalo je velike množine vtihotaplje-nega blaga, mej drugim več zabojev inozemske nepuncirarne zlatnine.
Rim, 28. marca. Razširila se je bila novica, da je papežev zdravnik Ceccarelli bil otrovan. Zdravniki so preiskali truplo njegovo in neso našli.sledu nobenega strupa. Izjavili so, da je umrl naravne smrti.
Bern, 23. marca. Zvezni zbor je vspre- j jel zakon o organizaciji zveznega pravosodja. Zvezno sodišče se bode popolnoma preustrojilo in njega naloge razširile.
Pariz, 23. maroa. Ministerski svet je sklenil, generala Doddsa poklicati v Pariz, da vladi podrobno pojasni, kako naj se de-flnitivno organizuje Dahomej.	i
Vremensko sporočilo.	|
Zalivala.
Častiti gospod FranSišek R a j e e v i č , tukajšnji ka-tehet, blagovolil je šolarski knjižnici podariti razne knjige v skupni vrednosti 5 gld. Podpisani si Šteje v dolžnost, d* blagemu šolskemu prijatelju in dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo. Bog plačaj!
Vodstvo dole v "Vipavi,
dne 28. marca 1893.
Anton Skala, šolski voditelj.
Cas
opazovanja
23
7. u. zjut. "i. n. pop. 9. zvee.
Stanje
zrakomer. t mm
toplomer, po Celziju
w
739-6 739 7
28 11-4 56
Veter
brezv. si. vzh.
Vreme
> a S
Z« I S0« S
a s
megla
jasno
000
Srednja temperatura 4 7" za 0'2 pod normalom
Pod varstvom.
Janez Stankalaznik, 51 let star, kaižar in dninar iz Podgorja št. 51, radi blaznosti; njetca varuh je Jože Mrak, župan v Podgorju. — Ana Erker, 85 let stara, vdova po uradnem slugi iz Kočevja, radi slabouinja; nje varuh je Jo*. Verderber iz Kočevja št. 115.
Vpis tvrdke.
V trgovskem registru za posamezne tvrdke: „L u k a Grilc" , predilnica za volno, tovarna za sukno in trgovina s suknom v Zgoši
Pri deželnem kot trgov, sodišču vpisana je tvrdka: „Janez KunSič," lesna obrt (pila) v Zapogah pri Bledu. — Dalje tvrdka: „Urh Mandele," predilnica za volno v Zgoši.
Razpis dobave.
Pri e. kr. rudniškem ravnateljstvu v Idriji: 1000 metr. stotov pšenice, 400 raetr. stotov rži. 600 metr. stotov turšice. Ponudbe do 27. t. ui. napominanemu ravnateljstvu.
Ustanova.
Pri ljubljanskem magistratu za tekoče leto ustanova v znesku 100 gld , osnovano po obč. svetu ljubljanskem 1879. 1. povodom srebrne poroke Nj. Veličastev. Pravo do nje imajo štirje ubogi obrtno šolo obiskujoči učenpi lepega vedenja. — Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali, do 15. aprila t. 1. potom šolskega ravnateljstva.
Dražbe.
V	Ljubljani: Ivan Malin (krčmar v Kravji dolini), vino, vinski sodi in krčmarsko pohištvo (14o2 gld), dne 6. in 20. aprila. — Jakob Peršin iz Stožc, posestvo (7360 gld.) s pritiklinaini (290 gld.j dne 15. aprila in 17. maja. — Fr. Kozamernik iz Notr. Gorice, posestvo (370 gld ), 12. aprila in 13. maja.
V	Logatcu: Ant. Kune na Uncu, possstvo (4115 gld), dne 20. aprila in 20. maja.
V	Ribnici: Franc in Marija Bc iz Rakitnice št. 22, posestvo 11296 gld.), dni 28. aprila in 27. maja.
V	Črnomlju: Jurij Gorše, zemljišče (736 gld.) v Zap-noji št. 20, dn6 19. aprila in 19. maja.
V	T r e b n j e in Ivan Tekavc, posestvo (3448 gld. 45 kr.), dne 4. aprila in 4. maja.
V	Senožečah: Rozalija Lenasi v Hrenovkah, posestvo in zemljiška (2912 gld.), dne 26. aprila.
V	Radovljici: Leopold G o t z I iz Zapog, poseBtvo (6700 gld. i, dne 14. aprila in 12. maja.
! Kaj taoega še ni bilo ?
Illustrirte Weltgeschichte
fiir das Volk
mit besondcrerBerUckslchtlgung derCulturentwicklung.
140 tedenskih snopičev po 6 kr.
Faulmann: Xm Relohe dei Delate«, illustr. Gesehi. hte
der VVissenschaften. 30 snopičev po 30 kr. Kanfm&nnlsohes Adressbuoh fiir Industrie, Handel und Gewerbe der oesterr.-uugar. Monarchie; namesto gld. 15'— samo gld. 5 50.
Za Velikonod in Blnkoiti priporočam
molitvenilte
slovenske in nemike po najnižjih cenah. Na željo pošljem tudi na ogled.
Prodajalcem na drobno daje se jakt ugoden rabat.
Vspr«iema se naročnina na „Bazar', „Frauenzeitung", „Elegante Mode", „Wiener Mode'1, „Modenwelt", itd. po naj nižjem zaračunenju.	171 3—1
J. GIONTINI v Ljubljani,
trgovina s knjigami in papirjem.
Na Starem trgu štev. 28
je radi preselitve
sr
po zelo znižanih oenah
170 3—1
Josip Vidmar.
Tu | c i.
22. marc-a
Pri MalUtu: Herling, Herzel, Poppelbaum, Engel, Gonerman, NVinter, Buchen-mayer, Petermuohel, Bernar-diner, Rumpold , 8chmid, Zuckerbocker, Jakob in Leop. Adler, trgovci; Wille, pro-kurist ; Tetzner in Kleiber z Dun aja,— Storeb, Chrotzen, trgovca, iz Berolina. — Briill, Schulz, trgovca, iz Brna.— Havliček, trgovec, iz Maribora. — Thurn b hčerjo iz Kočeija. — Maček, nadpo-ročnik, iz Dol. Tuile. — List iz Lipsije. — igrano in Marija Borofka iz Ljubljane. —Lustig, potovalec, iz Budimpešte. — Enderer, potovalec, iz Inomosta.
Pri Slonu: Schrautz; Bontadi in Bellak, trgovca, z Dnnaja. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. — Fischer iz Budimpešte. — Noerd-linger iz Kanstadt-a. — Zar-nik iz Kertine. — Traut-vetter, stotnik, iz Trbiža. — Brehm. stotnik, i rodbino, iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru : Honigman, trgovec, iz Kočevja. — Treu , stavbeni vodja, iz Moggie. — Trost z Dunaja. — Matzl iz Inomosta.
Pri Juinern kolodvoru: Szigez, zastopnik; Griinbaum, trgoveo; Wanz, trgovec, z Dunaja.
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
od 1. oktobru 1892. Naznačeni čas na desno od postajnih imen čila naj se od zdolej navzgor.
2153
1. 2. 3.
zjutraj 715 732 752 803
8 is 8 21
836
2155
1.2.3.
popoldne 210 2« 2« 258 310 318 331
2157
1.2.3.
zvečer 700 717 787 765 8» 820 835
2159*
1.2.3.
zvečer 1030 10« 1107 H14 1121 1|30 1115
6 11 14
17
18 "23
P o h t u j e
iz Ljubljane drž. k. ^ Černuč p. . . . Trzina .... Domžal . . . Jarš-Menglša . Homca p. . . . v Kamnik . . .
2152	2154	2156	2158*
1.2.3.	1.2.3.	1 2. 3.	1.2. S.
zjutruj	dopol.	popold.	zvecor
635	1106	620	1005
61»	1050	604	9411
5511	1030	544	9£|
550	1023	637	922
5«)	101»	5 18	912
61«	1003	5 06	906
500	950	450	850
Nočne dfibe (od 6®2 zvečer do 5^ zjutraj) označene so s podčrtanimi minutnimi številkami. — p. pomeni postajališče.
* Vlaka St. 2158 in 2159 prometujeta samo ob nedeljah in praznikih oktobra meseca.
Vozni red državne železnice
od 1. oktobra 1892.
Postaje
it. 1714 št. 1716 v
št. 1712
Postaje
Ljubljana j. k. Ljubljana d. k.
Vižmarje . . Medvode. . . Loka . . . Kranj . . . Sv. Jošt (ostaj.) Podnart . . . Otoče (ostaj.) . Radovljica (ost.) Lesce.... Žerovnica (ost.) Javornik . . Jesenice . . . Dovje.... Kranjska gora. Rateče-Bela Peč Trbiž....
j. k.
Nočni čas je 6-00 zvečer do 5'59|
6-38 645
6-55 706 719 733
7-39 7-53
7-59 811 821
8-32 8-42
8-52 910
9-31 944
10.00
11	55 12-02 1211 12-22 12-35
12	49 12-55 109 115 1-27 1-37 1-48
1-58 207 225
2-46 2-59 314
4 21 4-29 4-39
4-50 503 518
5-24
6-38 5-44
5-56 608 619
6-29 6-39
6-57
7-18 731 7-46
Beljak j. k.
Trbiž.... Rateče-Bela Peč Kranjska gora. Dovje.... Jesenice . . . Javornik . . Žerovnica (ost.) Lesce.... Radovljica . . Otoče (ostaj.) . Podnart. . . Sv. Jošt (ostaj.) Kranj . . . Loka .... Medvode. . . Vižmarje . . Ljubljana d. k. Ljubljana j. k.
št. 1715
602 619 6-32
6-56 715
7-21 731 7-49
7-55 807 8 14
8-21 834
8-48
9-01 912 9-20 9-27
št. 1713
1-32
1-50 203
2-26 2-46
2-52 302
3-17 3-23 3-35
3-42 355 401 415
4-28 4-40 4-48 4-55
št. 1721
3-40 3 59
4-13 4-36
4-58 505
5-15 5'26
5-32 5 44 565 608
6-15 «•29 6-42 6-54 7 02 710
zaznamovan zjutraj.
s navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od
Vozni red c. kr. priv. južne železnice
od 1. oktobra 1892. K Siuaaja v T m-sns «_
Postaj e		Brzovlak				Poštni	vlak		Mešani vlak		Osobni vlak
	Odhod	8-20 zvečer	7 20 zjutraj		1-20	popold.	9-	zvečer			—
Miirzzuschlag . . .	11	1139 po noči	10 22	11	5 36	n	1-48	po noči zjutraj	5-55 zjutraj		—
	tt	1-32 „	12 50 popold.		916	zvečer	5-50		10-50 dopold.		—
	tt	2-53 „	2 11	11	11-33	po noči	809	n	219 popold.		
Celje .....	M	418 zjutraj	3 25	tt	1-51	n	10'20	dopold.	5-40	11	6 30 ziutraj
Laški Trg ....	11	—	3-37	tt	2 08	11	10-36	n	603	zvečer	6-50 „
Rimske toplice . .			3-46		2-20		10-47		ft.ffi		7 04 „
	M			11		tt		«	O eu	n	
Zidani Most . . .	tt	4-52	4-04	n	2 44		11-28	n	6-57	"	7 23 „
Hrastnik ....	tt	—	—		2-68	„	1140	n	7 15		7 39 „
Trbovlje ....	n	—	416	n	3V7	n	11-49	ti	7-28	n	7 50 „
	„	—	422	tt	316	11	11 57	11	7-40	n	800 „
		—	■—		3 31	n	12-11	popold.	801	n	8-17 „
Litija . ...	tt	—	4-40	11	3-44		12-22	n	8-17	n	833 „
Kresnice ....	„	—	—		3i>7		12 34	n	8 35		&-48 „
	11	—	—		412	zjutraj	12 48	t!	9--	n	9-i 6 dopol.
Zalog.....	„	—	—		4 24	n	12 59	n	9-17		9-20 „
Ljubljana . . {	Prihod	6-58	514		437		111		9 35		9-35 „
	Odhod	602 „	5-19	tt	4 55	n	1 19	tt	1015	po noči	—
Borovnica ....	tt		5-43	»1	5-31	n	1-53	tt	11.16		—
	t*	6 56	615 zvečer		613	n	2-34	tt	12-35	„	—
Rakek .....		—	636	n	6-43	n	303	tt	1 32	n	_
Postojna ....	n	731 „	653		7 05		3-24	n	209	n	—
Št. Peter ....	tt	7-48 „	7-i.il	n	805	n	3-54	tt	3 10		—
Divača ....	tt	8'21 „	7-43	n	8-48	n	4-32	ti	4 24 zjutraj		—
Nabrožina ....	11	903 dopol.	8-24	tt	9-49	dopold.	5 37	tt	6-40	11	—
Trst......	Prihod	9-25 „	8-47	tt	10-20		6 13	zvečer	7-28	n	—
H -M. Tr^tia sms«.
--—						.	———	-	—--	--
Postaje		Brzovlak			Poštni vlak			Mešani vlak		Osobni vlak
Trst......	Odhod	8 — zvečer	7-50 zjutraj	9-55 dopold.		6-20	zvočer	8-10	zvečer	_
Nabrežina ...	n	842 „	8-27 „	10-50	n	7 11	n	9 36	tt	—
Divača .....	tt	9-37 po noči	9-20 dopold.	11-57	tt	8-27	n	11-36	po noči	—
Št. Peter ....	tt	1019 „	9 58 „	12-42 popold.		9 19	„	103		—
Postojna ....	tt	10-38 „	1017 „	107	ti	9-45	»	144	n	—
Rakek .....	n	—	10-32 „	1 25	n	1006	po noči	2 16	n	—
Borovnica ....		1109 „	10-49 „	147	n	10 30	n	2-58	n	—
	n	—	11-09 „	214	it	11 01	n	3 48	tt	—
Ljubljana . . {	Prihod	11-51 „	11-32 „	2-45	it	11-32	_	4 42 zjutraj		—
	Odhod	11-56 „	11-37 „	2-63	n	12 25	ti	5 02	„	6-— popold.
Zalog.....		—		305	11	1238	tt	5 19		6-16 zvečer
		—	—	315	n	ls 49	n	5 38	n	6-30 „
Kresnice ....		—	—	3 28	„	1 03	tt	5 58	n	6-48 „
	tt	—	1211 popold.	3-39	n	1 15	tt	6 15		7-04 „
		—	—	3-50	n	1 26	n	6-30	n	7-18 „
Zagorje.....	tt	—	12 28 „	404	n	1 40	tt	6-50	n	7-35 „
Trbovlje ....	u	—	1234 „	4-12	ti	1-48	„	701	n	7-45 „
Hrastnik ....	"	—	—	4-20	n	157	n	714	tt	7-56 „
Zidani Most . . .		107 „	113 „	4 41	n	2 24	ti	7-46	ti	8*16 „
Rimske toplice . .	n		—	4-53	n	237	n	803	n	8-31 „
Laški Trg ....	n	—	1-32 „	5-04	n	249	ti	820	tt	8-45 „
Celje .....		1-38 „	145 „	5-24	tt	3 10	it	8-49	ti popold.	9 04 zv. Prih.
Maribor.....	tt	314 „	305 „	7-42 zvečer		5-35	zjutraj dopo'd.	12*27		—
Gradec .....	tt	434 zjutraj	4 31 „	ld-05	po nooi	805		4-40	n	—
Mtirzzuschlag . . .	tt	0 59 „	6-51 zvečer	212	w	11'57		Prih. 9-42 zv.		—.
Dunaj.....	Prihod	9-50 dopol	9 45 po noči	6 40 zjutraj		4*—	popold.		—	—
Palice "»i
v največji izberi po jako nizki ceni, potem lesne rezbarijo in košare priporoča	158 10—8
kočevska domača industrija
Ktnnipfol
v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tonnhalle),
Ana Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic, v Ljubljani sv. Petra cesta 13,
priporoča se. visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Izdelovanje vsakovrstnih	155 4—2
šopkov za altarje in sveče, vencev za banderje
in sploh vseh v to stroko spadiijcih umetnih izdelkov, kakor tudi popolne oprave za nove maše po najnižji ceni.
Zahvala.
Dne 13. februvarija t. 1. uničil mi je požar moje pri o. kr. privileg. zavarovalnici
»Avstrijski Phi)nix"
na Dunaju
zavarovano poslopje.
Omenjeno društvo je po svojem glavnem zastopu v Ljubljani škodo brzo cenilo in točno izplačalo, vsled česar si Štejem v prijetno dolžnost, izreči imenovani zavarovalnici javno najtoplejšo zahvalo.
V Toplicah pri Zagorju,
dne 1. marca 1893.
Jože Obaha. Potrjuje občinskj urad Zagorje poleg Save.
Morscher, župan. 172 1
Proflajalnica cvetlic,
Slonov e tilice št. 46,
priporoča po najnižii neni ort-častiti duhovščini in blav. občmstvu bogato izbero
šopkov in vencev
za razne cerkvene potrebe, kakor tudi
nagrobne vence.
Popravljajo se tudi poškodovani šopki
po iia.jo Žil <•*(r.	148 3-r3
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
Wf%' tevS! se priporoča prečašt. duhovščini za na i«j'U	1 ''Uf-""" pravo r - ---1-----11-
Prečastiti duhovščini in si. občinstvu usojam [Hj ■ m se podpisani vljudno javljati, da sem otvoril	■ i
^jl t Ljubljani, v Šclenburgovl nliel št. 1 ru
M ksojftftki obsi
InJ ter se priporočam v blagohotna mnoga naročila. II Imam v zalogi vsakovrstno trpežno U blago, ter izdeljujem obleko po najnovejšem ali "J sploh poljubnem kroju po najnižji ceni.
Velespoštovanjem
Franc Železnikar,
126 (5-5)	krojač,
Ljubljani, Šelenbiirgove ulice št.

cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji slavili.
Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 ,i6-0
I Cena gld. 185 sko-flflfi ' edrom 3 gld. s ci-1 fernico svetečo se
po noči, 40 kr. več. — 6 komadov unijskih budil poštnine prosto na vs»ku poštno postajo gld. 10'50. Vnvitvt t 4oglata kasetna oblika, ni-llUvUal/« kelno okrovje pozlačeno, bogato cizelovano. skoro 28 cm. visoko, ura bndilniea z bitjem '/i '/» ure> <,pna «ld. 7- — . brez bitja gld. 5"-. — Ku-kučna nra, bitje '/, in '/i ure- c,n- dolgosti, iz-
•	rezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. Kukovica. prepelica in repetiranj", dolgost skoro 1 m..
' bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna
•	remontoir ara za gospode odkrita, masivno ( nnvosr- bi no okvovje 4 gld , t dvojim okrovoiu 6 gld
' Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld , močni > 5 gld. komad	43 10—5
;EMILMAYER, Dunaj, I., Schottenring 33.
(	Tovarniški ceniki zastonj.	1
f/tf I se proti dveletnemu Jamstvu.
je ozdravljiva in sicer tako, da se več ne povrača; na tisoče jih dokazuje ta čudovit vspeh znanostij.
Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošiljajo:
»Office Sanitas", Pariš
30. Faubourg Montmartre. 62 6-6
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala i niti evrop-ki celini ter je bila velika tovarna srebr-anine prisiljena, oddat' vso svojo zalogo zgolj proti Bmajhnemu plačilu delavnih inočij. 1'ooblaščen sem 'izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6*60 in sicer:
6 komadov najfin<jših namiznih nožev s
pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent - srebrnih vlilo
iz jednega komada; 6 kom. amer. patent-srebrn. Jedilnih žlio 12 „	., „ kavinih „
1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nloa za juho;
1	komad amer. patent - srebrna zajemal-nloa za mleko;
2	kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa 6 kom. angl. Vlktoria čašio za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša slpalnlca za sladkor
44 komadov vkupe samo gl. 6'60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni coni gl. 6"60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebfa 25 let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na	46 (3-4)
ii i kakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka zneska, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno žeuitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra
A. Ilirscliberga
naDunaji, II, Rembrandtstr 19 — Telefon št. 7114.
Pošilja so v provincijo proti povzetju ali če se svota naprej.
Čistilni prašek 10 krajcarjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko ^ '
(zdrava kovina).	.
Izleček iz pohvalnih pisem
Texing. Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892

U * A
Slučajno sem videl pri Njfga sv tlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti.
Jožef Forst, župnik.
V Oloinucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila znatno moje pričakovanje.	Stotnik Cz., plackomanda.
Lekarna Trnkoczy jeva, Dunaj, V.
'2 §
a
■
o >o
■a
m H
ce a u ti M a>
J
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstva za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Ubaid pl. Trnkoczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
t*
»
S
o t»
o> o
a <
9»
O
0 B
Papirne smodčnike
izberi, po najnižjih cenab priporoča papirna trgovina Eduarda Bosohau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (4 > 13-5)
Velika zaloga vina.
0) X> 0» U
a a
B
a
»d o u h
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio št. B,
priporoča s t posebno čast. duhovščini in orugiin poNDniiom. I" žfle imeti v res niči zanesljivo	133 lfi—4
dobro vino
belo m črno. Vsem naročiiehem vina za<;ota\iiam iiainižie Cent- in naiboliše bla^o. Imam ii^rstno „rebulo" iz go riAke okolice pnsehuo nobro istriian-k-> • inn „teran" KI posebno izvr-ten „re foško" v steklHnicah i/, 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
p
H •d o
w<
M" '
C_i. p
B
ti P
«1 n
CD
K n v>
CD
I I Natorni istrijanski irni teran.
^gae^asa w<>n«ino hingo g;
H
K
K m
m
■a
u m

ii
D
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medj^tovl hlSl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—b)
Sij
; a Najiiižjo cene g;
n
N H N
u
m

goldinarjev
stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboliše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s tinim afrikom tapecirani in močnim platnenim milhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. flMF" Pri naročilih z dežele naznani naj s- vselej natančna mera postelje v notranji luči. ^•B — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeoiran modroc na peresih, je pač nnimestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnlo, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.
Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba,
«<» nizke cene.
536 50-20

Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakoršno
dalje krasno in trpežno izdelane
masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke.
Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutioe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega oerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene Izdelke, na pr.:
mon&traiKce, svetilnice, križe, kellhe, svečnike, lčstenee itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni.
Velespoštovanjem
Ana Hofbauei
v Ljubljani.
Izvrstna semena
domače in nemške detelje (lucernske) čiste predenice, raznovrstne trave, velikanska pesa, pesa (Mangold) najboljša prašičja krma, ribniški fižol itd. itd. priporoča po najnižji ceni
Mih. Lavric
152 4~3	v Ljubljani, Poljanska cesta II.
Vnanja naročila izvršuje točno z obratno pošto.
Št. 1286.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer, S3T
-a. ■■ m" ,
44 12-5
Dunaj, I., Singerstrasse 15».
m.; Ai«tSlne brno-lilCI" poprej univerzalne krog
1 I/IJMIIIH HIU^IJllM ljioe imenovane, so staroznano zdravilno sredsto proti zapretju. Od t«h krogljic velja: 1 škatljlca g 15 kroglji-eaml 21 kr., 1 zavoj s 6 Skatljloami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo Izrecno Pserhoferja kri dlstllne krogljloe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudečl barvi.
Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano posiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 >r. — Ameriška maia za protln 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju ndg, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kapljloe), proti sprjenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarskl prašek, proti kašlju itd. 1 škatlja 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinin-pomada, i. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obliž, prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd , 1 l"nček 50 kr., s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe.
Pošiljatve po pošti zvršo se najhitreje proti pred pošiljatvi zneska, večje p» tudi proti povzetju.
6e se denar naprej pošlje (najbolje po poitnl nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 17. marca 1893, št. 1286 prodajalo se bode v zapuščino dnč 9. januvarija 1E13 v Trebnjem umrlega trgovca gospoda Vinko Verhovšek-a spadajoče
m š m* b X a. g o
skupaj sodno cenjeno na 4506 gld. 54 kr.
Kupovalcu prepustila se bode tudi v. zakup prodajalnica s skladiščem vred za drobnost in blago, kakor tudi potrebno stanovanje, obstoječe iz sobe zdolej, kuhinje, sobe za hrano,
Sotem ene šupe za shranjenje drv in prazne posode in tretjega ela vrta za letni zakup 400 gld , ki ee ima za pol leta vedno naprej odrajtovati in sicer za 6 let zaporedoma.
Ponudbe z 10% varščine doposlati se imajo do dne 6. aprila 189 3, kateri dan se lahko vse pregleda, na c. kr. okrajno sodišče v Trebnjem, ali pa podpisanemu sodnemu komisarju.
Ako ne bode nobene ponudbe, bode se prodaja mešanega blaga na drobno, vršila 10. aprila 1893 od 8. ure dopoldne naprej, in ako bode treba prihodnje dni po javni dražbi proti gotovemu plačilu.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji vidijo se pri podpisanem sodnem komisarju.
Trebnje, dne 18 marca 1893.
Notarski sub>titut kot f-odni komisar:
Matevž Bežan.
v Ljubljani, Poljanska cesta 8 lHj
(poleg Alojzljevlšča)	PS
so priporoča prečastiti duhovšini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim 11 dobrotnikom v najnatančnejše in točno [U ud-lovanje vsakovrstne
H
i
iz zlata, srebra ali druge kovine ^
po uzorcih ali lastnem načrtu	^^
dt£~ Izvršeno blago pošlje dobro, varno r^-i zavito poštnine prosto, "iffl. 52-11 H
------eamv puoiiiiiiv pi uoiu.
Otročji vozički
jnko fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi li-to in dan in sicer v vseh barvah, kakor rude če modro, sivo in olivno, po gld. 5"50, 6"—, 7" — 8'—, 91—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld
Anton Obreza,
tnpeclvai-, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4
Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50—20
,SLAVIJA'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke .Slavije • imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende kataru ie doslej iznašala po IO°/0, 20°/o, 25% m jedno leto celo 48%.
Za šh0rl>? izpirala je doslei banka „8lavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more -e nitriti z vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno-.ie zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
p i* i 111 e i* e s
1.	Helena Arbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „ Slavij a" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld.
2.	Dr. Fran Ambroiič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka v Slav i j a' pa je rodbini vjegovej izplačala 3000 gld.
3.	Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. febr. 1885 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njegove) rodbini 3000 gld.
4.	Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 gld.
5.	Marija Lenčkuva. posestnica na Blanici ob Sari, zavarovala se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka vSlavija" dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 2292 gld. 16 kr.
6.	Ivan Vlah. posestnik v Jnšičih, zavaroval se je dne 25. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za 1000 ghl. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.\ dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavijeu 2000 gld.
7.	Ivan Železnikar, urednik vSlov. Narodau v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 26. januvarija 1S91 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem 1000 gld.
S. Peter Buduar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1S76, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka v SI arija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld.
9.	Andrej Velikanje. gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 1880 do 3. dni junija 1S87 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka »Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala vdovi 1000 gld.
10.	Beza Kernova, kramarica r Cerkljah pri Kranju, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka »Stanja" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11.	Ernesta Jelušiieva, soproga občinskcya blagajnika r Kastru, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „ Slavij a" pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
i
generalni zastop banke »Slavije"
v Iijubljaiii 12025-3 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12.

W Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno izogibaj. — kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v
i In zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko.
V
priprosta in fina, izvršena v vseh slogih, dobi in naroča se pri
Leop. Tratniku
v LJubljani, sv. Petra cesta 27. 267 52-49
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Dunajska oesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrš6 se točno, trajno 556 In ceno. 3u—17

Zlata kolajna. Bruselj 1892 Najboljše sredstvo za
ž e 1 o d e e f
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je
lira za
katero pripravlja
Gabrijel PICC0L1,
lekar pri ..angelju"
v Ljubljani na dunajski 5 12-3 C' st, i
Cena 1 stekl. 10 noTeeT.
iii -—- 50-14
Izdelovatel.j razptšilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zaboji'-ek z 12 steklenic stane gid. l-36 : s 24 gld. 2 60 ; s'36 gld. 3'84 : s 44 gld. 4-J6: 55 steklenic tehta 5 kg s poštno težo in velja gld 5 26 : 110 stekl. gld. 10'30. Poštnino plača vedno naročniK.
S« VO*fWP glycerinske Odi g U V C specijalitete.
Od kttr jih ie iztimil in uvel F. A. Sarg. rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, trof. pl. Hebra. pl. Zeissl, dvo ni svetnik pl. Scherzer itd itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju. Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, bjanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko miio v lepenki. — Tekoče glycerin$ko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsk6 milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska cr6me. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd.	(539) 11—4
zdravstvenooblastveno pre-skušena zob. a creme.
KALODONT,
F. A. Sarg-a .sin A' comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dobiva se v vseh lekiirnah in parfumerljah.
Podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/.nani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt. daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narojanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cer.a steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošli 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
'aTscHUT^iMft^Rtflrieifr Srn	* Svarimo pred po-
naredbami, ki se pojavlja o pod jednakimi ali podob-nimi imeni, a so vendarposvoji "5 sestavi in svojem učinku po-polnoma različne od naš: ga origi-I nalnega 22 let obstoječega pod-iTmkiusTifRBABijv vviENj&r fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej izrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenioi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe I 473 20-15 83 6-7
Osrednja razpošijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna ,.zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-NT-ja, Neubau Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda. Gab. Piccoli. Ubald pl. Trnkoez)". W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schinied, Baumbaehovi dediči; na R»ki: J. Gmeiner, G. Prodam. A. Sthindler. Ant Mizzam. lekarničar F Prodam. M. Mizzam. drog.: v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind) r E. Miiller : v Celovcu: W. Thurnw.ild. P. Birnbacher. .1. Ko-metter. A Egjrer v Novemmestu: A. pl Sladoviez; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi. u ; A. Siegl; v Trstu : E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Prendini. M. Ravasini; v Beljaku. F. Scholz, dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Hut.h.
i i i
\
\

v
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo boljo in ceneje kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo	156 20—3
BC.	v Brnu na Moravskem.
I?t-oi-a<v»iii»i con zastonj in fninko. "•U Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu. Kromerižu, Lincu, Boškoviču itd.
J. N. POTOČNIK,
k t •o jaški moj ste i v T^jiil>ljaiii, Kongresni trg št. 17
(Uršulinsko poslopje),
se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne
duhovniške obleke
iz najboljšega trpežnega blaga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljubuje točno postrržbo, vestno delo po nizki ceni.	138 8— 2

Zli
Subičeva delavnica
| cede? en
I
%
obstoječa &e od L 1845,
priporoča se ulj ud no prečast. duhovščini za obilue. uaročbe.
Valentin Šubic, podobar,
v Poljanah pri Škožji Loki.
124 9—5
Dunajska t> o r z a.
Dn6 24. maroa.
Papirna renta 5%, 16* davka .... 98 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98 .
Zlata renta 4%, davka prosta.....117
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . ,	96 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	984
Kreditne akcije, 160 gld........355
London, 10 funtov stri........121
Napoleondor (20 fr.)..............9
Cesarski cekini ..................5
Nemških mark 100 .... .	59
85 70 20 90
55 S5 65 74 37'
kr.
Dni 23. maroa.
Ogerska zlata renta 4%
5% državne srečke L 1860.. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. Zastavna pisma avstT. osr. zem.' Zastavna pisma „ „ Kreditne srečke. 100 gld. St. Genois sre.-ke. 40 gld.
	115 gld. 90 kr.	
kron . .	95 „	55 „
gld. . .	147 „	25 „
gld. . . .....	167 „	25 „
	197 „	25 .
.banke 4%	98 „	50 „
	100 „	20 .
	201 „	50 ,
....	67 „	n
4* srečke dunajske parobrodne družbe	140 gld. —
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „ 70
Rudolfove srečka, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..........76
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl, st. v. 2947
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	—.
Papirnih rubeljev 100 .	127
Irr.
25
60 10
50
25
IMoreni^ Zanesljiva lnformaoija o stalno ■Jinii ^iiltl i>MI • obrestnih in dividendnih papirjih,
odlo-
važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, čilnih pojavih na dunajski oorzi. Sveti pismeni in ustnibrezplačno. Celotna naročnina < poitno pošiljatvijo vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„]JC EBCU
VKollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstruse 74 B.

JtJT Vestni nasveti TES za dosego
kolikor mod visokega obrostovanja |
pri najpopolnejši varnosti ff0T naloženih glavnic,
Tisu „k»toa«lc T«